Ob novem letu 1974 Leto, ki se te dni končuje, je bilo za našo skupnost Iskre zelo dinamično, povezano z veliko problemi, pa vendar v celoti le uspešno. Leto 1973 je potekalo v znamenju oblikovanja samoupravnega sporazuma Združenega podjetja. V sodelovanju z družbeno-političnimi organizacijami v podjetju in izven je akcijskemu odboru uspelo pripraviti samoupravni sporazum, ki je v skladu z ustavnimi načeli in, kar je še posebej pomembno, pomeni nadaljevanje in vsebinsko poglobitev razvojne poti, ki jo hodi Iskra že vrsto let. Novost je predvsem v tem, da so obrati posameznih velikih tovarn postali TOZD, kar je po ustavnih določilih osnovna pravica vsakega delovnega kolektiva. Planiranega obsega proizvodnje sicer ne bomo dosegli, bo pa blizu 20 % višja kot v lanskem letu. Z ozirom na to, da je bilo zaposlovanje v razumskih mejah, je bila dosežena visoka produktivnost dela, ki je nekajkrat višja kot v republiškem ali zveznem merilu. Visoka rast produktivnosti dela je hkrati rezultat relativno visokih investicij v proizvodna sredstva. Skoraj ni naše tovarne, ki ne bi letos gradila ali dogradila proizvodnih kapacitet, izboljšala tehnične opremljenosti dela ali gradila stanovanj. Investicije smo izvajali z lastnimi ali bančnimi sredstvi. Osebni dohodki niso ustrezali doseženi storilnosti dela. Zaradi dogovorjenih družbenih meril in zaradi nedoseganja ustreznega dohodka so bili osebni dohodki v spodnjem delu lestvice osebnih dohodkov v industriji. Depresi-rane cene naših proizvodov in pa porast cen reprodukcijskega materiala so v veliki meri znižali ustvarjeni dohodek, ki je tako znatno izpod planiranega dohodka. Prizadevni delavci Iskra Commerce so tudi v letu 1973 močno povečali izvoz naših proizvodov, čeprav tudi v izvozu nismo izpolnili v celoti planiranih količin. V letu 1973 se je družina Iskre povečala z eno najstarejših slovenskih tovarn — Tovarno EMO Celje, in Tovarno baterij ZMAJ iz Ljubljane. In kaj lahko pričakujemo v letu 1974? Pred meseci smo sprejeli srednjeročni plan razvoja Iskre. Plan je dokaj optimističen, pa vendar uresničljiv. Od nas samih je odvisno, ali bomo tudi v letu 1974 povečevali proizvodnjo po stopnjah, ki smo jih dosegali v preteklih letih. Čeprav so določni znaki recesije, sodimo, da bo za našo proizvodnjo še nadalje konjuktura, zlasti za profesionalno elektroniko. Zaradi velikih investicij v letu 1973 lahko pričakujemo ugodne učinke v letu 1974 in naslednjih letih. S primernimi osebnimi dohodki, ki naj bodo povezani z večjo proizvodnostjo in poslovnimi učinki, bodo delavci Iskre še z večjo vnemo premagovali probleme in dosegali še boljše poslovne rezultate v korist Iskre in širše družbene skupnosti. Iskra mora iti tudi v prihodnje v poslovno ekspanzijo, če hoče uspešno nastopati na domačih in tujih tržiščih. Želim vsem delavcem Iskre, vodstvom in družbeno-političnim organizacijam uspešno in srečno novo leto 1974. Generalni direktor ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Vladimir Logar, dipl. oec. Zunanjost in notranjost naše poslovne stavbe nd Trgu revolucije v Ljubljani dobivata dokončni videz, to pa vse, ki naj bi v njej dobili svoje delovne prostore, havdaja z upanjem, da bo vselitev prineslo novo 1974. leto. V______________________________________________________________________/ Z \ Samoupravni sporazum Iskre podpisan Kranj, 26. decembra 1973. — V sejni dvorani tovarne telekomunikacij v Kranju je samoupravno sporazumevanje Iskre danes opoldne dobilo svoj epilog. Ta dan so pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij združenega podjetja Iskra v imenu 55 temeljnih organizacij združenega dela slavnostno podpisali samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo — Združeno podjetje Iskra. O tem pomembnem dogodku bomo podrobneje pisali prihodnjič. Samoupravni organi, družbeno-pohtične organizacije, uprava in uredništvo glasila Iskra želijo celotnemu delovnemu kolektivu in poslovnim partnerjem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1974 Prizadevanje in zavest kolektiva —porok za nadaljnje uspehe Na vprašanje UREDNIŠTVA odgovarja glavni direktor kranjske tovarne — JOŽE HUJS. V Proslava dneva JLA Tovariško srečanje članov aktiva ZZB Iskra Commerce s pripadniki naše armade polkovnika in republiškega sekretarja za narodno obrambo Mihaela Butaro-Aleksa. Za uvod je zapel dvoje borbenih pesmi Ljubljanski oktet ob spremljavi harmonikarja, znanega partizanskega komponista Janeza Kuharja. Osrednji govor je ob tej priliki podal predsednik aktiva Franc Mavrič (zaradi obolelosti glasilk, ga (Nadaljevanje na 2. strani) Kot vsako leto je tudi letos aktiv ZZB Iskra Commerce priredil slovesno proslavo ob dnevu JLA. V gostišču Zibert v Šiški se je zbralo minuli četrtek približno 130 članov tega aktiva in povabljenih gostov. Proslavo je pričel predsednik Franc Mavrič in pozdravil najprej vse navzoče ter posebej povabljene zastopnike naše armade in civilne zaščite, med njimi tudi generalnega Vprašanje: Zadnje čase dosega Iskra — Elektromehanika zelo hiter razvoj. Kateri so po vašem mnenju osnovni smotri in cilji take poslovne orientacije? Odgovor: Hiter razvoj v zadnjem času v Elektromehaniki ni nekaj slučajnega, ampak je rezultat premišljene in naprej preračunane poslovne politike. Osnova temu je dejstvo, da nagel razvoj tehnologije povzroča, da se minimalne, vendar še racionalne in na svetovnem trgu konkurenčno proizvedene količine z vsakim dnem bolj naglo višajo. Zaradi tega poskušamo z zboljšanjem v tehnologiji in s povečanjem količin proizvodnje dosegati enake oz. take učinke, ki so potrebni za racional- nost proizvodnje v svetovnem merilu. Le-ta je porok, da bomo lahko uspešno nastopali na zunanjem trgu. Vprašanje: Tako hiter gospodarski vzpon terja vsestranske napore delovnega kolektiva. Katere naloge so po vašem mnenju prioritetne? Odgovor: Hiter vzpon in naloge, ki so s tem v zvezi postavljene pred tovarno, pa seveda zahtevajo napore celotnega delovnega kolektiva. Prepričan sem, da je kolektiv dojel osnovne smotre in namene take politike in, da se je večina zavestno lotila te naloge. To prizadevanje in zavest kolektiva pa je porok, da bomo tudi v bodoče lahko te naloge uspešno opravljali. Kar se prioritet tiče, mislim, da posebnih ne bi bilo treba navajati. Vsekakor je poglavitno, da z obstoječimi sredstvi proizvodnje, zgradbami, opremo in znanjem dosežemo čim-večjo proizvodnjo, čimvečji izkoristek. S tem na eni strani omogočamo zadostno akumulacijo, na drugi strani pa dosegamo učinke, kot sem jih že prej navedel, da držimo korak z napredkom tehnologije in s konkurenčnostjo proizvodnje v svetu. Glede tega smo v zadnjih dveh, treh letih posvečali posebno pozornost telefoniji, tehnološki preobrazbi v telefoniji iz klasike na elektroniko. Na tem področju smo že precej dosegli, menim pa, da moramo v naslednjem letu v celoti osvojiti proizvodnjo teh central tako, kot smo jih planirali. Dosedaj v glavnem sledimo zastavljenemu programu, zamude so minimalne, morda za mesec ali dva, zato lahko rečemo, da smo v glavnem v koraku s predvidenim osvajanjem. Vprašanje: Ali menite, da poleg prizadevanj delovnega kolektiva, obstajajo tudi zunanji pogoji za realizacijo načrtov; predvsem je mišljena možnost prodaje, zagotavljanja potrebnih sredstev, vključitev novih kadrov, opreme ipd.? Odgovor: Razumljivo je, da so za realizacijo take poslovne politike poleg prizadevanja kolektiva zelo pomembni tudi zunanji faktorji, ki pogojujejo realizacijo takih načrtov. To so, kot sem že omenil, možnost prodaje z zagotavljanjem potrebnih sredstev, vključitev novih kadrov itd. Glede prodaje zaenkrat lahko rečem, da stvari tečejo popolnoma po predvi- (Nadaljevanje na 2. strani) -n—t-r-irmiHf ■■iinin 11 milu wh«iii»—»miMi—urniMi«—m»r-nin-i-rriH«nn«rt milim.. 11 iipi ijiiiiiii iiifiiiiii^iiirifflMiiiiiMnBMnHrnMi Izpolnjeni načrti Pogled v veliko montažno dvorano v kranjski tovarni, kjer izdelujejo električne števce. Iz poročil je razvidno, da je delovni kolektiv tega obrata izpolnil letošnje načrtovane pr o iz vodne obvezn osti. Prizadevanje in zavest kolektiva -porok za nadaljnje uspehe (Nadaljevanje s 1. strani) levanjih in, da imamo glede trga v 'lavnem eno samo težavo: še vedno v celoti ne pokrivamo potreb! To se predvsem kaže na področju števcev, lelno pa tudi telefoniji. Problemi, ki ih imamo na trgu so pravzaprav )mejeni od časa do časa na 1 do 2 irtikla, kar je pa normalno, in smo ih tudi vedno v tem smislu imeli. Vaše zaloge gotovih izdelkov so go-ovo nekje na višini mesečne pro-zvodnje odnosno nekaj izpod tega, var je pravzaprav na spodnji meji lovoljenega. Glede sredstev in zagotavljanja potrebnih sredstev za a ko ekspanzijo seveda obstajajo te-.ave, ki niso samo naše oz. jugoslovanske, ampak tudi svetovne. Vsa dektronska industrija v svetu je lamreč vedno kapitalno lačna, ker ma zelo hitro ekspanzijo, zato tudi ni nismo imuni pred to težavo. Za-mkrat uspevamo nekako tako, da lelno z leta v leto s povečanim obra-anjem in delno z obratnimi sred-tvi, lastnimi in bančnimi, te težave lokrivamo. Kar se likvidnosti tiče, mo stalno na meji, vendar nekako la tisti strani, da imamo usta vedno lad vodo. Jasno je, da bo ta problem udi v bodoče eden od najbolj po-nembnih faktorjev našega napred-a. Glede opreme in opremljenosti lislim, da smo v zadnjih nekaj letih investiranjem in kar še investiralo usposobljeni, da nagel razvoj in o rast proizvodnje v letu 1974 bvladamo. Čeravno smo pridobili v adnjem času precej visokostrokov-uh kadrov, jih je za naše potrebe še /edno premalo. Zato zbiramo okoli iebe, kolikor je največ mogoče, strokovne kapacitete v naši ožji domo-dni, ki se nahajajo v razno raznih nstitutih, fakultetah itd. Vse te kušamo navezati z dolgoročnimi jogodbami, s čimer si pravzaprav zagotavljamo potrebno strokovno jodlago za tak nagel razvoj, kar po-neni tudi povečano in intenzivno nvestiranje v razvoj sam. Mi vlagamo v razvoj med 4 in 5 % letno od našega bruto produkta, vendar sma-ramo, da je tudi to premalo glede na tako hiter razvoj, zato računamo, da bomo v naslednjih letih to številko povečali. Vprašanje: Za leto 1974 obstajajo glede gospodarske rasti ambiciozni načrti. V čem vidite možnosti, da jih uresničite? Odgovor: Uresničitev velikih in ambicioznih načrtov proizvodnje (55 % več) za leto 1974 je mimo osnovnih faktorjev proizvodnje, kot so oprema, zagotovitev materiala, sredstev itd., o čemer sem že govoril, seveda najbolj odvisna od sodelovanja osnovnega proizvodnega faktorja — človeka, ljudi! Zadevno sem optimist in mislim, da je v našem kolektivu še vedno dovolj energije, da tako nalogo z uspehom izpeljemo. Predvsem je važno to, da ves kolektiv ve, kakšnih nalog se lotevamo in, da je sklep o tem, da se takih nalog lotevamo — skupen! Trdno sem prepričan, da je taka naloga s kolektivom, ki ga imamo, v celoti izvedljiva. Preteklost je pokazala, da kadarkoli smo se oslonili na lastne sile in znali mobilizirati te naše sile doma, smo take cilje tudi vedno dosegli. Težave so bile in bodo. Predvsem ostaja odprto vprašanje glede pomanjkanja delovne sile v kranjskem področju, vendar mimogrede povedano, obstaja tudi star pregovor, ki pravi: »Če ti je meč prekratek, podaljšaj ga s korakom!« V našem primeru naj to pomeni, da je treba lasten fond^uporabiti racionalno z izboljšanjem tehnologije, z zmanjšanjem potrebnih časov in iti na širšo kooperacijo; posluževati se več kupljenih delov, več stvari izdelati na drugem področju, uporabiti tudi kapacitete izven naše tovarne in, če je potrebno, tudi izven Iskre, da si omogočimo tako rast. Pravzaprav na ekstenzivno rast števila zaposlenih v skladu z rastjo proizvodnje ne smemo računati in seveda tudi ne računamo. Nedvomno je treba na našem področju v Kranju doseči oplemenitenje dela, to pomeni, dosegati večje bruto produkte na glavo, kar je seveda sestavni del naših načrtov. Vprašanje: Kako ocenjujete letošnje poslovanje? Odgovor: Glede letošnjega poslovanja, čeravno je prezgodaj govoriti o zaključku leta, obstaja dejstvo, da Glavni direktor Elektromehanike — Jože Hujs smo proizvodne rezultate, take kot smo planirali, tudi dosegli, čeprav so bili tudi ti planirani rezultati zelo optimistični in ambiciozni oz. veliki. Glede tega smo lahko z rezultati zadovoljni. Tudi glede prodaje se je stvar odvijala tako, kot smo pričakovali. Prodaja teče normalno; zadevno nismo imeli nobenih presenečenj in težav. Edine težave, ki so se pojavljale v letošnjem letu in niso tipične samo za nas, ampak za naše celotno slovensko in jugoslovansko gospodarstvo, je vprašanje akumu-lativnosti. Kot vsem drugim, je seveda tudi nam akumulativnost v letošnjem letu zaradi naglega rasta cen surovin in delnega povečanja obveznosti, precej padla. Povečanje obveznosti, čeprav v samem znesku ne nalaga tako velikega bremena kot ga predstavlja npr. povečanje cen surovin, predstavlja bolečo točko zaradi tega, ker smo zadevno računali celo na zmanjšanje. Tu smo se precej ušteli. To so problemi, ne samo naši, temveč vsega slovenskega Enaindvajsetega decembra je bila delovna konferenca članov ZK Iskra-EMO Celje, na kateri so obravnavali gospodarsko problematiko podjetja v letu 1973. Že v začetku leta 1973 je organizacija ZK sprejela konkreten program dela, ki je zajemal poleg ostalega jasne in konkretne smernice kaj je treba storiti, da se bo gospodarsko stanje v podjetju izboljšalo. Za izvršitev posameznih nalog pa so bli zadolženi člani ZK na vodilnih, in drugih delovnih mestih. Na konferenci so bila podrobno obravnavana posamezna gospodarska vprašanja tako, da je bilo mogoče jasno ugotoviti gospodai-ski napredek podjetja v letu 1973 in velike težave, ki jih je bilo treba premagati, da je prišlo do konca leta do izboljšanja gospodarskega stanja. Prej stalno blokiran žiro račun, je bil deblokiran v decembru 1972 in od tedaj dalje posluje podjetje brez blokacije žiro računa. Že ob koncu lanskega leta je sprejel delavski svet sklep, naj se izdela sanacijski program. Ta je bil tudi ob določenem roku izdelan, z njim pa tudi vsi izvedbeni investicijski programi, ki so bili tudi potrjeni. Hkrati s sanacijskim programom je bil izdelan še srednjeročni program razvoja do leta 1976, ki ga postopno še dopolnjujejo in vskla-jujejo v odnosu do tržnih potreb in proizvodnih možnosti in v skladu z razvojem doma in v svetu. Temeljito je bil spremenjen način notranje organizacije dela in to na osnovi analize proizvodnih procesov, katerim je bila prilagojena organizacija proizvodnje. To je bila osnova za organizacijo TOZD in začetek spremenjenega načina dela po TOZD. Postopno se je izboljševal informacijski sistem tako, da ima in jugoslovanskega gospodarstva kot celote, in se seveda tudi tako rešujejo. Delno smo te učinke kompenzirali v zadnjih 4 mesecih z nekaterimi popravki cen, vendar ti še daleč ne kompenzirajo vseh obveznosti. Kljub precejšnjemu izpadu akumulacije nismo zašli v nevarne vode. Akumulacija, ki jo bomo še dosegli, nam pokriva zaenkrat vse obveznosti in tudi še nekaj malega ostane za investiranje v naslednjem letu, vendar pa situacija ni enostavna. Nastaja namreč vprašanje, kako zagotoviti nadaljno rast na nivoju, kot smo jo nastavili. Akumulativnost, kot jo pričakujemo v letošnjem letu, tega v celoti ne bo zagotovila. Zaradi tega je nujno, da v letu 1974 pride do-določenih korekcij ali na področju cen surovin ali na področju cen naših izdelkov, do česar bo verjetno prišlo in mora priti. Vprašanje: Pred kratkim je bil podpisan sporazum .o sodelovanju med Elektrotehniško fakulteto in kranjsko Iskro. Kaj lahko pričakujete od sporazuma? Odgovor: Sporazum z Elektrotehniško fakulteto, ki je bil pred kratkim podpisan glede skupnega financiranja mikro-elektronskega laboratorija, predstavlja za našo tovarno, mislim tudi za Iskro kot celoto, zelo važen korak, ki meri v daljšo perspektivo. To je odločitev, ki zagotavlja v perspektivi močno poseganje na marsikatero področje mikroelektronike. Jasno je, da brez kadrov, ki bi poznali to področje, ki predstavlja v bodočnosti jedro vse elektronike in brez nekih kapacitet za obvladovanje vsaj osnovnih pogojev za to, da smo v stanju to razvijati, da smo v stanju načrtovati v, taki tehniki naprave, v bodoče ne bomo mogli poslovati. Mi smo v to trdno prepričani, zato smo se tudi tega lotili, čeravno smo bili mnenja, da bi to morala biti naloga Iskre kot celote! Ker pa pri drugih tovarnah nismo naleteli na zadevno razumevanje, smo smatrali, da je še vedno bolje, da se problema vsaj mi lotimo. Bolje eden, kot nobeden! — Prepričan sem, da je odločitev pravilna. ABC podjetje že sedaj potrebne tekoče podatke za upravljanje in vodenje podjetja, ta sistem pa se razvija še naprej z vse večjim vključevanjem računalnika. Na konferenci so ugotovili, da so imele konkretne rešitve nekaterih gospodarskih problemov že kratkoročne uspehe, očitno pa je, da je podjetje začelo v drugi polovici letošnjega leta izboljševati poslovne rezultate prvega polletja, kar je posledica zelo sistematičnega reševanja ključnih problemov za obstoj in razvoj podjetja. Podatki o poslovanju v zadnjih mesecih letošnjega leta kažejo, pozitivne kazalce tako, da bo podjetje zaključilo leto 1973 uspešno in bo krita izguba, ki se je pokazala v teku leta in katera je nastala zaradi odpisa terjatev starejših od devetdeset dni. Iskra-EMO Celje torej pogumno uresničuje obveznosti, ki jih je prevzela, kar dokazuje, da so problemi rešljivi in, da je postopni gospodarski napredek podjetja na vidiku. Treba je povedati, da je organizacija ZK v Iskra-EMO našla sama sebe, da je postala enotnejša v vseh akcijah, da se je lotila reševanja problemov gospodarjenja podjetja konkretno in načrtno in v to delo vključila ves vodilni kader. Na konferenci je bil obravnavan tudi gospodarski plan za leto 1974, ki so ga že vskladile vse TOZD in bo v kratkem predložen delavskemu svetu v potrditev. Naj zaključim z besedami, ki so bile izrečene ob zaključku: »Povrniti moramo zaupanje, da ima Iskra-EMO perspektivo, da se bodo člani kolektiva počutili socialno varne, da bo podjetje ponovno postalo zanimivo za zaposlovanje in, da bo lahko v letu 1974 in v nadaljnjem obdobju več prispevalo k razvoju področja, na katerem delajo in živijo njegovi delavci.« E. Jejčič Iskra-EMO Celje Le z načrtnim delom do uspehov Delegacija iz SZ v Iskri Ljubljana, dne 21. decembra 1973 — Na dvodnevnem obisku v naši republiki se je mudila 4-članska delegacija ministrstva za zveze Sovjetske zveze, ki jo je vodil prvi namestnik ministra N. V. Talizin. Sovjetska delegacija se je pogovarjala s predstavniki ZP Iskra o sodelovanju na področju telefonije in telekomunikacij, in si ogledala Iskrine tovarne: Elektromehaniko v Kranju, telekomunikacij na Laborah in elektronskih naprav v Stegnah. Opoldne je podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čačinovič sprejel sovjetsko delegacijo in se z njo zadržal v daljšem delovnem pogovoru. Zvečer pa je sovjetska delegacija prisostvovala novoletni proslavi delovnega kolektiva kranjske Elektromehanike. Predvsem notranja ureditev (Zapis z zadnjega letošnjega zasedanja Poslovnega odbora ZP 18/12-1973) Člani PO ZP‘so se letos zadnjič sestali na zasedanju PO ZP v torek 18/12-1973 v prostorih Ljubljanske banke na Trgu revolucije in z različnimi občutki pogledovali skozi okna na našo poslovno stavbo, ki naj bi bila dokončana in »vseljena« v naslednjem 1974 letu .. . Dnevni red zasedanja je bil nekoliko spremenjen in je PO najprej poslušal poročilo o delu in programu splošno tehnične dejavnosti ZZA in komisije za dejavnost L, ki ga je podal predsednik komisije Vladimir Zorc, v razpravi pa so ga dopolnili še vodje ustreznih služb ZZA Franc Špilar, Franc Mlakar in Evgen Mareh. V razpravi, v kateri so sodelovali skoraj vsi člani PO ZP, so člani skoraj enoglasno zatrjevali, da so službe in delavci ZZA opravili pomembno delo, ki pa lahko ostane brez vrednosti, če strokovnjaki ZZA svojih teoretičnih rešitev ne bodo pomagali ostvariti tovarnam, da jih uvedejo v samo proizvodnjo, v organizacijo dela in informacijski sistem. Posebno manjše tovarne skoraj niso v stanju same prenesti te dosežke v svoje tovarne, ker jim zelo primanjkuje ustreznih strokovnih kadrov. Postavljeno je bilo tudi vprašanje (ki terja tudi odgovor) katere službe splošno-tehnične dejavnosti bi bilo smotrno organizirati v proizvodni TOZD in delovni organizaciji in katere v Zavodu za avtomatizacijo? Sklep PO ZP je zavezal komisijo in Zavod, da svoje materiale dopolnita s predlogi: — kako naj se teoretične rešitve najhitreje uredijo in prično izkoriščati v praksi, nakar se celotni material s predračunom stroškov (in programom dela) dostavi vsem TOZD v proučitev in sklepanje. V naslednji točki dnevnega reda je PO ZP poslušal poročilo o poslovanju ZP v 10 mesecih ter o predvidenih poslovnih rezultatih ZP do konca leta 1973. Enotni zaključek k tej točki bi lahko bil »Rast cen reprodukcijskega materiala je bila letos hitrejša od rasti cen naših izdelkov, kar nam je pospravilo vsaj polovico predvidene akumulacije (dobička)«. Tretja točka: finančna problematika IC in je bila praktično nadaljevanje problematike iz prejšnje obravnave, le da je bila problematika osvetljena nedvomno konkretno (Nadaljevanje na 5. strani) Proslava dneva JLA (Nadaljevanje s 1. strani) je prebral namesto njega namestnik predsednika Janez Hafner). V njem se je dotaknil tradicij narodnoosvobodilnega boja, prikazal pomebnost in vlogo naše armade in zlasti civilne zaščite v današnji samoupravni družbi in povabil navzoče — člane aktiva — bivše borce naj še naprej tvorno sodelujejo pri uresničevanju načel socialističnega proletariata. Taborniki odreda Bičkove skale, nad katerimi ima Iskra Commerce patronat so nato recitirali in peli pestili in bili ob koncu tudi nagrajeni za svoje prizadevanje. Predsednik aktiva je ob koncu kulturnega programa podelil posebno nagrado dolgoletnemu članu aktiva in sodelavcu IC Oskar jy Ličnu, ki odhaja v zaslužen pokoj in. se mu v imenu vseh članov zahvalil za njegovo neutrudljivo delo in nesebično prizadevanje'v organizaciji IC. Ko je Ljubljanski oktet zapel še nekaj priljubljenih partizanskih pesmi je bil tako rekoč uradni del končan. Člani aktiva pa so nato še v prijetnem kramljanju obujali spomine na nekdanje borbene dogodke iz zgodovine za osvoboditev naših narodov, ki počasi toda. vztrajno tone v pozabo. Marjan Kralj Predsednik aktiva ZZB Iskra Commerce Franc Mavrič (levo) izroča posebno nagrado dolgoletnemu članu in sodelavcu Oskarju Ličenu ob odhodu v pokoj Dostojna proslava dvajsetletnega uspešnega delovanja Lepo okrašena dvorana kina Union je bila v soboto, 22. t. m. prizorišče skrbno organiziranega zbora delovnih ljudi in proslave 20-let'nice uspešnega delovanja montažne dejavnosti v teleko-munikacijah'Iskra Commerce. Tako zbor delovnih ljudi, kakor tudi sama proslava sta minila v znamenju solidne in dokaj številne udeležbe članov tega zares uspešnega delovnega kolektiva, a lepa je bila tudi udeležba povabljenih gostov. Zbor delovnih ljudi je pričel predsednik delavskega sveta TOZD Telekomunikacije Borut Ošabnik, s pozdravom prisotnih in gostov, nakar so sledile formalne točke dnevnega reda — izvolitve predsedstva komisij, in zapisnikarja, nato pa je predsednik Sindikalnega odbora in član akcijskega odbora ZP Jože Čebela za uvod povedal nekaj besed o samoupravnem sporazumu Iskre o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela in bistvene novosti v naših medsebojnih odnosih v njem, v primerjavi s prejšnjim statutom ZP. Udeleženci zbora delovnih ljudi so za tem glasovali za podpis samoupravnega sporazuma, čigar slavnostni podpis je predviden za 26. decembra 1.1. V nadaljevanju zbora je sledila razprava o spremembah samoupravnega sporazuma Iskra Commerce, k čemur je obrazložitev podal član delovnega predsedstva Leskovar. Nato so sledile še informacije v zvezi s statutom delovne organizacije Iskra Commerce in statutom TOZD Telekomunikacije v njem. Oba statuta terjata ustrezne spremembe, skladno s samoupravnim sporazumom Iskre, za katerega so se izrekli udeleženci zbora delovnih ljudi. Po končanem zboru in odmoru se je začela proslava dvajsetletnice delovanja montaže. Slavnostni govor je imel 'Živojin Abramovič, dolgoletni direktor Montažnega sektorja Iskra Commerce, ki je v svojih izvajanjih strnil najpomembnejša obdobja, rast in uspehe tega marljivega in pomembnega delovnega kolektiva, ki se je s svojo dejavnostjo dostojno uveljavil po vsej državi, opravljajoč odgovorne naloge. Po govoru Zivojina Abramoviča je sledil nagovor 'generalnega direktorja ZP Iskra Vladimira Logarja, ki je nato predal desetim sodelavcem TOZD Telekomunikacije državna odlikovanja, s katerimi jih je za uspehe v dolgoletnem prizadevanju za razvoj naše montažne dejavnosti odlikoval predsednik republike. Red dela s srebrnim vencem so za svoje zasluge in delovne uspehe prejeli naslednji sodelavci TOZD Telekomunikacije: Vjekoslav Bažant, Feliks Grandovec, Mirko Kepic, Peter Kušar, Ivan Prosen, Ljubi-ša Šubert in Savo Zubič, nadaljnji trije: Marjan Brezar, Irena Modic in Milan Žanplong pa so prejeli medalje dela. Glavni direktor Iskra Commerce Anton Stipanič je nato imel krajši nagovor jubilantom dvajset in desetletnega dela, ki so ob tej priložnosti prejeli zlate in srebrne značke in ustrezne nagrade za svoje zvesto sodelovanje v montažni dejavnosti. Za izpolnjeno dvajsetletno delovno dobo so bili nagrajeni naslednji sodelavci: Jože Dolinar, Milan Jelovčan, Žarko Korošec, Albin Ločniškar, Ivan Prosen, Olga Rismonda, Franc Sergaš, in Srečko Torkar. Ljubljanska televizija bo v okviru oddaj »Po sledeh napredka«, začenši s 3. januarjem 1974, v treh nadaljevanjih prikazala Iskrino dejavnost na področju avtomatizacije v prometu. Nagrade za desetletni delovni jubilej pa so prejeli naslednji: Srečko Berčič, Breda Cankar, Franc Darovec, Jože Fendre', Angela Glinšek, Dragoljub Ilič, Albina Kejžar, Franc Klun, Milena Koprivnikar, Jerko Kos, Nestor Kostovski, Angela Kralj, Živan Nenadovič, Francka Peterlin, Vincenc Plavčak, Blagoje Popovič, Zvonimir Simič, Jože Sirk, Peter Ščepanovič in Ivana Wamberger. Sledila je še ena nagraditev sodelavcev za prizadevnost pri delu in njihov delež pri razvoju branže telekomunikacij. Direktor TOZD Telekomunikacije Jože Medved je nagrade izročil naslednjim sodelavkam in sodelavcem: Olgi Rismon- do, Milki Valenta, Živojinu Abramoviču, Petru Alanoviču, Jožetu Dolinarju, Stojanu Flajsu, Feliksu Grandovcu, Pavlu Jancu, Petru Jerebu, Srečku Miheliču, Ljubiši Šubertu, Jožetu Tisovcu, Srečku Torkarju, Jožetu Unku, Milanu Žanplongu, Mariji Kotnik, Niki Leben, Pavli Maroša, Nevenki Mlakar, Ireni Modic, Jožici Mozetič, Miri Popovič, Veri Prebil, Suzani Verbič, Vje-koslavu Bažantu, Marjanu Brezarju, Francu Cvetkoviču, Jožetu Čebeli, Miroljubu Čoloviču, Mihi Duhovniku, Slavku Jovanoviču, Mirku Kepicu, Žarku Korošcu, Branetu Kovačevu, Petru Kušarju, Franju Milavcu, Vladimiru Miševskemu, Borutu Mlakarju, Janezu Prebilu, Nacetu Prebilu, Ivamt Prosenu,-Fran-cu Sergašu, Stanetu Skubicu, Andreju Stražarju, Ivanu Strgul-cu, Janezu Trontlju in Savotu Zubiču. Sledil je nato še zaključni govor direktorja TOZD Telekomunikacije Jožeta Medveda, predsednik DS TOZD Borut Ošabnik pa je še enkrat izrekel zahvalo vsem jubilantom in nagrajencem ter jim čestital. V restavraciji hotela Union je nato sledilo slavnostno kosilo za vse udeležence zbora delovnih ljudi in proslave dvajsetletnice montažne dejavnosti in po njem sproščena, pomembnemu jubileju primerna zabava. Skupina jubilantov dvajsetletnega dela Ob 20-letnici dejavnosti v telekomunikacij 20-letnico dejavnosti v montaži telekomunikacij praznujemo v letu reorganizacije IC na pet temeljnih organizacij združenega dela, torej na zaokrožene upravne in samoupravne oblike, ki nudijo pogoje za samostojno gospodarjenje in odločanje o rezultatih lastnega dela. TOZD Telekomunikacije je združil dejavnosti proizvodnih delavnic, montaže, projektive in prodaje. S tenT, menim, smo napravili bistven korak naprej, ker pomeni združitev omenjenih dejavnosti v TOZD čistejše medsebojne račune in boljšo koordinacijo dela ter s tem racionalnejše gospodarjenje. Začetki dejavnosti v montaži telekomunikacij segajo v pomlad leta 1953, ko se je formiral ISKRA servis. Majhna skupina kvalificiranih delavcev proizvodne montaže in izhodne kontrole ter skupina mehanikov je tedaj pričela z montažo prvih serijskih zasebnih central. Dejavnost se je razvijala približno vzporedno z rastjo matične tovarne telefonskih naprav v Kranju. Vzporedno se je pričelo tudi s projektiranjem, izdelavo ostale tehnične dokumentacije, z usmerjanjem sprememb Skupina jubilantov desetletnega dela ter prenašanjem predlogov razvoja matične tovarne. Prodajna dejavnost telekomunikacij se je preselila leta 1959 v Ljubljano v okviru novoustanovljene Prodajno servisne organizacije. Tako sta se montažna in prodajna dejavnost telekomunikacij razvijali upravno in samoupravno vsaka po svoji poti v okviru IC, čeprav sta vseskozi delali v tesni povezavi. Glede na vse hitrejšo rast ZP ISKRA in ISKRA COMMERCE je bila reorganizacija nujna in pričakovana ter so jo ustavni amandmaji le pospešili. Ob tej reorganizaciji bi se predvsem rad v kratkem dotaknil problemov v zvezi z delavskim samoupravljanjem. DS TOZD telekomunikacije je dobil z združitvijo omenjenih dejavnosti večji obseg dela, saj rešuje probleme vseh delov delovnega procesa, torej prodaje, projektiranje, montaže in dejavnosti proizvodnih " delavnic. Prav tako ustreza tudi sestava DS TOZD sestavi delavcev v TOZD in obenem zagotavlja, da so v njem zastopani delavci vseh delov delovnega procesa. Nekateri trdijo, da z ustanovitvijo TOZD Telekomunikacije vsebina samoupravljanja ni več tako bogata in da so pravice delavcev oziroma samoupravnih organov manjše. S tako trditvijo se strinjam le v primeru, če ostane nivo samoupravljanja isti. Če pa se samoupravljalec izobražuje, spremlja družbeno-poli-tično dogajanje doma" in po svetu, spoznava in poučuje problematiko ZP ISKRA in IC ter v svoji TOZD problematiko posameznih dejavnosti, pomeni to, da se nivo samo-upravljalca dvigne, pomeni pa tudi to, da se obogati vsebina delavskega samoupravljanja. Tako izobraženi samoupravljale! lahko potem lažje in boljše rešujejo tudi težka' vprašanja, ki jih sicer ne bi razumeli in jih ne bi znali reševati. Strinjam pa se s trditvijo nekaterih, da ima TOZD vse premalo samoupravnih pravic. Vse tako kaže, da bomo tudi to vprašanje rešili ob vpisu TOZD v sodni register, to je do 31. 12. 1973, ter s sprejetjem statuta, pravilnikov, poslovnikov ter ostalih samoupravnih aktov. Generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar je predal orden dela s srebrnim vencem Vjekoslavu Baiantu, Feliksu Grandovcu, Mirku Kepicu, Petru Kušarju, Ivanu Prosenu, Ljubiši Šubertu in Savu Zibiču ter medalje dela Marjanu Brezarju, Ireni Modic in Milanu Žamplongu, s katerimi jih je predsednik republike odlikoval za zasluge in uspehe v dosedanjem delu: Vzgoja strokovnega kadra ob 20 letnici montažne dejavnosti — Gradbišče - šola, učenci - učitelji — Praznovanje dvajsete obletnice obstoja neke naše majhne, ali velike organizacije, je enkratni in nepozabni dogodek za celotno Iskro. Zato je prav, da se ozremo na prehojeno pot in obudimo spomine na naše delo v preteklosti. Vsako razmišljanje o preteklem delu, uspehih in neuspehih, razvoju in napredku montaže, je istočasno in neločljivo razmišljanje o napredku matičnega podjetja Iskra-Kranj in ZP Iskra. Namen tega članka ni, da bi podal celoten pregled o razvoju montaže. Prispevati želim samo nekaj svojih spominov, misli in zapažanj, s področja vzgoje našega delovnega človeka, za organizirano delo na vodenju montaž in preizkušanju telekomunikacijskih naprav. Znano je, da je matično podjetje Iskra v Kranju začelo s serijsko proizvodnjo ATC že jeseni leta 1952. Istega leta so v podjetju začele poganjati prve korenine »zunanje montaže«, katera je bila v naslednjem letu 1953 tudi ustanovljena. montaži Pri tem se moramo zavedati, da nas čaka v bodoče mnogo težkih nalog in da jih bomo uspešno premagovali le z združenimi močmi. Le tako bomo lahko uveljavljali ustavne pravice in izpolnjevali dolžnosti, da neposredno in enakopravno na osnovi svojega dela v TX)ZD in v vseh drugih oblikah združevanja in poslovanja v svojem in skupnem interesu neposredno urejamo odnose v TOZD in v delovni organizaciji s samoupravnimi sporazumi, neposredno ali posredno upravljamo zadeve družbene reprodukcije v TOZD gospodarimo s sredstvi družbene reprodukcije TOZD in da odločamo o drugih vprašanjih družbeno-' ekonomskega položaja v TOZD. Izkoristil bi to priložnost, da čestitam ob tem pomembnem jubileju vsem sodelavcem TOZD Telekomunikacije, ter jim zaželim še več delovnih uspehov v bodočem delu. Še posebej čestitam vsem pionirjem dejavnosti telekomunikacij, ki so s svojim vztrajnim in uspešnim delom prispevali svoj delež k razvoju dejavnosti telekomunikacij. BORUT OŠABNIK delavci - učenci, . Spominjam se tega začetka, spominjam se vseh težav pri izdelavi in preizkušanju prve stranske avtomatske telefonske centrale SATC 1/10, iz serije 60 kom, kolikor jih je podjetje uspelo izdelati do konca 1952 leta. Spominjam se prvih pionirjev — članov kolektiva in njihovih težav, ko so se začeli pripravljati v tehnični kontroli telefonskih central ISKRA Kranj,' za kasnejše delo na »zunanji montaži«. Obujanje spominov na hitri razvoj našega podjetja in razmišljanja o problemih v preteklem pbdobju, nas vedno opozorijo, da nekateri tudi danes spremljajo naše delo na področju tehničnega razvoja in napredka. Eno od teh je vprašanje vzgoje kadrov. Z vso resnostjo lahko trdimo, da je Iskra že od samega začetka proizvodnje telefonskih central in v nadaljnjem svojem razvoju, vedno imela pravilno usmeritev do vprašanja tehnične vzgoje lastnega, montažnega, kakor tudi vzdrževalnega kadra za potrebe naših kupcev. Prvi tečaji za usposabljanje kadra na področju telefonije, so bili organizirani v Iskri v Kranju, kar je razumljivo, saj je le-ta v tistem času razpolagala z določenim številom strokovnjakov, ki so bili sposobni opraviti tako zahtevno delo. Spominjam se še drugih oblik usposobljanja kadra, ki ga je Iskra v Kranju nudila v prvih letih razvoja telefonije. Individualni in skupinski študij na delovnem mestu, prakticiranje mnogoštevilnih strokovnjakov, ki so kasneje vzdrževali naše naprave in pa usposobljanje določenega števila kadra, ki se je vključil v delo na zunanji montaži telefonskih naprav. Kot sem že omenil v svojih spominih, takrat so začele poganjati prve korenine zunanje montaže, ki je bila osnovana iz omenjene skupine monterjev iz kranjske tovarne in skupine monterjev Commerce servisa Ljubljana. Z nastankom nove specifične organizacijske enote »Zunanja montaža«, v nadaljnjem tekstu montaža, so nastajali tudi novi problemi, ki so bili karakteristični za tisto razvojno obdobje. Kajti v tistem času je Iskra napravila velik korak na področju proizvodnje novih naprav^ in hkrati prek svoje prodajne mreže organizi- (Nadaljevanje na 4. strani) Komandno posredovalno mesto na novi avtomobilski cesti Vrhnika— Po stojna Tovarna usmerniških naprav in podjetje »Ela« združena Že nekaj mesecev nazaj so stekle razprave in razgovori o združitvi naše novomeške tovarne usmerniških naprav in podjetja »Ela« v Novem mestu. Vsi ti razgovori so bili kronani z zboroma delovnih ljudi 19. t. m., ko sta se oba delovna kolektiva soglasno odločila za združitev v eno delovno organizacijo, sestavljeno iz dveh TOZD, bivših samostojnih tovarn. V dvorani »Krke« je bil 19. decembra ob 7. uri zjutraj najprej zbor delovnih ljudi podjetja »Ela«, o katerem se bomo podrobneje razpisali v prihodnji številki Iskre ter ga predstavili našim bralcem v besedi in sliki. Na zboru so se zvrstili govorniki: direktor podjetja »Ela« Janez Požar, direktor tovarne usmerniških naprav Marjan Henigman, zastopnik Občinske skupščine — načelnik za gospodarstvo Simič, zastopnik generalnega direktorja ZP Iskra Boštjan Barborič in predsednik DS podjetja »Ela«. Po izvajanju govornikov, se je nato delovni kolektiv podjetja, po temeljitih razpravah o utemeljenosti združitve, z javnim glasovanjem izrekel za združitev, pri čemer le en sam član kolektiva ni glasoval za združitev. Prav tam je bil nato ob 10. uri zbor delovnih ljudi tovarne usmerniških naprav. Zbranim članom delovnega kolektiva je to pot najprej spregovoril predsednik Občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar, za njim pa pomočnik generalnega direktorja ZP Boštjan Barborič. Nadalje sta govorila še sekretar ZK ZP Marjan Vrabec in predsednik Sindikalnega odbora ZP Jože Čebela in direktorja podjetja »Ela« in tovarne usmerniških naprav, Janez Požar in Marjan Henigman. Zanimivost tega zbora delovnih ljudi je bila pri javnem glasovanju. Tudi kolektiv naše novomeške to- varne se je namreč soglasno odločil za združitev, le en član kolektiva ni glasoval za združitev, čeprav je že iz analiz v elaboratu razvidno, da ta združitev obeh delovnih kolektivov lahko obema prinese koristi in ustvari boljše pogoje za nadaljnjo rast in napredek. Na obeh zborih delovnih ljudi so ob tej priložnosti poleg glasovanja za združitev, glasovali tudi za ustanovitev dveh temeljnih organizacij združenega dela v dosedanjih samostojnih tovarnah in za njun pristop v sestavljeno organizacijo — združeno podjetje Iskra, torej za podpis samoupravnega sporazuma Iskre. Današnje poročilo o obeh zborih delovnih ljudi in njihovi soglasni odločitvi, da odslej združeni v eno delovno organizacijo poskušata ubirati skupno pot nadaljnjega razvoja in napredka, nameravamo prihodnjič dopolniti tudi s perspektivami te združbe v prihodnjem obdobju. . Skupna pot nadaljnje rasti in napredka obeh doslej samostojnih tovarn naj bi se začela s 1. januarjem 1974. Za danes pa le še naša iskrena želja, da bi se delovni kolektiv podjetja »Ela« v veliki družini Iskre dobro počutil in dosegel v novem okolju vse tiste cilje, ki naj bi jih prinesla združitev, za katero so se delavci odločili zavestno in soglasno. Na obeh zborih delovnih ljudi so se člani delovnih kolektivov z dviganjem rok javno odločili za združitev novomeške tovarne usmerniških naprav in podjetja »ELA«. Kako smo delali Začetek montažne dejavnosti v Iskri datira od spomladi leta 1953, oz. poteka 20. leto naše dejavnosti v Iskri. Razvojna pot naše dejavnosti je podobna razvojni poti matične to- varne telefonije. Vsi problemi, ki so bili na poti razvoja proizvodnje, so se odražali v MS na enak, ali podoben način, le s to razliko, da smo jih v MS obravnavali še v času, ko se je tovarna že spoprijemala z novimi. Ko je tovarna osvojila proizvodnjo enega sistema — primer M/60 — smo se mi še ukvarjali s tehnologijo montaže, konstrukcijo sistema L/60, katerega proizvodnjo je tovarna že opustila; ko pa smo mi reševali konstruktivne probleme sistema M/60 in tehnologijo, je bil v proizvodnji že sistem M'/48 in podobno. Takšen položaj našega zaostajanja je bil na prvi pogled logičen. Vzroki pa so bili v tem, da nismo pravočasno in vzporedno z razvojem pričeli razvijati tehnologijo montaže, priprave kadra in podobno, ker smo bili čisti operativci, takšni, da smo čakali, ali zahtevali od tovarne dokumentacijo, da nam organizira tečaje in nam do zadnjega vijaka preskrbi montažni material in podobno. V skladiščih smo imeli tak asortiman montažnega materiala — konstrukcije, da bi lahko organizirali muzej. Tehnična dokumentacija je predstavljala kapital posameznikov, do katerega se je bilo treba priboriti na razne načine in so ga posamezniki težko posojali drugim. Ugotovljene napake in osvojene spremembe so bile prav tako last posameznikov, brez katerih naj bi se ne moglo zaključiti objekta, ipd. Vsi ti in še drugi podobni problemi’ so bili vzrok, da smo vedno bolj za- ostajali za situacijo tako, da je obstajala možnost, da postanemo balast tovarne in zavora prodaji. Z osnovanjem tehnične službe v MS, ki je bila praktično dve leti le na papirju in je še danes poddimen-zionirana nasproti potrebam in položaju zaradi pomanjkanja kadra in vsakoletnih skokov pri povečevanju nalog, so se posamezna vprašanja začela počasi reševati. Vzporedno z unifikacijo montažnega materiala smo začeli s tipsko konstrukcijo za vse sisteme in z vzgojo kadra, z reševanjem vprašanja tehnične dokumentacije, z usmerjanjem — prenašanjem sprememb operativi in prenosom predlogov razvoju. Potrebovali smo leta, da bi posamezno vprašanje premaknili z mrtve točke. Za montažni material smo bili vezani na tovarno, na njene konstruktorje tako, da smo za uveljavitev tudi majhne spremembe, ki pa nam je pomenila precej ur na enem objektu, potrebovali eno do dve leti, od predloga do uveljavitve. To službo še vedno razvijamo in se njene konture, ki jih bo imela v bližnji prihodnosti, že nakazujejo. Prve naloge pri osnovanju te službe so bile v glavnem rešene, oz. prve začetniške težave prebredene ... Ena izmed osnovnih nalog tehnične službe je bila vzgoja kadra. Največja potreba po ustreznih kadrih je bila za javni sistem — crossbar. Od začetniških težav izdelave programa, osvojitve metodike predavanj, da ne govorimo o problematiki z načrti, danes lahko rečemo, da smo dosegli osnovni cilj, poleg strokovne izpopolnitve kadra tudi, da so nosilci strokovne vzgoje — predavatelji za lastni in PTT kader — delovodje. S Zbora delovnih ljudi podjetje »ELA« in tovarne »Usmerniki« v Novem mestu je v imenu generalnega direktorja ZP pozdravil njegov pomočnik Boštjan Barborič Iz sklepov samoupravnih organov tem smo tehnično službo razbremenili in ji dali nove naloge; pripravo tehnologije in vzgojo kadra v času razvoja novih tipov naprav, s čemer bi dosegli strokovno pripravljenost kadra v istem času, ko bodo prvi izdelki prišli na tržišče (C-7 sistem za JLA, selektivna telefonija, usmerniki). Poleg tega, tehnična služba organizira in izvaja krajše in bolj strokovno specializirane seminarje za ožjo specializacijo kadra in posameznih faz dela ter dodatnega asortimana našega dela. V tem letu realiziramo tudi programe za vzgojo kadrov glede novih sistemov elektronskih ATC. Realizacija tega programa se je pričela izvajati v začetku leta 1971. S področja tehnologije montaže je ena prvih nalog, ki jo je bilo potrebno rešiti, unifikacija konstrukcije različnih sistemov ATC. Istočasno z unifikacijo, oz. s tem ciljem, je bila razvita nova konstrukcija, ki nam je omogočala cenejše konstrukcijske materijale za vse sisteme in s tem skrajšala čas dela, po drugi strani pa je zamanjšala nomenklaturo in vrednost zalog na skladišču. Po unifikaciji materiala so izdelani montažni predlogi, oz. standardizacija materiala in montažni predpisi. To nam je omogočilo uvajanje prevzemne kontrole poleg kvantitete tudi za kvaliteto ter bolj smotrno (Nadaljevanje na 6. strani) Sklepi 24. seje poslovnega odbora ZP (18. dec. 1973) Poslovni odbor združenega podjetja je obravnaval poročilo o delu in programu splošnih tehničnih služb v ZP ISKRA in pri tem sprejel naslednje sklepe: a) Predloženo poročilo naj splošne tehnične službe skupno s komisijo za dejavnost 1 in 2 dopolnijo z analizo, koliko se to študijsko delo, ki je obširno in izčrpno, izkorišča v organizacijah ISKRE. Poročilo naj se dopolni tudi s predlogi, kako naj se ti dosežki v večji meri aplicirajo v naši proizvodnji. b) Poročilo splošnih tehničnih služb, dopolnjeno z analizo pod a), naj se pošlje vsem organizacijam ZP v razpravo, katere naj podajo svoje stališče do poročila in predlaganega plana financiranja. c) Splošne tehnične službe in komisija za dejavnost 1 in 2 naj skupno s službami ZP proučijo vprašanje napisnih tablic na izdelkih ISKRE, pri čemer naj upoštevajo argumente direktorjev, iznešene na dananšnji seji, in naj podajo enoten predlog. č) PO ZP bo ponovno obravnaval problematiko splošnih tehničnih dejavnosti in naj se v roku enega meseca pripravijo zahtevani materiali. PO ZP sprejema poročilo o poslovanju Združenega podjetja ISKRA Kranj v času od 1. 1. do 31. 10. 1973 in ga predlaga delavskemu svetu ZP -v sprejem. PO ZP je obravnaval poročilo Iskra Commerce: — pregled in ocena realizacije prometa in storitev 1973, — pregled stanja zalog gotovih izdelkov in rezervnih delov na dan 30. 10. 1973, — pregled stanja terjatev na domačem trgu z dne 30. 10. 1973, — pregled obveznosti in terjatev do organizacij ZP, * * * * v — pregled stanja ustvarjenih sredstev GDK in retencijske kvote dne 30. 11. 1973, — pregled realizacije prometa in storitev za leto 1974. PO ZP pooblašča generalnega direktorja tov. Logarja, da izmed predstavnikov Iskre Commerca in strokovnih služb ZP imenuje posebno komisijo, ki naj do prihodnje seje PO ZP pripravi stališča glede problematike, iznešene na današnji seji PO ZP, prav tako, kar zadeva politiko nagrajevanja v IC. PO ZP sprejema na znanje poročilo o Uberalizaciji tekočih blagovnih transakcij z dne 3. 12. 1973. PO ZP se strinja s predlogom Direkcije za zunanji trg IC z dne 13. 12. 1973 za izračun GDK deviznih sredstev za leto 1974, in sicer: — da se izvrši izračun pravic GDK deviznih sredstev po posameznih organizacijah na osnovi istih kriterijev in na isti način, kakor bo to izvršeno za celotno podjetje. Evidenca črpanja pravic pa se bo vodila kakor doslej v sektorju uvoza Direkcije za zunanji trg; — da izda ustrezna navodila v pogledu načina in pogojev internega medfinanciranja uvoza po režimu GDK v letu 1974. a) PO ZP je sprejel na znanje poročilo predsednika komisije za prodajo počitniških domov o nameravani sklenitvi pogodbe .za prodajo počitniškega doma na Bledu SGP Gorica za ceno 2,500.000 N din, ki je plačljiva takoj, pri čemer plača prometni davek prodajalec. b) PO ZP je sprejel na znanje poročilo predsednika komisije za prodajo počitniških domov in upravnika PS o zamenjavi parcele št. 113/3 k. o. Trenta leva za parcelo št. 113/6 iste k. o. s podjetjem Alpkomerc Tolmin. PO ZP predlaga DS ZP, da odobri pogodbo o prodaji PD na Bledu SGP Gorica pod navedenimi pogoji ter zamenjavo parcel z Alpkomercem Tolmin. PO ZP podaljšuje rok za vložitev zahtevkov za kreditiranje skupnih raziskovalnih del iz sredstev znanstvenoraziskovalnega sklada ZP ISKRA v letu 1974 od 1. 12. 1973 na 15. 1. 1974. Vzgoja strokovnega kadra v montaži (Nadaljevanje s 3. strani) rala njihov plasman na domačem in kasneje tudi na zunanjem tržišču. Mladi kolektiv se je znašel pred ogromnimi težavami. Bilo je nujno treba organizirati proizvodnjo na terenu, oz. pravilno organizirati podaljšek proizvodnje matičnega podjetja. Vse to je zahtevalo nove napore vodstva in tudi celotnega kolektiva. Ustrezno s porastom proizvodnje, se je moral kolektiv vsako leto številčno povečevati. S tem je rasla tudi potreba po nenehni skrbi za vzgojo slehernega posameznika. Od začetka svojega obstoja pa do danes, je montaža vedno uporabljala vse možne oblike, od individualnega študija, do organiziranih tečajev, za usposabljanje svojih članov na tehničnem in organizacijskem področju montažne dejavnosti. Tudi na naše kupce montaža ni pozabila. Organizirala je več skupnih tečajev doma in na terenu za naše potrebe in za potrebe PTT.ŽTP in drugih ustanov. Tako so naša gradbišča postala šole, delavci pa učenci, učenci pa spet učitelji. Takšna usmeritev in pravilno začrtana razvojna pot sta omogočili kolektivu montaže, da se je razvil v trdno organizacijsko enoto. Ostal je zvest član naše velike družine v združenem podjetju, kajti, korenine, ki so začele poganjati pred dvajsetimi leti, so pognale globoko. SAVO ZUBlC Med zborom delovnih ljudi Gostje in člani delovne skupnosti Iskra-tovarna usmerniških naprav Novo mesto poslušajo enega izmed številnih govorov na zboru. Zunanja trgovina Iskre v letih 1973 in 1974 Zunanjetrgovinska konferenca Iskre v decembru 1972 je izredno pomemben poslovni dogodek v razvoju Iskre, saj so ob tej priložnosti najvidnejši predstavniki vseh članov Iskrine družine temeljito in pretehtano določili vlogo mednarodnega trga v razvoju Iskre.. Gre za ugotovitve, ki so zorele vrsto let, za manifestacijo prevlade tržne nad proizvodno miselnostjo, za dolgoročen in ambiciozen podjetniški koncept. Spomnimo se samo 'glavnih ugotovitev in zaključkov: — Za Iskro je širokopotezno vključevanje v mednarodni trg edino realno jamstvo za nadaljnjo rast in stabilnost, zasledovanje in vključevanje v sodobne poslovne in tehnološke tokove. — Iskra mora tudi vnaprej pokrivati lastno devizno bilanco, več izvažati kot uvažati. — Mednarodno menjavo Iskre je treba oplemenititi po asortimanu, torej izvažati več finalnih proizvodov z večjim vložkom znanja in umskega dela, s plasmanom know-hovva in tehnologije. Regionalno je potrebno Iskrino mednarodno menjavo iztrgati iz tradicionalne usmeritve na samo Srednjo Evropo in predvsem agresivno poživiti in povečati trgovinsko menjavo z deželami v razvoju in deželami članicami SEV. — Intenzivno je treba ojačevati in dograjevati Iskrino zunanjetrgovinsko mrežo kot osnovno izhodišče za osvajanje novih trgov in oplemenitenje Iskrinega nastopa na njih. Sodim, da se gornja načela, čeprav so bila osvojena bolj impulzivno, dokaj zadovoljivo izpolnjujejo. Zanimiva je primerjava lanskoletnega in letošnjega izvoza: v US$ 1972 1973 Program 1974 Celoten izvoz 25,350.000 33,500.000 50,000.000 Na področja predstavništev in firm Iskre Commerce 17,750.000 25,500.000 32,200.000 Razvite dežele 17,200.000 22,000.000 30,000.000 SEV 5,700.000 8,100.000 12,000.000 DVR 2,400.000 2,500.000 4,500.000 Analiza gornjih številk nam pove, predvsem naslednje: 1. Program izvoza Iskre za leto 1973 v višini 36 mio $ ni bil v celoti izvršen, saj predvidevamo, da bomo do konca leta realizirali le 33,5 mio dolarjev. Čeprav še vedno trdimo, da je bilo leto 1973 izredno konjunktur-no za plasman Iskrinih proizvodov na mednarodni trg, pa istočasno lahko ugotovimo, da je nastopilo dokaj objektivnih in subjektivnih razlogov, ki so preprečili realizacijo programa izvoza v letu 1973. Naj omenim le nekatere: — nerealna ocenitev oz. preceni-tev proizvodnih zmogljivosti v nekaterih proizvodnih enotah. Naj omenim le, da znaša izpad izvoza v države SEV preko 2,5 mio $, za kar smo imeli sprejete in potrjene pogodbe oz. naročila, — redne težave z oskrbo reprodukcijskega materiala, zlasti tistega iz uvoza in pa seveda s tem povezano likvidnostno situacijo v podjetju, — tudi težave s preskrbovanjem energije so imele svoje posledice pri realizaciji izvoznega programa, saj zamujenega ni bilo mogoče več nadoknaditi. 2. Iz gornjih številk je tudi razvidno, da nosi vso težo realizacije izvoza v letu 1973 Iskrina zunanje- trgovinska mreža, za kar je ponoven dokaz o upravičenosti izgradnje le-te. 3. Izredno povečanje izvoza v države članice SEV, kar je v skladu z našo strategijo in kar nam tudi zagotavlja večjo stabilnost in ekonomičnost izvoza. 4. Premajhna rast izvoza v nerazvite dežele, saj nam gornje številke povedo, da nismo dosegli vidnejšega rezultata v primerjavi z letom 1972. Osebno menim, da je razlog temu predvsem v tem, da na tem področju Iskra nima svoje lastne zunanjetrgovinske mreže in menim, da bomo morali v bodoče investirati več v izgradnjo lastne mreže ravno na tem področju. Kot primer naj navedem le Venezuelo, kjer je edina Iskrina postojanka v tem delu sveta in kjer se je promet Iskre iz leta 1972 v leto 1973 povečal od 250.000 na 750.000 dolarjev izvoza. 5. Glede našega uvoza naj samo ponovno potrdim ugotovitev: izredno negativno regionalno strukturo, saj še vedno preveč uvažamo iz tako imenovanega konvertibilnega področja in premalo iz ostalih področij. Pri tem velja še ugotovitev, da je uvoz pretežno orientiran iz tistih držav, ki so v zadnjem času najbolj revalvirale svoje nacionalne valute. v US$ Ugotoviti moram, da lahko štejemo kot velik uspeh v preteklem letu tudi dejstvo, da smo uspeli definirati vlogo in program zastopniške dejavnosti v Iskri in to na vseh njenih nivojih. Ugotovili smo, da Iskrina zastopniška organizacija — Iskra Standard ni v nobenem primeru kanal za uvajanje konkurence v Iskro, pač pa njena dejavnost Iskrin program le dopolnjuje in utrjuje stike z inozemskimi poslovnimi partnerji, hkrati pa sporazumno usmerja njihov nastop na jugoslovanskem trgu. Čeprav sem ugotovil, da veljajo za leto 1973 za neizvršitev Iskrinega programa na mednarodnem trgu neki objektivni razlogi, pa ne morem iti mimo ugotovitve, da se srečujemo vsakodnevno v nekaterih Iskrinih organizacijah z vedno slabšo poslovnostjo, ki ne ruši samo poslovnih odnosov teh organizacij na mednarodnem trgu, temveč tudi usodno vpliva na poslovno podobo Iskre v tujini, na podobo, ki smo jo v zadnjem desetletju zgradili s tolikšnimi napori, investicijami in žrtvami. Naši poslovni partnerji nas često sprašujejo, ali je zares dovoljeno početi pod Iskrino zvezdo vse ali skoraj vse. Osebno sodim, da imajo dostikrat prav. Iskrina skupnost si bo morala izoblikovati vodilo in pravila za obnašanje svojih članov na mednarodnem trgu, kajti malo nam pomagajo naši kvalitetni izdelki, če na drugi strani kršimo osnovna pravila o kakovosti poslovanja in obnašanja. (Nadaljevanje na 6. strani) Portreti iskrašev Adolf Primožič V letošnjem letu je odšel v zasluženi pokoj spet eden izmed pionirjev kranjske Iskre — tovariš Adolf Primožič. Kar 27 let je zvesto in vestno služil Iskri. Vse kaže, da tudi zdaj, ko je v pokoju, misli na Iskro in z njo živi. Prijetno je bilo srečanje z njim. Resen, kot vedno, je r.ad pristal na kratek razgovor. Čeprav so bila vprašanja vsakdanja, je venomer zahajal k Iskri, k njeni rasti, težavam in uspehom. Če vzamemo v poštev pregovor, da je orodjarna duša tovarne, tedaj se ne smemo čuditi, da je on, kot njen dolgoletni šef, obujal spomine predvsem na orodjarno. Nehote sem se vključil v spomine ing. Marjana Lavrenčiča. Ko omenja orodjarno, med drugim zasledimo tudi tale stavek: »Konstrukcija orodja in priprava dela v orodjarni leta J945 še nista imeli svojega šefa. Izmed treh kandidatov smo izbrali Primožiča. S svojo strokovnostjo, resnostjo in preudarnostjo nas je t osvojil.« »Če pomislim«, je dejal tov. Primožič, »da se je v moji službeni dobi izmenjalo kar deset direktorjev, sem vesel, da je Iskra tako lepo napredovala, če pa se povrnem k orodjarni, lahko rečem, da smo v prvih letih vzgojili precej orodjarjev, ki so danes steber orodjarne. Ko primerjam orodjarno takrat in zdaj, je moč reči, da je zdajšnja brusilnica večja od takratne strojne orodjarne, vzdržljivost orodja pa se je povečala celo na 600.000 udarcev. Zadovoljen sem, da je poleg težav, ki so spremljale razvoj orodjarne v letih mojega službovanja, postala orodjarna ena najmodernejše opremljenih in kadrovsko tako kvalitetna, da jo lahko primerjamo z orodjarnami naj večjih tovarn v inozemstvu.« Srečala sva se z očmi. Ponos je sijal v njegovem pogledu poseben ponos, ki je znan predvsem orodjarjem. Ben V Elektromahaniki sprejeli program socialne politike Socialna dejavnost mora biti sestavni del poslovne dejavnosti na vseh področjih 1972 1973 Program 1974 Celoten uvoz 27,200.000 42,000,000 57,000.000 Iz področja predstavništev in firm Iskre Commerce 20,000.000 35,000.000 47,500.000 Uvoz iz razvitih dežel 19,000.000 33,000.000 44,500.000 Uvoz iz SEV 3,000.000 5,500.000 8,500.000 Socialna politika kot del socialističnih družbenih odnosov in sestavni del družbene in gospodarske aktivnosti mora zagotoviti delavcem potrebno socialno varnost. Socialna varnost pomeni zagotovitev takih pogojev posamezniku, družini ali družbenim skupinam in skupnostim, da z lastno dejavnostjo in samoupravnim delovanjem lahko obvladujejo vse osebne, ekonomske, tehnološke socialne in druge okoliščine, ki določajo njihov socialni položaj. Osnovno vodilo za "oblikovanje socialne politike je torej zagotoviti možnost, da si delavci s svojim delom in samoupravnimi odločitvami sami oblikujejo svoj socialni položaj. Nenehna rast življenjskih stroškov je na prvo mesto današnjega družbeno-političnega dogajanja postavila problem zaščite življenjske ravni, ki je najbolj ogrožena predvsem pri delavcih z nizkimi prejemki. Program socialne politike podjetja, ki ga je DS Elektromehanike sprejel 27.11. 1973 je dovolj kompleksen, ter zajema vse vrste social- Proizvodnja ZPv novembru 1973 Organizacije IZPOLNITEV v I-XI%72 1-XIV73 s.; 8-E =• 000 din o Š = c Mesečna r. O -c Odnos r. I—XI do let. pl. Odnos r. I—XI do pl. I-XI Odnos r. I—XI-do r. I—XI—72 Elektromehanika 464.688 553.105 57.165 103,6 95,5 105,8 119,0 1EZE 291.573 381.874 37.428 83,5 80,6 88,6 131,0 Sprejemniki 69.229 92.942 9.276 85,4 84,5 93,5 134,3 Aparati 150.253 177.630 19.195 105,4 85,2 92,4 118,2 Avtoelektrika 170.555 179.377 16.778 96,3 83,4 89,3 105,2 Elektromotorji _ 115.037 132.364 15.134 94,5 75,3 83,8 115,1 Naprave 52.052 69.257 7.625 108,2 88,9 96,2 133,1 Elektronika 23.577 25.160 2.033 36,6 65,3 73,7 106,7 Kondenzatorji 57.665 85.373 7.950 122,5 102,0 112,0 148,0 Instrumenti 36.234 46.683 5.052 138,4 101,0 111,3 128,8 Polprevodniki 24.991 54.189 6.925 54,9 40,0 44,1 216,8 Usmerniki 24.758 27.035 3.810 148,0 87,5 95,4 109,2 Gospodinjski aparati 70.062 112.445 9.527 86,6 93,4 102,8 160,5 Industrijska oprema 9.393 13.785 1.613 92,2 80,4 89,6 146,8 Antene 6.904 9.274 1.320 100,5 74,0 82,7 134,3 Orodjarna 8.240 11.962 1.554 115,7 81,7 89,9 145,2 TOVARNE SKUPAJ 1.575.211 1.972.455 202.385 93,8 84,3 92,6 125,2 Z Z A 71.694 78.296 8.088 89,9 95,5 108,7 ' 109,2 Commerce—proizv. dej. 51.74b 72.610 8.731 125,5 98,8 109,8 140,3 261.228 303.008 33.861 99,0 87,6 98,2 116,U CAOP 3.276 ’ 3.686 395 100,0 87,3 96,4 112,5 SKUPNE SLUŽBE SKUP. 387.944 457.600 51.075 101,1 90,5 ‘ 101,6.. 118,0 ZDRUŽENO PODJETJE 1.963.155 2.430.055 253.460 95,1 85,4 94,2 123,8 EMO 297.765 323.499 33.517 85,8 71,2 77,9 108,6 Baterije ZMAJ 65.031 66.085 5.791 86,5 86,8 95,5 101,6 ZP ISKRA SKUPAJ 2.325.951 2.819.639 292.768 93,8 83,5 92J) 121,2 ne dejavnosti in vse socialne kategorije delavcev. Glavni poudarek pa daje varstvu delavcev, ki so socialno ogroženi. Velik del v program zajete dejavnosti se že sedaj odvija v podjetju, vendar nekaj oblik socialne dejavnosti še ni razvitih ali pa so razvite v nezadovoljivi obliki. V Elektromehaniki ugotavljamo, , da je treba bolj poskrbeti za socialno varnost ostarelih delavcev, ki zaradi " zmanjšanja psihofizičnih sposobnosti prejemajo nižje osebne dohodke. Nadalje ugotavljamo, da je treba delavcem z daljšim bolovanjem, ki imajo nepreskrbljene otroke, zagotoviti tako imenovane povišane minimalne osebne dohodke. Izredno pereče je tudi stanovanjsko vprašanje delavcev, ki si zaradi nizkega osebnega dohodka niso mogli pridobiti stanovanj z odkupom, ki je bilo v zadnjih letih prevladujoča oblika zadovoljevanja stanovanjskih potreb. Zaradi poviševanja cene prehrambenim artiklom ostaja odprto vprašanje zagotovitve cenene prehrane. Predvsem gre za to, da bi se delavci v času delovne izmene bolj posluževali toplih obrokov. Nezado- voljivo stanje je tudi pri dnevni, tedenski in počitniški rekreaciji delavcev. Obstaja torej vrsta nerešenih ali nezadovoljivo rešenih vprašanj socialnega varstva delavcev. Posebej poudarjena zahteva programa je v tem, da se morajo v dejavnost socialnega varstva vključevati vsi samoupravni organi in vidil-ni delavci v posameznih TOZD, oz., da vsakdo v okviru svojega dela prispeva svoj delež k zagotovitvi socialnega varstva vseh. Napačno je mišljenje, da so za izvrševanje programa socialne politike odgovorne le ustrezne strokovne službe v podjetju. Žal se pri vodilnih delavcih še vse prevečkrat kažejo odklonilna ali pa sploh negativna stališča do socialne dejavnosti. Zato je ustrezen poudarek dan tudi ugotovitvi, da mora biti socialna dejavnost sestavni del poslovne dejavnosti na vseh delovnih področjih v podjetju. G. J. DOPISUJTE V ISKRO Predvsem notranja ureditev (Nadaljevanje z 2. strani) jasno: da je široka potrošnja v velikih težavah. Cene življenjskih potrebščin so močno porasle, zato potrošnik nima denarja za večje nakupe blaga široke potrošnje, ki zato prekomerno dolgo ostaja na skladiščih in povzroča namajhne skrbi tako IC kot tudi samim proizvajalcem! Treba bo smotrno planirati za leto 1974 tako proizvodnjo kot tudi nabavo repromateriala ter z vso opreznostjo načrtovati poslovne cilje ter tenko prisluhniti samemu trgu, kateremu se bo treba še hitreje in učinkoviteje prilagajati: Treba se bo kar najvestneje držati naslednjih načel za 1. 1974: 1. V celoti izvajati tržni koncept: proizvajati le tisto, kar potrebuje trg, 2. Za planirano proizvodnjo v celoti pravočasno zagotoviti zadostna obratna sredstva 3. Racionalneje uporabljati svoja poslovna sredstva 4. Izpolnjevati pogodbe v rokih in kvaliteti 5. V skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom ZP pojačati vpliv skupnih funkcij 6. Preskrbeti sredstva za »podražitve« PPC (poslovnega centra Iskre) in dokončati izgradnjo 7. Združiti sredstva za ustrezno vlaganje v tržišče: nove filiale, prodajalne, servisne delavnice, skladišča ... Na zaključku razprave je dobil IC nalogo, da napravi program reševanja celotne problematike, ki se danes reflektira v IC. Ludvik Kranjc je v paslednji točki zasedanja PO ŽP navzoče obvestil o spremembah zakonodaje v zvezi z liberalizacijo uvopa repromateriala, pa tudi končnih izdelkov, kar bo vsekakor vplivalo ^ia našo uvozno in izvozno politiko pa tudi na same plane in rezultate poslovanja TOZD in Iskre kot celote. Na kraju je PO ZP obravnaval tudi potek zaključnih akcij v zvezi s sprejemanjem samoupravnega sporazuma ZP, katerega slavnostni podpis naj bi se izvedel — po predlogu Političnega aktiva ZP Iskra — v sredo 26/12-1973 ob 12. uri v tovarni TELEKOMUNIKACIJE na Laborah v Kranju. PO ZP je smatral, da je sporazum zadovoljivo rešil zahteve posameznih delovnih kolektivov ob razpravi, in da je kot tak zrel za podpis! I. S. Zunanja trgovina Iskre (Nadaljevanje s 5. strani) Program Iskrine mednarodne trgovinske menjave za leto 1974 je izredno ambiciozen, toda po mojem prepričanju realen. 2La leto 1974 predvidevamo na področju izvoza realizacijo v višini 50 mio ški zbor? — Veš, nekaj jih je znalo, nekaj pa ne! Na silvestrovanju — Zelo mladostni ste, gospa, smem vedeti koliko jih v resnici imate? — Približujem se 30. — S katere strani pa? C \ KOLINE Včeraj smo bili veseli, saj koline smo imeli. Jedli, pili kar za dva, se smejali kar se da. Pujsa klali, mu obrali z reber kožo, Špeh, meso. Šunko smo v dimnik dali, v čreva kar proso. Na večer pujsova sedmina je sušila sode vina; teknile so krvavice kot orehove potice. -K S- x_____________________________y Ta teden iz Pavlihe — Dedek Mraz, ti nam kar daj darila, jih bomo kot samoupravljalci že sami razdelili!. .. DOPISUJTE V ISKRO RAZSTAVA Z DELI IZ DALJŠEGA RAZDOBJA POD ROBEN ZEMLJEVID STROKA POOROČ- PREBIVAL. GRENLAN-DA MNOGO- KOTNIK AVSTR FILOZOF M AX TISTA Kt DARUJE NASA REPUBLIK. OKSID ŽELEZA NEMŠKI PESNIK HANS DETEKTIV IZ SLOV. MLADINSKE IGRE NAOČNIK IN . . . ŽGANA PIJAČA LADIJSKA KABINA JANKO DOLIČ POŽELE- NJE EPIRSKI KRALJ DELOVNA OBLEKA NA., TEKOČEM RIMSKI PESNI ŠPANIJA KMETIJSKA ZADRUGA HRVAT. MESTO PODLAGA TEMELJ LUBLJAN. POKOPAL. HERCEGO V EC NEDOTAK- LJIV REKA V SRBIJI PENTLJA IZ NITI LJUDSKA TEHNIKA GRŠKA BOGINJA OBDOBJA MO Š KO IME OKRASNA RASTLINA POVRAČIL NI UKREPI SLOV. ME STO 20. IN 22. ČRKA MESTO V SRBIJI TOVARNA V LJUBLJANI POM IVA INC SREDSTVO JUŽNI SADEŽ RAZSTAVA BLAGA REKA V SRBIJI ANDREJ NE PEL A MAJHNA PLOŠČA PROBKO- VINA EVENTUAL NO DELAVKA NA RELEJU SMUČI Č UFAR CENE LJUDSKI ODBOR ITALI- JANSKI OTOK JŠL JSL A MESTO V VZHODNI SIBIRIJI CELOTEN CERKVENI ZBOR KAZALNI ZAIMEK IZVRŠNI SVET JUGOSL. TOVARNA V LJUBLJANI APE- RITIV REKA V VZHODNI SIBIRIJI ZEMELJ. OŽINA NA MALAKI MONGOL. VLADAR AUBER ESPRIT JSL KAZALNI ZAIME K JUŽNO AMERIŠKC GOROVJE IVAN TAVČAR POJAV NA VODI BA^VA KOZE KRAŠKO ME STO EDVARD BENSOM DEL VOZA GLASBILA NA STRUNE ŠOTORIŠCE PRITOK VOLGE 3RŠKA :rka S KANDIN. DROBIŽ AGEE JAMES ITALIJAN. REKA ISKRINA TOVARNA MEM- BRANA ITALIJAN REKA POVRŠIN. MERA NORVEŠKA EGINSKl KRALJ AVAN- TURIST MOŠTVO PREDOR UČENJE AFRIŠKI PTIČ LOPATICA PRI PLUGU DEL RELEJA JUOSLOV. STAN- DARD ISTRATI PANAIT TEHN. POSTOPEK DO BOJ ZA IN PROTI (LATINSKO) JEZERO V KANADI KRATICA NA RECEPTU NAGA JI-VEC KILO -AMPER VRSTA OSEBNI ZAIMEK SOLMIZ. SLOG SLADKO- VODNI IVO DANEV PRITOK VOLGE DRESER ŽIVALI HRVAT SKA RAFINERIJA N AF7 E OGRSKI VLADAR MOŠKO IME PREBIVALEC BEOCIJE ŠAPA Še do 10. januarja čas za vpis v smučarska tečaja v Gozd Martuljku Počitniška skupnost Iskra bo tudi v letošnji zimski sezoni priredila dva smučarska tečaja v Gozd Martuljku, za člane kolektivov Iskra, ki si želijo nabrati smučarskega znanja. Tečaja bosta: od 26. januarja do 2. februarja in od 2. do 9. februarja 1974. Prvi tečaj je zaradi zimskih počitnic namenjen tudi otrokom. Tečajniki bodo stanovali in se hranili v depandanci hotela »Špik« v Gozd Martuljku, če pa bo za posamezni tečaj več prijavljenih, bo poskrbljeno še za dodatna ležišča. Strokovno vodstvo bodo prevzeli dolgoletni izkušeni smučarski učitelji, člani kolektiva Iskra. Celotni stroški za posamezni tečaj: za odrasle din 880 za otroke din 700 V ceni so zajeti: hotelski penzion, turistična taksa, shramba smuči, stroški tečaja in zavarovanje. Prijave za oba tečaja sprejema do vključno 10. januarja 1974: Počitniška skupnost Iskra, Trg Prekomorskih brigad 1, tel. 55-898 ali 57-969. Stroške tečaja lahko plačate v dveh obrokih in sicer prvega ob prijavi, drugega do začetka tečaja, ali pri blagajni, ali na žiro račun 50104-601-26955. Nogometaši Iskre — Aparati uspešni Končan je bil I. del. sindikalnega prvenstva pri ljubljanski nogometni podzvezi, v kateri nastopamo tudi nogometaši tovarne »Aparati« pod naslovom »Iskra-APARATI«. V naši skupini nastopa enajst moštev ljubljanskih tovarn. Po končanem prvem delu, katero pa ni popolno, saj "Bradi slabega vremena še nismo odigrali dveh tekem, smo zasedli tretje mesto, z enim samim porazom in dvema neodločenima re- rezultatoma in pri razliki 15:3 golov v korist Iskra-APARATI. Menimo, da bi ISKRA v bodoče lahko organizirala svoje sindikalno nogometno prvenstvo, saj smo ena naj večjih delovnih organizacij v Sloveniji, z dobro razvitim nogometom v naših organizacijah. Športniki Iskra-APARATI želimo vsem športnikom ZP ISKRA srečno in uspešno novo leto 1974 in še več medsebojnih srečanj na športnih poljih. Anton Kastelic Pisma bralcev POZDRAV OD VOJAKOV Pol leta je že preteklo, odkar so me poklicali na služenje vojaškega roka v Beograd, vendar pa mi precejšnja oddaljenost in druge obveznosti ter dolžnosti ni pretrgalo stika z našim podjetjem, s problemi in uspehi delovnega kolektiva. Za trdno zvezo namreč skrbi glasilo Iskra, ki mi vsak teden prinaša vesti iz podjetja. Lepo pozdravljam vse sodelavce iz oddelka »Merilne naprave« in druge znance v podjetju ter jim želim v novem letu 1974 vso srečo, zdravje ter obilo delovnih uspehov. Bojan Engelman V. P. 2143-13 11002 Beograd Hvala za prisrčno pismo in lepe želje. Želimo Vam dobro počutje pri vojakih in srečno novo leto, prav tako pa tudi vsem vojakom, bivšim Iskrašem, ki služijo vojaški rok. Pišite nam, veseli bomo vsakega pozdrava. Uredništvo ISKRA-Industrija elementov in zabavne elektronike TOZD MAGNETI, Ljubljana — Stegne 21 želi zaposliti takoj več NEKVALIFICIRANIH DELAVK za delo v kontroli in v proizvodnji magnetov. Delo je organizirano v dveh izmenah. Osebni dohodki s prekoračitvijo norme so 1500 — 1600 din na mesec. Zainteresirane naj se osebno zglasijo na gornji naslov vsak dan od 6 do 14 ure. Nagrade za novoletno križanko Za pravilne rešitve novoletne križanke je uredništvo pripravilo naslednje nagrade: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 100 din 5 nagrad po 50 din 5 nagrad po 30 din 20 nagrad po 20 din Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo glasila Iskra, Kranj, Savska loka 4, do vključno 15. januarja 1974. Reševalce prosimo, da navedejo točne naslove: Ime in priimek, tovarno, obrat ali oddelek. Na ovitek napišite »Nagradna križanka«. J Sindikalno prvenstvo Elektromehanike v namiznem tenisu Po daljšem premoru so zopet prišli na svoj račun ljubitelji »bele žogice«. Komisija za šport in rekreacijo je 18. 12. 1973 organizirala v avli Osnovne šole Simon Jenko — prostori NTK Triglav, — tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo razpisano v treh razredih: tekmovalni, rekreacijski in ženski. Vzpodbudno je, da je bilo udeleženih kar 40 igralcev, od tega v rekreaciji 31,6 tekmovalcev in samo 2 ženski. V rekreaciji je osvojil prvo mesto Ciril Markič, TOZD TEA, drugo mesto je osvojil Jože Mohar, TOZD »Stikala«, tretji pa je bil Janez Gašperšič iz kadrovskega področja. V tekmovalnem razredu je prvo mesto osvojil Zoran Ramovž, TOZD ATC, drugi je bil Stane Trdina iz »Merilne naprave«, tretji pa je bil Slavko Vidic iz SPD. Pri ženskah je bila po ogorčeni borbi prva Ljuba Novak pred sestro Tončko. Prvim trem tekmovalkam so bila podeljena lepa praktična darila ir diplome. Tekmovanje je pokazalo, da je potreba po tej rekreaciji vedno večja. V prihodnjem letu je v okviru TRIMA planirano več tovrstnih tekmovanj. Organizirana pa bodo tudi medsebojna tekmovanja med TOZD. Stane Pogačnik ZAHVALA Ob moji prezgodnji upokojitvi se toplo zahvaljujem sodelavcem in prijateljem iz obrata .TEA — obdelovalnica za lepo darilo, ter vsem,« ki so mi posvetili vso pozornost in dobroto v času bolezni, posebno pa sedaj ob prezgodnjem odhodu. Iskrena hvala tudi sindikalnemu pododboru TEA za denarno pomoč. Ob slovesu želim vsem članom Iskre še nadaljnje uspehe ter zdravje in zadovoljstvo v novem letu 1974. Rudi Prevodnik ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MARIJE MIHELČIČ se iskreno zahvaljujem upravi Tovarne elektronskih naprav, Ljubljana—Stegne, sindikalni podružnici in sodelavcem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki so jo spremili k poslednjemu počitku. Francka Belcjan