38. šiev
V Kranju, 17. septembra 1904.
V. leto.
Političen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo. SKS^t
za pol lela 2 K. za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravnUtvu.
Domoljubno politično premišljevanje.
XII.
Politični kranjski duhovniki in drugi klerikalni špekulanti imajo radi in v veliki časti svojega sedanjega škofa, a to ju popolnoma naravno. Zakaj bi ga ne imeli radi, saj se jim pod njegovo kljukasto palico, ki bi rada tepla le liberalce, godi tako dobro, imajo toliko posvetne prostosti, toliko zabav in prijetnega telesnega uživanja vseh posvetnih nasladnosti in toliko priložnosti, da si napolnijo žepe z ljudskim denarjem, da si v tem oziru res ne morejo želeti boljšega škofa!
Tudi sebični, divji in surovi vojaki imajo radi in ljubijo takega vojskovodju, ki jim veli: «Le pogumno in hrabro udarimo na svoje sovražnike, pomorimo in podavimo vse od kraja, požgimo in razderimo njih domove in, kar pri tem najdemo, je vse naše; naše je njih imetje, njih denar, ž^ne in dekleta! Zatorej lolcimo, morimo, plenimo in se veselimo z ženskami!»
Kaj praviš, klerikalna gospoda, ali ni to resnica? Kaj pa je tebi za resnico! Laž in sleparstvo, to je tvoje geslo, tvoja moč, tvoje orožje!
Pravijo, da je škof Jeglič zelo pobožen in bogaboječ. Ali njegova pobožnost se nam kaže v jako čudni luči. Kdor je resnično pobožen, je enako pravičen in dobrohoten do vseh ljudi.
Morda je imel škof Jeglič ob prihodu v Ljubljano dobro voljo in dober namen za kaj boljšega in bi morda postal najboljši škof, ako bi zbral okrog sebe stare, dobre in izkušene duhovnike za svetovalce. Ali naš škofje padel v roke slaboglasnim svetovalcem, ki mu jih je zapustil v Ljubljani škof Missia in kmalu je postal njih slepo šibko politično orodje. Brez premisleka, brez obotavljanja se je podal na napačna in kriva politična pota, na katera so ga zavedli njegovi špekulantni svetovalci. Na ta pota pa je škof Jeglič vzel s seboj tudi nekaj lastnega in to je njegova gorenjska kmetska, prirojena trma! On tišči in drvi s trmo zaslepljenih slovenskih kmetov dalje in dalje v gotovo gospodarsko pogubo!
Prijatelji in zagovorniki škofa pravijo, da je on vztrajen pri svojem delu. AH škofova trma se ne more imenovati vztrajnost, ampak le trma, ako ne se kaj drugega. Prava vztrajnost je le tam, kjer si je človek nadel za nalogo kaj dobrega, občekoristnega in plemenitega, do čegtor cilja pelje trdna podlaga ter dobra naravna sredstva. Taka je n. pr. sokolska ideja, ki sinove enega naroda krepi na duhu in telesu ter jih pelje po varni poti lastne moči in zavesti naprej do narodne svobode in omike, po dosegi svojega smotra pa jim misli za vedno zagotoviti narodno blaginjo. Tudi nekateri slabi ljudje so stanovitni v svojih slabih in hudobnih delih, aH vedno 'še''morajo bati in tresti, da jih prej ali slej zaloti roka pravice ter naredi konec njihovi vztrajnosti"! Kdor je pa vztrajen v dobrem, tistemu se ni bati takega konca.
Kolikokrat se je škofu Jegliču jasno in neovrgljivo dokazalo, da je njegova politična karjola temeljito zavožena in mora kmalu obtičali sredi blata, iz katerega je več ne bodo mogli izvleči dr. Šušteršič in njegovi pomočniki in tudi škof sam bi bil že lahko prišel do tega prepričanja, ko je videl, koliko Slovencev je že gospodarsko uničenih vsled nesrečne klerikalne politike, ali vendar še vseeno ne odneha od svoje nakane in svojega namena!
In kakšen namen pa ima škofova politika? Naš narod zasužnjiti rimskemu klerikalizmu, iz našega naroda narediti napolblazne tercijalke in tercijalce ter brezpravne rimske hlapce! Ali je to res tako vzvišena in plemenita ideja, za katero je treba toliko truda, toliko narodovih žrtev?!
Špekulantni škofovi svetovalci imajo vzrok, da silijo škofa po zapričeli poti naprej in naprej, ker si pri tem polnijo žepe z ljudskim denarjem ter imetjem in tudi drugače se jim v škofovi politični službi godi zelo dobro, kakor smo že zgoraj omenili; toda nasprotno se je škof pri tem zadolžil tako, da še v poznih časih, ko bo on že zdavnaj strohnel v svoji rodni zemlji, ki jo tako malo ljubi, in bo na njegovo sedanjo organizacijo le še žalosten spomin v zgodovini našega naroda Slovencem vzbujal srd in opravičeno jezo, ne bodo mogli njegovi nasledniki z lepo poravnati njegovih dolgov. Pa to še ni vse! Še hujše je to, da pri tem tudi naš narod trpi neizmerno gospodarsko škodo! AH vkljub temu ne bo škof Jeglič dosegel svojega namena, svojega cilja, ki bi imel trajen
uspeh, ker se mora naše kmetsko ljudstvo prej predramiti in izpregledati!
Kava. Dalje.
Toda žal, da je to podjetje v nemških rokah in s tem, da ga priporočamo in kupujemo njegovo blago, podpiramo in krepimo le svoje narodne sovražnike in zatiralce, svoj narod pa slabimo. A kako naj si pomagamo v tem oziru. ker Slovenci nimamo svoje tovarne za prirejanje in napravo sladne ali žitne kave? Ali naj se zaradi tega popolnoma vzdržimo uživanja cene in zdrave žilne kave? Nikakor ne! Pomagamo si prav lahko tudi iz te zagate tako, da bomo pri tem koristili narodni stvari in zraven tega še imeli sami dobiček od cenejšega in boljšega blaga!
Česar nimamo doma v svoji slovenski domovini, to iščimo najprej pri drugih nam bratskih slovanskih narodih, ki so naši zavezniki, naši podpiratelji in naši sobojevniki z našimi narodnimi sovražniki! In šele potem to, Česar želimo, a ne najdemo v domovini pri svojih rojakih in niti ne pri slovanskih bratih zunaj svoje domovine, iščimo in naročajmo pri tujcih!
Vsakemu zavednemu Slovencu mora biti znano, da žive v severnem delu naše države v veliki češki kraljevini Cehi, ki so najkulturnejši, najmočnejši in najbogatejši slovanski narod v Avstriji. Cehi so tudi najboljši in najpožrtvovalnejši slovanski zavezniki Slovencev. Pri njih so industrija in vse druge stroke človeških stanov zelo razvite in, kar nam je treba iskati zunaj svoje domovine, to vse lahko dobimo pri bratskih Cehih v obilni meri in v svojo popolno zadovoljnost. Tudi z dobrimi nadomestili za škodljivo bobovo kavo in z dobro zdravo primesjo k tej kavi nam lahko pos! režejo Cehi, in sicer še mnogo ugodnejše nego nemška Kathreinerjeva tovarna. V Pragi na Češkem je namreč velika Vvdrova tovarna žitne kave, katere lastnik je vrl češki narodnjak in navdušen Slovan F. Vydra. V njegovi tovarni se prireja na podoben način kakor sladna kava zelo okusna in re-dilna žitna kava. ki v vsakem oziru prekaša Kathreiner-jevo sladno kavo. Razen tega je pa Vvdrova žitna kava tudi cenejša. En kilogram Kathreinerjeve sladne kave s'.ane ravno eno krono, Vydra pa pošilja svojo žitno kavo na dom svojim naročnikom na svoje stroške v vrečicah po 5 kg za 4 K 50 vin. vsako vrečico. Vzorce za po-skušnjo pa pošilja zastonj. Naslov Vvdrove tovarne se glasi: Vvdrova tovarna žitne kave v Pragi VIII. Češko.
Tovarnar Vydra je jako podjeten mož, prav kakor kak Amcrikanec.   Velik kapital ima založen v svojem
PODLISTEK.
Gospod Janez.
Spisal S—r.
Mrak je legel na zemljo in čina noč je razprostrla svoje peruti nad vasjo. Na modrem nebu se je svetlikalo nebroj zvezd, večjih in manjših, svetlejših in mot-ncj.?ih. Zdajpaž;daj m; je vzdignil izza južnih gora oblak ter plul proti severu, in lahka sapica se je igrala s perjem po drevju, da je prijetno šuštelo. V vasi je že zdavno vse pospalo, le tupatam klečala je še kaka stara ženica zraven postelje in pridno prebirala molkove jagode. Časih je zareričal kak zdramljen pes na vasi, zalajal je in planil, da je veriga zarožljala, a ko je videl, da ni nobene nevarnosti blizu, je zopet utihnil in mirno legel na svoje ležišče; drugače pa je bilo vse tiho in mirno.
V župnišču v kaplanovi sobi je biia videti še luč. Kaplan Janez je bil, ki ni mogel nocoj spati in meril je z velikimi, trdimi koraki majhno, ozko sobico. Časih se je vstavil pri mali, podolgovati mizi, na kateri je stala prižgana svetilka ter nekoliko razmetanih knjig. Zazrl se je v odprto knjigo, prebrskal par listov, in zopet čuli
podjetju in tudi za reklamo izda vsako leto lepo svoto denarja. On pa je vpeljal posebne vrste reklamo, tako reklamo, ki nima le namena priporočati Vjdrovo blago in mu pridobivati naročnikov in odjemalcev, ampak imajo tudi odjemalci sami svojo korist od te reklame. On izdaja že več let češki li*t «Vvdrove besede*, ki se sedaj tiska v 25.000 izvodih vsak mesec in brezplačno razpošlje češkim naročnikom Vvdrove žitne kave. Letos pa je začel izdajali tak list tudi v slovenskem jeziku za Slovence. List se imenuje «DomaČi Prijatelj* in prinese slovenskim naročnikom Vvdrove žitne kave vsak mesec popolnoma zastonj mnogo lepega berila, in sicer povesti, pesmi, različne poučne spise in uganke. Povrhu pa je list tudi okrašen z ličnimi podobami.
O tem lepem najnovejšem slovenskem leposlovnem listu mislim še enkrat pozneje na drugem mestu kaj več pripomniti, za zdaj pa naj izpregovorim še nekoliko besedi o Vydrovi žitni kavi. Konec prih.
V Kranja, 17. septembra. Kranjski deželni zbor je sklican dne 27 t. m. Ako
se pa prične zopet obstrukcija, se deželni zbor takoj zaključi.
Državni zbor se skliče v drugi polovici meseca novembra, deželni zbori pa se zasedejo deloma že ta mesec.
Mednarodni časnikarski shod se je te dni vršil na Dunaju. Prišlo je 580 odposlancev iz vseh krajev in delov sveta. Čehi so dobili 4 zastopnike. Zastopani so bili vsi evropejski narodi razen Jugoslovanov.
Novi brambni zakon in novi topovi. Vojni minister vitez Pitreich je bil v Išlu, da je poročal cesarju o izgotovljenem novem brambnem zakonu, o katerem je bilo zadnji čas toliko pogajanj med obestranskima vladama. Novi zakonski načrt, ki temelji na dveletni vojaški službi, se predloži parlamentoma takoj po njih sestanku. — Zadnje dni so se vršili poskusi z novimi topovi. O vspehih vojna uprava ne da jasnih poročil. Poroča se, da se je tehničnemu vojaškemu odboru že izročila izvršitev tega vprašanja.  Stari topovi pridejo v trdnjave.
Namestnikom v Trstu je imenovan namesto od-stopivšega grofa Goessa deželni predsednik Konrad princ Hohenlohe iz Bukovine.
Macedonija. V Ljumu je zbranih 8000 oboroženih Albanov. Iz Skoplja se poroča, da se je tam spuntai tur?ki balaljon rezervnikov iz Azije. Vojaki so odpovedali pokorščino, razdejali šotore ter nagnali častnike. Pomirilo se jih je na ta način, da se jim je obljubil odpust in res je bil v dveh dneh cel bataljon razpuščen. — Iz Monastira sta odšla dva bataljona vojakov v Dibre v podporo komisiji, ki tam operira proti albanskim vstašem.
so se enakomerni trdi koraki. Zdajci se je ustavil pri odprtem oknu in se zagledal v lepo jasno noč . ..
Moralo je že bili čez dvanajsto, ko je zabingljal hišni zvonec.
«Kdo pa je to, ki še tako pozno lazi okoli župnišča? Gotovo bo treba zopet koga obhajali.*
Tako se je jezil kaplan Janez, ko potrka na vrata njegove sobe stara Urša, kaplanova kuharica, sloko, boleha vo ženišče, vedno bolj razburjena in sitna, kakor je bilo treba.
«Oh, vejo kam bodo šli? — V Podbreg, dve uri od tu, oh, oh, in pa še ob tej uri!» jadikovala je Urša nekako v jezi.
Med vrati pa se je vtem pojavil štirinajstleten deček ter obstal na pragu.
•Dober večer, gospod kaplan!* je izpregovoril in v mučni zadregi ni vedel, kam bi se djal.
«Bog ga daj!» je odzdravil kaplan Janez. «Kaj pa je, Tonček ?»
«Mati prosijo, da bi prišli še nocoj k nam,» odgovori plašno deček.
Na laški bojni ladji «Marko Polo> razpočila je 9. t. m. granata v zalogi za smodnik. Trije vojaki so bili mrtvi, 17 pa jih je bilo težko ranjenih.
Punt v nemški koloniji. V nemški Novi Gvineji so se spuntaii domačini črnokožci in napadli ondotno katoliško misijonarsko postajo ter pomorili več duhovnikov in nun. 36 zločincev so že vjeli ter jih 16 zaradi toga usmrtili. Namen zaroti je bil, pomorili vse belokožce.
Rusko-japonska vojna.
Japonci niso dosegli dozdaj še niti enega svojih ciljev, niti enega solidnega vspeha. ki bi bil zares odločilne važnosti za izid vojne. Dos<gli so pač tupatam — ker so bili v veliki večini — taktičen uspeh, ali zares znamenitega, slrategičnega uspeha pa še niso dosegli nobenega. Sicer so nekateri listi tepa mnenja in tudi izrazili so se že, da je Rusom ndbila ura, da rešijo čast svojega orožja. Neslana fraza! Zadnji boji pri Liaojanu pričajo, kako je vsa ruska strategija urejena. Govoričenje o potrebi, da Rusi rešijo čast svojega orožja, je ničevna prazna fraza, ki jo more napisati le fanatičen japanofil. Ruska armada je zdaj. kakor se je že naglašaio, v veliko bolj ugodnem položaju, kakor se splošno misli. Sklepa se že lahko iz trga. da je v zadnjih bojih pri Liaojanu padlo od 00.000 mož na obeh straneh skoro dve tretjini Japoncev.
Vse japonske izgube štejejo do konca avgusta, ne vštevši bolnikov-vojakov, okoli 150.000 mož. In, ako se vštejejo še izgube pri Liaojanu, znašajo japonske izgube do danes povprečno okoli 200.000 mož. Samo pri Liaojanu so izgubili od 2<>. m. m. pa do danes 35.000 mož. Japonci so imeli pred Liaojanom 230.000 mož, dočim je šlela ruska armada samo 100.000 mož, a so bili kljub ! temu Japonci vedno odbiti z najtežjimi izgubami.
Kuropalkin se je sicer umakni! iz Liaojana pred j japonsko premočjo, a si je vseeno priboril sijajno zmago. Najhujši hoj je bil 3. t. m. ob enajstih zvečer, b^j, ka- j kršnega ne pozna vojna zgodovina. Granate in šrapnele so padale kakor toča na ruske pozicije, a tudi ruski lopovi so sipali v japonske vrste smrt in pogin. Vse je bilo zavito v neprodiren dim in vse ozračje je bilo prenapolnjeno s. smradom. Trikrat so naskočili Japonci ruske pozicije, a vselej brez uspeha. Hoteli so še v četrtič, a do tega ni prišlo, ker Kuropalkin se je bil že umaknil pred polnočjo. Predno so se Japonci polastili prvih ruskih nasipov, izgubili so približno 10.000 mož. Ob treh zjutraj prodrli so do železnega mosta in po petdnevnih krvavih bojih, kakršnih svet izza amerikanske državljanske vojne ni več videl, zavzeli so Liaojan. A predno so zavzeli še to pozicijo, žrtvovati so so morali še 20.000 mož. Največ ovir jim je delala žična ograja,
• Kaj pa se je zgodilo?« vpraša radovedno, zdaj že bolj mirno stara Urša.
•Micka je bolna, in ne vemo, če dočaka jutra,» je odgovoril tiho in uprl proseče, vlažne oči v kaplana.
•Micka — bolna? — Ni mogoče, saj sem jo videl Še včeraj zvečer!« se je zavzel kaplan Janez, in obraz se mu je stemnil za trenutek . . .
Kmalu potem se je čul po vasi tenak, rezek glas malfga zvončka. Milotožno je plaval njegov mrtvaški glas čez spečo naravo ter se zgubljal v bajni noči. . .
Pobožno, z razkritima glavama, sta stopala naprej cerkovnik in Tonček. Cerkovnik Mezelj, majhen suhljat možiček, z velikim rdečim nosom je stopal oprezno, noseč v eni roki veliko svetilnico, z drugo pa je zvonil v presledkih z malim zvončkom.
Za njima je stopal kaplan Janez s štolo in sveto-tajstvi ter glasno molil. Zamolklo je odmevala glasna molitev v tihi noči. Večkrat je prenehal, zamislil se, a glas malega zvončka ga je zdramil, da je zopet nadaljeval.
_ Konec prih.
skozi katero so si delali pot s sekiro v roki, in na kateri so drugi dan po krvavi bitki viseti Japonci kakor zajci, v jarkih pa je bilo nakopičeno mrtvih na tri čevlje
visoko,
Zdaj je pričakovati bojev pri Mukdenu, ali kakor je razviditi iz poročil, bojev pri Mukdenu ne bo, kajti Kuropalkin se že umika proti Tijenlingu. Prva kolona je že dospela v Tijenling in se tamkaj z veliko hitrostjo pripravlja za obrambo proti Japoncem, ki prodirajo le polagoma, vendar še niso prišli preko reke Hu.iko, ki leče južno od Mukdena. Ako se vname boj pri Mukdenu, kar pa še ni gotovo, se bodo Japonci borili le še z zadnjo rusko kolono, ki stoji najbolj proti jugu in ki šteje 12.000 mož.
Izpred Port Arturja se poroča: Dne 2. t. m. so Japonci z vso silo naskočilti rdjavo, a so bili zopet z velikanskimi zgubami odbiti. Največ so zopet Rusom koristile mine, ki so več japonskih kolon pognale v zrak. Nedavno so ruske obrežne baterije potopile neko japonsko križarko, ki je polagala mine.
Vse japonske izgube pred Port Arturjem znašajo 9000 mrtvih in ranjenih. Vojaki, ki so se vrnili, poročajo o groznih razmerah, ki vladajo pred trdnjavo. Mnogo jih je oslepelo ter so popadali v jamo in okope, v katere so Rusi položili neugašeno apno. Ker traja neprestano obstreljavanje, ni mogoče pokopavati rnrličev, zato leže trupla povsod kar na kupih.
Dalje se poroča, da so našli v Port Arturju veliko tajno kitajsko skladišče streljiva še izza kitajsko-japonske vojne. V skladišču je bilo 60.000 do 100.000 granat, veliko pušk in streljiva.
Najnovejše poročilo se glasi, da je general Linevič s 50.000 vojaki vdrl od Vladivostoka v severno zapadno Korejo ter pretrgal zvezo Kurokijeve armade z Fengvan-čengom.
Dopisi.
Iz Stare Loke. V nedeljo 11. t. m. so priredili domači fantje in dekleta popoldansko veselico v novem salonu gospoda Petra Logondra v Stari Loki. Še pred določeno uro sta bila prostorni vrt, ki je bil okrašen z zastavami, in novi salon, nabilo polna zbranega občinstva. Po dokaj dobro izvršeni igri «Gospod s Prošeke* se je razvila uprav animirana prosta zabava. Šaljiva pošta je kaj živahno funkcijonirala in vzbudila mnogo šale in veselja med občinstvom. Mladina se je v novem salonu tudi pridno sukala. Svirala je prav dobro g. O. Sadarjeva godba na lok. Skratka: veselica, katere čisti dohodek je bil namenjen polovica gasilnemu društvu v Stari Loki, polovica pa družbi sv. Cirila in Metoda, je v vsakem oziru izvrstno uspela. Pozabiti ne smemo izborne postrežbe g. Petra Logondra, izvrstna sta bila kuhinja in klet. — Želeli bi v prihodnje samo nekoliko več točnosti pri razpošiljanju vabil, da ne bo slišati neopravičenih pritožb. Seveda g. Logondra ne zadene tu rtikaka krivda. Toliko mimogrede. Končno še povemo, da je bil na veselici tudi Kovačev Gašper, ki pa je svoj «troaker» za puščanje pustil doma. »Slovenec* mu je namreč svetoval, naj gre o priliki otvoritve Logondrovega • tempelja* na veselico, da bo po potrebi puščal liberalcem. Kovačev Gašper pa pravi, da je prihranil <troaker< za kako farovško pojedino, kjer bi bilo nekaterim včasih reš dobro — puščati.
Iz Krapine, 12. septempra. Skoro vsaki dan mi dohajajo iz vseh slovenskih pokrajin vprašanja, ako in do kdaj je naše zdravišče odprto. Na ta vprašanja odgovarjam, da je naše zdravišče celo leto odprto. Tudi stanov imamo dovolj. Sedaj se dobi za 60 vinarjev lepa sobica s postrežbo vred, seveda so tudi dražje. Tudi hrana je poceni. Sedaj je za zdravljenje najugodnejši čas, kajti spojarno z vodo grozdja, ki je bolje zdravilo kot vsa šviga-švagu iz lekaren, posebno za slabo- in malokrvne, kostobolne, pljučoslabe, nervozne ljudi in one, ki imajo pokvarjen želodec. Uspehov imamo neverjetnih. Navedel bom samo eden slučaj. Pred štirimi tedni so pripeljali Matko Vlakovića iz Mrkopolja. Bil je revmatičen po celem telesu; komaj se je ganil. Drugi dan je
že mogel z berglami malo hoditi; šesti dan je pa tekel z mladim vseučiliščnim prof. dr. Šurminom iz Zagreba, pa ni zaostal. Torej ne bojte se, le pridite!
J. O k i ć, ravnatelj.
Novice iz poljanske doline.
— S i j aj n a z m a ga. Kje? No, v Marijini družbi! Pretekli teden je bil pri nas kaj viharen. Agitacija strastna, posebno med plevicami na polji; zvečer pa pri oknih. V naši Marijini družbi so nastale stranke med takoimeno-vanimi mladimi in starimi, ali »liberalnimi* in •klerikalnimi*. V nedeljo popoldne se je bila odločilna bitka. In te Marijine hčerke so si bile drugače v laseh ko moški za zmago. Zmagale so sijajno mlade z geslom »ljubezen*. Zmagonosno so obe-ile svoji navoizvoljeni prednici ali •sprednici* svetinjo na srebrni verižici okrog vratu med škripanjem z zobmi propalih starih. O-»le so zadoneK v višini so se prikazali nevidni kerubini, ki so nosili že suhe in sveže vence. Veselje med »mladimi* nad slavno zmago je nepopisno. Tudi nas je očarala ta nepričakovana zmaga. Slava vrlim zmagovalkam !
— Nesreča. V ponedeljek je peljal 15letni sinko Anton Val. Tavčarja h Poljan voz hlodov pod sv. Vol-benkom na cesto. Konj je zavil v breg, voz se zvrnil na umikajočega se fanta ter mu zlomil pri tem obe nogi nad kolenom. Nesrečni stariši so obdržali otroka v svoji oskrbi Joma.
— Konec žaloigre ali katoliškega blagoslova. »Gorenjec* je svoječasno poročal naobširno o početju in propadu tukajšnje zadruge ali konsuma. Danes se še malo spomnimo te za naš kraj nesrečne katoliške gospodarske organizacije kajti, konec vseh koncev se je tudi v Poljanah žalostno končal z zaporom od 10 dni do ;J tednov zadnjih, v odboru se nahajajočih. Možje, ki so presedeli ta zapor, so več ali manj nedolžne žrtve, ki morajo trpeti poleg velike denarne žrtve še sramoto zapora, in sicer večinoma ponedolžnein. Pravi krivci, ki so ljudstvo k temu napeljevali in mu obetali velikanske dobičke, ti se lepo natihem maste na stroške našega še nevednega ljudstva. Najprej šol in pouka, potem pride pa drugo samoobsebi. Pri naših in klerikalcih obče je pa ravno narobe. Zato pa tudi taki vspehi ko v Poljanah. No, poslovimo se, saj klerikalci sami priznavajo: bolj ko je neumno in zabito ljudstvo, tem bolie za nas. Naši ljudje še tega ne izprevidijo, pa bodo že!
— V Javor j ah imamo silno hudega župnika, katerega ste že omenjali v Vašem listu. Naš župnik Fajfar hoče vse »ierdamat*. Po njegovih pridigah soditi, ne bo nobeden zveličan. Ta človek ne dela druzega, ko straši s peklenskim trpljenjem. Po tem soditi, kar on natvezi našim še silno zabitim ovčicam in po vseh grožnjah, naš Bog ne more biti neskončno dober in usmiljen, ampak ravno narobe. Nič bi ne bilo čuda, če bi se temu ali onemu, premisljajočemu o teh peklenskih mukah, zmešalo. Sploh pa on jako malo doseže s tem. Ljudje se že skoro le smejajo. Njih srca in vse čutslvo postanejo nekako otrpla. Svetovali bi našemu fajmoštru, naj s to budalostjo že preneha in naj izbere kako drugo stvar, n, pr. ljubezen do bližnjega, spoštovanje do starišev, posebno mu srce polagamo, kar posebno za naš kraj veija: »Ne ubijaj!* Najbrže ostanejo vsi opomini bob ob steno, saj pri nas vse tiči v Marijinih družbah in takim ljudem je vse dovoljeno, greh že naprej odpuščen. Ni vrag, da bi se tudi tukaj ne obrnilo na bolje, šola se zida in s to se bo, četudi ne tako hitro, precej izpremenilo.
— Iz Gorenje vasi. Na Mališmaren napravilo je naše gasilno društvo veselico s predstavo, petjem in plesom pod vodstvom gospodov Jelovčana, žunana. in Krmelja, učiteljskega kandidata. Veselica je vseskozi sijajno vspela ob naravnost ogromni udeležbi. Posebno v velikem številu so nas počastili vrli Žirovci, posebno z Dobračeve. Čast jim! Med udeleženci smo opazili družino dr. Tavčarjevo in med njo blag. gospo Lavričevo, soprogo polkovnika Lavriča v Černovicah v Bukovini, ki se pa zdaj nekaj dni mudi pri dr. Tavčarju na Visokem
na počitnicah s svojo hčerko. Vsem naše najiskrenejše priznanje! _
Loške novice.
— V Karlovcu v škofjeloškem predmestju je videti na posestvu gostilničarja »Uhr macherja* mlado, lepo cvetočo jablano. Gotovo redek slučaj!
— Z nožem je česnil po roki minolo nedeljo v škofjeloškem Karlovcu v prepiru Janez Tavčar svojega tasta Janeza Stigljica. Ker ga pa oba Janeza rada malo • potegneta* in je bila poškodba prav neznatna, poravnala se je stvar kar v — družin5.
A. B.
G. C.
D.
Telovadno društvo »Gorenjski Sokol"
naznanja, da se vrši
Redna članska telovadba vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 9. do 10. ure zvečer.
Telovadba starejših bratov vsak ponedeljek, sredo in petek od četrt na 7. do četrt na 8. uro zvečer;
Ženska telovadba vsak torek in soboto od 5. do 6. ure popoludne:
Telovadba šolskega naraščaja vsak ponedeljek, sredo in petek od 5. do 6. ure popoludne.
Telovadba obrtnega naraščaja ob nedeljah: jeden oddelek od 9. do 10. ure dopoludne, drugi od 3. do 4. ure popoludne.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
»Karniolci* v Ljubljani. V torek pokazali so zopet ljubljanski »Karniolci* svojo barvo. Vlada jim je namreč dovolila, da se smejo s čepicami in trakovi korporativno peljati na kolodvor na izlet v Belo peč. Pri tem pa vlada ni pomislila, da zna priti s tem činom do izgredov, kakor je žalibog tudi prišlo. — Okoli 11. ure dopoldne seje peljalo v 4 do 5 vozov cKamiolcev* na kolodvor. Pred kolodvorom je bilo zbrano mnogo občinstva in izredno veliko redarjev. Ko je občinstvo zapazilo »Karniolce*. je jelo na vso moč žvižgati in ogorčeno klicati «pereat». Neki gospod je skočil na voz dveh «Karniolcev» ter jima čepice zagnal v cestni prah. Na državnem kolodvoru jih je ogorčeno občinstvo ometalo z gnilimi jabolki in klicalo «pereat». Do skrajnosti prišlo je zvečer, ko so se »Karniolci* vrnili. Pred južnim kolodvorom stalo je zopet izredno mnogo ljudi. In prav gotovo bi ne prišlo do izgredov, ako bi kadet Malic ne čutil potrebe izzivati mirno slovensko ljudstvo. Ko je ta nekemu gospodu celo rekel »Flegel*, dobil je za odgovor zaušnico. Tedaj pa je zavrela v Maliču germanska kri in potegnil je sabljo iz nožnice. Ko pa je občinstvo opazilo golo sabljo, je prikipolo ogorčenje do vrhunca in množica je navalila na kadeta in ga s palicami pobila na tla, da je nezavesten obležal. Tudi neki nemški »turner*, kije nekemu Slovencu rekel «Windischer Hund, halt's Maul», je bil tepen od množice. Demonstracije se potem niso Yeč ponavljale. »Karniolce* pa je spremljala policija domov. — Sodišče je zaprlo 6 oseb, med njimi več slovenskih visokošolcev. —r.
Slovenski dijaki v Kranju. Približal se je čas šolskega leta. Pri tej priliki opozarjamo slovensko dijaštvo v Kranju, naj ne kupi in ne proda nobene knjige, na kateri bi ne bilo narodnega koleka. S tem činom bo slovensko dijaštvo lepo pokazalo svojo narodno zavednost.
Občinske volitve v Motnjah so razveljavljene na celi črti.
Slovensko bralno društvo v Tržiču bo imelo svoj redni občni zbor dne 25. septembra dopoldne ob 11. uri v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
Javna telovadba »Gorenjskega Sokola*. Zopet nam je pokazal naš vrli «Sokol*, kaj vse more storiti vztrajno, redno in složno delovanje tega društva. »Gorenjski Sokol* je, kakor je vobče znano, društvo, ki se zaveda svojih dolžnosti, in ki vestno izpolnuje ideje so-kolstva. V7 nedeljo smo videli, kaj se lahko stori z ener-žijo in piavim veseljem do Sokolstva. Telovadci so izvajali vse točke točno, elegantno in strogo, izvzemši malih pogreško v. Svoj višek pa so dosegli z nastopom skupine, ki je res krasno uspela. 32 mladih, čilih moči se je v nedeljo žrtvovalo za narodno probujo. Potrudili so se v resnici, da pokažejo strmečemu občinstvu sad dolgotrajnega truda, a žalibog telovadili so, skoro bi rekli, v svojo zabavo. Kranj, zavedni Kranj, ki šteje okrog 3000 prebivalcev, pokazal je v nedeljo, da se zelo malo zanima za telovadbo in sploh za idejo sokolstva. Res, da je bilo nekaj gotovih ovir, ki so zadržale lega ali onega, a vseeno bi bilo lahko veliko več občinstva, kakor ga je sploh bilo, vsaj od tistih, ki se štejejo za narodne. Vsakemu zavednemu Slovencu naj bi bila ideja sokolstva cilj, za katerim takorekeč vsi stremimo. A žalibog, največ je takih, ki nosijo rdečo srajco, in ki nimajo niti pojma o ideji sokolstva. — izmed tujih »Sokolov* počastil je javno telovadbo tudi Iržišfci »Sokol* z 12 Člani. Dalje je bilo tudi več gostov z Jesenic in Radovljice. Po telovadbi je bil koncert meščanske godbe na vrtu gostilne gospoda P. May-ja, kjer se je sčasoma razvila živahna zabava. Koncert povzdigoval je tukajšnji pevski zbor »Narodne Čitalnice*, ki nam je zapel već jako lepih narodnih pesmic. —r.
Dijaški kuhinji v Kranju je daroval gosp. nadin-žener Franc Žužek iz Ljubljane namesto venca pokojni gdč. Fani Jugoviz 20 K.
Iz kranjskega farovža. Že paikrat smo imeli priliko svojim bralcem naštevali, kaj vse zna naš veliki kapelan Vojteh Hvbašek, Sedaj nam je zopet doprinesel dokaz, da še zdavnaj ne poznamo vseh njegovih zmotnosti. V nedeljo na vse zgodaj se je videlo nekemu priletnemu, sladkemu jerušu precej udanemu možu, da se mu je piikazal — sam hudič! Tudi starčkovi ženi se je zdelo, da se hudič pogovarja z njenim možem. Prestrašena je poslala po pomoč v kranjski farovž. Zbudili so Hvbašeka. Ko se je zevajo odpravljal panat nadležnega satana, si je g. Vojteh pač mislil: »Hudič naj vzame tega sitnega hudiča, ki mi krati sladko spanje!* In res, še predno je prišel Hvbašek v dotično hišo, se ga je hudič baje prestrašil tako, da je stisnil rep med noge in kar pobral svoja kopita. Ko je kapelan prihitel na lice mesta, o hudiču ni bilo ne duha ne sluha, samo malo je še smrdelo po žveplu in gnilih jajcih. G. Vojteh se je zopet pokazal pravega mojstra, in zato ga vsem za take in jednake slučaje prav toplo priporočamo. — Zapustil nas je naš mali kapelan Pengov, to je tisti, ki je imel mašino za piske delati. Siečno pot! Je-li zapustil svoj stroj za spomin Koblarju, nam ni znano. Vsekako bi potreboval g. Anton v Kranju mnogo bolj mašino za klerikalce delati. Sicer pa o kranjskem tehantu ne vemo ničesar novega. Delovanje in nehanje našega prečastitega je zadnje tedne zavito v nekako skrivnostno meglo. Le toliko smo posneli iz »Slovenca*, da je šel v Ljubljano pozdravljat desetletne »Daničarje*. Glasom »S'ovenčevegi* poročila so Daničarji sprejeli to »staro bajto* v svoji sredi z izrednim navdušenjem. Je morala biti pač žijfa, da so bili veseli celo — Koblarja. Gliha vkup štrihal
Koblar je propadel pri volitvi podnačelnika krajnega šolskega sveta na Primskovetn, katero mesto je nekaj časa imel dozdaj v oblasti. Dobil je samo en glas, namreč svojega. Podnač lnikoin je izvoljen gospod Grašič z Rupe.
Vojaško veteransko društvo v Kranju je prejelo potom c. kr. okrajnega glavarstva Najvišjo zahvalo povodom lojalne izjave pri rojstnem dnevu Nj. Veličanstva našega presvitlega cesarja Franca Josipa.
Začetek šolskega leta. Na tukajšnji deški in dekliški ljudski šoli se je pričelo z vpisovanjem otrok 14. t. m. Redni pouk pa se je pričel v petek dne 16. t. m. Na dekliški šoli se je otvori I letos tudi peli razred. Vpisalo
se je vanj 27 učenk. — Na tukajšnji c. kr. cesarja Franca Josipa višji gimnaziji se prične pouk prihodnji pondeljek, t. j. 19. septembra 1.1.
Javna tombola. V prid meščanski godbi je odstopilo godbeno društvo v Kranju običajno javno tombolo, katera se vrši jutri ob 3. uri popoldne na glavnem trgu.* Slavno občinstvo se tem potom uljudno prosi, da podpira to podjetje z darovanjem dobitkov, kateri se bodo pobirali, ali pa naj se blagovolijo oddati v prodajalni g. K. Floriana. Vsak posamezni naj blagohotno s kupovanjem tablic po 40 vin. pripomore do vspeha, ker je obstanek godbe od te priredbe v gmotnem oziru precej odvisen.  Zi mnogobrojno udeležbo se priporoča
odbor.
Gasilno društvo v Šenčurju je minulo nedeljo praznovalo slavnost  blagoslovljenja novega gasilnega
doma in brizgalne. Slavnost se je prav lepo, brez najmanjšega nereda izvršila kljub temu, da šenčurski župnik Kokalj ni hotel, čeravno oficijelno naprošen, blagosloviti gasilni dom in brizgalno. Prejeli smo o tem daljši dopis, katerega pa vsled pomanjkanja prostora moramo odložiti za prihodnjič. Ta dopis bo dokazal, kako grdo je župnik lagal na prižnici, ker je trdil, da ga nihče ni vprašal, še manj pa prosil za blagoslovljene. Ljudstvo je vsled Župnikovega postopanja skrajno ogorčeno.
Sadna razstava v Radovljici se je slovesno otvorila danes dopoldne. Pokroviteljstvo sadne razstave je prevzela c. kr. kmetijska družba kranjska.
Kadilnikova koča na Golici, katero je zgradila delavna kranjskogorska planinska podružnica, se je otvorila minolo nedeljo ob mnogobrojni udeležbi.
Iz Selc se nam piše: Vsled nepričakovanih ovir se odloži popoldanska zabava bralnega in pevskega društva »Ratitovec*, ki bi se imela vršiti dne 18. t. m.
Na Bledu so orožniki zaprli ubeglega vojaka Janeza Ražena iz Stare Fužine. Ražen je že dlje časa kradel po Gorenjskem.
Zgorela je baraka pri kamenolomu na Mirici poleg Jesenic, last podjetnika Fabianija. Skoda se ceni na 6000 kron. Baraka je bila zavarovana.
Fišerjev hotel v Kamniku so kupile usmiljene sestre U Zagreba. Hišo bodo prezidali v bolnico.
Is Smlednika. Konj je udaril Francita Govekarja in mu prebil čreva. V Ljubljani so potem operirali Govekarja. — Na Dunaju je umrl naš rojak poštni nad-kontrolor g. Fran Oblak.
„Zveza slovenskih pevskih društev" ima svojo letošnjo skupščino jutri, dne 18. septembra ob treh popoldne v dvorani »Glasbane Matice*. Dozdaj je pristopilo k »Zvezi* 25 slovenskih pevskih društev iz vseh slovenskih pokrajin. Vsako društvo odpošlje po enega odposlanca, ti pa tvorijo z upravnim odborom »skupščino*. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje zveznega pevovodja go<p. konc. vodja prof. M. Hubada «0 pospeševanju zveznega namena*. — Na čast skup-ščinarjem je zvečer ob polosmih istege dne v veliki dvorani »Narodnega doma* koncert, pri katerem sodelujejo združeni moški zbori »Glasbene Matice*, »Slavca*, »Ljubljane* in »Društvene godbe*. Po koncertu pa bo v areni »Narodnega doma* sestanek skupščinarjev in koncertnega občinstva ob sviranju društvene godbe.
Križem sveta.
Umor. Dne 9. t. m. so našli v Skofeljici na Dolenjskem neko žensko umorjeno, ki je, kakor je bilo videti, boljšega stanu. Stara je 25 do 30 let. Dognalo se je, da je bila z udarcem v desno senco ubita.
Pri občinskih volitvah v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem so Slovenci zmagali v vseh razredih. Nasprotniki se niso upali blizu.
Poneveril je 12. t. m. na Dunaju bančni sluga 235.000 kron in pobegnil.
Laška kraljica Helena je dne 15. t. m. povila sina. Prestolonaslednik se krsti na ime Umberto in dobi naslov princ Pijemontski.
Ob sklepu lista.
Ii Radovljice se nam brzojavlja: Otvoritev sadne razstave danes slovesno otvorjena v navzočnosti gg. deželnega predsednika barona H e i n a s soprogo, deželnega glavarja pl. D e t c 1 a, župana H ribarja, poslanca Pogačnika, dvornega svetnika Dralka in mnogo odličnega občinstva. Okrajni glavar pl. Detela je pozdravil navzoče, nakar je deželni predsednik otvori! razstavo. Razstavljeno je sadje iz cele kranjske dežele. Predsednik se je mudil v razstavi blizu eno uro in se je jako pohvalno izrazil o taisti. Radovljica je vsa v zastavah. Navdušenje velikansko.
Samsko kolo
se kupi. Kje? pove upravništvo «Gorenjca».
151—1
Vsi kmetovalci
se lahko pre-U} pričajo, da je najboljše sred-stvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrave,močne. ješče in debele če se jim : ri-me-ujp h krmi
a& živinski prašek g&
iz lekarne IPicooli ,pri Angelju', Ivjubljana
Dunajska cesta. En zavoj '/« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in družili po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem        And. Kocjančič. Podgora pri Gorici, 18./VI. 1902. I. 199-47
Ucč delavcev
proti mesečni nastavi in dobrej plači išče 14G—3
»Delniška pivovarna Laški trg" pri Celju.
Srejemajo se le krepki, zdravi in ne nad 85 let stari delavci.
Ponudbe je pošiljati na ravnateljstvo gorenje pivovarne.
Hiša
(kakor' vila) močno na novo zidana, 0 sob, 3 kuhinje, 2 kleta, hlevi, kamra, dvorišče, sadni, zelenjadni vrt in 2 orala njive, travnika s kozolcem, vse pri hiši z najlepšim razgledom, posebno prikladno za letoviščarje, sedaj mala gostilna, se radi bolezni v svojo ceno s fundus instruk-tusom proda ali odda v najem. Le osebno odgovarja se «pri Kroni*, Kokriško predmestje. Kranj. 154-1
Za sofalje, izraženo nam povodom smrti ljubljene sestre, oziroma tete in svakinje, gospodične
Fani Jugoviz
se iskreno zahvaljujejo 155-1
žalujoči ostali.
poštenih starišev, ki ima 1W m s|| m n veselje do tiskarstva II [ 3   in je dovršil vsaj par
UWvLI&WE| gimnazijskih razredov,
V w sprejme
Tiskarna Iv. Pr. Lampret v Kranju.
Tedenski sejem v Kranju da« 12. t. m.
Prignalo se je 115 glav goveje živine, 6 telet, 70 prašičev, 282 ovac, — kozlov, 73 buš. — 50 kg: pšenice K 10-50, prosa K 7*50. ovsa K 850, rži K 8-—, ajde K 9-—, ječmena K 7—, fižol: mandalon in ribničan K 13*50, koks 1450.
Radi preselitve se proda še dobro obranjena
mina Din iaf. i
Patent Ben-Kou. Za vspeh se jamči.
Več se izv« v kranjskem župnišfu ali v upravništvu «Gerenjca».
Pošteno dekle
sprejmem takoj v službo.
Iv. Lampret, tiskarna, Kranj.
n se sprejme pri ! H. SUTTNER
" 155-1 urar v Kranju.
Že veliko let dobro znani
stroji vsako vrsto
za poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji,
čistilnice za žito, mlatilnice, vidi, luščilnice za koruzo, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskaln ce za grozdje, mlini za golaoje, stroji za rezanje repe, slamorezmee, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe, sesal ke za vodnjake, sesalke za gnojieo. škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopnene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladol d, omare za led, mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železna blagajne, železno pohištvo, namizna tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtaice na diog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi o a obroke. Ceniki z več kot 400 ilikami brezplačno in franko!  Dopisuj« 19 v slovenskem jeziku  Prekupci in agenti za-željeni! Piše naj se naravnost: 115—9
Ivan Schindler, Dunaj, III., Erdbergstrasse 12.
55
00
Hamburg-Amerika
45i
150—«
Iz Ljubljane v
Novi Tork
samo CiO gld. z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik: FR. SETJNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Svstcm talki
frizer
ia dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj z travniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s seperat-uim vhodom.
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?* „Vsak dan rabim 0. Seydlovo higljeničio kozmetično ustno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
88-28
© IG
71—28
I Trgovina z železnino in špecerijskim blagom '„JffSRjntlt" peter Jffajdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico. žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje
y
JB
I
rt
O
H
N
Zaloga najboljšega sredstva proti mukam — za živino — pod imenom „Sanori".
Stropov, vlite kotle. Veliko   izber slamoreznic, plaht za vozove, železnih peči,
Roman- n?irtlui-cement, traVerze, stare, železnice
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,868alke M vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv.
oi o
OI OI OI OI OI OI o
?oto-emayl v barvah
£ro$k,e, priveske, gumbe 3a zapestnice, igle 3a kravate i. t. d.
JaJ^c /epa in primerna darila.
Jzdeluje po vsaki fotografiji
Jy- Ja9°dic -—
49—26 - JotograJ v Kranju
5«cHaloVi«i brizgatoicami t
I Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s i»-35
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bi'a je naSa tvornica R. A. Smekal odlikovana z dverni največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnie ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnioah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brlzgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
'O
Hiša št. 107 v Tržiču
se takoj odda v najem.
167-a
Ver M • pol t ve pr lastniku g. .los. Krennerjo v Kranju.
„Dobra škarica"
spisala M in ka Vasi će va
v založništvu Lavosl. Schwentner-]a v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na ,076 straneh ver, nego 1300 receptov za prpiavljanje najokusnejših j*di domaće in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno m elegantno v platno vezana.
Hvali jo vso: kuharica s svojeea strokovnjaškega sta-liš.'H, iit rama kritika zaradi lepega, lahko umevnega jfzika, fin* dama za-a' i njene lepe, pri sloven-kih kuharskih knj gah nenavadne oprem?, in k.>nećn<> varčna gospodinja vgradi njene cene. ker ni ni-* diažja, nego zn ne nemške kuharske knjige. 10—41»
!
I. SittiiP, ipap
Nikelnasla, anker-iemont. roskopf. želez-ničaijem dobro poznana, najtrpežnejsa in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3'76, najfinejša znamka, jfld. 6-60. 114-12
v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnhie
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in-poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
▼te vrste rent,  zaslavnib pisem.
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Premese izdaja t vsakemu žrebanja.
»        Polnovplačani akcijski s    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarno vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Ijnbljatia (Kolizej)
na Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
97-ln
PohiStvo Iz železa, otroSke postelji tu vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In zi letovišče 62 itd.
Modroci iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime. prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Z i sobo: postelji, nočm omarica, o-mivaina mizi, obešalnik, miza, stensko ogledajo.
I
86-18
»Moravija "-šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejši.
„ Moravija * -šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje.
•      ,i,v% \\
*jk/jB Jp*m '"m jšjj0F li -
„ Moravija "-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke.
Pouk za umetno vezenje na »Moravija "-šivalni h strojih vsaki dan in sicer
brezplačno.
JJ Cenike pošiljam zastonj.
Zaloga in pouk pri tvrdki
LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189.
Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko).
dijake
iz boljših hiš, sprejme na stanovanje in hrano učitelj v Ljubljani.
Naslov pove upiuvrUtvo »Gorenjca*.
147-2
M--26
MlMBUtOUURV MOR5 CONCOURS
Zobo- tehnični atelje'
Oton 5cyil
pri g. dr. E. Globočniku ▼ Biranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, h 'kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v alatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operaolje izviluje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
franc Woc?ro//
drž. preizkušeni učitelj vse godbe, se Je seda/
preselil
v }\oosscvo hišo L nadstropje. U9-a
I
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-vrnemo io konstrukcijsko ključavničarstvo.
žično omrežje na s*rof. obhajila« mize, ograie nt mlrodvoru. obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdln*« Vriže. štedilnike i t. d 103-19
Specijaliteta: valjiĆni zastori (Rollbalkcn),
G. Tonnies
104-16
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
stroje za obdelovanje lesa. Fran ci i - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-t o r s k i plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vim za konjsko silo in uro.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen".
Ono je ajaa^» zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119.12 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
Ustje
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT
največja toVarna sVoje Vrste na evropskem Kontinenta.
Ustje (CesKo)
Izhaja vsako soboto zvečer, te je ta <lan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeruan za celo leto 4 K, za pol letu 2 K, za četrt leta 1 K. Zit druge države Btune K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 - 50. Dosta vijanje na doni ■tane za celo leto 60 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na narodne brez istodobne vpočiljatv« naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje >e za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniAtvo 6e nahaja v hi«i štev. 105 nasproti i u p n e cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, »ploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in za hip« konsorcij • Korenje i».
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.