štev. 190.__ Izhaja vsak dan, fodl ob nedeljah !o praznikih, ob 5 zjutraj. L'rećništvo: Ulica Sv Frančiška Asiškega S. 20, L nadstr. — VM ćcrisi na] se poSillajo uredništvu Usta. Nefrankiran* pisma s« t* »prejemajo in rokoolsi se ne vračajo. Izdajatelj In cd govora i urednik Štefan Godina. Lastnik konsocdj lista „Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti' vpiane "drugei tu ejenim Fcicžtvom v Trstu, ciica Sv. FrančlŠKa Asi&ega M. ML Telefon credrlftva tn »prava «ev. 11-57. Farcfrina ir.ešz: Za celo leto........K 24— Za pel teta................ • ta tri mesece................. ca nedeljsko iidijo a etto ........... M poi Ista.............• • • . V Trstu, v poMdeiiik, 10, julija 116, Letnik XLI. Posineme Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....rum po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . ............... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 21- vsaka ntdaljna vrsta .......:.... . 2.— Mali oglasi po t vinarje be3eJa, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek ,Edinosti*. Naroč.ifia to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lo opravi .Edinosti'. — Kaća ui toži se v Trstx ta imcaatai oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška " A » — Feđbwl*aalinićai račun Št 841.652 Mm nojnovsltm dogođKou. i ssrs^sttmTZčr. artiljeriskjim ognjem. Vzhodno bojišče. — Princa Le-opolda Bav. armadna skupina: Rusi so večkrat obnovili proti včeraj imenovanim frontam svoje močne napade, ki so razpadli ob največjih izgubah. V bojih zadnjih dveh dni smo tu ujeli 2 častnika In 63) mož. Pri Linsingenovl armadni skupini so bili sovražni sunki na več mestih brezuspešni. Pri Molodečnem za odpravo pripravljene ruske čete smo izdatno obme-00.000. 150.000 in 100.000 K, potem pa je še cela vrsta manjših dobitkov. Vsaka srečka dobi svoj dobitek. ki v nobenem slučaju ni manjši kot cev? — Moj Bog, zakaj smo bili takrat tako srečni? Ali se še spominjaš? Solnce, paradiž in sreča — vseokrog sama sreča___« Spomin na one lepe-dni jo je prevzel popolnoma. Zopet so se dvignili pred njo trenutki groze in strahu. Niene motne oči so se odprle široko v divjem strahu, kakor da bi videla spet mrtva trupla svojih dragih. Iz grla se ji je izvil krik, in omahnila je napol. Prijel sem jo okrog pasu. a nisem mogel izpregovoriti besede. Dušila me je bolest, in v duši mi je bilo tako čudno kakor Še nikoli v mojem neveselem življenju. »Mama, o, mama!« je klicala Milica z obupnim glasom in se je je oklepala okrog vratu. A Rozalka se ni genila. Strmela je v temo, in njene ustnice so sc premikale kakor v mrzlici. »Gospod, čas je, da gremo,« je dejal iz-prevodnik nestrpno. »Glejte, zamude imamo že itak preveč ...« Peljal sem Rozalko nalahko k vozu. Dvignil sem Milico in sem jo postavil na klop. Vlak se je premaknil že napol. »Rozalka, pomiri se! Glej, čas je... Upaj, da pridejo naši časi nazaj. Saj nebo se še pa je nakupna cena; končni najmanjši do-j bitek pa znaša 48 K, ker najmanjši dobitki rastejo od leta do leta. Žrebanja se bodo vršila po Štirikrat, trikrat in dvakrat na leto (prvo žrebanje je L novembra letošnjega leta, z glavnim dobitkom 300.000 K, drugo pa 1. februarja 1. 1917., z glavnim dobitkom 500.000 K), a vse srečke bodo izžrebane do zadnjega žrebanja, ki bo 1. julija leta 1956. Kakor je razvidno iz vsega tega, denar, ki ga kupec da za srečko, absolutno ne more biti izgubljen; kvečjemu ga kupec ie prihrani. Največ izgubi ie obresti, ki jih pa pač more žrtvovati v dobri namen Rdečega križa, dočim ima pa na drugi strani veliko verjetnost, da zadene lep dobitek. Prepričani smo torej, da naše občinstvo vsaj danes, zadnji dan, ne zamudi prilike in stori, kar mu veleva njegova domoljubna in človekoljubna dolžnosi, obenem pa tudi njegova korist. Oskrbništvo vojniških sirot. Vabijo se cenjene dame iz spodnje okolice (Vrdela-Rojan, Barkovlje, Skedenj) in one iz mesta, koje se niso udeležile sestanka dne 7. t. m., da prideio k sestanku ki bo v svrho razdelitve vojniških sirot dne 11. t. m. ob 5. pop. Istočasno se vabijo eventuelno Še one, koje žele pristopiti k organizaciji kot oskrbnice. C. kr. pripravnica za srednje šole v Trstu, ki obhaja letošnje leto 201etnico svojega obstanka, je zaključila šolsko leto 1915/16 dne 28. junija. Na zavodu so v preteklem šolskem letu poučevali: Miroslav Pretner (vodia), Justin Arhar, Sla-voj Dimnik, Fran Guštin (veroučitelj), Anton Kutin (začasno), Hinko Medič, Ivan Tavčar, Albina Kovač (začasno), Vida Vertovec, in Nada Vinšek. V vojaško službo so bili pozvani: Viljem Šusteršič, Justin Arhar, Hinko Medič in Ivan Tavčar. izmed katerih so bili poslednji^ trije med šolskim letom vojaščine oproščeni. Nemila, neizprosna smrt pa je posegla tudi v to vrsto ter ugrabila dolgoletnega učitelja g. Justina Arharja. Vrnivši se od vojaškega službovanja, je moral vsled bolezni prekiniti poučevanje ter nastopiti dopust. A ni ga dokončal, kajti po kratki in mučni bolezni je preminul dne 20. aprila ter legel v najlepših letih v prerani grob. 2njim je izgubil zavod dobrega in marljivega vzgojitelja, učiteljstvo pa ljubeznivega, zvestega sotovariša. Bodi mu ohranjen blag spomin! Učencev je bilo na pripravnici v minulem šolskem letu: V 1. treh (abc) letnikih 102 učenca, 9 ho-spitantinj; v 11. treh (abc) letnikih 106 u-čencev, 9 hospitantini; skupno 208 učencev, 18 hospitantinj. Izmed učencev, ki so dovršili II. letnik z dobrim uspehom je vstopilo: 43 učencev na c. kr. drž. srednje šole v Trstu koncem leta; 16 učencev prestopi v jesenskem tečaju; 4 so vstopili v srednje šole na Kranjskem; 6 jih vstopi v vojaške zavode, 8 kot vajenci v trgovino in k obrti, 6 se jih posveti kmetijstvu. a pri nekaterih še ni določen in znan prestop. Izmed 9 hospitantinj so vstopile: 4 na licej, 2 ste se priglasili za vstop in sprejem v srednje šole, a 3 vstopijo v višje razrede c. kr. meščanske šole. Za vojno posojilo se je podpisalo: učenci 3200 K, učiteljstvo 800 K in vodstvo 200 K; skupaj v minolem šolskem letu 4200 K. Za Rdeči križ se je izročilo UO K; zbirka daril za južno armado v vrednosti 540 K; dalje prispeva učiteljstvo redno od svojih mesečnih plač za vojne namene itd. Vpisovanje učencev v I. letnik za šolsko leto 1916/17 se bo vršilo v nedeljo, dne 10. julija t. 1., od 9 do 12 dop. v pisarni vodstva, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 25. II. nadstropje. Učenci morajo priti k vpisovanju v spremstvu staršev, ali njih namestnikov ter prinesti s seboj: 1) Krstni list 2) zadnje ljudskošolsko spričevalo 3) spričevalo o cepljenju koz in 4) zdravniški izkaz, da so zdravih oči. Pri vpisovanju je plačati znesek K 3. kot vpisnino in prispevek za učila. Sprejemni izpiti se bodo vršili 17. julija ob 9 dopoldne. razsulo, in zemlja se še ne trese. Ali slišiš, Rozalka?« • • • Rozalka je strmela še vedno nemo predse. Njene oči so postale še bolj globoke, in v njih se je svetil čuden svit, podoben daljni zvezdi, ki se pogreza za mrzle snežnike. Ko sem jo hotel dvigniti,, je zajokala na ves glas. Z rokami se je oklenila mojega vratu in je ponavljala kakor brez uma: »Gorje, o. to gorje! ... In bila je sreča in paradiž. Solnce je sijalo nad Cavnom, in romarji so prepevali na Sveti gori... O, gorje!« »Mama, mama!« je klicala Milica z voza. A tedaj se mi ie ^osrečilo, da sem dvignil obupano ženo. Krepak starec jo je prijel okrog pasu in jo je posadil na klop. Vlak je potegnil sunkoma; begunci so omahnili po vozovih in so zakričali. »Z Bogom, Rozalka! Z Bogom, Milica! Vidimo se, ko zacveti nanovo naš paradiž. Saj nebo se ne bo skrivalo vedno za oblake. O, še je moč na svetu, ki lahko prežene tiste oblake. Naše bolestne misli, naše trpljenje bo prisililo zvezde, da se prikažejo nad našim paradižem... Z Bogom, Rozalka, ti edina žena. ki jo ljubim sredi ni svojih nesrečnih dni! Z Bogom, Milica. U Proslava viške bitke v Puli. Prejeli smo: Hrvatsko-slovenski odbor, ki se je sestavil v Puli z namenom, da proslavi 50-Ietnico viške bitke, je izdai sledeči preglas: Viribus unitis! To geslo našega pre-milostljivega vladarja zbere dne 23. t. m. vse meščane v Puli brez razlike narodnosti in poklica v šumici za pokopališčem vojne mornarice. Hrvatje in Slovenci v Puli ^rireja;^ novodom 50-ietnice viške bilke slavnost, katere dohodek je namenjen po polovici vdovam in sirotam padlih junakov vojne mornarice in vojske. Njena ekscelenca, gospa Jeia pl. Chmelarževa, je blagonaklonjeno prevzela pokroviteljstvo nad to svečanostjo, ki bo imela — prirejena ob najboljih pobudah — gotovo sijaien uspeh. Tak uspeh nam jamči tudi dejstvo, da je letošnja proslava viške bitke simbol složne volje, da odstranimo iz A-drije vsako sovražno in nasprotno gospodstvo. Pred 50 leti je mala avstro-ogrska vojna mornarica, komaj ustanovljena, pod vodstvom nesmrtnega Tegetthoffa potolkla italijansko brodovje, ki je bilo veliko močneje. Danes stoje narodi Avstro-Ogr-ske ^red istim glavnim sovražnikom. Naša vojna mornarica, da-:.i številno manja od sovražne, nadkriljuje vendar sovražnikovo s svojo hrabrostjo, vrlinami in sposobnostjo njenih častnikov in moštva, z opreznostjo, pripravnostjo, bistfoumno-stjo, ženijalnostjo njenih vodij. Sijajna dela naše vojne mornarice v sedanji vojni sedostojno pridružujejoviški zmagi. Naš zavratni sovražnik utegne še doživeti nov viški poraz. Hrabrosti in moči nam ne manjka; avstro-ogrski pomorski junaki so pripravljeni, in z združenimi silami se more izvršiti tudi najtežja naloga. To je smisel viške proslave! Naravno je, da tudi mi, Hrvatje in Slovenci Primorja, želimo proslaviti letošnjo obletnico viške zmage na posebno slovesen način. Mi v teh krajih, na meji Avstrije, smo neposredni sosedje njenega sovražnika. Mi se imamo za svojo grudo, svoje imetje, svojo bodočnost svoj narodni in gospodarski obstanek zahvaliti samo uspešni obrambi proti pohlepnemu sovražniku. V tem je torej pomen letošnje proslave viške zmage: volja, moč iti zaupanje v nove zmage in v znia-gonosen mir, ki ga žele doseči narodi Avstro-Ogrske, zložni in zjedinjeni pod habsburškim žezlom---Viribus unitis! Hitimo vsi dne 23. t. m. na kraj zabave in — postavivši se v službo človekoljubne in patrijotične stvari, predočene simbolično po viški slavnosti — pokažimo, da duh nesmrtnega Tegetthoffa in njegovih slavnih naslednikov tudi dalje živi v nas in da ohranjamo večen in hvaležen spomin našim pomorskim junakom radi njihovih del in zaslug. Znatni darovi dru?bi sv. Cirila in Metoda za Istro. Povodom narodnega praznika je darova! naši družbi Radivoj Hafner, trgovec in dobavatelj v Zagrebu, 5000 Kr. na roko pcs'anca prof. Vekoslava Spinčića. Na predlog podpredsednika hrvatskega sabora, dra. Pero Magdiča. v zadnji seji ravnokar zaključenega zasedanja, odstopijo vsi poslanci po 50 Kr. od svojih dijet po polovici v isti namen, po polovici pa za vojne inva'ide. Povodom narodnega praznika prihajajo darovi po 30, 20, 10 kron iid. iiprouizacijiKg sfusrf. Sadje in zelenjava. Za tekoči teden se določajo sledeče cene za prodajo na drobno: Posušeni češenj K 2; pesa 52 do 56 vin.; zelje 64 do 72 vin.; korenje 52 do 56 vin.; čebula K 1*60; kumare 10 do 16 vin. kos; mešano iižolo-vo stročje 76 vin:; stročje belega fižola 80 vin.; iige 4 do 6 vin. kos; malancane 10 dr> 16 vin. kos; krompir 44 vin.; hruške 56 do 72 vin.; breskve K 2'20 do 2'40; paradajz 88 do 92 vin.; peteršilj 56 do 60 vin.; salata 56 do 60 vin.; špinača 56 do 60 vin.: drobilo stročje 96 vin.; buče 8 do 12 vin. kos; aprikoze K 1'80 do 2; grah 72 vin. edini otrok, katerega bi stisnil na svoje srce...« »Z Bogom, dragi!« je zaklicala Rozalka in se je prijela za glavo. »Pozdravi solnce. ko se bo nasmejalo nad Čavnom — naš paradiž pozdravi! Saj jaz ga ne vidiin več, ne vidim več ...« Besede so zamrle sredi ropotanja železnih koles. Dež se je vlil v gosti plohi na zemljo in je pljuskal ob temne vozove. Vlak se je premikat vedno hitreje. Že enkrat se je prikazala tam ob svetilki Rozalka; mignila jc za trenutek roka male Milice, in vozovi so pričeli toniti v temo in so se izgubljali drug za drugim. Naslonil sem se ob železno svetilko in sem gledal na vlak, ki je bežal mimo. Iz vseh vozov so mi migale koščene roke, in hripavi glasovi so vpili nerazločne besede. Le eno besedo sem razumel, in ta beseda je postajala vedno glasnejša. !z-premenila se je naposled v grozen krik, ki je prevpil šumenje dežja in ropotanje bežečega vlaka. Do oblakov je silil krik. A oblaki se niso pretrgali, in nebo se ni prikazalo s svojimi zvezdami. »Gospod, pomagaj nam v našem trpljenju! ... Gospod, prebodli so naša srca stran u. »EDINOST« štev. 190. V Trstu, dne 10. julija 1916. Tud! cdsn tistih „nepoKlkanir! Nedavno so prinesli listi to-Ie vest: ^Državna zveza nemških poštarjev iz Avstrije je izročila ministrskemu predsedniku in generalnemu poštnemu ravnatelju na Dunaju spomenico, v kateri se Izreka za uvedbo nemškega državnega jezika.« Ta vest je vzbudila našo pozornost v posebni meri. Ne le radi stvari same, ki nam sega v živo, ampak tudi radi imena moža, ki je izročil spomenico. Imena, ki ravno nam Tržačanom oživlja grenke spomine. Kontrolor Poggatschnigg! Dober in — neljub znanec iz časov, ko je služboval pri nas v Trstu. Ne spominjamo se, na katerem klinu lestve poštno-uradniške hierarhije je stal tedaj, vemo pa,da je bil premeščen iz nekega nemškega mesta v Trst, ker se je prerad bavil s stvarmi, ki ne spadajo med naloge državnega poštnega uradnika. Rekli bi torej: nekako za — kazen! Toda efekt te kazni pri gospodu Poggaischniggu ni bil tak, kakor bi si ga pač mislil vsakdo. Riba je padia v vodo! Poleg dela svoje službe je mož mogel in — smel (ker sicer ne bi bil moel) razvijati najživahneje deio — propagande! Kake — o tem nam govori uvodoma omenjena zahteva, ki jo vsebuje spomenica. In ker je bila njegova ljubezen in vnema za tako delo — celo protestantizem mu je bil na srcu — neizmerno velika, so mu bila tržaška tla preozka in gnalo ga je tja ven na širše polje. Misijonaril je tudi po drugih mestih, da je njegovo ime blestelo po poročilih o raznih prireditvah in zborovanjih. Kazen ga torej ni bolela----! Odšel je iz Trsta, a glas, ki si ga je znal pridobiti, ga je slednjič zanesel na mtsto predsednika državne zveze nemških poštnih uslužbencev. In čast, komur Čast: tudi na tem mestu je znal sedanji kontrolor Poggatschnigg ostati zvest sebi in svoji tržaški minolosti. Tudi na tem mestu si zna pridobivati časa, da posveča svoje vrline stvarem, ki ne spadajo med naloge ne poštnega uradnika, ne rečene strokovne zveze! Tudi tu mu je to delovanje tako intenzivno in ekstenzivno, da mu tudi češka javnost že dlje časa posveča svojo pozornost. Glasilo čeških poštnih uradnikov (Časopis českych uredniku postov-nich) mu posveča kar cel članek povodom Poggatschniggovega nastopa za uvedbo nemškega državnega jezika: »Danes, ko je moglo časopisje neovira-j no priobčiti to vest, naj nam bodo dovoljene te-le pripombe: Spomenica ni bila izročena po državni zvezi nemških poštarjev, ampak po državni zvezi nemških poštnih uslužbencev, ki se sestavlja iz vseh kategorij poštnega osebja, torej državnih uradnikov, poštarjev, oficijantov, uslužbencev in mehanikov. Vloga je bila izročena v maju, tako, da bi jo bili lahko omenili že v junijski številki, česar pa iz strahu pred cenzuro nismo storili. In sedaj k stvari! Ce kontrolor Poggatschnigg opozarja na znano naredbo železniškega ministrstva, ki poživlja k najstrožjemu varovanju nemškega službenega jezika — bodi mu povedano, da je imeia železniška uprava poseben razlog za to. Kakor znano, se gališko železniško osebje ni obneslo v jezikovnem pogledu — posebno pa ne v stikih z vojaško upravo — in zato je prišla ona naredba — toda izključno !e službi v prilog in ne za kake druge — n. pr. politične namene! Pri pošti pa ni v vsem času vojne prišlo ne do kakih motenj v obratu, niti ne do enega samega nesporazumljenja z vojaškimi oblastmi. Nasprotno: pošta se je stvarno in jezikovno obnesla nad vsa pričakovanja. Posebno češki poštni uradniki, ki z ozirom na svoje jezikovno znanje izvrstne vrše svojo službo, izlasti v zasedenih pokrajinah. Poštna uprava nima torej prav nikakega povoda za uvajanje nemškega službenega jezika, ker ta že ekzis-tira tu faktično in ker se je dosedanja praksa izvrstno izkazala in se izkazuje. V resnici treba torej obžalovati, da predsednik državne zveze, kontrolor Poggatschnigg, niti toliko ne ve, da v no-tranii službi in občevanju že imamo nemški službeni jezik in da ta ni bil doslej odstranjen z nobeno naredbo. Ce pa ve poiem ima njegova spomenica drug cilj! Ne vemo sicer, od kedaj si kontrolor Poggatschnigg usvaja pravico, da daje državni upravi nasvete, ali da jej priporoča to ali ono. Menimo pa, da je kontrolor Poggatschnigg predsednik strokovne organizacije, ki jej je namen, da zastopa Pomagaj nam, go- materiiafne in moralične interese svojih članov, ne pa da tira — politiko! Vsaj ne tako očitno in zbadajoče v oči. Poštna uprava, ki se je v vojni tako vzorno obnesla, da more s ponosom gledati na svoje delo, ne potrebuje ne nasvetov, ne želja kontrolorja Poggatschnigga in njegovih tovarišev, kajti ona sama ve najbolje, kaj naj stori in kako in v kakem duhu naj vodi urade. Taka drznost je istotako usiljiva^ brez-okusna, kajti znano je, da imajo poštni u-radniki sedaj toliko dela, da jim ne preostaja časa za neplodno delo. In če kontrolor Poggatschnigg vendar dela to, potem njegove spomenice ne zaslužujejo nič drugega, nego da gredo tja, kamor spadajo — v koš!« * * * Tako je zavrnilo našega starega znanca Poggatschnigga strokovno glasilo čeških poštnih uradnikov. Kak političen list bi ga seveda drugače nagnal nazaj tja preko me je, ki jo nedovoljeno prestopa: na po*je niegove službene dolžnosti! Bi ga, če bi — smel. »Information« je tako-le zavrnila take nepoklicane reševalce ctržave: Naravnost grešno početje je, ako nepoklicani reševalci države spravljajo v javno razpravo stvari, ki morajo v širokih krogih prebivalstva izzivati globoko segajoče vznemirjenje — najtežje pretres-Ijaje in zmešnjave, boj vseh prof! vsem! Z nevarnostmi takega boja se v notranjem nova Avstrija, ki pride po vojni, ne more obremenjati! Žensko poselsko ograsanle. Tukajšnji list »Lavoratore« je v petek prošlega tedna priobčil jako zanimiv članek, kjer pisateljica ga. Mautner razpravlja o poselskem vprašanju. Članek je posebno zato zanimiv, ker priporoča go-spem, kako naj vplivajo na službujoče mladenke ter jih vzgajajo. Polaga jim na srce, naj bodo sočutne napram njim kot svojim pomočnicam pri domaČem opravilu. Vidi se tudi, da pisateljica pozna občutljivost nemških in drugih gospa, ker jih jako rahlo prijema ter se boji žalit: njih aristokralično občutljivost. Boji se nekake zamere svojih tovarišic, kar znači, da pozna dobro svoje rojakinje. Kaka razlika med nami in onimi. Naš mali slovenski narodič se bavi s tem vprašanjem že 22 let, od leta 1894., ter je naše vprašanje »Slovenka o poselskem vprašanju« popolnoma rešeno. Da ni posegla vojna vmes ter nam onemogočila razvoja tega vprašanja, bi bili lahko ponosni na razvitek slovenske služkinje. Slovenska služkinja se zaveda, da je človek, katerega je treba upoštevati in ceniti. Zaveda se svojih dolžnosti, ali zaveda se tudi svojih pravic ter noče biti sužnja; pač pa pomočnica svoji šefinji« gospe, bodisi katerekoli narodnosti. Ako bi zgoraj omenjena pisateljica poznala naš slovenski jezik ter bi se zanimala za naš razvoj in napredek, bi se čudom čudila, da smo se Slovenci povzpeli nad druge močnejše in mogočnejše narode ter jih nadkriliujemo v tem oziru glede poselskega in sploh siužbovanjskega vprašanja. Ne samo, da smo vzgojili slovensko služkinjo, kalera nam dela čast v vsakem oziru. Izjeme so le redke. Naša služkinja nastopa samozavestno, ter vzbuja pri svoji gospodinji spoštovanje in sočutje, in to ne samo pri svoji gospe rojakinji; pač pa tudi pri vsaki gospe, tjpdisi katerekoli narodnosti. Gospa je ne smatra, kot pisateljica poudarja za »plačano nesrečo«, ali »plačano družinsko potrebno nepriliko«; pač pa za človeka sebi enakega, in to ne le slovenska gospa; pač pa tudi gospe italijanske in nemške na-| rednosti smatrajo našo slovenske služki-! njo za svojo pomočnico pri domačih opravilih, kar jim dela le čast. Poudarjamo to ! resnici na ljubo. Seveda pa to ni v prvi vrsti zasluga uboge neuke služkinje; pač pa naših slovenskih gospa, ki so vzele v zaščito ubogo nevešče dekle ter je dvignile k sebi, povedale trpinki-služkinji slovenski, da je človek tudi ona, ter da njeno uboštvo in potreba, da si služi kruha, ni nikaka sramota, pač pa da ji je le v čast, da si na pošten način služi vsakdanji kruh. Slovenska gospa pa se ni zadovoljila s tem, da se je zavzela za služkinjo; temveč jo ie posadila kraj sebe ter občuje žnjo. kot sestra s sestro. Slovenske gospe so ustanovile zavetišče ter stopile na čelo dobrodelnosti napram služkinji, ne s krvavim mečem. spod!« , - Vlak ie drdral mimo mene. V trepetajoče'* svitu borne svetilke so se kazale mršave postave z obrazi, polni gorja m hrepenenja. Stiskale so se druga k drugi, kakor bi se bale, da izgubijo druga drugo v ti noči grozne samote. Slo je mimo, kakor temna karavana iz bajk polnočnih strahov. Gledalo jih je oko, in srce se je krčilo, in pesti so se dvigale same od sebe. O, moj narod! Kam greš v to strašno noč, ki je brez neba in brez zvezd? — Glej, moja duša te ljubi kakor še nikoli. Dai vzemi ml vso srčno kri — prelij jo na vse strani vetrov! In nemara se usmili nebo — pa se razgrne in pokaže tisočero zvezd kakor tiste dni, ko je sanjal naš južni paradiž, zavit v kopreno soinčnih žarkov, sanjal zlate dni o sreči, ki ga je ovijala vseokrog z južnim zelenjem ... O, moj narod, moj mali, veliki narod večnega trpljenja in nesreče, kje so tvoje zvezde, kje je tvoje nebo? Vlak je izginil sredi teme. Čulo se je samo še zamolklo ropotanje koles, ki so br-zela preko črne poljane. Dež je lil vedno gosteje. Svetilke so se premikale ječć, in dolge, trepetajoče sence so padale preko tirov. Veter je pljuskal dež semtertja, in z moje obleke je curljalo... V vetru pa je prihajal s poljane še vedno zamolkel "krik, in razločno se je čuia pesem svetih Htanij. „ . A lzx. »Gospod, usmili se nas... Kriste, usliši napešem je postajala tišja, m je zamrla kar naenkrat bogvekje v črni poljani. Samo dež je še pljuskal in veter je šumel skozi brezdanjo noč... Trudoma sem šel preko tračnic, v duši pa sem čutil, da je umrlo zame nocoj nekaj veiikega, svetlega — podobnega zlati sreči, ki je ovijala nekoč naš jug s solnčnim zelenjem. Čutil sem v duši to, in v očeh me je peklo in ščemelo. Na jugozapadu se je zasvetilo nekaj rožnega, kakor da bi se hotelo prikazati nebo. A bilo ni nebo — bil je samo odsev trepetajočih svetilk na postaji, ki se je odbijal ob oblakih. Črni oblaki so se razpre-gali na gosto nad zemljo. Za njimi spi menda modro nebo s tisoč svetlimi zvezdami. f * * % (Konec,) samo da jo Čuvajo pred izkoriščevalci, temveč tudi, da jo izobražujejo ter njeno dušo dvigajo iz zemeljskega prahu k neskončnemu stvarniku, katerega otrok je tudi slovenska služkinja in ki ljubi tudi njo ter ne zahteva od nje drugega, kot da je poštena, dobra in delavna. Te gospe Slovenke jej plemenitija dušo, jej blažijo srce, da Iagl*e prenaša svojo težko usodo. Te slovenske gospe prirejajo tudi služkinji razvedrilo, jej dajejo duševne hrane bodisi s poučnim Čtivom ali pa predavanji, in se ob takih prilikah zabavajo žnjimi kot s sebi enakimi. Pri takih prireditvah je vse domače družabno — ni nobene razlike, ker imenitna, izobražena slovenska gospa iz najvišjih krogov prijazno kramlja ir. prepeva z revno služkinjo. Majhen narod smo, aii v človekoljubju smo veliki, ker ne poznamo razlike človeka višjega in nižjega, pač pa samo so-brata ali sosestro. Slovenska gospa torej stoji visoko glede predsodkov višje in nižje vrste. Ne pozna drugega med vrstami človeške družbe, kot — človeka! Slovenska gospa je zasula globoko zevajoči prepad, kateri je ločil »nižji« sloj od »višjega«. Napravila je raven most, po katerem je mogoč prehod vsakomur, ne da plača visoko mostnino — ponižanja in preziranja. Slovenci smo lahko ponosni na naše slovenske gospe, katere so v spoznanju človeške duše daleč prekosile svoje vrstnice drugorodke, katere iščejo več vrst — duš v človeški družbi, katere smatrajo dušo služkinje za dušo nižje vrste. Naše žensko poselsko vprašanje ježe davno rešeno, ko mogočni narodi šele delajo načrte, kako bi rešili pereče vprašanje — služkinje. 2al, da gospa pisateljica ne pozna našega jezika in stopnje našega razvitka. Čudom bi se čudila, ako bi prišla ob prireditvi domačih zabav v Zavod sv. Nikolaja ter videla veselo kramljanje visoko naobražene in visoko stoječe slovenske gospe in »nizke«, »najnižje stoječe« služkinje. Vzkliknila bi: »To je res lepo!« Slovenska gospa nas res prekaša. Kar mi rešujemo, je ona rešila že zdavnaj, že pred 22 leti. Kremenova. Netnfljtt se ne do sestradati. Londonske »Times« pišejo: »Ni verjetno, da bi pritisk na gospodarskem polju sam prisilil Nemčijo na kolena, dokler ima sedanje pomožne vire. S tem nočemo prezirati važnosti blokade. Če bi se dala Nemčija pobiti militarično in bi se pretrgala zveza z Balkanom, potem bi pomagalo pomanjkanje, ki ga mora trpeti nemški narod, da bi se zlomil njegov odpor. Na Angleškem se hoče, kakor je morda nar a vio, precenjevati učinek, ki ga je doslej doseglo naraščajoče pomanjkanje na razpoloženje v Nemčiji. Kolikor se da presoditi stvar, se je duh Nemcev še prav dobro znal prilagoditi vsem nastalim težavam. Ljudstvo je splošno pripravljeno na možnost še ene zimske vojne. Vsak Nemec odgovarja sedaj na vprašanje, kedaj bo konec vojne: »Bojim se, da bo treba pretoJči še eno tako zimo...« Povprečnega državljana tolaži misel, da so vse težave, pa naj ^so časi še tako težki, vendarle začasne. Se vedno se mi-sli popolnoma splošno, da zmage in vedno več zmag mora kedaj dovesti do miru, kakor ga hoče imeti Nemčija. In potem bo konec vseh težav. Upa se, da bodo največje težave kmalu premagane. Vsakdo pričakuje od žetve velikih olajšanj. Kolikor sem se mogel prepričati na lastne oči, moram potrditi uradne trditve, da letina kaže prav dobro, sijajno. V tej zvezi bi poudarjal, da glavno skrb vlada posveča enakomerni ureditvi porabe živil, ne pa da bi jo morda samo omejila. Kakor je znano, so se težave živil pričele lanjsko jesen. To je pomenjalo, da je bila letina slaba. Letos je pričakovati, da se po žetvi odmerki povečajo. Vse čuti. da nemška vlada vedno skrbi za bodočnost. Ukrenjeno je vse, da se bo letošnja letina preračunala posebno natančno. Obdelovanje neobdelanega sveta je od začetka vojne dalje čudovito napredovalo. Kar bode najbolj v oči, je velika razsežnost s krompirjem obsajenega sveta. Ce združimo vse dobljene vtiske, najdemo, da se mora v svrho premaganja Nemčije 1. z vso močjo priboriti popoln milita-rični uspeh na zapadu in vzhodu; 2. zveza Nemčije z Balkanom pretrgati kar najhitreje mogoče; 3. gospodarski pritisk poostriti na vsak mogoči način. Le tako se da priborili popoln uspeh, ki edini more poučiti Nemčijo, da zavzame mesto, v svetu, ki ji pripada.« Alarifc in Paskval Lantschner K 20 za Rdeči križ. Vodstvo mestne ljudske šole v ulici Casimiro Donadoni K 160 — kot čisti dohodek neke prireditve — za Rdeči križ. Učiteljski zbor in gojenci šole za dela o u-božnici K 18 za Rdeči križ kot prispevek za mesec junij. Učiteljsko osobje mestnega otroškega vrtca na Vrdeli K 5 za sirote padlih vojakov. ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. HALI OGLASI:: □□ □□ □□ se računajo po 4 s to t. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkr&t reč. — Najinaujia : pristojbina znala 40 stotink. : □□I □□ I □□1 EmlBla G®ato Trst Cam^a S. GSsceiria. 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo; tmino pisarniških in šolskih potrebščin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst^ Prosaloio se Mi mflfralffl v sle?, mm. iffl FSFfttfllf j® 1 vaSon pristnega Kmendol- , «114 fcriUU*IJ skega sira, kupi se ga lahko večja j množina in luui posamezni hlebi pri Mlekarski zvezi v Trstu ulica Yaldirivo 29, Mlekarna. 407 VviKffNffM zdrava in krepka z dobrimi spufce-liUlluilLIl vali dobi takoj službo. Najboljša hrana in plača. Pendice Scorcola štev. 353. Villa Emilia. 517 Mftrff^tlnfn izrr*'uje vsako delo točno in ele-liUlilđLlflJU gantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola. 518 fnblf9 vsake vrste kupuje prva slovenska trgo IfUfiljttf vina, Jakob Margou, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 404 HlHltilSIfl cunje' v°lD°t bombaž, volnena in RUPUjCNl vati rana pokrivala in volnene maje Prihajam tudi na dom. — Zaloga Settafontane štev. 45. 413 Kliniliom Vf bombaž, volnena pokrivala, UUi'UJlSIIl volnino, žaklje in kovino. — Ulica Boschetto §t. 18. 419 bombaž, \olno in volnene maje kupuje i; neposreden trgovec. Campo Marž i o št 6, Madonn na 8. 417 Cunje, šivilja, ki zna šivati, vezati in krojiti JIHgUIU obleke za gospa in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica Picardi 2, I- nad- vr. št. 5. 321 USSfKO^fStllB tap-^-e Stebel, Trst, štev. S6. Zaloga žaklje v ulica Torrent© 40*» Ha čebelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nilce, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svttiljke, baterije, pisemski papir ko- Erni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, ema za brado, žlice, razaa rezila, robei, mrežice sa brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnik«, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAJKOB LEVI, ulica S. Jficolo itev. 19. 32 itev. 10 ▲sten Jerkič posluje zepet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Poste 24§©© i—------ Borovi Darovi, došli ces. komisarju. Sofija in Matilda Visintini K 50 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Dvorni svetnik Franc Ca-nevari K 20 v korist organizaciji oskrbnic vojnih sirot Družina Andrej Kobal K 10 In Jurij Stokovaz s soprogo K 10 za ^rote padlih vojakov. Cesarski komisar pL Krekich-Strassoldo K 50 za ustanavljajoče se kolonijo invalidnih tržaških vojakov. Družina Haggiconsta K 50 za Rdeči križ in K 50 za vdove in sirote padiih Tržačanov. Ernest Wolf K 10 za vojne slepce. Vodstvo mestne ljudske šole v ulici Paolo Veronese K 18, nabranih med učenci, za vdove in sirote padlih vojakov kot prispevek za mesec julij. Vodstvo laške mestne ljudske šole v Rojanu K 13, ubranili med učenci kot prispevek za mesec junij, in sicer K 7 za vdve in sirote padlih vojakov in K 6 za Rdeči križ. Henrik Schott K 800 za dobrodelne namene. Fratelli Rauber TRST, Via Torrezrfe čtv. 14, TRST Zalosa ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebščin za sediarje. r ! ZOBOZDRAVNIK DnJ.Čermak se ie preselil in ordinira sedal v Trstu, u L Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. HM ztiM boIeM Ploiiraije UMETNI ZOBJE. ggiBBggafeaEs^ i^arš Krte Trst, PSazsa S. diovafe&i f SI 3 kttJaifljckih in kie4ara£ih potreb^ 3&a od l*sa in ple&aain, vreat, iabror in Icad, sodčekov, lopat, rešet, «t lo, bg*Jeo779£aih ^erbai^v in meto! t«r nnn<»a svojo trgovino a kuhinjsko posodo vsake vrsto bodi' od poreclacft, zamaja eraaiha, kopit&ija ali cinka, nadalje p&sasaactoije, klet*.o itd. Za gostilničarja pipe, krog} j o, sostijo in stakleno posadi xjl vino. mfc „Edinost" u Trstu ie izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal i. P. ćooper. -< Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina SvćUa. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena fcO vin. Z. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. M 11-5? |||f Tslet. tt-57 Bi. so. Frančiška As. 20 m H 4if Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v piiprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času v__ PRIJAVE za Novo posojilo z loterijo Avstrijskega Rdečega križa (cena K 30'-* sprejema fn daje radevoljno zaželjene informacije ilvnostenska banka, podruž. Trst, al. Karle Teresa 20.