DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja kot priloga „SLOVENCU'" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „8lovenca" ga dobivajo zastonj. - Spisi t« dopisi naj se pošiljajo: Uredniku „DOMOLJUBAu Ljubljana Trnovo; naročnina in inserati pa opravniitvu v semeniskih ulicah At. 2. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in 1R kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje.
ev. 1».	V Ljubljani, 3. oktobra 1889.	lietnik n.
Deželni zbori.
Cesar je sklical večinoma vse deželne zbore v 10. dan t. m. Tudi slovenski poslanci se zbirajo v posvet, kako najbolje skrbeti za blagor svojega naroda. Žal, da zgodovinsko in umetno ločena Slovenska pošilja svoje zastopnike v različne deželne zbore v Ljubljano, v Gorico, v Trst, v Poreč, v Gradec, v Celovec, kjer so večidel povsod v manjšini. Edino v Ljubljani in deloma v Gorici odločujejo Slovenci v deželnem zboru, povsod drugod so le priče, kako očitne krivice se gode Slovencem v onih zastopih, ki so v prvi vrsti poklicani skrbeti za svoje krajane. Popolno sami svoji so Slovenci v Ljubljani, vredno torej, da posebo o deželnem zboru kranjskem spregovorimo v času, ko se imajo zbrati naši poslanci v Ljubljani.
Dela čaka poslancev obilno rednega in izrednega; govorč že tudi o mnogih predlogih, kijih bodo razpravljali poslanci v deželnem zboru n.pr.: novi občinski red, nova deželna bolnišnica, novo gledališče, izsuševanje močvirja, višja dekliška šola, deželna zavarovalnica, dolenjska železnica itd. — »Domoljub" spregovori o nekaterih omenjenih predlogih, kakor mu je navada, besedico kratko, a jasno, brez vsakterega ozira na katerokoli stran.
Prva zapoved, zvezda-voduica našim poslancem bodi: Varčno gospodarstvo! Ne novih bremen siromašnemu ljudstvu! Le kjer in za kar je neobhodno potrebno, za to naj poslanci dovoljujejo deželno premoženje po geslu: Najprej, kar je potrebno, potem kar je koristno in slednjič kar je prijetno.
O novem občinskem redu je sodba splošna, da je nepotreben; res, da ima stari red tudi svoje nepopolnosti, a ljudstvo je ž njim v ogromni večini zadovoljno; več kakor dve tretjini občin se je izreklo proti novemu redu in sicer zato: a) ker bi
bilo pri novem redu letnih stroškov kakih 100.000 goldinarjev več, kakor pri dosedanjem; b) ker bi bila pri novem redu samostojnost občin manj varna kakor do sedaj; c) ker bi ljudem vzel novi red obilo več časa in denarja, ko bi morali ljudje hoditi tri, štiri ure daleč k županom, itd. Trdno smo torej uverjeni, da bodo poslanci kmetskih občin v smislu svojih volilcev varovali to neodvisno narodovo trdnjavo, kakor to zahteva čast in korist narodova.
Dežel na nova bolnišnica bo sčasoma potrebna; ako se bodo pa poslanci ozirali na to, da bo stala, kakor pravijo, blizo pol milijona in ako pomislijo, da denarni stan dežele ni ravno cvetoč in da vsled skrajno neugodnih letin in drugih obilnih nezgod še slabše obeta, se gotovo tudi z zidanjem nove bolnišnice ne bodo prenaglili in bodo nastopili gotovo najcenejo pot.
Novo gledališče v Ljubljani se ima zidati. Mi načelno nismo zoper gledališče sploh; a opravičeni smemo reči, da je v javnem življenju našega časa ni naprave, ki bi v verskem in nravnem oziru tako slabo vplivala na mestne prebivalce, kakor jo ravno novodobno gledališče, ki je zgrešilo svojo vzvišeno nalogo.
Ako hočejo meščani zidati gledišče, tega jim nihče ne brani, da-si bi tudi 90 odstotkov meščanov imelo pri tem le breme in nobenega užitka; toda da bo to veliko breme prevzela večinoma dežela, od katere 99 odstotkov prebivalcev nima prav nobenega užitka, zoper to smo v sedanjih razmerah popolno odločno. In sicer zato: a) novo gledišče bo stalo, kakor se sliši, kakih 330.000 gld., katere bi morala večinoma plačati ali, če hočete, posoditi za vselej dežela. Poleg tega bi pa še vsako leto bilo treba veliko podpore za vzdrževanje gledišča.
Kdo si bo upal kaj tacega zahtevati ? Lakota grozi spomladi na več krajih naše dežele, opozorimo le na nekdaj jako vinorodno Dolenjsko, na bližnje Ma-harje; ljudje ne bodo imeli ni krompirja, iu dežela naj v istem času toliko denarja izda za gledišče, za čestokrat prazno, žal tudi nenravno razveseljevanje? Ali ne poje pesnik: Oj jokajo se milijoni, da eden le se veseli! — b) Za gledišče hočejo sezidati krasno prostorno palačo, in kaj bodo spravili v to palačo? Kakošne so igre, ki se bodo igrale? Prebrali smo vse zvezke Talije slovenske in sodba naša je: Malo zrna, veliko smeti; malo domačega, vse polno pa tujih z vseh vetrov skupaj znesenih plev. In to naj bi bilo narodno gledišče; žalostna skušnja na* uči, da ste tudi v slovenskem gledišču vera in nravnost pogosto pasterki in to naj bi bilo narodno j izobraževališče? Poslanci kmečkih občin poznajo v tem oziru mnenje svojih volilcev in pričakovati je, da ga ne bodo prezirali.
Glede višje dekliške šole bo stvar prav lahko ugodno rešiti, ne da bi se z bremeni obložila dežela ali Ljubljana. Tukajšnje gospe Uršulinke so namreč dobile "dovoljenje, da vstanovd slovensko viSjo dekliško gospodinjsko šolo. Kazun šolnine tu ne bo treba posebnih troškov in veledušni dar g. Oorjupa naj bi se vporabljal za podporo ubožnejših šolaric iz mesta in dežele. Šola bi gotovo zadostovala svojemu namenu. Tu torej misliti na vstanovitev nove šole, katere priprava iu oprava bi stala več ko 100.000 gld. in bi letni stroški za vzdrževanje šole znašali nad 10.000 gld., na to misliti more le tak, ki nima nobenega srca za davkoplačevalce.
Razprava o izsuševanji močvirja, kije zelo nujna, želimo, da bi se kmalu začela izvrševati v dejanju, kakor želimo tudi predlogu poslanca šukljeja glede deželn o za varo va 1 niče, s katero bi dežela dobivala precej novih dohodkov, najboljšega vspeha.
Kaj je novega po svetu?
Knez Liechtenstein. načelnik osredujega katoliškega kluba v državnem zboru, odložil je to na-čelništvo, ker pri sedanjih razmerah ne upa ničesar doseči od vlade, posebno ne glede verske šole; on zato hoče imeti proste roke, da bo tudi lahko nasprotoval vladnim predlogom. Nekateri menijo, da je ta odstop za katoličane v Avstriji slabo znamenje, posebno judovski listi se vesele odstopa, češ, verska
Listek.
Kako ugnati hudobnega soseda?
Peter Gregoračev je bil prava nadloga za celo vas, posebno še za svoje sosede, za ženo in otroke, pred vsem pa sam za-sebe. Živina njegova v hlevu je bila podobna tistim mršavim egiptovskim kravam. o katerih nam povedo zgodbe sv. pisma, ni bilo varno z ognjem hoditi okrog njih; v hiši je bilo vse v neredu razmetano, na vrtu polno štorov, suhih in starih dreves, na polji njegovem je bilo več plevela, kakor vsejanega žita po njivah. Peter Gregoračev pa je dan za dnevom od jutra do večera klel, zabavljal in hudoval se; danes je kričal, da so mu sosedje zastrupili psa, drugikrat so mu pobili kokoš ali mačko ali so mu pastirji popasli po mejah, ali mu je sosed na travniku ali v gozdu čez mejo pokosil ali po njegovih mejah vozil itd. Kdo bi mogel vse našteti, kar je imel pretrpeti naš Peter. ^ edno je bil pri sodišču na gradu: seveda gospoda ne delajo zastonj in zato je Gregoračev
šola je pokopana za vselej; toda mi upamo, da se bo v prihodnje še veliko več odločnih katoliških poslancev v državnem zboru zbralo krog kneza, kakor jih je imel do sedaj, da bo torej še z večjim vspe-hom zagovarjal pravice vernih katolikov. — V Pragi so imeli nekatere volitve v deželni zbor; izvoljeni so bili sami Staročehi. — Hrvatje in Madjari kujejo novo pogodbo med seboj, a iz obravnav je vi-
gospodar zraven časa zapravil in zatožil tudi veliko svojega premoženja in zato ni čuda, da so sosedje na njegovi strehi in na živini lahko rebra preštevali.
Take so bile razmere v vasi, ko se je k Petrovemu sosedu priženil Poljanec. Novi gospodar je bil tej hiši potreben, zakaj poprejšnji je opešal vsled starosti in kmetija je bila zelo zanemarjena; Poljanec pa je bil mlad, krepak in umen gospodar, zraven tega pa je bil še prav pohleven in krotak in ljudje novega soseda niso mogli zadosti preliva-liti, kako da je priljuden in kako da tudi rad v cerkev hodi.
Malo let in pri Poljancu se je vse spremenilo; hiša, živina, vrt, polje, vse je kazalo, da ima novega in skrbnega gospodarja. To ga je stalo mnogo trdega dela, a poleg tega mu jo napravljal tudi sosed Peter veliko sitnosti. Že ko se je v vas priženil, pravili so mu ljudje, da bo z Gregoračem imel največ težav, prepirov in tožb, zakaj, rekli so, Gregoračev Peter ne more živeti brez tožbe, iu bi ne imel nobenega, da bi se tožil ž njim, tožil
deti, da bodo po novi pogodbi Hrvatje za več ko pol milijona na slabšem ko poprej. — Cesar je na Ogerskem zelo ostro grajal, ker so ondi odstranili cesarsko, črno-rumeno zastavo; rekel je pozdrav-ljalcem: Upam, da no boto samo z besedo poudarjali svoje zvestobe, marveč da jo bote kazali tudi v dejanju. Res žalostne morajo biti razmere na Ogerskem, ako mora cesar sam pri svojih nagovorih rabiti tako ostre bosede. Toda o tem so malo pisali judovski listi in so že dejanje opravičevali; gorje, ko bi se bilo na Slovenskem ali Češkem kaj tacega zgodilo; precej bi bili vsi izdajalci domovine. — Na Francoskem so imeli volitve v zbornico; republikanci bodo imeli žo večino, a ne posebno velike; gotovega so zdaj že nič ne ve, ker bodo imeli 8. oktobra že veliko ožjih volitev. Bulanže-jevo volitev so zavrgli, ker so ga poprej obsodili in mu v kazen odvzeli državljansko pravice. — Na Angleškem snujejo delavci delavsko-narodno zvezo tur vabijo različna delavska družtva, naj pristopijo k tej zvezi, da bodo s toliko večjo silo tir-
jali svoje pravice od delodajalcev. Kardinal Manning je med delavci posebno priljubljen, tudi med drugo-verci, ker se je tako odločno poganjal za pravice ubogih trpinov. — Na Nemškem so Bavarci napravili v Monakovem 23. september velik katoliški shod, pri katerem je bilo pričujočih do 15.000 katoličanov, pač lepa armada, ki bo ob priliki volitev pokazala v boju svojo moč. — V Hi/mu so kakor prejšnja leta tudi letos 20. septembra posebno slavili kot spominski dan, ko so 1. 1870 vdrli Italijani v papeževo mesto. Vsi se združimo, tako so se na-vduževali, da kmalu zaplapold zastava prostosti na kapeli sv. Petra, to se pravi, da kmalu uničimo Vatikan in cerkev sv. Petra ter rimskega papeža. Pač ima grenke uro Leon XIII. med svojimi sosedi. — V Jielgrad je dožla srbska kraljica — mati Natalija, kamor jo je gnala ljubezen do sina kralja Aleksandra in pa ruska politika. — Bolgari so izgubili enega svojih najboljžih in najdelavnejžih rojakov, Stojanova, ki je bil desna roka knezu Ferdinandu; sovražnike Bolgarije je razveselila ta novica.
Kaj je novega po Slovenskem?
Kranjsko. Na Jescnicah se stavi nova tovarna na Savi in bo kmalu dodelana; žal, da se j. množenjem tovarn množi tudi sprijenost med ljudmi, priča temu so pretepi, pijančevanje in ponočevanje, ki je vedno huje v tem kraju, kakor tudi drugod, ker se takim barabam premalo ojstro stopa na noge.
bi se sam Peter z Gregoračem in Gregorač s Petrom, samo da bi „tekla" tožba.
Ako bo z menoj kaj začel, pravi mirno Poljanec, ga bom že kmalu ugnal.
Povsod na svetu pa so dobri ljudje, ki nimajo nujnejšega dela, kakor obrekovati in po tem potu je tudi Peter hitro zvedel, kaj sosed Poljanec govori o njem. „Kaj," kričal je Peter, „mene bo kdo ugnal? Ugnal, in pa ta pritepenec? Kaj pa ima opraviti v vasi ta hribovec, tje na Poljansko naj gre, od koder se je priklatil k nam; tak revež, da bo mene ugnal?"
Od tedaj Peter ni dal miru, kjer je le mogel, nagajal je svojemu sosedu. Nekega dne se je pripravljalo k dežju, Poljančev petelin je skočil na verejo, ki je stala med domačim vrtom in Gregoračevim. Peter je vedno oprezoval, kje bi sosedu kaj škode naredil ter ga razjezil. Ko vidi petelina na vereji, urno skoči v hišo po puško; „pok!" in Poljančev petelin se zvrne mrtev na tla. Peter se skrije za ograjo ter posluša, kako se bo hudoval Poljanec nad njim. — „Za božjo voljo," pravi žena, ko prihiti iz
— Ker pa ni sreče, kjer ni Boga, zato vedno slišimo o kakih nezgodah. Pred nekaj meseci je več delavcev palo raz oder, ki so se več ali manj poškodovali; pred mesecem je nekemu zmečkalo roko; nedavno je drug delavec padel po noči za kapelo v novo neograjeno strugo, da je pozneje umrl vsled
hiše, „petelina nam je nekdo ustrelil, gotovo nam je to Peter naredil."
,,Ej," pravi Poljanec, „pusti mu to veselje; petelin je bil sicer lep, a kaj, saj je pišk vse polno po dvorišču, torej bo petelinov na jesen na izbiro. Imeli bomo saj danes prav dobro kosilo." — Peter je bil ves iz sebe; težko je čakal, da bi začel Poljanec čezenj zabavljati, a čakal je zastonj. Kako rad bi se bil znosil nad njim, kako rad ga tožil, če bi mu bil ušel iz ust kak razžaljiv priimek. „Kaj je od zlodeja ta človek, da vse tako mirno prenaša?" pravi Peter in gre potepen v hišo. Hudo s hudim povračevati, to je Peter razumel, a da je Poljanec z njim vedno prijazen, tudi če mu škodo dela, tega Peter ni mogel umeti in zato je še bolj črtil soseda, posebno ga je bolelo, ko je videl, kako si Poljanec pomaga, kako lepa je njegova živina, kako so obdelane njegove njive, kaka trava da raste po njegovih travnikih; črna zavist se je Petru brala z grdega obraza.
Bilo je ob košnji; Poljanec je naložil težak voz sena ter ga je s konji hotel peljati domu, a mladi,
19*
ran- _ v Cirknici se je pretekli mesec priklatil slepar, ki je po gostilnah trdil, da jo misijonar, da bo drugi dan bral sv. mašo; pravil je, da pride iz Kine, kjer je bilo pomorjenih mnogo misijonarjev, le on, da je srečno ušel. Ljudje pa mu niso hoteli nič kaj verjeti, posebno ker je kvaterni petek zahteval meso za večerjo. Mesa ni dobil, a gospodinja tudi denarja ne za vino, popihal jo je, ker so je bal, da so mu žandarmi za petami. — Letina jo zelo slaba, črv in voda sta napravila največ kvara. — V Metliki so dne 16. septembra slovesno blagoslovili in odprli novo trirazredno ljudsko šolo, ki stoji 25 tisoč goldinarjev. — Na Vipavskem imajo srednjo vinsko letino; strupena rosa je mnogo škodovala, posebuo v nižavah; v višji legi pa je grozdje dobro dozorelo in pričakovati je dobre, prijetne in močne kapljice. — Iz Idrije se je poslovil bene-licijat J. Juvau, ki je bil 22 let katehct na mestni šoli, ki je vsestranski marljivo iu vestno opravljal svojo službo. Meščani so ob tej priliki pokazali, kako da spoštujejo vrlega duhovnika, ki hoče tudi nadalje kot župnik v Spodnji Idriji ostati blizo njih. — Pri sv. Jakobu na Savi so dne 22. septembra razkrili spomenik v slavo štiridesetletnice vladanja cesarja z napisom: „Vse za vero, dom, cesarja".
Od sv. Križa nad Jesenicami, dne 28. septembra. Večkrat sem že bral v za nas kmete prav zabavnem listu ..Domoljubu" jako zanimive dopise iz raznih krajev naše mile domovine in od drugod. Zakaj bi pa enkrat tndi jaz ne pomočil peresa, mislil sem si, ter zapisal par vrstic iz naših hribov,
živi konji so tako urno potegnili in s travnika zavili na pot, da se je voz prevrnil. Ker PoljanČevi sami niso mogli vzdigniti voza. poprosi gospodar Petra, ki je blizo tam tudi nakladal seno, naj mu pride pomagat, da voz vzdignejo.
„Ne morem," pravi Peter, „saj vidiš, da se že dež kadi za Žabnikom."
Poljančevi so se jezili nad tako odurnostjo Petrovo, a gospodar jih pomiri, rekoč: „Le tiho, voz bomo že vzdignili, Petra bom pa le ugnal." Ne dolgo po tem dogodku so pa listje vozili z hriba in Petru se konj ponesreči pri vožnji. Ko Poljanec to zve, precej hiti v hrib z obema konjema, da pcjnore sosedu iz zadrege.
»Kdo te je pa klical?" zadere se Peter nad njim, „če se škoda godi, saj se meni, kaj to vas druge skrbi ?-
„Peter, bodi pameten, pomagati je dolžan sosed sosedu in kaj hočete v tem klancu s svojim krulje-vim konjem!" pravi Poljanec.
„Kaj se vtikaš v mojo vožnjo, saj sem tudi jaz tebe pri miru pustil na travniku, ko se ti je voz zvrnil," reče Peter.
bi rekel „rovtarskih Aten", kakor poje pesnik. Tedaj naj bode!
Prečudne prikazni se gode letos v naših hribih. Danes, ko to pišem, je tako lep in gorak dan, da ga je vesela vsaka stvar, posebno pa mi rovtarji ker že dalj časa nismo imeli lopega vremena. Zdaj je dežovalo, zdaj jo bilo megleno, zdaj je bila huda burja in mraz, da se je led delal. Seno smo težko spravili, še težje pa otavo. Predenim mesecem t. j. konec avgusta, zbero se nad nami črni oblaki nekega dne. Bliska se in treska, da joj! Ko pa su zvcdri, glej, je bila pa naša Golica vsa bela, kot sredi zime! Nasulo so je toliko toče, da je še drugi dan bilo vse belo. Jeseniški g. kapelan in dva dijaka, ko so bili drugi dan na vrhu Golice, so pravili, da se je je na nekaterih krajih skoro dve pedi na debelo nasulo. Hvala Bogu, da le škode ni naredila, ker je to bila le senožet, kar je toča pobelila. In danes pa so ravno tista Golica in tudi njeni sosedinji Rožica in Kočna in druge gore ta mesec vže tretjič pod sneženo kapo. Sneg je pregnal hribolazce, mraz pa tujce letovičarje in zdaj smo zopet sami do prihodnjega poletja. Letina je, hvala Bogu, v naših hribih bila prav dobra, le krompir uam silno gnjije. Ker je letos tako čudno vreme, zdaj nenavadno gorko, zdaj zopet ledeno mraz in ker je sneg tako zgodaj in t<iko nizko doli pobelil, prerokujejo nam stari in skušeni ljudje dolgo in budo zimo. in kar je šc hujše, strašno povodenj, katere nas pa Bog obvaruj!
Spod sv. Jošta. (Krojači in obrtna postava.) Danes bi moral trgovec, ki z obleko ba-
„Saj ravno tista skušnja me je izučila, kako hudo je človeku, če nima nikogar, da bi mu pomagal; toda pustiva to, hitro daj, da vprežcmo, saj vidiš, da nas bo zdaj zdaj prehitel mrak." — Kmalu jo bil voz doma; Poljanec konje spreže in odide domov. „I,ahko noč, Peter, dobro spite!" kliče za sosedom, a sosed se mu ne zahvali, ne zine nič, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
Zamišljen obstane Peter pred hišo. Dogodek mu ne gre iz glave. Kako on ravna s Poljancem in kako Poljanec ž njim; Jaz njemu le hudo, on meni le dobro". V hiši sede za mizo in molči; ko pride žena v hišo, jo prijazno pozdravi proti svoji navadi.
„Ti," pravi Peter, „veš kaj, Poljanec bo mene res ugnal, da, da, ne bo me ugnal, ker me je že, popolnoma me je ugnal, proti njemu nimam več nobene moči."
Žena ga čudeča se gleda in posluša, zdi se ji, da se je Peter zmešal. A ko ji začne Peter pripovedovati, kar je zadnje tedne doživel, kako dober mu je pri vsaki priliki sosed Poljanec, tedaj m« žena potrdi, rekoč: „No, vendar enkrat tudi sam
rantuje, obleko kupovati pri krojaču, pri sabolu. Toda nekatero zvite glave so si znale pomagati, da krojača tlačijo tudi sedaj vzlic obrtni postavi, ki ima braniti rokodolca. Če hočeš, recimo, kupiti suknjo, greš k trgovcu; ako tam ne najdeš nobene, ki bi se tvojemu životu prilegala, v tem slučaji kupče-valec vzame mero in ti naznani dan, kedaj da za-moreš priti po zgotovljeno in tebi primerno suknjo. Da takšno ravnanje no more biti všeč krojačem, to je umljivo. Vsled sedaj veljavne postave mora vsakdo, ki hoče izvrševati kakšno obrt, imeti spričalo sposobnosti. In na podlagi te določbe se je poskusila na noge postaviti zadruga krojačev v mestu Steyer na Gornjo-Avstrijskem. Ista je sklenila prošnjo do gosposke, naj bi ta od cesarja podpisano postavo jasno razložila ter prepovedala inero jemati trgovcem, ki z obleko trgujejo, barantajo. Saj se pač samo ob sebi razumeva, da bi mero smel jemati jedino le tisti človek, ki bo delo po meri opravil, namreč krojač satn, ki se je krojaštva naučil, a trgovanje z zgotovljeno obleko je od krojaštva različna obrt. Gosposka prošnje vzslišala ni, češ, da se v postavi ne nahaja beseda, katera bi ne-krojačem naravnost prepovedovala jemati mero. Krojači bi torej še danes naj čepeli v kleščah, kamor jih je o svojem času pogubonosni ^liberalizem" z nesrečno »obrtno slo-Itodo" spravil, ko je po mestih Žid najemal rokodelce, da so toti trpeli, on pa se je bogatil in dobiček vžival. Neprijazna okoliščina je povzročila, da so zavrnjeni prosilci omenjeno prošnjo razposlali po cesarstvu vsem krojaškim zadrugam. (Neka-
,spoznaš, česar nisi hotel meni verjeti. Vsi so dobri, on in ona; saj ne veš, kako je Poljanec prijazen do naših otrok, ponudil se je Janezku za birmanskega botra in mati Poljanka iina za našo Iteziko zmiraj kaj posebnega v žepu."
Drugi dan se je zelo čudila Poljančeva mati, ko je kmalu dopoldne prišel v hišo Gregoračev Peter, ki še ni nikoli praga prestopil, odkar je omožena, še bolj se ji je čudno zdelo, ko ji prinese polno torbo debelih hrušk.
„ Sosed a," pravi Peter v veliki zadregi, „te-le hruške sem vam prinesel, včeraj smo jih otresli in veliko jih imamo, pri vas letos hrušk nimate posebno veliko."
„Bog vam povrni," pravi mati Poljančeva, „vašo prijaznost; otroci imajo sadje posebno radi."
A sedaj se obema ustavi govorica; Peter ni vedel in ni mogel s pravo besedo na dan; gospodinja pa ni vedela, kaj je prignalo Petra v Poljan-čevo hišo in zato sta začela govoriti o vremenu, o letini; a kmalu bi jima bilo tudi to pošlo, da ni prišel v hišo Poljanec, ki je precej razumel položaj,
teri ljudje so se navadili ter namesto „zadruga" govorijo „genosenšaft"; čemu li tuje izraze rivati v lepi naš jezik slovenski?) Prošnjo je podpisalo čez tisoč krojaških zadrug. Toto so nameravali predložiti svetlemu cesarju. Kdor pa hoče do vladarja priti, mora skoz razne oblasti prvlje cesarja za dovoljenje pismeno poprositi. Toda gosposka je do-tično prošnjo vrnila in rekla, da v tej zadevi cesar ne bodo vzprejeli izvoljenih troje oseb, ki bi imele prinesti prošnjo. Ta odgovor bil je voda na mlin židovsko-liberalnim ljudem. In neki židovski, zavoljo goljufije že kaznovani časnikar je prvi v svojem časniku znal svetu razodeti vzrok prepovedi. Pisal je namreč, da cesar ne marajo krojaških odposlancev vzprejeti zavoljo tega, ker bi prošnjo imel izročiti mehanikar gospod Schneider, a ta bi se pred cesarjem brezozirno in neustrašljivo predrznil razlagati žalostne razmere, v kakoršnih se vkljub dobrim namenom cesarjevim nahajajo krojači. (G. Schneider je na Dunaji voditelj kristijanski mislečih obrtnikov in je pravi „bau-bau" za Žide in za liberalne po-imenu-kristijane.) Imenovanec je šel c. kr. namestnika na Dunaji vprašat, je li resnica, kar piše židovski časnik, in tu je zvedel, da svetli cesar še zvedeli niso o prošnji za dovolitev pristopa pred cesarja. Te razmere je g. Schneider nedavno razložil v seji obrtniških zastopnikov na Dunaji in opomnil, da bo za sedaj najbolje, ako se stvar po časnikih razglasi, potem naj se zadruge ganejo in zahtevajo, da bodo zadevo prevzeli na svojo skrb državni poslanci, in naj oni o tem spregovorijo v državnem
kako in kaj. „No Peter, kaj pa je tebe prineslo v našo hišo?" Gregoračev Peter je bil zopet v zadregi; nemirno vrti svoj klobuk v rokah in zarudel gleda zdaj skozi okno, zdaj zopet Poljanca, slednjič vendar pravi:
„Veš, Poljanec, ti si me res ugnal, kakor si rekel. Vest mi ne da pokoja, žal mi je, da sem bil za vso tvojo dobroto in prijaznost slep in gluh, ne zameri mi; ko bi bil kaj tacih sosedov imel, kakor si ti, bi tudi ne bil tako ravnal."
„Pozabiva, dragi Peter, kar je bilo; jaz sem storil tebi, kar sem bil storiti dolžan; saj veš, da se moramo držati zapovedi naše vere, ki pravi: Kar imaš rad, da drugi tebi storijo, to tudi ti drugim stori."
V tem je prinesla Poljančeva gospodinja bokal vina na mizo in trčila sta Poljanec in Gregorač v ta namen, da bi si ostala v prihodnje dobra soseda, vedoč, da je prijaznost med sosedi ljuba Bogu in ljudem.
zboru ali pa naj sami nesejo prošnjo pred cesarja in tako pomagajo stiskanim krojačem.
Spod sv. Jošta. (Drobtinica.) Dokler so »liberalni" poslanci v državnem zboru zvonec nosili, so vpeljali takozvauo »obrtno slobodo" ali, kakor so nekateri pravili, „ge\verbefreiheit". Vsled te pogubo-nosne naredbe je bogatin v mestu ali na deželi »slo-bodno" vničeval obrtnike ali rokodelce, ker je ob enem lahko sam postal krojač, čevljar, mesar, pek, itd., ne da bi bil osebno razumel dotično obrt ali delo. Sedanji državni zbor, v katerem imajo konservativni poslanci majhno večino, je »obrtno slobodo" odpravil ter sklenil zopet oživiti nekdanjo postavo, katera človeku dovoljuje izvrševati le tisto obrt, za kakoršno se izkaže s spričevalom, da se je dela res naučil. Na podlagi nesrečne »obrtne slo-bode" smo dobili tudi rokodelce, kateri so se delu sicer učili, in ko so mislili, da že dovolj znajo, so se od meštra-učitelja poslovili ter začeli na lastno roko delati, ne da bi imeli v žepu spričevalo, da so se obrti zadostno naučili. Te sirote so sedaj občutile nemile nasledke liberalizma, ki je odpravil nekdanji lepi red in mir. Pisalec teh vrstic pozna soseda mizarja, ki je svoje delo opravljal na največjo zadovoljuost delodajalcev; skraja mu nova postava seveda ni bila všeč, ali njegova mladost je začasno nepriliko spretno premagala, in danes je vesel, da v postavi vidi obrambo samega sebe. Drugi znanec je »sabol" ali krojač, z njegovim delom so ljudje bili zadovoljni. Toda siromak ni imel spričevala sposobnosti iu ga je vsled zatožbe v Celji dotična oblast kaznovala, revež moral je plačati globo. Ta sitnoba ga je za nekoliko časa pač spravila zopet med vrsto »učencev", a sedaj s spričevalom v roki blagruje postavo, ki skrbi vrednim krojačem za boljši košček kruha. Nekemu priletnemu kovaču v našej občini pa je nadaljevanje obrti dovolila postavna, za sku-šene obrtnike veljavna polajšava. In da se obrtnikom stanje še vzboljša, so konservativni poslanci v postavi določili, naj bi se obrtniki zadruževali, t.j. na-pravljali svojedobuim »cehom" podobne zadruge ali družbe, ki naj bi vsestranski pred očmi imele koristi in srečo obrtnikov. Nova postava pa »liberalcem" ni všeč in so se »liberalni" poslanci »na vse kriplje" ustavljali dobrim namenom konservativnih, t. .j. pravicoljubnih in še krščanski mislečih poslancev, ker je ista pristrigla peroti vzlasti židovom, a toti so najboljši prijatelji ^liberalcem". Ob času »obrtne slobode" si je namreč Židov ali »liberalni" kristijan najemal izučene rokodelce; ti-le so delali in trpeli, gospod je prodajal in dobiček spravljal. Sedaj veljavna postava pa ima namen: pospeševati red, mir in blagostanje med obrtniki, med delodajalci in delavci.
Koroško. Ako prav opazujemo razmere koroških Slovencev, prišli bomo do sklepa, da prebivajo oni v deželi divjakov, kjer ne velja ne pravica, ne p0-stava, marveč le sila močnejšega ali po domače po-vedano: pest. In vendar prebivajo tudi koroški Slo-venci v Avstriji, ki vsakemu narodu zagotavlja njegove ustavne pravice. Slovenci ondi nimajo skoro druzega prijatelja, kakor svoje duhome, ki res t navdušenostjo in stanovitnostjo delujejo za svoje slovenske rojake, da bi jih obvarovali brezverstra in nemškutarije, vedoč za besede Slomšek-ove: Naš materin jezik je varil prave vere; katoliška vera ravno v tej meri med nami omaguje, kakor se slovenski rod ponemčuje; to spričuje skušnja več kot tristoletna. — Čudno sicer ni, da nemški liberalci povsod črnijo slovenske duhovnike, a čudno je, da jim tudi nemški konservativci malo zaupajo. Tožbe namreč — piše ,Mir" — da duhovni nemir delajo med ljudstvom, našle so celo gladko pot do višje duhovske oblasti. — Naj pride, kar rado, slovenski duhovniki smo se, in se bomo držali oporoke Slom-šek-ove: Ljubimo svojo domovino, ljubimo svojo besedo materino, pa ne lo v besedi, temveč v djanju in resnici, iz čiste ljubezni do Boga in do svojega rodu! — V koroških šolah, kamor hodijo slovenski otroci, nimajo razen abecednika nobenih slovenskih šolskih bukev. — Jezerčani žalujejo za svojim blagim župnikom g. Val. Sumahom. ter čestitajo St. Mihelčanom, da dobe tako skrbnega duhovna. — V Št. Štefanu pri Žili so imeli shod nemškega šulferajua, a domači možje niso prišli zraven; ne zaupajo več takitn ljudem, kateri ne marajo za cerkveno službo božjo ter jo rajši motijo s svojim zborovanjem. V Hlače so šli verniki s procesijo v zahvalo, da jih je Bog obvaroval pred točo. — Posojilnica v Glinjah ima svoj prvi občni zbor dne l'd. oktobra na Trati pri L. Zablafianu. — Podružnice Ciril-Metodove so imele na raznih krajih shode, ki so se prav ugodno izvršili.
Štajarsko. Veleč, gospod Fr. Globočnik. župnik pri sv. Juriju v Savinjski dolini, so dne 16. sept. slovesno slavili šestdesetletnico svoje duhovniške službe. — Gosp. Fr. Praprotnik postal je nad učitelj v Mozirji, gosp. A. Sivka pa nadučitelj pri sv. Tomažu ; za učitelje pridejo gg.: G. Vodušek v Trbovlje-Vode, A. Wankmiiller v Čadram, J. Iglar na Dobrno, Terezija Kordiš se iz Vitanja preseli v Žalec. — V Celji je po nesreči z rušta padel in se ubil delavec Janez Širec iz Školljevesi. — V Podvrbu pri Zabu-kovji, ko so pri neki hiši lan trli, sta na zidu sušilnice sedela hlapec Pompe in žena Češkova. Žena se je zvrnila v peč-sušilnico in v ognju našla smrt; tudi hlapec je padel za njo, ta se je nevarno opekel in so ga Še rešili smrti. — S Krapja pri Ljuto-
meru: Dne 16. in 17. septembra je močen mraz bajdini jako škodoval, ponoči bilo je jasno in brez vetra, podnevu bril je sever. Sadno drevje je rodno in je privabilo mnogo kupcev, natrošena jabolka kupujejo po 16 do 20 gold. štrtinjak. — V »oskrbovalnih vzprejetiščih", ki so jih po deželi odprli dne 1. oktobra, dobivajo potniki za gotovo in že naprej opravljeno delo, obed, in če treba tudi večerjo in zajutrek: za obed in večerjo po 1 liter sočivja in 25 dekagramov rženega kruha, za zajutrek pa 1/i litra sočivja in 25 dekagramov rženega kruha. Oskrboval-nice so jedna od druge oddaljene po 15 kilometrov, povsod mora biti jedna soba za moške in jedna za ženske potnike, v istih ne sme se nikdo muditi več kakor 18 ur. Kdor potrebuje delavcev, najde jih v vzprejetišču. Tukaj namreč se potnikom ponuja priložnost za delo pri kmetovalcih, obrtnikih ali drugih gospodarjih. V oskrbovalnice se vzprejemajo samo potniki, ki so brez dela, brez prevžitka, brez premoženja; zatoraj postava ukazuje, da se sumljive osebe morajo preiskati in odpoditi, ako so lagale glede pripomočkov za potovanje. — Trtno ušico zasledili so v Jarenini in pri sv. Petru, oboje blizo Maribora.
Goriška in Primorje. Na Tolminskem imajo novega glavarja, ki je prijazen gospod ne le do gospode, marveč tudi do drugih ljudi. Imajo pa ondi živinozdravnika, ki ne razume ljudi, njega pa
Gospodarske in
Opravila
kmetovalca, sadjarja in čebelarja t posameznih mesecih.
Vinotok ali oktober.
Na dvoru. Krompir in repa se prebira. Iz gnjilega sadja se dela ocet (jesih). Kdor še ni mlatil, ima sedaj priličen čas.
Na polji. Polje se pripravlja za pomladansko setev, deteljišča se preorjejo, travniki se napajajo z gnojno vodo; z mahom zaraščeni se potresajo s pepelom.
V	drevesnici in na vrtu. Sadnice naj se pripravijo in skopljejo za prihodnjo pomlad. Jesensko presajanje dreves naj se vrši. V drevesnici naj se okopava. Suha drevesa naj se izkopljejo.
V	čebelnjaku. Predno panjove v zimsko bivališče deneš, postavi jih na tehtnico, da izveš, ali imajo zadosti živeža za zimo; boljše je, da jim ga več pustiš ali še kaj dodaš, — seveda v satovih. Zelo se prileže čebelam, če je v tem mesecu še kaj lepih dnij, da morejo leteti in se izčistiti.
ne ljudje, seveda tudi ne živina. Čudno: saj mora vendar znati zdravnik ljudski govor, saj je on zaradi ljudi tukaj. — Bralno društvo je 8. septembra napravilo pri sv. Luciji lep večer. Take veselice res ljudstvo podučujejo in blažijo. — Vreme je preveč deževno, zadnji čas zelo mrzlo in slana nam je vni-čila vso ajdo. — Slovenska ljudska šola in otroški vrt pri sv. Jakobu v Tr6tu sta se odprla 16ega septembra s slovesno sv. mašo. V prvi in drugi razred ljudske šole in otroško zabavišče vpisalo se je toliko otrok, da niso mogli vseh sprejeti. — Iz Zminja v Istri se poroča, da je na sv. Matevža večev pobila strašna toča vse vinske pridelke, kar jih je ostalo od prejšnjih uiin. Le kakih pet minut je razbijala, a vničila je vse, še drugi dan je bilo toče polne jarke; nesreča je tem večja, ker je bilo grozdje lepo in zdravo, kakor že dolgo ne. Kakor povedo, potolkla je toča v Istri od blizo Poreča, preko Barata, Zminjščine, Pazinščine vse do samega Trsta. — Isterski novi deželni glavar je strastni Lahon dr. Campitelli, namestnik njegov je Hrvat Dukič. — Vlada je razdružila italijansko telovadno društvo v Gorici, ker so pri neki veselici prišli Italijani tudi iz Vidma (Udine) ter so seveda po svoje delali z zedinjeno Italijo. V tesni zvezi s tem društvom je bil goriški župan dr. Maurovich, ki je zaradi tega odstopil. Prav je imel, takih županov zaslužna Gorica ne potrebuje.
obrtnijske stvari.
Hranjenje grozdja. Ni težko, grozdje do pomladi ohraniti tako sveže in okusno, kakor bi bilo še le s trte utrgano. Grozdi se najprej očistijo vseh gnjilih in poškodovanih jagod in se potem vsak posebej pokadi z bencinom. Potem se skrbno polože v predal kake omare med mehko koruzno perje, jeden zraven druzega, pa tako, da se ne dotikajo. Nato se omara dobro zamaši, da ne more vanjo ne zrak, ne prah. Mesto koruznega listja se lahko rabi tudi drobna rezanica ali žaganje.
Zelje. V nekaterih krajih odrežejo zelnate glave s štormi vred, drugod pa, zlasti ondi, kjer zelje pridelujejo za prodaj, odrežejo glavo tik pod prvimi peresi ali še nekoliko višje, tako, da štori še nekaj časa na njivi ostanejo. Še le kasneje je posekajo ter krmijo ž njimi živino. Ce se pa puste na njivi čez zimo, poženo že prav zgodaj spomladi nežne popke, ki dado posebno dobro zelenjavo, boljšo in okusnejšo, kot je pravo, doraslo zelje. Kdor to jedenkrat poskusi, preskrbel si bode še večkrat to izvrstno zelenjad in sicer skoraj brez truda in troškov.

Jesensko sajenje dreves. Skušnja uči, da je jesensko sajenje sadnega drevja v marsičem bolje nego spomladanje. Že jeseni poženo na koreninah vlaknate koreninice, ki potem spomladi rast pospešujejo. Ce se Še pomisli, da se v kratki pomlad! navadno toliko dela nakopiči, da so pomladi rade suhe ter se more vsajenim drevescem le s pogostim prilivanjem pomagati, je pač jesensko sajenje brez dvoma koristneje od pomladanskega. Začne naj se pa z jesenskim sajenjem prej ko mogoče, to se pravi: kakor hitro listje odpade, in naj se nadaljuje dotlej, dokler neprestano deževje zemlje preveč cmokaste ne napravi ali mraz dela ne zabra-njuje. Prilivati je treba jeseni le tedaj, če bi bilo zelo suho, kar pa potem veliko koristi. Jesensko sajenje pa ne ugaja le sadnemu drevju, ampak tudi lepotičnemu grmičevju in rožam. Kožam se mora ob jesenskem sajenju perje odtrgati, sicer bi rastline usahnile, ker korenine ne morejo nadomestiti vode, ki izpuliti skozi listje. Le po prav visokih mrzlih legali in po močvirnih dolinskih tleh treba je saditi spomladi, ker se tod drevje po zimi ne more ukoreniniti.
Drago sadje. Na Štajarskem je jabolk malo. grušek skoro nič; na Koroškem jabelke tu in tam, grušek nič; na Kranjskem jabelk malo, hrušek nič, češpelj malo, orehov razmerno mnogo; na Avstrijskem je sadja srednje; na Moravskem jabolka tu in tam, hrušek nič, češpelj nekoliko; na Češkem bilo bi primeroma največ jabelk, ko bi jih ne bilo ve-trovje predčasno otreslo, hrušek ni, češpelj malo, orehov dovolj; na Tirolskem v štirih okrajih je jabelk dobre mere. v drugih srednje ali nič, hrušek dosti vzlasti okoli Merana. V obče je letos v našem cesarstvu glede sadja slaba letina. Tudi na Oger-skem je sadja slabo. Po južnem Nemškem in Švicarskem ne bodo imeli skoro nič jabelk. Iz tega se lahko sklepa, da se bo letošnje sadje, kar ga je, lahko drago prodajalo.
Osuševanje ljubljanskega močvirja. Znano je, koliko škode so zadnji dve leti napravile povodnji na ljubljanskem močvirju. Lansko leto vzela je voda veliko, letos je Maharjem odnesla skoro vse. Ako greš zdaj jeseni po ljubljanskem mahu, vidiš kako njivo koruze, repe, drugo je že vse poprej voda vničila. Ljudem je že lansko zimo šla trda za živež, letos morali bodo pomoči iskati pri dobrih ljudeh. — Res prav je torej in zadnji čas, da se je zopet začelo misliti na to, kako zmanjšati nevarnost pred povodnjo, kako temeljito osušiti močvirje. Troški za tako osuševanje so zračunjeni na 1 milijon in 400 tisoč goldinarjev. — To seveda je grozna svota in vse se
torej pri tem suče okrog vprašanja, kako si oskrbeti potrebni denar. — Dne 1«. septembra so se v ta namen zbrali na vabilo deželnega odbora gg.: de-želni glavar dr. Poklukar, O. Detela, Petričič, Go-gala, Dralka, Mahkot, Remškar, Peruci in inženirja Hrasky in Eipert. — Vsi so bili v tem edini, da je treba z delom po določenem načrtu začeti prej ko mogoče; upanje je, da bo deželni zbor že vtem prvem zasedanju določil, kako naj bi se razdelili doneski za potreben denar s tem pogojem, da bode tudi država pomagala z denarjem pokriti velike troške.
Za kranjske ovčarje. C. kr. kmetijska družba kranjska bode z letošnjo državno podporo za zbolj. šanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov frizij. skega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in cerkvenega urada, da a) redijo že več let precejšnje število ovac; b) da je njih kraj ovčarstvu posebno ugoden, iu c) da hočejo ovna najmanj tri leta imeti za pleme in ga prepuščati tudi svojim sosedom, kolikor dopušča umno ovčarstvo, Frizijsko pleme je večje od domačega, ima veliko mleka, lepo volno in je neizbirčno za krmo. Prednost imajo ovčarji, ki izdelujejo tudi ovčji sir. Prošnje do 5. oktobra kmetijski družbi.
Plemenske bike muricodolskega plcineua je c. kr. kranjska kmetijska družba dražbeuo prodaiaU zadnjo soboto na dvorišči pri ^Bavarskem dvoru4 v Ljubljani. Pokupili so jih posestniki: Anton Ju-tihar iz Blok, Andrej Remškar z Brezovca, Kr. Oven iz Podsmreke, Janez Dolinar iz Kozarij in Martin Petrič iz Logatca. Kmetijska podružnica metliška je že prejšnji dan jednega kupila. — Prihodnjo sredo brde javna dražbena prodaja v Po-stojini na dvorišči g. M. Vičiča.
Tržne cene. V Mariboru : Pšenica 6 gl. 45 kr.. rž 4 gl. 40 kr., ječmen 4 gld. 30 kr., oves 3 gld., koruza 5 gld., proso 4 gld. 70 kr., hajdina 4 gld. 40 kr., vse po hektolitru; fižol 10 kr., leča 28 kr., grah 20 kr., proseno pšeno 10 kr., vse po litru. ^ Gradcu: Pšenica 8 gld. 40 kr., rž 7 gld. 35 kr., ječmen 6 gld. 50 kr., oves 6 gld. 75 kr., turšica
6	gld., hajda 6 gld. 80 kr., vse po 100 kilo.
Pšenice 100 kilo velja po mestih: Ptuj
7	gld. 20 kr., Celje 8 gld. 10 kr., Celovec 8 gld. 10 kr., Dunaj 8 gld. 50 kr., Budapešt 8 gld. 60 kr.
Govedine 1 kilo velja po mestih: Zagreb 36-54 kr., Reka 36-68 kr'., Trst 56-64 kr., Gorica 50—64 kr., Celovec 52—56 kr., Maribor 54 kr, Gradec 36—64 kr„ Dunaj 30—85 kr., Budapešt 52—60 kr.

Razne
(Mestno hranilnico ljubljansko) so slovesno otvorili dne 1. oktobra. Želimo ji obilnega blagoslova božjega, da bi delovala vspešno v korist in čast slovenskega naroda, posobno stolnega mesta ljubljanskega.
(Zaupnice dr. Maliniču.) Za surove in brezozirne napade, katero mora trpeti učeni dr. Mahnič od svojih nasprotnikov zaradi svojih izvrstnih spisov, v katerih kaže, da je tudi v slovenskem slovstvu veliko piškavega, dobiva v zadnjem času lopa pri-znalna pisma od slovensko duhovščine iz Goriškega in Kranjskega. Med drugimi so mu poslali te dni tako častil no pismo duhovni ljubljanskega mesta; prav primerno so take zaupnice, kajti kjer sovražniki upijejo in razgrajajo, treba da se tudi prijatelji dostojno oglase.
(Letina) jo letos splošno srednja, po nekaterih krajih celo slaba. O slabi letini dobili smo žalostua poročila z Dolenjske in Štajarske, kjer je prej toča in voda napravila veliko kvara, in slednjič je še slana vzela ajdo , ki kmetu odleže posebno veliko.
(Prememba posesti.) Novigrad pri Dobrni je kupil g. Frohner, lastnik gostilno Jmperial" na Dunaji; toplico Topolšica pri Šoštanji pa je kupil g. Klinger, uradnik na pošti v Trstu.
(PoStno hranilnico) imajo v Evropi državo: Avstrija, Ogersko, Talijansko, Francosko, Belgija, Nemčija, Nizozemsko, Švedsko, Angleško iu nedavno je ruski car podpisal ukaz, da naj se tudi na Ruskem ustanovi poštna hranilnica.
(Preskrbna žena.) Poglej, dragi mož, jaz sem že na vse zgodaj zašila znotranji žep tvoji suknji, ki je bil raztrgan. Pa reci, da nisem skrbna. — Mož: Čudno se mi zdi, da tako natanko paziš na moj žep, kjer imam denar; kajti, ako imam čevelj tudi 14 dni strgan, tega nikoli ne opaziš. Veš, kolikor manj boš stikala po mojih žepih, toliko bolj bodo celi in trdni.
(Porednež.) Meščan: Veš mlekar, lepo je, da znaš tako dobro opravljati svojo službo in da prodaš toliko mleka, vendar za duhovna, zdi se mi, bi bil še veliko boljši. — Mlekar: Zakaj neki, gospod? — Meščan: Zato, ker znaš tako dobro krščevati.
(Škoda I) Tat je stal pred sodnikom in se je čudil, kako da more sodnik vse tako natanko vedeti, kje povsod je on kradel, koliko je vzel, kam je spravil, kako se je skrival itd. — Sam pri sebi pravi tat: Škoda, da je ta gospod sodnik; on bi bil kakor nalašč za tatinsko družbo, ker vse natanko v^, kako ravnajo tatovi. Res, škoda zanj!
(Posebno veselje.) Sosed sosedu: Ti, kaj pa je vašemu sinu, da hodi zunaj okrog, saj ima doma
vesti.
dela dovolj. — Veš, on ima posebno veselje, da vedno dela išče, a je najbolj vesel takrat, ko ga ne najde.
(Študeutovska.) V nekem mestecu je živela znana gostilničarica, v katere hišo so posebno radi zahajali študentje. O počitnicah pride neki dan cela družba potujočih dijakov, samih starih znancev, v hišo „dobre matere". Večinoma jim je na potu denar pošel, vendar se je vsak na druge tovariše zanašal, da bodo že toliko zložili, kolikor bodo zapili. V slast jim je šla okusna pečenka in tudi sod se jo v kleti dobro oddahnil, tako so ga podirali. Ko jim je vino že sililo v glavo, tedaj so jeli tožiti eden drugemu, da nimajo nič denarja; v vinu, pravijo, da je resnica in zvedeli so grozno resnico, da nocoj ne morejo plačati dolga. Sram jih je bilo povedati materi svojo zadrego. — Toda dobro so se izlizali. — Račun, mati! zavpije eden; kajti, danes bom jaz plačal, de drugi. Nič ne, nocoj je vrsta na meni, pravi tretji, in tako je šlo dalje; nastal je šumeč prepir. — Mati se je bala, da bi se zares ne sprli, zato jih tolaži, naj se pomirijo. — Veste kaj, mati, pravi eden, pojdimo se slepe miši igrat; vi boste prvi lovili, kogar vjamete, tisti bo plačal večerjo za vse. Naj bo, pravi žena, da bo konec prepirom. Precoj ženi zavežejo oči in igra se začne; mati lovi, študentje se pa eden za drugim zmuzajo iz hiše skozi odprta vrata. Gospodarju se je čuduo zdelo, kako da dijaki tako urno hitijo iz hiše, zato vstopi v sobo, a precej ga zgrabi žena z zavezanimi očmi, rekoč: Vi boste plačali! — Kaj si znorela, ka-li, prismoda, zavpije mož. — Ko mu žena dopov^, kaj se je dogovorilo in zgodilo, sta se oba sladko smejala ; študentje pa menda še slajše. — Študentje pa so bili pošteni in so pozneje vestno poravnali svoj dolg.
Pravica ti pravi: »Vsakemu svoje!«
Ljubezen ti pravi: »Vsakemu tvoje!«
(Posebni kujavci.) V nekem kraju na Nemškem sodelavci napravili poseben „štrajk". Mestni mesarji, katerim so pri klobasah delavci dajali posebno veliko zaslužka, so klobase in meso čez mero podražili. Delavcem je bilo to preveč in zmenijo se, da ne bodo kupovali več klobas, in res drugi dan 12.000 delavcev in delavk, ki so redno vsaki dan zajuter-kovali klobase krvave, jetrne ali mesene, ne kupi nobene klobase, ampak si kupijo sira, surovega masla, redkvice, kruha itd. — Mesarji so čudno gledali, ker so jim ostale vse klobase in drugi dan so že delavci jedli klobase po stari, navadni ceni. — Še boljše so napravili nedavno dečki — postav-Ijalci na kegljiščih. Zmenili so se, da imajo pre-
majhno plačo in neki popoldan so po vseh kegljiščih nehali postavljati, zahtevali so namestil dveh, 3 kr. od partije. Gostilničarji so dečkov iskali, a sprevideli so, da je vse dogovorjeno med seboj, in zato so
kujalcom povišali plačilo.
(Kako si je slavni glasbar Mozart kuril sobo.)
Mozartu so je večkrat primerilo, da mu je zmanjkalo denarja za najpotrebnejše vsakdanje stvari. Blaga njegova žena je to rada pred njim skrivala, a če je zvedel, se je s svojo revščino sam rad pošalil. Neki gospod je vedel za revščino Mozartovo in zato mu prinese po zimi neko popoludne par steklenic dobrega vina. Z začudenjem pa obstoji na pragu, ko vidi, da se Mozart in žena vrtita smejaje se v plesu na okrog. Nič se ne čudite, prijatelj, poglejte mi dva sva v zadregi; drva nimava v tem trenotku, zeblo naju je, torej sva si morala s premikanjem, s plesom zakuriti svojo sobo.
(Navada železna srajca.) Neki krojač je imel nekoč hude sanje. Zdelo se mu je, da stoji pred božjo sodbo. Videl je pred seboj veliko zastavo, ki je bila sešita iz samih koscev, končkov in krp, katere si je on po krivici pridrževal. Sodnik pa mu je resno kazal na zastavo, ki ga dolži, da je bil tat. Ko se krojač vzbudi, trdno sklene, da si ne bo več pridrževal tujega blaga, pove in naroči pomočnikom, da naj mu vselej zakličejo: „Mojster, zastava!" kadar bi si hotel lastiti tuje blago. In tako je veljalo nekaj časa. Ko pa pozneje dobi prav posebno lepo blago v roke, si ga nekaj za-se odreže; pomočniki ga opomnijo: „Mojster, zastava!" Toda prelepo je bilo blago, prevelika je bila skušnjava. Mojster si vzame nekaj blaga in pravi: Od te barve ni bilo nobenega kosca na zastavi. — Ostal je, kar je bil, kajti: Navada je železna srajca.
(Gospod „živinozdravnik".) Mlad doktor — zdravnik je mislil, da bo s tem kazal posebno svojo učenost, ako bo zabavljal zoper vero in ako bo učeno trdil, da človek nima duše, češ: vsaki ud telesa sem natanko pregledal, a duše nisem našel. Človek je, kakor so druge živali, to je bila njegova modrost. — Starejši njegov tovariš, učen in skušen zdravnik, naveliča se poslušati take budalosti in mu reče: Mladi gospod, jaz sem vas do sedaj vedno imenoval doktorja, ker z menoj vred zdravite ljudi. Ako pa po vašem ni nobenega razločka med človekom in med navadno živino, zato mi ne boste zamerili, ako vas v prihodnje imenujem : gospod „živinozdravnik". Ali ste me razumeli, gospod „živinozdravnik" ? Od takrat pravijo, da je bil ozdravljen in ni več prodajal svojih neslanostij.
Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" izide dne 17. oktobra.
Lot«i'UMkn »roilte.
Trst	21. septembra:	87,	23,	29, Hi,	81
Line	21. septembra:	15,	08,	70, 53,	74
Gradec	28. septembra:	54,	46,	83, 24,	3
Dunaj	28. septembra:	49,	48,	12, 5,	08
Urno	2. oktobra:	27,	80,	81. 75,	58
Praga	25. septembra:	52,	46,	81, 29,	72
Gosp. C. PICCOLI-ju, lekarnarju v IJubljani.	
v malo urah umreti: toda komaj je zavžila nekoliko kapljic esence, je že okrevala in čez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tem. daje bila poprej več dni že skoraj na smrtni postelji. Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočuje. Z odličnim spoštovanjem (9) Jurij Kinig, župnik.	i Vinice na Dolenjskem, dne 12. jan. 1SS9. Blagovolite mi poslati dvanajst steklenic Vaše esence xu želodec. Pohvalno omenjam, da je bila raba lani poslanih 36 steklenic izvrstna. Bolniki raznih vrst so vživali esenco z najboljšim vspe-hom. Neka bolnica je bila že za smrt bolna, vsi so mislili, da mora
Na najnovejši in najboljši način umetne
M ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja jg| plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem žifca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje.	(20)
^mmm^mmmmmmm __
XXXXXXXXXXXXXXXX**
X Brata Eberl, *
X Izdelovalca oljnatih barr, flrnežcT, lakov || X	In napisov.	K
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. jj
fi	Jtj «i *»■ J	jj
H ta Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja Mil št. 1
^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cone.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barv« v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem ^ ^ lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in bolise ^ nego vse te vrste v prodajalnah.	(lfi) £
^	Cenile© nn znlitevniijo.
XXXXXXXXXXXXXXXX*#
I
za vse stanove itd. itd. so sledeče stvari: blagajnice varne proti ognju in vlomu, kasete, gepli, mlatilnice in rezilnice krme, vinske in sadne stiskalnice, grozdni obirači, trijeri in čistilnice, ročni mlini in mlini za debelo moko, sesalke, plugi, kopirne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in za vrtanje, stroj za ropkanje turšice in stroji za rezanje repe, dalje šivalni stroji, otročji vozovi, perilni in ovijalni stroji (patent Stra-kosch & Boner) itd. itd. Te in druge predmete najboljšega izdelka ima vedno po jako nizkih tovarniških cenah v največji izberi v zalogi
in jako praktične
nasproti železnemu mostu, Stari trg št. 1.
m
S Sl!
BJ
v Ljubljani, Valvazorjev Trg št. 5
se priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila.
5O°/0 prihranitev goriva (jmučeno).
Izključno c. kr. privilegovane
lončene peči
z združeno zračno kurjavo
patent Lerch Seidl,
elegantne in po ceni, kakor vse vrste peči s Slepicami, od najpriprostejšili do najelegantnejših, priporoča najstarša in največja
tovarna za peci in lončene izdelke na Kranjskem

Deželna lekarna

v LJUBLJANI,
priporoča prečast. gospodom du-poskušena in po najboljših pred-
Angleški čudoviti balzam, 1 stoki. 10 kr., duo. I gold.. 5 duc. 4 gold.	v ,
Aromatični tobačni prašek, glavo krepcajooo sredstvo. 1 stekl. 20 kr., duc. 2 gold.
llastlerjeTe kapljice zoper kolero, občno znano branilo proti koleri, kolerinu in koliki. Stekl. 35 kr.
Cvet zoper gušo in napeti vrat. Stekl 20 kr., dne. 2 gold.
Cvet zoper luskine, najboljše sredstvo za odstra-njenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. Cena z navodilom rabe 80 kr.
Cvet zoper protln in revmatizeni za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodisi akutnih ali kroničnih. <'ena steklenici SO kr. duc. 5 gold.
Dorševo ribje olje najboljše ba/.o, katero jedino zapisujejo zdrjivniiti proti kašlju, škrofeljnom itd. Mala stekl. 50 kr., velika 90 kr.
Eiizabetua ustna voda, Stekl. 50 kr.
Franceva zdravilna esenca, proti boleznim v želodci in na jetrih, mrzlici itd. Stekl. 10 kr., duc. I gold , 5 duc. 4 gold.
Francosko žganje s soljo ali brez soli v steklenicah po 20, 50 kr. in I gold.
Grenko, tudi želodec krepčujoče vino, iz naj-zdravilnejših gorenjskih rastlin. Steklenica, ki drži pol litra, z navodilom rabe 80 kr.
IIorstoTa voda za oči proti unetim očem, njili kataraličnim afekcijam. Cena stekl. 50 kr., duc. 3 gl.
Kapljice za bledlčne, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi Stekl. 40 kr.
Kapljice za krč, neprekosljive. 36 kr., duc. 3 gld.
Kapljice zoper mrziico. Stekl. 30 kr., duc. 3 gold.
Kineška pomada pospešuje rast las Lonček 50 kr
Kri čistilne krogljice proti vsem bo eznim. ki od želodca prihajajo. Cena škatljici 21 kr., zavitek s 6 škatl in navodom rabe I gld. 5 kr., C zavitkov 5 gld. 25 kr.
Kri čistilni čaj Ktfllcrjev. Majhen zavitek 75 kr., velik I gold. 30 kr. z navodom rabe vred.
Krogljice /.a bledico dr. Hlauda (pocukrane) proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju). Škatljica velja 60 kr.
Krogljice za trakulje, gotovo sredstvo proti tra-kulji. Cena z navodom 2 gold.
Malaga-vlno najboljše vrste za prebolele. Stekl. '/« litra 60 kr., '/, litra I gld. 20 kr , liter 2 gld. 20 kr.
Marljlno-celjske kapljice, slavno znano in zelo priljubljeno zdravilo proti boleznim želodca. Steklenica 20 kr., duc. 2 gold., 5 duc. 7 gold. 50 kr.
Maža /.a gušo, lonček 35 kr.
Maža za kile, za vsakovrstne tudi zastarane I gld.
Obllž zoper kurja očesa, Luzerjev 60 kr., ravno tak od mene le 40 kr.
Pagliano-sirup, pravi iz Floreneije, varuj se ničvrednih ponaredeb, cena I gold.
M
J
Mestni trg št. 11,
hovnikom in p. n. občinstvu svoja pisih pripravljena zdravila, kot:
Prašek za ščurke. Škatljica 30 kr.
Kudečl dunajski sok zoper kaiclj. Stekl 40 kr.
Kuska maža za ozeblino, jako dobro sredstvo. Lonček 40 kr.
Saliciluo kisla ustna voda. Stekl. 50 kr.
iSalicilno kisli zobni prašek. Škatljica 30 kr.
Sirup iz planinskih zelišč proti kašlju, iinj.a-vosti, pljučnim boleznim itd. napravljen iz pravih planinskih želiš.:. Stekl. 50 kr., duc. 5 gld.
Strup za podjaue, najmočnejšo sredstvo. 20 kr.
Strup za stenice. Steklenica 40 kr.
Tinktura za ra*t las. Steklcnica 60 kr.
Tinktura za kurja očesa, bradavice in trdo kožo. Stekl. 40 kr., 1, duc 2 gold.
Univerzalni jedilni prašek, izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zubasanju sploh jako priljubljen. Škatljica z navodom rabe 50 kr.
Univerzalni zdravilni ubili (tiajštor) zoper vsakovrstno rane, vnetje oteklino itd. Skatljii-a 30 kr.
Ustna vodu dr. Duflos-a iz ameriških rastlin, ohranjuje zobe in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. 60 kr.
Voda za čiščeuje obraza, pege, ogrce, grinte in druge nečistosti kože Stekl. 80 kr.
Zobne kapljlee. Stekl 10 kr., duc. 90 kr.
Zobni prašek po dr. Helderjl z dodatkom sali-cilno-kislega natrona je jako priljubljen. Skatljii-a 30 kr.
Železiiutoklncško vino pokrepča želodec. Cena butelji I gold. 20 kr.
Zeleznato salo i/, kitovih jeter najboljšo vrsto, za krepčanjo slabih otrok, katerim manjka krvi. Stekl. 60 kr.
Želodčne kapljice Marije Pomagaj Napravljene so iz zelišč gorenjskili, zlasti okrog Urezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katere imajo lastnost vsakovrstne želo-dečne bolezni ozdraviti. Stekl 30 kr., duc. 3 gold.
Mcdlcliilčuu mila, lepo dišeče pomude, lasna olja, parfumi, Itd. vedno t zalogi.
Živinska zdravila.
iloineopatičnc kapilcc za prašiče zoper vse prašičje bolezni. Stekl 30 kr.
Prašek za prašiče po poskušnjah ]>otrjcn proti perečemu ogDju, vraničnemu in pljučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij, driski, kataru, itd. Zavitek 30 kr.
Konjski cvet za utiranje udov. trganje, oteklino, spahnonje šipe na kolenu. Stekl. I gld. Liter 2 gold.
Poskušenl konjski prušek. Zoper vsakovrstne konjske bolezni. Ako se konju vedno po malo daje tega praška, obvaruje se ga čestokrat nalezljivim boleznim. Zavitek 50 kr.
Poskušenl mlečni in goveji prašek. Ta prašek je skušeno čistilo krvi ter izganja vse bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr.
_	Pasje krogljice proti pasjim boleznim. Škat 50 kr.
Homnopatifina lekarna.
Kraniskeu/*IS,"E*	Poma9ai" i"., Vlkor ">»"«>. ™jP"a in najstarejša homeopatiina lekarna na
p* receptih	in S** "ajtočneje. Isto tako se' dobe vsa zdravila
Ceni
iravijena, vedno sveža in najboljše vrste. Po pošti se vsak dan dva'krat razpošilja . pošljem, ako se naroči, gratis in franko, v katerem je še veliko več in bolj natančno popisanih zdravil.
1'rottlm vljudno, me p. ». občinstvu priporočati.
Z velespostovanjem
Lud. Grečel,
lekar.
Izdajatelj: M. Kolar.
Odgovorni urednik: A. Kalan.
Tiska ,,Katoliška Tiskarna".