asa trgrovino, Industrijo in obrt.
%rdniStvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. £7 Naročnina za ozemlje SHS: - Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15D;zainoze
Ielno 180 D, za pol leta 90 D, za četri leta inozemstvo: 210 D, — Plača in toži se v ) jubljani.
LETO VL
Telefon štev. 552
LJUBLJANA, dne 18. decembra 1923.
Telefon Ste v. 553
!
ŠTEV. 149.
Dr. E. Pajnič,
Višjega deželnega sodišča svetnik.
Nečedna tekma.
O nečedni tekmi govorimo vsik-dor, kadar opazimo kako delovanje, ki si stavlja cilj: polastiti se protipravno v obrti in trgovini onih uspehov dobrega slovesa in ugleda, katere si je v poštenem, vztrajnem delu pridobilo kako podjetje. Nečedna tekma je vsaj približno to, kar v vsakdanji govorici nazivlje-mo umazano- konkurenco. Povse jo odpraviti tudi z najstrožjo zakonodajo ne bo mogoče, saj tudi tatu ne obvaruje nobena ključavnica. Nesmiselno bi pa bilo, smatrati zato vsako zakonito določbo, ki se obrača zoper najgrše in najočitnejše oblike nečedne tekme, kot nepotrebno. Saj imajo že na sebi take veljavne zakonite določbe, posebno na kazenskem polju, velik moralen vpliv.
Skoro vse kulturne države imajo v zaščito solidne trgovine in obrti več ali manj stroge zakonite določbe zoper nečedno tekmo in tudi pri nas nismo povse brez takih predpisov. Na polju državljanskega prava naj omenim le določbe 30. poglavja našega občega državljanskega zakonika v novelirani obliki, in sicer zlasti §§ 1295, 1330 o. d. z.
V	svojem drugem odstavku § 1295 pravi, da je oni, ki drugemu dela škodo na način, protiven dobrim šegam, za to odgovoren, še jasnejši je § 1330 o. d. z., ki prepoveduje zavedno razširjanje neresničnih dejstev, katera bi utegnila ogrožati kredit ali pridobitne prilike drugega. Poleg odškodnine more oškodovanec sodnim potom zahtevati še preklic lažnih vesti in pa njega objavo. Ni mi znan nikak slučaj, da bi se bil tem potom skušal kak obrtnik ali trgovec ubraniti škodljivih posledkov nečedne tekme od strani konkurenta.
Se veljavni zakon z dne 16. jan. 1895, št. 26 avstr. drž. zak., urejuje razprodaje blaga v to svrho, da se iakih, javno razglašenih razprodaj «e more nihče posluževati zgolj za to, da bi oškodoval ali celo uničil drugega solidnega podjetnika.
Zakonite določbe (§§ 11, št. 3 in 12 zak. o živilih 16. jan. 1896, št. 89 drž. zak.; zak. 25. okt. 1901 drž. zak. št. 26 glede prometa s surovim maslom itd.; 12. apr. 1907 drž. zak. št. 210 glede prometa z vinom) zabra-njujejo ne samo ponarejo raznega vžitnega blaga, temveč tudi napačno oznamenilo takega blaga. Ni dovoljeno in pod kaznijo je celo prepovedano označevati n. pr. navadno sezamovo olje kot pristno olivno olje ali navadni lesni kis kot najboljši vinski kis. Umevno je, da take zakonite določbe ne ščitijo zgolj konsumenta, temveč še bolj producenta ali pa prodajalca, ki proizvajata ali prodajata pristno, dobro blago pod njega pravim ozname-iiilom.
Pozabiti končno ne smemo našega zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. febr. 1922, Služb. Nov. št. 69 z dne 28. marea 1922 {Ur. 1. št. 163 iz I. 1922). Glasom določb poglavja VI. je kazniv vsak namerno izvršen poseg v patent, blagovni vzorec ali žig, in to na tožbo oškodovančevo.
še druge raznovrstne zakonite določbe, katerih tu ne naštevam, ščitijo posredno tudi proizvajalca in iudi prodajalca, vendar vse to de-
janskim potrebam v notranjosti države kakor tudi v mednarodnem trgovskem prometu ne zadošča. Tudi naša država bo morala skrbeti za to, da se z ostrejšimi in popolnejšimi zakonitimi določbami čim bolj slučaji nečedne tekme, ki se posebno množe, odkar je naša ustava z malo izjemo tisk osvobodila zaplemb in njim sledečega, sicer zloglasnega objektivnega postopanja. Posebno tiskane pozive na tako-zvani »bojkot« zoper denarne zavode, zavarovalnice in trgovske družbe (§ 302 k. z.) bilo je mogoče na ta način ustavljati, četudi se mora priznati, da se je ta zaplembna možnost premnogokrat od strani državnih organov v bivši Avstriji zelo zlorabljala.
Naša država je pravzaprav primorana, da ukrene v zaščito trgovskih in industrijskih interesentov tudi na tem polju potrebno ter za-brani razširjanje vseh dejanj, ki jih kolektivno označujemo kot nečedno tekmo. Kraljevina. Srbija je v letu 1919 pristopila internacionalni uniji za obrtno in trgovsko pravo ter se kot članica obvezala, da bo po-žurila uzakonjenje določb zoper nečedno tekmo. Za našo državo ta obveza seveda obstoja in videli bomo nižje, da se ji hoče, oziroma da se ji je že hotelo zadostiti.
Naša bližnja soseda — republika Avstrija — nas je v tem pogledu — prehitela. Ravno z ozirom na gornjo mednarodno pogodbo ter z ozirom na člen 226 senžermenske mirovne pogodbe, ki je k temu naravnost silil, prišlo je tamkaj do zveznega zakona z dne 26. sept. 1923 (B. G. BI. št. 531), ki posvečuje celih triinštirideset paragrafov izključno nečedni tekmi. Oglejmo si nekoliko vsebino tega zakona, ki utegne zanimati tudi naše industrijske kroge, in sicer že zato, ker se ta zakon spominja (§ 40) tudi inozemskih industrijcev in trgovcev, ki seveda glavnega svojega sedeža
nimajo v Avstriji. Avstrijski zakon namreč ščiti inozemske tvrdke zoper nečedno, v mejah avstrijske republike zoper njih započeto nečedno tekmo le v toliko, kolikor daje zadevna inozemska zakonodaja zaščite avstrijskim državljanom. Tu je jasen migljaj tudi naši državi, da se pri živahnem prometu z Avstrijo požurimo ter zgradimo kaj podobnega ali še boljšega.
Predvsem je opomniti, da vsebuje gorenji zakon predpis civilnopravnega kazenskopravnega in celo upravnega značaja. V § 1. imamo nekako generalno določbo, ki pravi, da napravlja storilca odgovornega za vso v trgovskoobrinem prometu povzročeno škodo vsakoršna dejanja, ki ne ustrezajo splošnemu na-ziranju o dobrih šegah ter poštenju in ki merijo na to, da se kakemu drugemu podjetju podobne vrste na tak nedopusten način konkurira.
Posebej se kaznujejo kot prestopki kazenskim potom lažniva hvalisanja blaga, njega izdelave, vrlin kake trgovine, posebno nizkih cen, navedbe namišljenih odlikovanj lastnega podjetja, če se vse to zgodi potom javnih razglasitev ali z okrožnicami, namenjenimi večjemu krogu oseb. Tudi po tiskovnem zakonu odgovorno osobje je radi takih vedoma (kar je pač težje dokazati) potom časopisnih objav razširjenih lažnivih vesti kaznivo. — Oškodovano podjeije ima pravico zahtevati tudi odškodnino ter opustitev vseh nadaljnjih objav take vrste. Ravno tako kaznive so tudi vse take objave, ki imajo očit namen, proizvode, poslovanje in sploh razmere drugega podjetja ogrditi ali vsaj slikati v neugodni luči. Kazensko zasledovanje je seveda možno le na predlog po takem dejanju prizadetega podjetja. Če ni izslediti krivca, se sme sodnijsko izreči vsaj zapad vseh takih objav in nazivov blaga, ki jih je kdo izumil v svrho nečedne tekme.	(Konec	sledi.)
gradbena oblastva ne bodo primorana posegati za njihovo popravilo po tako odijoznem sredstvu, kakor je kuluk.
Kuluk.
Od raznih krajev nam prihajajo vesti, da je kuluk, to je uporaba ljudskega dela za popravo javnih cest, neposredno pred udejstvovanjem, češ, sestavljajo se že seznam-ki, določa se že taksa za zameno osebnega dela z denarjem itd. Vsa razburjenja, ki nastajajo v zvezi s sestavo seznamkov, so povsem neutemeljena, ker seznami sami še ne pomenjajo udejstvovanja zakona o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest. Po čl. 1. pravilnika se začno popravljati ceste z ljudskim delom šele takrat, kadar to predlaga gradbeno oblastvo na zahtevo samoupravnih teles, političnih oblastev ali iz svoje inicijative in minister za gradbe to odobri. Ne glede na to pa morajo občinska oblastva vsako leto sestaviti seznamek oseb in voz, zavezanih za delo pri popravi cest, ter določiti takso za zameno osebnega dela z denarjem. Ti seznamki so le podstava za pobiranje zamene v denarju za primer, da bi se sklenilo popravljati javne ceste z ljudskim delom. Pri tem prihajajo v poštev v prvi vrsti le okrajne in občinske ceste, državne ceste pa le, če in kolikor bi se neodložne in nujne poprave na njih ne mogle izvršiti dovolj hitro iz proračunskih kreditov.
Vsak državljan ima pravico, svoje osebno delo zamenjati, bodisi z denarjem, bodisi z drugo osebo, spo-
sobno za delo. V seznamu bi moral sicer vsak zavezanec navesti, ali bo delal osebno ali da zameno in kakšno, vendar se smejo davčni zavezanci, ki hočejo zamenjati osebno delo z denarjem, šele ko se pozovejo na delo, odločiti za zameno. Zaradi tega ni seznam v tem pogledu odločilnega pomena. Z zadevo kuluka se je pečala na zadnji seji združenih odsekov, kakor smo že poročali, tudi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani in stavila merodajnim oblastvom primerne predloge za slučaj, da bi se začel tudi v Sloveniji izvajati zakon o kuluku, mereče na to, da se to breme po možnosti omili.
Predlogi so zahtevali v prvi vrsti zahtevo, da se prizna enake ugodnosti kakor državnim tudi zasebnim nameščencem, da se pri določitvi zamene ne upošteva dohodnine, ki se pobira le v nekaterih pokrajinah naše države in da se višina zamene prilagodi plačilnim zmožnostim posameznikov.
V	glavnem je odvisno od naših samoupravnih oblastev, ako se bo zakon o kuluku v Sloveniji izvajal. Kakor rečeno, se na okrajnih in občinskih cestah more izvršiti poprava potom kuluka le na zahtevo samoupravnih oblastev. Upamo, da se na državnih cestah, ki niso toliko lokalnega kakor splošnega pomena, sploh ne bo izvajal in da bodo naši poslanci preskrbeli za popravo državnih cest tako izdatne kredite, da
Domači in tuji kapital.
Neki inozemski finančnik je pred kratkem, ko se je razpravljalo o utrditvi tujega kapitala v Jugoslaviji, izjavil: »Jugoslavija bi najbolje storila, ako bi glede dohoda tujega kapitala uvedla pametne odredbe, kakor, da enkrat govori o potrebi, drugič pa o nevarnosti tujega kapitala. Če se to ne zgodi, si bo tuji kapital našel pot v Jugoslavijo v irenotku in na način, ki vodilnim državnikom ne bo prijal.«
Razvoj benk v Jugoslaviji v zadnjih letih, posebno pa v zadnjih mesecih dokazuje zadosino, da o kakem domačem kapitalu pri nas mnogo ne more biti govora.
Vsekakor obstojajo banke z izključno domačim kapitalom v Beogradu. Gre pa se tu za denarne zavode, ki imajo bore malo opravka z industrijo ali kakimi drugimi podjetji ter imajo zelo omejen delokrog. Poskus n.eke beograjske banke, da bi svoj delokrog molo bolj razvila, se je končal s polomom. Upniki beograjske Ujcdinjene banke lahko o tem govore. Bankarstvo je — lahko rečemo — koncentrirano le v Zagrebu in od zagrebških velebank so pravzaprav le tri, ki delajo z izključno domačim kapitalom in sicer: Prva hrvatska štedionica, srbska in sla-venska banka. Pri hrvatski eskompt-ni banki je bila udeležena že dose-daj Anglo-osterreichisčhe Bank v precejšnji meri. Jugoslavenska banka obstoja v glavnem iz češkega kapitala (Zivnostenska banka), pri Hr-vatsko-slavonski deželni hipotekarni banki pa je udeležena zelo močno Wioner Boden Kreditanstalt. Pri Hrvatski splošni kreditni banki so udeležene Wiener Credit Anstalt, Ungarische allgemeine Kreditbank in Češka eskomptna banka in Kreditni zavod.
Neka zagrebška banka, o koji se je dosedaj zelo malo razpravljalo, bode v kratkem ravno vsled udeležbe tujega kapitala stopila v ospredje. Hrvatska banka, ki je dosedaj razpolagala z glavnico 10 milijonov dinarjev in ki je bila afiliaci-ja »Wiener Lombard in Eskomple Bank« je sklenila na zadnjem občnem zboru povišati osnovno glavnico na 50 milijonov dinarjev. To novo emisijo bosta prevzele večji del »Bangue d’ Ordre« v Bruslju in »Wiener Lombard in Eskompte Bank«. To je po sporu, ki je nastal med beograjsko občino in belgijsko tramvajsko družbo prvi slučaj, da se belgijski kapital v Jugoslaviji vpelje.
Predvidna je fuzija sledečih bank: Zagrebška banka za trgovino, obrt in industrijo se bo najbrže združila z zagrebško centralno banko, h kateri bosta pristopili najbrže tudi centralna eskomptna in menična banka v Zagrebu, pri kateri je tudi hrvatska eskomptna banka močno udeležena. Tej po omenjeni fuziji zelo povečani banki se bosta pridružili še »Anglobank« in »Wiener Depo-sitenbank«; toraj zopet inozemski kapital. V zadnjih dneh se sliši, da se namerava tudi »Wiener Lunder-bank« v jugoslaviji udejstviti. Kot predvidena zveza »Landerbanke« se omenjajo Prva hrvatska štedionica in Slavenska banka.
Poročila o predstoječih spremembah so na zagrebški borzi povzro-
čila, da so Jugoslavenska banka, Slavenska banka in Kreditna banka svoje tečaje utrdile, Hrvatska eskomptna banka pa ga je celo zvišala. Tuji kapital prodira, kakor je iz predstoječega razvidno, vedno močneje. Sicer pa ni drugega izhoda, ako se noče razvoj industrije uničiti. Pomembno je mnenje sek-cjskega načelnika dr. Milana Todoroviča, ki je kot nasprotnik tujega kapitala potem, ko je trgovski minister v sporazumu s finančnim ministrom dovolil dohod tujega kapitala, izjavil, da se morajo z ozirom na revščino Jugoslavije glede kapitala oni tujci, ki nimajo slabih namenov in ki se hočejo resno udele-
žiti pri razvoju nase države, z veseljem sprejeti. Francoski, belgijski, angleški, amerikanski, švicarski in holandski kapital je vedno dobrodošel.
Gospod sekcijski načelnik pa je pozabil vprašati, Če se od njega protežirani kapital resno namerava v Jugoslaviji udejstviti in ako jugoslovansko gospodarstvo lahko na to čaka. Dogodki dokazujejo nasprotno. Zapadni kapital je dosedaj pokazal malo volje, da bi se v Jugoslaviji udejstvil, kar pa je umevno, ker se tam jugoslovansko gospodarstvo pozna le malo, odnosno le od slabe strani.
Iz prakse našega obrtnega sodišča.
Zaradi dejanja, kaznjivega po kazenskem zakonu prisojena pa še	ne	prestana	kazen
opravičuje takojšnjo odstranitev uslužbenca.	*	f§|
§ 27. zak. z dne 16. januarja 1910, j jen v trimesečno	ječo,	katere	kazni
št. 20 d. z. navaja vzroke, iz katerih i še ni prestal.
je gospodar opravičen k takojšnji odslovitvi trgovskega uslužbenca. Med temi vzroki navaja zakon tudi dejanje, ki dela uslužbenca nevrednega gospodarjevega zaupanja, ne določa pa, katera ali kakšna dejanja je smatrati kot taka. Odločitev o tem prepuščena je torej v slučaju spora sodišču.
O	takem slučaju jc razpravljalo obrtno sodišče dne 14. aprila 1923.
Tožitelj je nasproti temu trdil: ad 1. da se je odstranil samo enkrat, ko je šel k brivcu, če ga pa drugače ni bilo v trgovini, bil je odsoten le v drugih oddaljenih prostorih;
ad 2. navedeno dejanje je zanikal; ad 3. pa je obsodbo priznal in tudi, da kazni še ni prestal.
Obrtno sodišče je tožbo zavrnilo. Pri tem je upoštevalo, da tožitelj obsodbo pod 3. priznava. Njegovo
Most čez železniški tir pride namreč zanj le v najskrajnejšem slučaju v poštev, ker se mora zaradi dalj časa trajajoče hibe v kolenu hoji po stopnicah kolikor mogoče izogibati.
Obrtno sodišče je predlog na postavitev v prejšnji stan zavrnilo. Utemeljevalo je zavrnitev s tem, da je moral poslovodja za tako važen zadržek v pisarni vedeti in § 25. zak. o obrtnih sodiščih nudil mu je možnost, pri sodišču pustiti zastopati to-ženko po katerem izmed drugih njenih nastavljencev. Toda poslovodja se je podal po toženkini navedbi s'am na pot ob 3/< 10. uro, vzlic temu prišel je k sodišču šele ob */« 11. uro. Toženka trdi, da ga je zadržal že-
lezniški prelaz. Prevažanje vlakov in vsled tega zapiranje prelaza, je pa dejstvo, ki se vsaki dan mnogokrat ponavlja in ki mora biti toženks in njenemu poslovodju dobro znano.
S takim zadržkom moral je v naprej računati. Imel je pa tudi možnost, iti po mostu čez tir, čeprav pride zanj to le v najskrajnejšem slučaju v poštev. Ne glede na to, da prelaz notorično ni nikdar zaprt, kar zdržema V\ ure, tudi že v okoliščinah navajanih od toženke same, ni najti nepredvidnega ali neodvratne-ga dogodka, kakoršnega je treba v smislu § 146 c. pr. za dovolitev postavitve v prejšnji stan, vsled česar je bilo zadevni predlog odkloniti.
Tožitelj je bil namreč trgovski so- j fouuu ^u.	P."™*™
trudnik pri toženi tvrdki. Glede od- ! ^azn)lvo dejanje je bilo sicer izvr-povedne dobe ni bilo med njima po
sebne pogodbe. Začetkom aprila 1923 je tožena tvrdka tožitelja brez odpovedi odslovila. Tožbenemu zahtevku, da nima toženka plačati to-žitelju na odpovedano dobo odpadajočo plačo, je toženka ugovarjala, da je bila opravičeno k takojšnji odslovitvi:
1. Ker se je tožitelj ponovno odstranjeval iz trgovine;
2. ker je zvedela, da je bil v neki prejšnji službi nepošten, kajti zmanjkalo je tvrdki več zabojev sladkorja;
3. ker je zvedela, da je v svoji zadnji službi gospodarju od nekega dobavitelja pomotoma preveč dobavljeno blago za svoj račun drugam prodal in bil zaradi tega obso-
šeno že prej, predno je tožitelj vstopil pri toženi tvrdki v službo. Todo toženka je zvedela za dejanie šele sedaj in vrh tega tožitelj po lastnem priznanju kazni še ni prestal in se mu tudi še ni spregledala. Zaradi tega se toženka opravičeno sklicuje na tožiteljevo kaznjivo dejanje, ki ga dela nevrednega njenega zaupanja, vsled česar je bila toženka v smislu § 27. t. 1. zakona o trgovskih pomočnikih opravičena k takojšnji odslovitvi.
Ker zadostuje že to dejstvo za odslovitev, sodišče o nadaljnih lo-ženkinih ugovorih ni razpravljalo ter je že iz tega dokazanega razloga tožbeni zahtevek zavrnila.
Tožitelj je proti sodbi vložil priziv, vendar sta se pa stranki pri prizivni razpravi poravnali.
Že dalj časa obstoječa fizična nemožnost ali otežkočenje pravočasne zglasitve pri sodišču ni razlog za postavitev v prejšnji stan proti zamudni sodbi
Kontoristinja P. je tožila trgovsko družbo T. na plačilo prejemkov za odpovedno dobo v znesku 14.000 K, trdeča da jo je družba neopravičeno brez odpovedi odslovila. Razprava je bila določena na 9. junija ob 10. uri. Ker se v določenem času za lo-ženko ni nihče zglasil, izdala se je na predlog tožiteljice zamudna sodba. Toženka je predlagala pravo-
časno postavitev v prejšnji stan proti zamudni sodbi in opirala predlog na to, da je bil na dan razprave v toženkini pisarni izmed njenih prič zastopanje opravičenih navzoč samo poslovadja A., ki pa radi drugih poslov ni mogel iz urada pred 3/410. uro, med potjo ga je pa zadržal zaprti železniški prelaz, vsled česar je zamudil na 10. uro določeni narok.
Ureditev vprašanja vlog pri dunajski poštni hranilnici in Italijani.
Italija bo dvignila vloge svojih državljanov po 60%.
Z odlokom finančnega ministrstva od 28. novembra 1923, ki je bil objavljen v uradnem listu »Gazzetta ufficiale« štev.
289, je bila italijanska poštna uprava pooblaščena za zbiranje naznanil terjatev napram poštni hranilnici na Dunaju in njenih hranilnih knjižic. Predložijo se lahko hranilne knjižice in naznanila upnikov po sledečih skupinah: 1.
Italijanski državljani starih pokrajin, ki bivajo v kraljevini; 2. italijanski državljani novih pokrajin, ki bivajo v kraljevini in ki so zadobili italijansko držav-Ijansto po polnem pravu ali potom opcije; 3. italijanski državljani starih in novih pokrajin, bivajoči v inozemstvu; tu-sem pa ne spadajo tisti, ki bivajo v državah, katerim je bil odstopljen kak del stare Avstrije; 4. državljani tujih držav, kateri bivajo v kraljevini.
Za prve tri skupine upnikov in za vse operacije, ki so bile izvršene do 26. lijanska poštna uprava po izvršitvi operacij za kontrolo in po priznanju terjatev stopila na mesto upnika ter prepisala njegovo imetje v hranilnici, glaseče se na krone, ali na čekovnem računu kot vlogo na knjižice italijanske poštne hranilnice za znesek, ki odgovarja 60 stotinkam Ure za vsako krono.
Te vloge na knjižice italijanske poštne hranilnice bodo vinkulirane za dobo šestih mesecev po dnevu njihovega vpisa.
Za državljane tujih držav, ki bivajo v kraljevini (4. skupina) ta določba ne velja. Ti bodo pa lahko naznanili svoje terjatve napram dunajski poštni hranilnici, katere se jim bodo potem svoje-časno izplačale na podlagi razmerja, ki je veljalo za izmenjavo avstro-ogrske valute. Upniki prvih treh skupin bodo morali položiti — proti potrdilu — pri kakem poštnem uradu v kraljevini svoje knjižice in tozadevne vrednostne papirje ali naznanila o terjatvah ter priložiti še sledeče listine: Spričevalo o ita-. lijanskem državljanstvu, spričevalo o pristojnosti (di residenza), potrdilo o
I *
tozadevne terjatve z zapadlimi obrestmi vred proti svoječasnemu vpisu te terjatve na njegov račun pri italijanski poštni upravi v razmerju 60%.
Italijanski državljani, ki bivajo v inozemstvu in ki so upniki poštne hranilnice na Dunaju, bodo lahko poslali svoje knjižice, vrednostne papirje in druga naznanila o terjatvah napram hranilnici po pošti kot priporočeno ali zavarovano pismo naravnost komisarijatu za pošto in brzojav v Trst, ki je poverjen s splošnim zbiranjem teh listin. Rok za predložitev knjižic in naznanil je določen za dobo od 1. januarja 1924 do 15. februarja 1924. Za imejitelje knjižic, kateri bivajo v inozemstvu, bo pofekel la rok 30. marca 1924.
M. Savič;
Naša industrija in obli.
(Nadaljevanje.)
Predenje volne.
Volno predejo na roko in sicer skoro celo potko, medtem ko se osnovo jemlje po večini strojno izgotovljeno. Pri preji osnove za preproge se plača za oko 1.60 Din in za potko pa 0.80 Din. Preja za nogavice stane 2.40 Din za oko, prejo za pasove 1.60 Din in za šajak (domače sukno) pa 2 Din. Pred 15 leti se je spredlo 1 oko osnove za preproge za 5 ali 6 do 7 grošev in 1 oko potke za 3 groše. V turških časih pa se je predlo eno oko potke za tri groše in oko osnove za 4 groše.
Ena predilka lahko izprede 1 oko preje v 4 predilnih dneh, tako da znaša njena dnevnica zaslužka 20 para in ako ne prede celi dan, pa zasluži samo 10 ali 15 do 20 para.
V	Pirotu predejo samo stare ženske in mlajše le, če nimajo drugega posla. Sedaj se največji del preje izprede v vaseh v okolici Pirota. Strojno izdelane osnove jemljejo odstopitvi, s katerim izjavlja upnik, da j od tvrdke Ilič, Teokarevič & Komp. odstopa italijanski poštni upravi svoje j iz Leskovca po 6.50 Din 1 kg; uva-
L1STEK.
Gustav Freytag.
Dati
Imeti.
(Nadaljevanje.)
»Ravno zato jo hočem poročiti. Ona, kot velikodušna in močna ženska, bo zmožna, da umiri in ople-meni moje življenje. Ljubeznjiva ni, vsaj tako prostodušno se ne more kramljati z njo, kakor z marsikatero drugo, toda, če si že vzamem kako ženo, si vzamem tako, ki me bo razumela in me v gotovih ozirih tudi znala krotiti; menim, da je naša črnoglavka kakor ustvarjena za to. Zdaj pa me pusti, moram zvedeti, pri čem sem.«
»Govori najprej s principalom,« zakliče Anton za odhajajočim.
»Najprej z njo,« odvrne Fink in skoči po stopnjicah navzdol.
Anton sklene roke ter prične korakati po sobi gori in doli. Vse, kar je povedal Fink o gospodični Sabini, ni bilo brez podlage; znano mu je bilo, da ji je Fink močno prirastel k srcu, slutil pa je tudi, da se bo imel njegov prijatelj boriti z marsikaterimi zaprekami. In ta hitrica, ta prenagljenost, mu ni bila pogodu.
In še nekaj mu ni ugajalo. Fink je govoril le o sebi, ali je pri tem sploh kaj mislil na srečo gospodične? Ali ima kaj smisla za to, koliko premagovanja bi stalo, če bi zapustila ljubljenega brata, se ločila od domovine in se upala v divje življenje med tuje ljudi. Nehote je pri teh mislih zavzel Anton stališče proti svojemu prijatelju. Zdelo se mu je, da Sabina sploh ne sme zapustiti te hiše, čutil je, kaka praznina bi nastala, ako bi ona izginila. V tem premišljevanju je v skrbeh sedel na zofo in vznemirjen čakal na Finkov povratek.
*	*	M
Fink se je javil pri Sabini. Prišla mu je urnih korakov nasproti: »Moj brat mi je povedal, da nas morate zapustiti.«
Fink je živahno pričel: »Ne morem in ne smem se ločiti, ne da poprej odkrito govoril z vami. V to hišo sem prišel brez posebnega nagnenja do tihega in mirnega življenja, ki ga moja raztresena narava ni bila vajena. Tu pa sem spoznal srečo in iskrenost domačega življenja. Vas, gospodična, sem vedno častil in spoštoval kot dobrega angelja te hiše. Kmalu po mojem vstopu pa ste se pričeli iz-
ogibati moje bližine, kar me je dostikrat zelo bolelo. Prihajam zdaj, da vam iz oči v oči povem, kako zelo je moja duša vedno hrepenela po vas. Čutim, da bi bil v svojem življenju neizmerno srečen, če bi mogel venomer poslušati vaš glas in vas imeti poleg sebe na svojih bodočih potih.«
Sabinin obraz je močno obledel in stopila je korak nazaj: »Ne govorite dalje, gospod Fink,« je proseče dejala ter napravila z roko kretnjo, kot bi se hotela ubraniti tega, kar ima še prih.
»Dovolite, da izgovorim,« je Fink urno nadaljeval. »Smatral bi za svojo največjo srečo, če bi lahko odhajal s prepričanjem, da sem našel milost v vaših očeh. Nisem toliko drzen, da bi vas prosil, da mi takoj sledite v negotovo življenje, toda upanje mi dajte, da se smem čez leto dni vrniti in vas prositi, da postanete moja žena.«
»Ne vročajte se,« je dejala Sabina, nepremično kot kip, s komaj slišnim glasom; »rotim vas, gospod Fink, končajte ta pogovori«
Njena roka se je krčevito oprijela naslonjala bližnjega stola, z lic ji je izginila slednja kapljica krvi, toda skozi solze je nepremično gle-
dala na prosilca pred seboj, s pogledom, ki je izražal tako bol in nežnost, da se je celo temu divjemu možu pričelo tajati srce. V skrbeh, da bi ji ne škodilo to razburjenje, je pozabil na svojo samozavest, da, celo na svojo snubitev, ter je imet edino to pred očmi, kako bi jo pomiril.
»Zelo mi je žal, da sem vas tako prestrašil; odpustite mi, Sabina!«^
»Pojdite,« ie dejala Sabina se vedno nepremično, ginljivo proseč.
» Ne pustite, da bi se brez vsake tolažbe ločil od vas; dajte mi kak odgovor! Tudi najbridkejši je boljši, kot tak molk.«
»Tedaj, poslušajte,« je dejala Sabina z nenaravnim mirom, toda grudi so se ji burno dvigale in roke so se ji tresle. »Rada sem vas imel« od prvega dne, ko ste prišli semkaj. Kot otročja deklica sem zadivljena poslušala vaš glas in vse, kar so znala vaša usta tako prikupljh-o opisovati. Toda ta občutek sem premagala. Premagala sem ga!« je ponovila. »Jaz ne smem biti vaša, kajti to bi bila moja nesreča.«
»Zakaj?« vpraša Fink z odkritosrčnim obupom.
»Ne vprašajte me,« pravi Sabina s tihim glasom.
(Dalje sledi.) .
žali so jo pa tudi iz Buigarske po 5.50 Din 1 kg, nezacarinjeno in je s carino skupaj znašala njena cena b. 10 Din 1 kg. Potka iz neke naše domače tovarne se ni dala uporabiti, ker je bila mehka in se je rada trgala, a ne sme se pretrgali. Tudi angleška potka se ni dala uporabiti. Za potko je zelo uporabljiva preja iz Nemčije. Ako bi bila potka trda, potem bi se delali kodri, ter bi kvarili utis preprog. Kamgarn se ne da uporabiti za potko preprog, ker taka preproga nima onega lasu, ki bi jo morala imeti. Potka, ki se izde-iuje v neki drugi naši tovarni za sukno, se je izkazala za izvrstno in so se na njej izdelale one lepe svetle preproge v šoli ženskega društva v Pirotu. Za osnovo in za potko za preprogarstvo se potrebuje 8000 kg letno, od česar pripade 30% na osnovo in 70% na potko. Leta 1972 jc zasnoval Ali beg državno predilnico za volno, v kateri se je nahajal mehanični odvijalni stroj za volno, barvarna ter predilnica za predenje preje za žnure in 4 kolesa za izdelavo vrvic (žnur). Odvijanje volne je stalo 30 para na oka; izdeloval se je rdeč in črn gajtan. V obratu so bili zaposleni kaznjenci. Stroji so bili iz Anglije in kot gonilna sila se ?e uporabljala vodna moč. Mojster pa je bil neki Bolgar iz Samokova. Predlo se je tudi prejo za preproge, ioda ni se je dalo barvati, ker je bila mastna. Iz navedenega se vidi, da Ye bil očividen namen Turkov, da pocenijo produkcijske stroške za preproge in tako pospešujejo to industrijo. V času osvobojenja je bila predilnica oropana in stroji odvzeti, stavba pa obstoja še danes.
(Dalje prihodnjič.)
'Asss massamssasssa
r...........  —J
TRA0E MARK C
.	1 i' ~ G3 IS V3 <99 «53 C3	^	<	„rj. *j_3
Osnarsttffi.
Kurzi na borzi v Ciirihu tekom leta 1923. dne	dinar lira fr. frank dolar
2. januarja	1923	5.50	27.05	39.20	528.25
J5. januarja	1923	5.30	26.30	36.90	531.—
1- febr.	1923	4.80	25.37	32.-	536,-
35. febr.	1923	5.30	25.40	31.35	539.50
1. marca	1923	5.30	25.65	32.47	532.75
15 marca	1923	5.525	25.75	32.85	537.373
3. aprila	1923	5.40	27.05	35.80	541.25
16. aprila	1923	5.60	27.37	36.57	549.25
3. maja	1923	5.775	27.05	36.73
15. maja	1923	5.75	27,-	36.85	554,-
2. iunija	1923	6.60	25.95	35.95	553.75
15. junija	1923	6.15	25.80	35.35	557,-
2. julija	1923	6.15	24.67	33.80	568.50
36. julija 1923	6.20	24.62	33.55	573 -
1. avgusta	1923	5.80	24.30	32.70	560.75
16. avgusta	1923	5.80	23.60	30.20	552.50
1. sept. 1923	6 -	23.45	31.15	554,-
35. sept. 1923	6.10	24.95	33.05	563,-
1. oktobra	1923	6.375	25.47	34.17	560 -
J5. oktobra	1923	6.55	25.57	34.25	557.50
2. nov. 1923	6.575	25.15	32.75	562.-
15. nov. 1923	6.55	24.47	30.90	572.90
3. dec. 1923	6.475	24.87	31.05	573.25
15. dec. 1923	6.47	24.95	30.47	573.75
lz te tabele je razvidno, da je naš dinar pridobil v Curihu tekom leta v švicarski valuti za en frank. Treba je vpoštevati, da le tekom tega leta izgubil švicarski frank sam na svoji mednarodni vrednosti znatno. Vidi so v razpredelnici iz tečaja dolarja. Dolar je notiral v Curihu začetkom leta 528, dne 2. decembra pa 572.50. Izgubil je torej napram dolarju 44 točk. Ceneč vrednost dinarja, je treba to okolnost vpoštevati, da dobimo njega pravo internacionalno stanje. V Zagrebu je notiral dolar pričetkom leta 93 dinarjev, dne 12. decembra pa 88 dinarjev.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je zvišala na podlagi sklepa občnega zbora delničarjev z dne 6. maja
1923	in odobrenja Ministrstva trgovine in industrije odd. VI. štev. 3399 od 14. avgusta 1923 svojo delniško glavnico od 25 na 37.5 milijonov dinarjev brez vplačila delničarjev z zvišanjem nominalne vrednosti vseh izdanih 250.000 delnic od 100 na 150 dinarjev iz ažij-skega rezervnega zaklada banke.
Izredni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke. Dne 15. t. m. se *«* vršil v bančni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani pod predsedstvom predsednika dr. Kari Trillerja izredni občni zbor banke. Udeležil se ga »e 101 delničar, ki so zastopali 200.556 delnic in imeli 19.968 glasov. Zastopane
so bile tedaj štiri petine celotne delniške glavnice. Sklenjeno je bilo zvišanje delniške glavnice od 37.5 na 50 milijonov dinarjev z izdajo 83.333 novih delnic po Din 150.— nominale in so bile sprejete spremembe pravil, ki se nanašajo na to zvišanje. Sklenjeno zvišanje glavnice se provede, kot čujemo, še tekom meseca decembra t. 1.
Problem povišanja vrednot v bilancah. — Avstrijski induslrijci izdelujejo po naročilu finančnega ministra osnutek zakona o povišanju vrednot v bilancah, ki naj bi omogočil primerno obre-stovanje avstrijskih industrijskih papirjev. Po njihovem povsem pravilnem stališču bi imelo povišanje aktivnih vrednot popoln uspeh le tedaj, ako se zniža dohodnina v najvišjih stopnjah in hkratu tudi posebna pridobnina.
Poštno-čekovni promet. — Poštno-čekovni urad v Ljubljani razpošilja te dni imelnikom čekovnih računov okrožnico, s katero jih opozarja na nastopne izpremembe poštno-čekovnega poslovanja: 1. Od. marca 1924 dalje se bodo sedanji rdeči čeki smeli uporabljati le še kot blagajniški čeki za dvige gotovine pri blagajni čekovnega zavoda. 2. Vse izven blagajniške dispozicije raču-noimetnikov, katerim so se že odposlali nalogi za izplačilo, se bodo po preleku 21 dni po odpošiljatvi izvrševale pri zavodu le na podlagi novih nalogov za izplačilo. 3. Po preteku pod točko 2. navedenega roka ček. zavodu predloženi rdeči čeki za izven blagajniške dispozicije se bodo neizvršeni vračali ra-čunoimetnikom; ravnotako se bo postopalo z vsemi po 1. marcu 1924 zavodu predloženimi rdečimi čeki za izvenbla-gajniške dispozicije. 4. S 1. marcem
1924	se pretvorijo vsi sedanji rdeči čeki v blagajniške čeke s tem, da se v njih besedilu takoj pod zneskom donatisne (ozir. pri čekih, ki se bodo na ta dan morebiti še nahajali v rokah računo-imetnikov, vpiše) beseda: »prinesitelju«.
5. Račurioimetniki, ki ne bodo mogli izrabiti z 29. februarjem 1924 jim preostalih čekov za blacjaimške čeke, ker ne dvigajo gotovine pri blagajni zavoda, naj predlože vse z označenim dnevom jim preostale rdeče čeke najkasneje do konca marca 1924 čekovnemu zavodu, ki jim bo povrnil pristojbine za te čeke.
6. Čekovne nakaznice se bodo izdajale le onim računoimetnikom, ki so že do-sedaj z dovoljenjem čekovnega zavoda sami pisali čekovne nakaznice, ozir. ki si bodo izposlovali to dovoljenje z ozirom na večji promet na njihovih čekovnih računih. 7. Po izčrpanju sedanje zaloge rdečih čekov (približno konec februarja 1924) se tudi za blagajniške čeke uvede nova tiskovina (blagajniški čeki z modrim podtiskom, glaseči se na prinesitelja), ki se bo oddajala računoimetnikom brez kolkovine, tako da bodo morale stranke same pred prezentacijo čeka blagajni istega (na zadnji strani) opremiti s kolkom za 10 para.
Obrestovanje imovine na čekovnih računih. — Imovina na čekovnih računih se obrestuje izza dne 1. oktobra 1923 po 2% (prej 1.8%) na leto.
Tarifa za pošino-čekovni promet. — Izza dne 1. okt. 1923 znašajo pristojbine: za manipulacijo pri postavkah do 5000 Din: 20 para; dodatna pristojbina za vsako pogojno izplačilo: 10 para; provizija od izplačilne postavke: 1/J °/oo (pro mille); provizija za vnovčenje poštne nakaznice: 20 para; pristojbina za trajni nalog za izplačilo: 2 Din; pristojbina za zavrnitev čeka ali naloga za izplačilo, ki nima kritja: 2 Din; za poštno nakaznico ali denarno pismo: efektivni stroški za poštno nakaznico, zavitek, vosek in poštnino; za obvestilo o izplačilu čekovne nakaznice (od 1. dec. 1923 dalje): 1 Din; za čekovno položnico: 10 para za komad; za rdeči ček s kolkovino: 30 para; za blagajniški ček (modri): 20 para (vštevši kolkovino 30 para); za izplačilni nalog: 30 para; za čekovno nakaznico: 20 para za komad; za seznm za skupni nalog: 20 para za komad (mali format) ali 40 para za komad (veliki format); za zavitke za vpo-šiljanje nalogov za izplačilo: 10 Din za 50 komadov.
Kateri odpisi so v poštno-čekovnem in virmanskem prometu oproščeni provizije? a) Dispozicije v klirinškem ali virmanskem prometu; b) dispozicije potom poštnih nakaznic; c) vse pristojbine.
Trgovina.
Konferenca za pobijanje trgovine z opijem. Svet društva narodov se je na zadnji seji pečal z vprašanjem razmejitve med Poljsko in češkoslovaško v okolici Javorine. Nadalje je svet sklenil sklicati dve mednarodni konferenci, ki bi še pečale izključno s trgovino z opijem.
Zunanja trgovina sovjetske Rusije.
Nov pravec ruske gospodarske politike, ki se lahko imenuje kapitulacija komunističnih načel, Rusiji mnogo koristi. Kitajski zidovi med Rusijo in ostalim svetom polagoma padajo ter je jasno, da se skuša upostaviti prejšne in nove vezi. Tudi naša država mora misliti na stike z Rusijo, da ne zaostane za drugimi državami ter se reši upliva onih ruskih krogov, ki nočejo o kaki premembi ničesar slišati ter govore vedno le o kaosu. Poročila iz Rusije prinašajo med tem številke, ki dokazujejo, da se vse popravlja, urejuje in napreduje. Potrebno je, da se tudi pri nas bolj posvečuje pažnja tem spremembam v Rusiji. — V prošli računski dobi, ki se v Rusiji konča 30. septembra, je sovjetska zunanja trgovina pokazala nov znaten razvitek. Skupni promet z inozemstvom je znašal za leto 1922/23 v predvojni relaciji 285.3 milijone rubljev proli 346.2 milijona v letu 1921/22. Promet se je torej zmanjšal za 17.6%, toda v dobi 1921/22 je bila bilanca pasivna za 213.4 milijone, dočim je bila v dobi 1922/23 pasivna samo za 18.9 milijonov predvojnih rubljev. Uvoz je znašal 55.3 milijonov pudov v vrednosti 152.1 milijonov rubljev, dočim je bilo v letu 1921/22 uvoženo robe za 282.3 milijonov rubljev. Prej je tvoril glavni uvoz živež, dočim so se zadnje leto uvažali izključno stroji in v obče sredstva za poljedeljstvo. — Razrnerno zelo hitro raste ruski izvoz. V računskem lelu 1922/23 je bilo izvoženo 131.9 milijonov pudov robe v vrednosti 133.2 milijonov zlatih rubljev, proti 63.9 milijonov rubljev v prošlem letu. Uvoz se je silno povečal, kar se vidi po tem, da je znašal v prvem trimesečju 1922/23 27.9 milijonov v zlatih rubljih, v drugem 20, v tretjem 34, a v četrtem 51.3 milijone rubljev. Do 15. avgusta izvozilo se je 44 milijonov pudov žita, od tega 30 milijonov pudov rži. Izvaža se tudi drugi živež, osobito maslo in jajca. Masla se je izvozilo v tem letu 350.000 pudov, jaje pa 400 vagonov. Glavna konzumen-ta sta Nemčija in Angleška, a v poslednje času tudi Amerika, ki je pokupila skoro vse ruske zaloge usnja. Cel promet z inozemstvom je v rokah ruskih oblasti. — Pri uvozu sodelujejo po največ državni organi, zadružna podjetja in mešana društva. Sodelovanje privatnikov iznosi največ 4% uvoza. Isto je pri izvozu. Cene inozemskega blaga so v Rusiji neznosne, poljedelski domači produkti pa se prodajajo visoko pod cenami svetovnih tržišč.
..	»Ul
Zahtevajte povsod našo domačo
Kolinsko cikorijo
izvrsten pridatek za kavo.
Promet.
Nove brzojavne zveze. — Pretekli teden je bila otvorjena direktna brzojavna zveza med Beogradom in Dunajem. V kratkem sledi otvoritev direktne brzojavne proge Beograd—Bukarešta.
Reekspedicija bo zopet dovoljena. Iz Beograda javljajo, da je prometno ministrstvo zopet dovolilo reekspedicijo blaga.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE
kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana
Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Carina.
Ukinjenje izvoznih carin. — Iz Beograda dohajajo do sedaj še ne potrjena poročila, da se pogaja trgovinsko ministrstvo s finančnim ministrstvom o ukinjenju naše izvozne carine. Trgovinsko ministrstvo utemeljuje baje svoj predlog s tem, da uvozna carina ne ustreza več sedanjim gospodarskim prilikam in otežuje v izdatni meri našo iz vozno trgovino.
Obrt.
Oddaja krojaškega dela. Krojači in šivilje zamorejo dobiti v šivanje na dom izkrojene vojaške suknje (šinjele), a pozneje bluze in hlače, pri voj. državn. mojstru Andreju Turku v Intendaturi Dravske divizijske oblasti — Vojašnica Vojvode Mišiča (preje Belgijska vojašnica) v Ljubljani. Plača se po komadu po ceniku ministarstva vojske in mornarice.
pasto za čiščenje zob ohrani zobovje lepo in zdravo.
Iz naših organizacij.
Izkaz posredovalnice Slov. Irg. društva »Merkur« v Ljubljani od 15. decembra 1923. V službo se sprejme:
1 poslovodja, 1 zastopnik ža manufakturo, 6 potnikov, 7 pomočnikov, 2 ko-respondentinje, 1 poslovodkinja, 5 kon-toristinj (tudi za Prekmurje in Hrvatsko),
2 nemški stenografinji, 4 prodajalke, 7 učencev, 8 učenk. — Službo iščejo: 10 knjigovodij, 12 kontoristov, 8 poslovodij, 5 potnikov, 9 skladiščnikov, 64 pomočnikov, 2 knjigovodkinji, 24 kon-toristinj, 33 strojepisk, 14 blagajničark, 39 prodajalk, 15 učencev, 26 učenk.
Trgovski ples priredi zopet po ravno 10-letnem prestanku Slov. trg. društvo »Merkur« v Ljubljani v soboto dne 5. januarja 1924 v veliki dvorani hotela »Union«. Ta ples je bil v času pred vojno eden najlepših in je takratnim po-setnikom gotovo še sedaj v dobrem spominu. Letošnji ples pa bo prekosil vse dosedanje in obeta biti višek letošnje plesne sezije. Članstvo in prijatelji društva se na to prireditev že danes opozarjajo.
Trgovski koledar za leto 1924 je izšel ter ima naslednjo vsebino: Trgovčeva narodna zavest in narodni ponos, Slovensko trgovsko društvo Merkur in odbor, Kuratorij podpornega zaklada, posredovalnica, Podporni zaklad, koledar. Borzne uzance novosadske in zagrebške borze (blagovne) in posebne uzance zagrebške borze za žitno trgovino in za kupčijo z mlevskimi izdelki, Uzance v svetovni žitni trgovini, Trgovske vrste pšenice, Računanje obresti, Računanje dobička, Tabela za izračuna-nje dnevov, O lesni trgovini, imena lesa v slovenskem, nemškem, italijanskem in latinskem jeziku, barve in lastnosti lesa, njega vsušek in trpežnost, povprečna teža lesa, porabljivost posameznih vrst lesa, O manufakturi (spisal J. J. Kavčič), predilstvo, tkalstvo, pleteninarstvo, priravnavanje (aprelura), koliko se rabi za obleke blaga, Solidnost v kupčiji. Mere in vage (stare in nove), Stare srbske mere, Denar raznih držav, Tabela za razredčenje alkohola, Pristojbine za paketne pošiljke, Pomen suhih gob za narodno gospodarstvo, O porabi gonilnega jermena, Izračunanje premera in obračajev jermenice in dolgost jermena, Ljubljanski velesejem, Mlinarstvo, Razni za trgovca važni izreki. — Letošnji koledar se odlikuje po obširni in izborni vsebini, tako da je vreden sovrstnik pred vojno izišlih koledarjev društva »Merkur«, oziroma je še boljši ter veliko praktičnejši od prejšnjih. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu in privatnim nameščencem. Koledar je uredil g. Fran Zelenik. Cena koledarju, ki je lično v platno vezan, je s poštnino vred 15 Din. Naroča se pri: Slov. trg. društvu »Merkur« v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1.
ue za gin
THE RžX C0„ LJUBLJflHA. Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza. (15. t. m.) Turščica: baška, duplikat kasa, 30 vagonov 260; stara, 2 vagona 240—242; za april, 7 vagonov 240—247.5; za de-cember-januar, 2 vagona, 235; za marc-april, Tisa, duplikat kasa, 3 vagoni 262,5; za marc-april, 100% kasa, 3 vagoni 230. Moka: baza »6«, 2 vagona 320; »7«, 2 vagona 290. Otrobi: v papirnatih vrečah, 6 vagonov 135. Tendenca mirna.
Zagrebški tedenski sejem (13. t. m.) Dogon slab, istotako poset. Cene za kg
žive teže: voli I. 14—15, II* 12.5—14, III. 11 — 12, mlada živina 13—14, krave !. 12.5-15, II. 11-12, svinje I. 26-27, II. 25-25.5, III. 21.25-22.5, teleta I. 21.25 do 22.5, II. 20.5. Krma: seno 100—112.5, otava 112.5—125, detelja 120—150, slama 75—100 Din za 100 kg.
Svetovno žitno tržišče: Lansirale so se nepovoljne vesti glede žiine letine, osobito iz Severne Amerike in južno zapadnih držav, kjer je vladalo silno deževje in se baje ozimna pšenica ne-povoljno razvija. Te vesti prihajajo iz krogov borznih špekulantov in imajo tendenco, da se pšenica na svetovnem trgu učvrsti. Slične vesti prihajajo iz Ar-gentinije, kjer je istotako vladalo vlažno vreme, ki je vplivalo na razvoj in kvaliteto žita. Medtem pa javljajo iz Avstralije, da je žetev započela s precej dobrim vspehom. Kljub vsem nepovolj-nim vestem so cene žitu mirne. Razen tega razpolagajo rumunski mlini z preko 7000 vagonov bele moke ter ako se
ozira na to, da imajo li mlini na razpolago še 50.000 vagonov stare pšenice, ni bojazni, da bi cene poskočile. — V drugi vrsti upliva na svetovno tržišče ruska roba, ki s svojo ceno uspešno konkurira ostalim ter prihaja zopet precej v poštev rusko tržišče, ki je bilo pred vojno regulator na evropskem trgu. Danes je glavni odjemalec ruskega žila Nemčija. Nemci pa uvažajo v Rusijo poljedeljske stroje. Interesantno je dejstvo, da so v zadnjem času vsi bolgarski mlini zaposleni z mlenjem ruskega žita, a moko izvažajo v Orijent, posebno v Turčijo ter je na ta način njihova mlinska industrija popolnoma zaposlena. Sliši se, da bomo tudi mi dobili nekaj tega žita od Bulgarske na ime reparacije. — Z uvozom ruskega žila v Bolgarijo domače žito ni prav nič tangirano. Znano je, da so lansko leto naši bački mlini v zvezi z beograjskimi izvozili moko v Turčijo in Grško, posebno v Carigrad, a pred vojno so
bili ruski mlini glavni liferanti krušne moke za turško vojsko. Za našo mlinsko industrijo je osobite važnosti, da se orijentira ne semo proti Dunaju, temveč tudi proti zahodu. Ker nimamo zadosti žila, da bi zaposlili našo mlinsko indu-slrijo, bi se morali pobrigati za inozemsko, to je rusko. Za la posel pa bi potrebovali denarja, katerega bi se že dobilo. Kakor je italijanska mlinska industrija zaposlena z mletjem ameriškega žita ter nam prodaja moko, ravno tako bi se lahko zaposlila tudi naša, ki je v tehniškem oziru gotovo iste vrednosti kot laška.
Ootaa, prodala.
Dobava mesa. Dne 20. decembra t. 1. se bo vršila druga ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizije Savske divizijske oblasti in sicer v Zagrebu pri irilendanturi Savske divizijske oblasti, v Čakovcu, Dolnji Lendavi in Murski So-
| boti pri ondotnih mestnih komandah, j dne 22. decembra t. I. pa v Karlovcu in?
Varaždinu pri ondotnih komandah vojnega okruga in na Sušaku pri komandi mesta.
* * ♦
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
LJUBLJANA	f
POLlflNSKa CEST.0 ŠT. 3.	|
Krovec, stavbeni, galanterijski in	|
okrasni klapar. Instalacije vodovodov.	|
Naprava strelovodov.— Kopališke in	t
kiasetne naprave.	t
Izdelovanje posod iz pločevine	|
za tirne/, barvo, Ink in med	t
vsake velikost, kakor tudi po-	|
sod (škatle) za konserve.	*
♦	X
Pfaff
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
stroj®
Puch
Vossoa kolesa
iussiltie	prj	£vrt£k»
161.VGK, Ljubljana In Novomesto
CZ} 11 CD 11 CD 11 CD I1 CD 11 CD 11 CD 11 C^j
0	Rosi	0
g SSanakl oviii Q jr Prekajene rttoe S
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istoiam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malol
lEeliiišlsa cJrsiž&sa
^TRIGLAV"
Šinarca pi-I Kamniku
Testenine Sladila Rswa Kavine mešanice
Zahtevajte cenilci
(BiitUllnfje)	0
©stseetierlngre g
Kumarce	^
let znojmske -v soii 'J in IcSsu.	g
jParcatillžrsI sok = i[£& doma£, Cisti, v U cioasain
= Prva jugoslovanska industrija = 0 za konserve rib, sočivja in 0 sadja, družba z o. z. g Mearlbor ~
G	0
~ Zahtevajte cenik!	—
0^311CD11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 cD
Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, knjigarna, umetnine in muzikalije
lil
Ce!j<
je
najugodnejši vir nakupa za trgovce.
EKT
Najboljše toaletno milo kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod Glavna zaloga:
A. kseirapret
Ljubljana, KreKov trg
''BBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBHEBBBaKmBBBBBflE
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Objava in poziv
!c
subskripciji novih delnic XIV. emisije
B
©
Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 6. maja 1923 in odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo odd. VI. od 14. avgusta t. 1., štev. 3399 je zvišala Ljubljanska kreditna banka iz ažijskega rezervnega zaklada delniško glavnico od 25 na 37V2 milijonov dinarjev brez vsakega vplačila delni-
čarjev potom zvišanja nominalne vrednosti vseh izdanih 250.000 delnic od Din 100 — na Din 150-. Od občnega zbora dne 15. decembra t. 1. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi istega odloka Ministrstva za trgovino in industrijo nadaljnjo
zvišanje delniške glavnice od 37‘/2 na 50 milijonov dinarjev z izdajo 83.333 novih delnic po Din 150'— nominale
■
■
B
■
B
m
n
■
■
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji smejo optirati na vsakih šest starih delnic eno novo po tečaju Din 175-— tel quel. V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem izmed subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolekovanje mestu, ki bi se jim v tem slučaju naznanilo. Odlomki izpod 6 delnic se ne upoštevajo.
2. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji.
3. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti.
4. Subskripcija traja od 20. decembra do 31. decembra 1923.
V	Ljubljani, dne 15. decembra 1923.
5. Kot subskripcijska mesta so določena:
tjuSsljamsl«:«®. kresiitna banka v SLJujib-
Ijainl in njene podružnic® v f&režzicali, Celju, Črnomlju, Gorici, Kmnju, Maribora, Meikovitču, Novem Sadu, I®tuju, Sarajevu, Splitu lin Trsftu;
Hrvatsko - slavonska aemaljska til-pofekama banka v Zagreb«;
Živnosfenska banka, OMaSJsa ‘WIen;
Živnosfenska banka v Pragi.
6. Ostale delnice nove emisije prevzame garančni sindikat, ki garantuje uspeh nove emisije.
7. Vse nove delnice so deležne dobička za leto 1924 in imajo kupon za leto 1924.
8. Nove delnice se izroče subskribentom po rednem občnem zboru, ki mu bo predložena bilanca za l. 1923, pri mestih, pri katerih so delnice upisali.
Upravni svet.
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.