SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L (44) Štev. (N») 16
E SLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 2 de mayo - 2. maja 1991
Nesoglasja v Slovenski demokratski zvezi
Žrtve komunističnega nasilja
Združenje žrtev komunističnega nasilja —tako se je preimenovalo Združenje slovenskih jetnikov in preganjancev jugoboljševizma—zahteva od nove slovenske oblasti, naj popravi vse krivice, ki so bile ljudem prizadejane iz politično-ideoloških razlogov, in omili njihove posledice.
V ta namen je združenje pripravilo in ponudilo slovenski skupščini v sprejetje zakon o popravi krivic.
S tem zakonom predlagajo, naj bi za nične ali neobstoječe razglasili vse pravne predpise in določbe, po katerih so bile izrečene kazni zoper tako imenovane notranje, narodne in razredne sovražnike v politčnih procesih od leta 1945 naprej. Za take naj bi razglasili tudi vse administrativne odločbe, na podlagi katerih so pošiljali ljudi na „družbeno koristno delo“ ali odrejali druge oblike odvzemanja prostosti in prisilnega dela, in pa odločbe, ki so bile izdane iz razrednih in politično ideoloških razlogov o zaplembi premoženja. Sestavljalci tega zakona predlagajo, naj bi pri republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo ustanovili državno komisijo za popravo krivic. Žrtve nezakonitih postopkov naj bi pravno rehabilitirali z javno objavo njihovih imen ter izbrisom vseh obsodb in odločb iz kazenskih in drugih seznamov. Priznali naj bi jim tudi primemo denarno odškodnino oziroma njim ali njihovim dedičem vrnili zaplenjeno premoženje. Tistim, ki so jim nezakonito odvzeli prostost, pa naj bi čas zapora priznali v pokojninska leta z dvojnim štetjem.
Združenje tudi zahteva vrnitev državljanstva vsem nasilno izgnanim državljanom in beguncem, če bi izrazili željo, da želijo biti državljani Republike Slovenije. Po njihovem mnenju je treba vrniti dobro ime vsem, ki so bili med
Ko se je mudil pri nas na obisku ljubljanski župan inž. Jože Strgar in mu je naša skpnost pripravila kratko pozdravno slovesnost v dvorani Slovenske hiše, je —kot se naši bralci gotovo spominajo— pri tej sodeloval tudi zbor „Gallus“. Gostuje bilo zborovo pelje všeč in se je o njim zelo laskavo izrazil, obenem pa izjavil, da bo skušal doseči, da bo k letošnji proslavi 400-letnice smrti skadatelja Jakoba Petelina-Gallusa povabljen tudi naš zbor.
Župan je bil mož beseda. Že 21. decembra lanskega leta je od direktorja Festivala Ljubljana, ki ima na skrbi vse proslave, zbor prejel telefaks, kjer mu sporočajo, da je inž. Strgar pohvalno govoril o zboru in da bo njihova potovalna agencija pripravila zboru program obiska in bivanja v Ljubljani in v Sloveniji. Naprosili so zbor za podatke o njem, o njegovi pretekli dejavnosti in o programu, ki ga zbor obvlada.
Razumljivo je bilo veselje v zboru ob tej novici, ki se je kmalu razvedela tudi
vojno ali po njej usmrčeni brez sodbe ter iz razrednih in politično ideoloških razlogov.
Vrhovno sodišče Slovenije naj bi opravilo uraden pregled vseh vojaških kazenskih procesov od leta 1941 naprej. Če bi se ugotovilo, daje obsodba nična ali neobstoječa, naj bi imele tudi te žrtve jugoboljševizma pravico do poprave krivic.
Po njihovem mnenju imajo to pravico tudi žrtve jugoboljševizma oziroma njihovi dediči, ki iz političnih razlogov niso mogli opravljati svojega poklica, niso dobili zaposlitve ali jim je bila povzročena še kakšna druga škoda.
Združenje žrtev komunističnega nasilja je pripravilo in ponudilo v sprejetje tudi zakon o odpravi kazenskega pregona. Pri tem se sklicujejo na ugotovitev, daje bila v letih od 1941 do 1945 na Slovenskem poleg oboroženega boja proti okupatorju tudi državljanska vojna. Skupščini predlagajo, naj bi za kazniva dejanja, storjena na območju Slovenije med vojno in v prvih mesecih po njej, ki jih je mogoče označiti za vojne zločine, razglasila abolicijo, to je odstop od kazenskega pregona. Abolicija naj bi bila popolnona in naj bi veljala za vojne zločine, ki sojih storili na obeh straneh. Veljala naj bi tudi za vse tiste osebe, ki so kot vojni zločini na uradnih seznamih vojnih zločincev.
po naši tukajšnji skupnosti. Zbor je takoj stopil v stik z organizatorji in poslal vse zaprošene podatke ter s potrojeno silo začel študirati program.
Kmalu za tem se je oglasila s faksom ljubljanska Glasbena matica, ki letos obhaja svojo stoletnico. Tudi ona se je pridružila proslavam 400-letnice Gallusove smrti in soorganizirala obisk našega zbora v Sloveniji.
Končno je zbor 12. marca dobil še sporočilo, da je skupščina mesta Ljubljane sprejela pokroviteljstvo nad obiskom zbora v Sloveniji, nakar je zbor moral takoj poslati Mercator Turistu imena vseh članov zaradi pravočasne nabave vozovnic. Za koordinatorja obiska je ljubljanska občina določila docenta dr. Mihaela Vengušta, ki je tudi predsednik Glasbene matice.
Zbor, ki šteje z dirigentko vred 54 članov, je za turnejo po Sloveniji pripravil obširen program nad 70 skladb, med njimi take, ki so v domovini neznane (dela prof. Geržiniča, dirigenta Šijanca, itd.) pa tudi precej argentinske
Člani sveta Slovenske demokratične zveze - SDZ so se v petek, 26. aprila zbrali na seji, pokazalo pa se je, da je v tej intelektualno eni najmočnejših strank na Slovenskem vrsta nesoglasij. Najhujše razlike so glede bodočega sodelovanja s strankami v Demosu in izven njega, predvsem pa s Slovenskimi krščanskimi demokrati.
Del članstva je namreč vodstvu očital, da se o najpomembnejših strateških odločitvah ne posvetuje ne s svetom stranke ne z območnimi odbori. Dr. Dimitrij Rupel in izvršni odbor sta tako ostro nastopila proti horizontalnemu povezovanju nekaterih občinskih odborov stranke (predvsem kranjskega in bežigrajskega), ker naj bi po njunem mnenju o takih stvareh odločal lahko samo kongres. Nekateri člani stranke so tudi menili, da naj bi izvršni odbor nelegitimno prejudiciral vprašanje prihodnjega odnosa SDZ do strank Demosove koalicije in opozicije. V SDZ se pojavljajo težnje po iskanju zaveznikov izven Demosa. Dr. Tine Velikonja je o tem dejal naslednje:
„Mislim, da je Demos naša usoda. Pomagal nam je priti na oblast, zrušiti stari režim in njemu moramo biti zvesti. Pri povezovanju z nedemosovimi strankami gre za neko koalicijo, za katero vemo, da v njej naj ne bi bilo krščanskih demokratov, ki nam gredo na živce. Toda oni so vendarle naš zaveznik!“
Ob tem je dr. Rupla obtožil, da je ravno on z izjavami o klerikalizmu kriv za to, da stranka izgublja članstvo. Velikonja trdi, da je klerikalizem izmišljotina predvsem predvojnih liberalcev in kasneje komunistov in da klerikalizem, tudi če je bil, nikoli ni rušil parlamentarnega sistema, boljševiki pa so ga. Teh trditev ni sprejel dr. Ivo Urbančič, ki je dejal, da je klerikalizem prenašanje religioznih vrednot v politično delovanje na izključujoč in ekskluziven
in druge južnoameriške folklore.
Pevska skupina odpotuje v torek 7. maja ob 16.55 z Aerolineas Argentinas do Pariza, kjer se zadrži en dan, od tam pa nadaljuje pot z Air France 9. maja v Zagreb, od koder ga bodo prepeljali v Ljubljano, kjer ga bodo sprejeli pred mestno hišo (magistratom). Zborova pot po Sloveniji je trenutno programirana takole: 12. maja koncert v Kranju, 13. maja v Celju, 14. maja v Kopru. Nato bodo koncerti v Mariboru, Murski Soboti in Rogaški Slatini. V dneh od 24. maja do 26. maja bo zbor gost celovškega „Gallusa“ ter bo imel na Koroškem dva koncerta. 2. junija bo koncertiral v Novem mestu, zaključni koncert pa bo v Ljubljani v dvorani Slovenske filharmonije dne 3. junija. Na vsakem koncertu bo zbor izvajal drugačen program. Proste dni bo zbor izrabil še za obisk Brezij, Roga, itd.,
način, in nadaljeval:
„Sprašujem vas, ali smemo za današnje krščanske demokrate reči, da pri njih nikjer ni zaslediti tendence, intencije prenašanja religioznih vrednot v politično življenje? Seveda to prenašanje še ni ekskluzivistično in se nam tega še ni treba bati, ampak takšni pojavi so, je neka nevarnost po oživljanju tega“.
Spomenka Hribar pa je menila, da stranko SDZ pretresajo tri vprašanja oziroma odnosi: do svetovnega nazora, do tradicij oziroma polpretekle dobe (NOB in revolucija) in do komunizma. Dejala je, da so krščanski demokrati bili prva stranka, ki se je razglasila in utemeljila svetovnonazorsko. Nastanek krščanskih demokratov bi po njenem mnenju lahko bil usoden za naše nadaljnje politično življenje. Lahko bi se namreč zgodilo, da postane krščanska vera kot kriterij strankarskega in političnega združevanja princip novega sektaštva po načelu: kdor ni kristjan, ne more biti član naše stranke, in obratno. Pri tem je dejala, da je njeno razmišljanje teoretsko in da kristjanom nihče ne more odrekati pravice, da se organizirajo v politično stranko.
Dr. Rupel pa je polemiziral s tistimi, ki so trdili, daje SDZ v krizi, saj je dejal, da SDZ pred dvema letoma ni bila nič, danes pa je v vladi, v kateri ima pomembne resorje in velik vpliv na odločitve. Vodstvo stranke je pripravljen zapustiti samo, če se bodo nadaljevale nekatere stvari, ki pričajo o tem, da nekdo umetno povzroča krizo stranke in s tem vodstvu jemlje legitimnost. Tudi Janez Janša je govoril o tem, da je notranja enotnost slovenskega političnega prostora manjša kot pred plebiscitom, vse skupaj pa se prenaša tudi na SDZ.
Na seji so še sklenili, da bo kongres SDZ dne 13. in 14. oktobra.
Marko Jenšterle
29.	aprila, po telefaksu
kolikor mu bo pač čas dopustil. Prva skupina (14 članov) se vrne z Air France
4.	junija in pride v Buenos Aires 5. junija ob 9.10; vsi ostali pa se vrnejo z isto linijo s prihodom na Ezeizo 8. junija ob 9.10.
Naj dodamo še to: Po izredni naklonjenosti argentinskih prijateljev se bo moški del zbora predstavil doma v novih, enakih oblekah ter z dvema vrstama enakih kravat. Ženski del zbora pa si je tudi umislil novo uniformo. Za enotnost v predstavitvi sta poskrbeli tudi tovarni nogavic „Ciudadela“ in „Space“ (Medias Nancy).
Od domaje zbor dobil že mnogo vesti o veselju, s katerim ga pričakujejo, mi pa smo prepričani, da bo kot naša „pevska diplomacija” dostojno predstavljal našo zdomsko skupnost in potrdil vse, kar so govorili in pisali o „argentinskem čudežu“.
m 11 m i n n 11 r 1111 m 1111  n m 111 riirrn rn 1111 n 1111111111111 n r 1111 m 1111111 mn
„GALLUS“ OBIŠČE SLOVENIJO
nini rrn iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiim hiti r11 ittttti nmimi um m 11 itttttti
Ii	Tone Mizerit
4 IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
NAS SPOZNAJO V SLOVENIJI
Intervju s Tinetom Debeljakom, urednikom časopisa Svobodna Slovenija iz Argentine
(IN, tednik za informacije iz Slovenije, št. 32, Ljubljana).
•	Svobodna Slovenija je še vedno osrednji časopis slovenske emigracije v svetu. Ali lahko poveste, kakšno naklado ima in kdo ga bere?
Svobodna Slovenija je začela izhajati med vojno kot ilegalni list. Leta 1948 je naprej izhajala v Argentini, kjer jo je obnovil Miloš Stare. Njen glavni namen je od tedaj obveščati o dogodkih v Sloveniji ter med med Slovenci po svetu in jih komentirati. Že od vsega začetka je naklada okoli 1.200 izvodov, od katerih jih 800 ostane v Argentini, drugi pa gredo po svetu, v glavnem v ZDA, Kanado, Avstralijo in v zamejstvo. Predvsem jo berejo politični emigranti, v Argentini je nanjo naročena skoraj vsaka slovenska družina.
•	Pravite, da je naklada že od vsega začetka enaka. Kako to, saj bi človek pričakoval, da bo z leti upadala...
Zaradi močne slovenske zavesti v družinah se v Argentini dogaja, da tudi po smrti staršev otroci še naprej ostajajo naši naročniki.
•	Lahko naštejete še druge omembe vredne emigrantske časopise po svetu?
Med Slovenci je najbrž najbolj znan Ameriška domovina, ki izhaja v Clevelandu, vendar je le deloma časopis politične emigracije. V Kanadi izhaja Slovenska država.
•	Sodelujete z njima?
V glavnem si izmenjujemo uvodnike pa tudi razna poročila iz Slovenije. Iz njih zajemam podatke o delovanju Slovencev v naštetih državah.
•	Kako do vas prihajajo informacije iz Slovenjje?
Najvažnejše novice danes že dobivamo po telefaksu. Iz Gorice nam jih pošilja Vinko Levstik, v Sloveniji pa obstaja dogovor med nami in Demokracijo. Članke nam pošilja Marko Jenšterle, ki je član njenega uredništva, jaz pa v zameno Demokraciji pošiljam poročila in komentarje o dogodkih med Slovenci v Argentini. O nekaterih ključnih dogodkih smo bili včasih prav zavidljivo hitro obveščeni: obsodbo četverice smo lahko po zaslugi Vinka Levstika objavili prej kot časopisi v Sloveniji, predvsem zaradi časovne razlike. Kot urednik Svobodne Slovenije redno dobivam in berem Delo, Naše razglede, Demokracijo, Družino, Mladino, Tribuno, Novo revijo, Revijo 2000, Tretji dan. Poleg tega pa še periodiko iz zamejstva in tisto, ki jo izdajajo Slovenci po svetu.
•	Danes s pošiljanjem novic iz Slovenije v Argentino ni nobenih težav več. Včasih pa je bila to zelo kočljiva dejavnost. Ob prebiranju vašega časopisa je mogoče ugotoviti, da ste bili tudi v času prejšnjega režima zelo natančno obveščeni o vsem, kar se je dogajalo v Sloveniji.
Tudi v tistih težkih časih policijskega režima so se v Sloveniji našli ljudje, ki so nam neposredno ali posredno pošiljali informacij iz domovine pa tudi kritične komentarje. Zveze so obstajale preko zamejstva, veliko pošte in novic pa je do nas prišlo tudi ob obiskih iz Slovenije.
•	Kako se novice širijo med slovensko skupnostjo v Argentini?
Svobodno Slovenijo večinoma raznašamo po Argentini po različnih okrajih kar osebno, ker je pošta katastrofalno slaba. Po pošti časopis lahko potuje nekaj tednov, čeprav ga pošljemo samo z enega konca Buenos Airesa na drugega. Zelo pogosto so poštne stavke, po katerih zaostalo pošto kar zažgejo. Če pa je novica važna ali
zanimiva, jo lahko večina članov naše skupnosti izve v nekaj urah po telefonu. Po slovenskih nedeljskih mašah se radi pogovorimo o aktualnih dogodkih, na raznih predavanjih izvemo kulturne novice, v zadnjih časih pa nam iz Slovenije pošiljajo tudi videokasete o političnih dogodkih, na primer o volitvah, volilni kampanji, o spravi na Rogu, če omenimo samo nekatere.
•	Kako so z vsem tem seznanjeni Slovenci iz predvojne skupnosti?
Zaradi slabega znanja slovenščine le malokdo bere časopise iz Slovenije in odvisni so od informacij, ki jim jih daje jugoslovansko veleposlaništvo v Argentini. Kakšne so te informacije, si lahko predstavljate. Nekateri mlajši so navezali stike z našo skupnostjo, berejo naš časopis in se udeležujejo naših prireditev in predavanj. Neobveščenost je včasih bistven vzrok za nerazumevanje med skupnostima.
•	V novi slovenski vladi imamo sedaj tudi ministra, katerega naloga je skrb za Slovence po svetu. Kako ste to odločitev sprejeli v Argentini? Kako sodelujete z novo vlado?
Po dolgih desetletjih zamolčevanja, nezanimanja in nasprotovanja smo z veseljem sprejeli ministra dr. Janeza Dularja, koje kot prvi uradni predstavnik slovenske vlade prišel tudi v našo skupnost. Navezali smo normalne stike s Slovenijo. Tudi naši politiki so uradno obiskali Slovenijo in s tem nekako končali obdobje politične emigracije. Sedaj nam preostane samo praktična izpeljava medsebojnega sodelovanja. Pričakujemo prost pretok informacij in knjig v obeh smereh, kulturno in prosvetno pomoč, žive stike, ureditev dvojnega državljanstva in podobno.
•	Kaj pa vi lahko ponudite današnji Sloveniji?
Imamo bogato kulturo, ki je bila dolgo zamolčana, a zasluži, da se z njo seznani ves slovenski kulturni prostor. Lahko tudi svetujemo iz svojih svetovljanskih izkušenj in posredujemo svoje politične ideje. Ostane nam še dolžnost pričevanja o dogodkih med revolucijo.
•	Nekateri opažajo, da so v središču tukajšnje pozornosti še vedno predvsem Slovenci v ZDA. Ali ste vi tudi enakega mnenja?
Tudi mi smo to opazili, a razumemo trenutne težave, s katerimi se sooča slovenska vlada. Nujni so njeni dobri odnosi z vlado ZDA in tudi gospodarski odnosi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo, s katero se mi ekonomsko ne moremo meriti. Nikakor pa se ne čutimo odrinjene. Naše sodelovanje je zelo živahno. Zato sem tukaj.
•	Kako nameravajo politične organizacije Slovencev iz Argentine sodelovati v slovenski politiki?
Večina Slovencev v Argentini je politično včlanjena v Slovensko ljudsko stranko, ki je idejno blizu stranki Slovenskih krščanskih demokratov, s katero je že navezala stike. Naša stranka ima že skoraj stoletno tradicijo in s tem bogato izkušnje, kijih lahko posredujemo Sloveniji. Ves čas emigracije smo ohranjali tesne stike z mednarodnim gibanjem krščanske demokracije, v katerega se sedaj vključuje tudi SKD.
•	Slovenci iz Argentine pri mnogih v Sloveniji še vedno zbujajo strah. Poznate odprto pismo Veljka Rusa Jožetu Pučniku. Ali nam lahko poveste, kako je to odmevalo pri vas v Buenos Airesu?
Za to smo izvedeli takoj in o pismu
Vsaj trenutno je afera okoli Maradone pokrila notranje in zunanje zaplete, katerim posveča vlada mnogo pozornosti. „Najslavnejši nogometaš sveta“ pada vedno globje, medtem ko se priljubljenost ljudstva krha. „Padec najvišjih je najgloblji“ stoji zapisano, in to velja za politiko, gospodarstvo, šport, ali katerokoli človeško dejavnost. A problem politike je svojovrten, kajti če na drugih področjih priljubljenost ni bistveni činitelj, je v politiki odločilen. Volitve so neizpodobitni odlok, ki nekoga dvignejo na vrh, ali potisnejo v ozadje.
KDAJ BOMO VOLILI?
Tega se predsednik Menem dobro zaveda. Njegova priljubljenost je bila ena najvišjih v zadnjem obdobju v Argentini. A kmalu po volitvah je pričela jasno in vztrajno padati. S prvega mesta je pričela drseti in kmalu ga je posekal njegov na volitvah poraženi tekmec Angeloz.
Kakor seje sukalo gospodarstvo, tako je rastel in padal ugled predsednika. In sedaj, ko stabilnost plaho skuša zaživeti v družbi, si je šibki ugled Menema nekoliko opomogel. S to posebnostjo, da se pred njim, v ljudskem ugledu, nahaja gospodarski minister Cavallo.
Pa so v vladi pričeli delati račune, in gledati na uspeh gospodarskega načrta, in njega odjek med ljudstvom. Koliko časa bo potrebno, da ljudje “spoznajo”, da je predsednik res pričel izpolnjevati svoje obljube, da “se počutimo slabo, a nam gre na boljše” in da se tako narod odloči potrditi zaupnico, ki jo je del Menemu.
In so vladni možje spoznali, da je september preblizu. Osmega tistega meseca naj bi bile volitve. Vlada jih je preložila, in določila 20. oktobra. Dober poldrugi mesec časa, da se vladna volilna kampanja zasidra v narodu in žanje uspehe gospodarske politike. No, potem so spoznali, daje tista nedelja v Argentini “materinski dan”, globoko zakoreninjen v srcih čustvenega prebivalstva. Pa so porinili datum volitev še za en teden, in se tako pokazali “širokogrudne”. Žene in
111111111111 n~rnititi 1111111111111111 iTtrm
tudi poročali v Svobodni Sloveniji. Mislim, da stvari ni treba pripisovati večjega pomena, ker gre za osamljen poskus razbitja Demosa na naš račun, ki pa je udaril v prazno. Imamo se za enakopravne člane slovenskega skupnega prostora z enakimi pravicami, kot jih imajo drugi, kar v pluralistični skupnosti ne sme zbujati strahu, saj je izraz pravičnosti in svobode.
•	Kako močna je slovenska skupnost iz Argentine finančno?
Kot smo že povedali, se s slovensko skupnostjo v ZDA ne moremo meriti. Vendar je med nami nekaj veleindus-trijalcev. Omenil bi Hermana Zupana, lastnika več kartonažnih tovarn, ki je pred kratkim dobil mednarodno nagrado iz grafične storitve kot najboljši v Južni Ameriki. Tudi bratje Oblak imajo vrsto tovarn, v katerih delajo železna okna in vrata. Poleg teh imamo še vrsto manjših industrialcev pa tudi slovensko kreditno zadrugo Sloga.
•	So vaši industrijalci pripravljeni vlagati v Sloveniji in kje vidijo glavne ovire?
Načeloma so na to gotovo pripravljeni, posebej sedaj, ko se je vrnila demokracija. Seveda pa bi bilo za to potrebno večje gospodarsko jamstvo in nova zakonodaja.
metere jim tega ne smejo pozabiti, in jim morajo izkazati svojo hvaležnost. Kak glas več v volilni skrinjici? Vsak je dobrodošel.
Opozicija seveda trdi, da je vse le podla volilna strategija. Nekateri celo trdijo, daje problem prenizkega dolarja tako hud, da bo gospodarska ekipa primorana okoli junija spremeniti razmerne valute, kar bo povzročilo nov sunek pred dokončno stabilizacijo. Ta sunek se bo razblinil, in sadovi potrebnega posega postali vidni konec avgusta. V dveh mesecih bi se ljudska prepričanost o uspehih peronistične (?) vlade utrdila. In zadnja nedelja v oktorbu bi predsednika našla na novem vrhu priljubljenosti. Ob vsem tem vlada seveda trdi, da je preložila volitve zato, da bi nihče ne sumil, da bo sedanji gospodarski načrt trajal le do 8. septembra. Preložitev volitev bi tako bila le dokaz, kako resno si je vlada svetna uspeha načrta, ki bo trajal “za vedno, ali vsaj dokler traja ta vlada” kot je jasno in bistro zatrdil predsednik.
KAM SE UVRSTIMO?
Paradoks je pogost obiskovalec argentinskega političnega življenja. In to ne le v domačih zadevah. Kar se tiče zunanje politike, se tudi rade pokažejo nasprotujoče si težnje. Ko so leta 56 bistre glave Tita, Nasserja in Nehruja spočele “gibanje neuvrščenih”, si gotovo niso predstavljale odmev tega spočetja v daljni Argentini. In vendar je zadnje čase to ena perečih točk argentinske zunanje politike. V letih 60 je radikalni predsednik Illia odločil, naj se država udeležuje tega gibanja kot “opazovalec”. Leta 1973 je peronistična vlada “strica” Cämpora odločila, naj bo država polnomočen član organizacije. Še več, že prej, in zlasti tedaj so trdili, da je pravzaprav idejo “tretje pozicije”, torej “neuvrščenosti” Peron razglašal in vzpodbujal že mnogo prej, predno so omenjeni trije stvorili to mednarodno organizacijo.
Zgodovina je potem tekla naprej. In ko so vojaki leta 1976 strmoglavili Peronovo vdovo, so glasno obljubili, da bodo državo umaknili iz gibanja, kajti nikakor linija teh držav ne odgovarja strogi protikomunistični politiki, ki si jo je zadala vojaška vlada. Pa se je birokratski konjiček argentinske zunanje politike gibal tako počasno, da je prej prišla Malvinska vojna (april 1982), in gibanja ne le da nismo zapustili, marveč je zadnji vojaški predsednik, general Bignone postal prvi argentinski predsednik, ki se je udeležil vrhuškega zasedanja organizacije v New Delhi leta 1983. To seveda potem, ko se je zunanji minister Costa Mendez objel s Castrom na rdeči Kubi.
Potem so prišli radikali in se dejansko postavili na čelo neuvrščenih. Uspehi (?) radikalne zunanje politike so temeljili na rastočem kompromisu z neuvrščenostjo, in sam novi predsednik Menem je leta 1989 pohitel na vrhunsko zasedanje v -Beograd.
Pa je prišla na dan sanja o vstopu v “prvi svet”. Prišel je Bush, pa vojna v Perzijskem zalivu in napoved “Novega svetovnega reda”. Argentina se hoče uvrstiti v umirajoči prvi svet (v “Novem redu” ne bo različnih svetov) in tako pridemo do paradoksa, da bo peronistična vlada tista, ki bo Argentini pokazala pot, po kateri bo zapustila Organizacijo Nad. na 3. str.
NOVICE IZ SLOVENIJE
22 SLOVENCI V ARGENTINI
PORTOROŽ - Narkomanstvo se splošno širi po obalnih mestih, zato se nakateri še posebej ukvarjajo z mislijo, da bi odprli nekakšen dom, družino, v katerem bi našli oporo za ločitev od mamil. Zato je šla skupina zdravnikov s Francem Prelcem na čelu v Trst, da se seznani s tamkajšnjimi središči za narkomane. V portoroškem župnišču že dalj časa delajo z njimi in bo - s privoljenjem koprskega škofa - tam jedro organizirane pomoči.
LJUBLJANA - Ljubljanskemu gradu grozi zastoj pri obnovi zaradi pomanjkanja denarja. Odbor za prenovo je računal, da bo dobil 145 milijonov dinarjev, zdaj pa kaže, da jih bo le 35 milijonov, kar ne zadošča niti za dokončanje začetih del ter podpisanih pogodb. Zato so pri odboru poudarili, da to ni strošek, je gospodarska investicija, saj je ljubljanski grad druga najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji.
LJUBLJANA - Slovenski etnografski muzej, ki je bil ustanovljen leta 1923, nima lastnih prostorov in se potika po raznih stavbah daleč vsaksebi. Več rešitev je bilo že predlaganih, odvisnih od drugih ustanov, ki pa so vse propadle. Zadnja je možnost, da bi dobil prostore v Cekinovem gradu, v katerem pa je bil dosedaj muzej „narodnoosvobodilne borbe“. Ker so začeli pihati novi vetrovi in za revolucijo ni več denarja (muzej NOB se je tudi že preimenoval v Muzej za novejšo zgodovino), imajo velike iluzije, da bodo svoja dela sedaj razstavljati v pripravnih prostorih.
LJUBLJANA -Budimpešta - Trst postaja važen cestni koridor, ki bi ga bili pripravljeni financirati italijanski kapitali. Dve različici študirajo: ena teče pretežno po Sloveniji, druga pretežno po Hrvaškem. Slovenska bi bila kakih 50 km krajša in bi se naslanjala na že obstoječe avtoceste Razdrto - Ljubljana, Arja vas -Slovenska Bistrica. Če bi se odločili za to traso in bi jo začeli že letos graditi, menijo, da bi stala kak poldrug milijon dolarjev.
LJUBLJANA - Združenje potrošnikov Slovenije je začelo izdajati svojo Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP.
V	njej bodo bralci našli praktične nasvete, rezultate testiranja gospodinjskih aparatov in njih cene. Začetna številka je bila natisnjena v pet tisoč izvodih, izhajala pa bo vsak mesec.
CELOVEC - Avstrija - Nemško-slovenski slovar pravnega in ekonomskega jezika je kmalu po izidu pošel, zato na Dunaju hitro tiskajo dodatne izvode, da bodo lahko krili povpraševalno mrzlico po njem. Pri njem so delali dr. Pavel Apovnik, dr. Erik Prunč, Karel Smolle in leksikograf dr. Karničar. V pripravi (izšel naj bi čez dve leti) je tudi Slovensko-nemški tovrstni slovar.
LJUBLJANA - Jugoslovanska armada naj bi bila - po mnenju slovenskih oblasti - dolžna Republiki Sloveniji 2,7 milijarde dinarjev na račun orožja, ki gaje armada odvzela teritorialni obrambi. Ta znesek postavljajo proti republiškemu dolgu v lanskem letu 2,2 milijarde din, torej naj bi armada bila še vedno dolžna 500 milijonov din.
MURSKA SOBOTA - Mlečni prah so poslale na Japonsko Pomurske mlekarne.
V	dveh pošiljkah so poslali 40 ton mleka v prahu z dodatki, ki jih je zahteval
kupec. Računajo, da bo kupčija narasla na dvesto ton posebnega mlečnega prahu na leto.
LJUBLJANA - Nova ustava naj bi imela preambulo. Strokovna komisija ima predlagane štiri različice, a le tista bi zmagala, ki bi dobila dvetretjinsko večino. Dve različici govorita o pravici slovenskega naroda in državljanov Slovenije do samoodločbe, drugi dve pa polagata važnost na temeljne človekove pravice in svoboščine ter človeško dostojanstvo kot tudi naroda za samoodločbo.
LJUBLJANA - Za stanovanjske potrebe je predvidenih le kakih 100 milijonov dinarjev. V načrtu je bilo letos dograditi 360 stanovanj, na novo pa bi jih začeli graditi skoraj tisoč. Za uresničitev teh načrtov pa bi potrebovali „samo“ 690 milijonov din. Torej bodo morali marsikaj preložiti na boljše čase ali pa sploh črtati.
LJUBLJANA - Univerzi v Ljubljani in Mariboru sta za letošnje leto pripravili prostora za skoraj desettisoč novincev in 4432 mest za študij ob delu, kar pomeni skoraj 500 mest manj kot lani.
LJUBLJANA- Letošnji Prešernov nagrajenec, svetovno znani slikar Zoran Mušič, želi finančni del nagrade spremeniti v štipendijo slikarju, ne starejšemu od petintrideset let, za študij v tujini. Izbor je Mušič zaupal Janezu Berniku, Zoranu Kržišniku, dr. Juretu Mikužu in dr. Ivanu Sedeju.
MURSKA SOBOTA - Življenje na listkih je naslov razstave, ki predstavlja poseben način družbenega komuniciranja v času od neposrednega konca druge svetovne vojne do danes. Z omenjenimi listki so spremljali usodo ene kmečke in ene delavske družine in zajeli obdobje treh generacij. Med razstavnimi eksponenti so na primer: Knjižica kli-conosca tifusnih bolezni, carinska deklaracija za paket iz Amerike (1951), spričevala, pogodbe o posojilih, garancijski listi za hladilnike, etikete izdelkov itd.
VRHNIKA - Vrhnika, prečuden kraj, je knjiga (uredil jo je Janez Sumrada, besedilo pa sta napisala z Milanom Škrabcem), ki jo je izdala Skupščina občine Vrhnika. Izšla je v 3500 izvodih. V knjigi je objavljenih sto starih razglednic krajev, ki spadajo v sedanjo vrhniško občino.
LJUBLJANA - Bettetovi nagradi, najvišje priznanje Društva glasbenih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti in za družbeno dejavnost pri Siljenju glasbene kulture za leto 1991 sta prejeli Hilda Horak in Rudolf Franci. Prva je pianistka, Franci pa tenorist. Posebni listini pa sta še prejela Društvo slovenskih pisateljev in Zavod za kulturne prireditve Celje.
VOLČJI POTOK - Arboretum je obiskovalce z začetkom pomladi pozdravil v novi podobi, saj so v „mrtvi sezoni“ obnovili velik del stezic in poti, prenovili paviljon Centra za biotehnologijo in galerijo akad. slikarja Janeza Boljke (živalske plastike).
LJUBLJANA - O selitvi ne razmišljajo več na Gospodarskem razstavišču. Novi direktor Borut Jerše se zavzema za povečanje in posodobitev zmogljivosti razstavišča za Bežigradom.
Ošebrie novice
Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila v nedeljo, 28. aprila, krščena Ljudmila Smrdelj, hčerka Iva in Irenke roj. Loboda. Botra sta bila Marjan Loboda in gdč. Irena Smrdelj. Krstil je župnik Jože Škerbec. Čestitamo!
Poroka: V petek, 19. aprila, sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice in Ramos Mejiji Marko Gabrijel Zupanc in Nancy Andreja Djourian. Za priče so bili starši novoporočencev dr. Franc in Mira Zupanc in Juan in Marija Djourian. Čestitamo!
BARILOCHE
POLETNA PLANINSKA SEZONA
Čeprav o slovenskem andinizmu ni kaj izrednega poročati, ugotavljamo, da so se slovenski planinci kot vsako poletje udejstvovali v bariloških gorah in sicer tako Bariločani kot turisti iz Buenos Airesa in drugih predelev republike. Obiskane so bile koče, razni vrhovi in izvedle so se tudi razne plezalne smeri.
Ob delovnem izletu na Cerro Capilla je družbica, ki se je sredi marca mudila na kraju, kjer se bo zgradila nova koča, pripravila temelje zgradbe. Medtem so tudi dospele kupljene pločevine in mojster Jožko Simčič je že sestavil ogrodje nove koče. Zdaj je treba napraviti notranje opore, zapreti bivak z obeh strani, pa napeljati dimnik in urediti nekaj drugih malenkosti. Potem bo ves material pripravljen, da ga s helikopterjem postavimo na Capillo. Trdno verjamemo, da bo prihodnjo sezono koča slednjič stala v dolinici pod križem, kjer smo vrsto let taborili na prostem ob tabornem ognju. Seveda pa zdaj Jožko rad pove, daje dela veliko, delavcev pa bolj malo...
Med neslovenskimi andinističnimi podvigi omenim vzpon bariloških plezalcev na San Valentin, najvišji vrh Patagonije (4060m), ki leži v Čilu, zahodno od jezera Buenos Aires. Čitateljem „Svobodne Slovenije“ je morda znano, da se je na to goro povzpela leta 1952 odprav bariloškega andinskega kluba in da sta v takratni ekspediciji sodelovala Slovenca Tonček Pancerc in Dinko Bertoncelj. Dolgo vrsto let potem beli velikan ni doživel ponovnega obiska, šele v zadnjih petih letih so znova uspele tri odprave. Bariločani so tokrat sodelovali s Francozi,, ki so pripeljali s seboj enega Nepalca, Šerpo po rodu.
OBISK IRENE MISLEJ
Konec marca se je za dva dni mudila v Bariločah dr. Irene Mislej, umetnostna zgodovinarka iz Ljubljane, ki pripravlja v slovenski prestolnici za mesec junij razstavo pokojne umetnice Bare Remčeve. Mislejeva je obiskala Barin grob, stanovanje pokojne slikarke pri Skop-čevih in Petričkovo kočo Pod Skalco, ki jo je Bara poslikala z indijanskimi risbami. ■ i Hin 11......umi......1111111II im
NOVICA IZ PRIMORSKE
• Izginjajoče kulturne vrednote s Krasa skuša zavarovati Bogomila Dovjak iz Nabrežine. Sama tudi ustvaija in uporablja tradicionalne preproste izdelke, kot so loparji za kruh, leseni krožniki, mentrge ali vintle, jih rekreira in razstavlja.
ZVEZA
SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
Tudi za letošnje redne sestanke smo določile 1. sredo v mesecu ob 17. uri v Slovenski hiši. Z aprilskim prvim srečanjem bomo nadaljevale do novembra, če Bog da, tako kot že več let; letos namreč praznuje Zveza 25. letnico obstoja! Maja bo izjemno drugo sredo, ker je prvo praznik. V načrtu so poleg družabnega srečanja še predavanja in razgovori o različnih in tudi sodobnih temah, ki predvsem zanimajo slovensko ženo in mater, da ohranimo in nadaljujemo z katoliško in slovensko tradicijo.
Kot je zadna leta vedno prvo predavanje pričel pokojni msgr. Orehar, tako nadaljuje njegov naslednik prelat dr. Alojzij Starc. Izbral je zelo aktualno temo: „Slovenska skupnost v Argentini v luči navodil sv. Očeta argentinskim škofom“.
Papež Janez Pavel II. zaskrbljeno analizira poročila svojih škofov. Iz Latinske Amerike so trije podatki zastrašljivi: sekularizacija, sekte in kriza vrednot, ki so tukaj precej vidni. Duhovna kriza je velika, a je tudi zelo krivična telesna revščina; ker spadamo v argentinsko območje, smo s tem prizadeti kolikor toliko kot vsi, ki tukaj živimo. V organizirani slovenski skupnosti s našimi dušnimi pastirji in občili vedno opozarjamo na težave.
Z zanimanjem smo sledile prelatu dr. Starcu, ki nam je pozneje razložil še vatikanska ministrstva.
Hvaležne smo predavatelju za podane podatke in se priporočamo že za naslednje poslovno leto!
Drugo sredo v maju, pa bo F. Pemišek govoril o delu in življenju dr. Valentina Meršola, našega velikega begunskega dobrotnika. 15. februarja je preteklo že 10 let njihovega odhoda iz naši skupnosti k Bogu, ki je gotovo njegovo delo za bližnjega bogato nagradil.
Tajnica
« 1111111111 Ul 11111111 lll.II 11II1111111IUZU
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(nad. s 2. str.)
neuvrščenih; to v trenutku, ko se bloki rušijo, ko Moskva in Washington ljubimkata, in ko se država nahaja na najnižjem nivoju gospodarskega in socialnega razvoja v drugi polovici tega stoletja.
A želja je prevelika, in kljub vsemu je zunanji minister Guido Di Tella že napovedal, da bo Argentina zapustila Organizacijo neuvrščenih držav.
KAM PLUJEMO?
Medtem gospodarski program rojeva nekatere sadove. A obenem se v nekaterih gospodarskih krogih poraja sum, da ni vse zlato kar se sveti. Tu je treba zapisati, de se inflacija resnično ustavlja, da se državni računi spravljajo v red, da je davčna nabirka kar zadovojiva. Tudi pogajanja z zunanjimi upniki se kažejo uspešna. A večino Skrbi protivrednost dolarja. To je kamen spotike, kajti vsak trdi svoje: nekateri da je protivrednost prava, drugi, zlasti izvozniki, da je zaostala. Argentinska industrijska proizvodnja s to vrednostjo avstrala nasproti dolarja, ne more uspešno konkurirati na mednarodnem trgu. Izvoz se tako počasi a nevzdržno manjša. -
MIRKO VASLE
SLOVENCI IN ŠPORT
ROKOMET
Iščemo oskrbnika za Hotel Mascardi v Barilochah. - Tel. 0944-2548
METKA - L. in F. Švigelj - Otroške obleke -Izbira in tovarniške cene - F. Alcorta 2754
-	San Justo (Barrio San Nicoläs) -Tel. 441-7496
Snemamo na video kasete - Poroke - Krste
-	Družinske jubileje - Tel: 767-5200 Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3547; Viktor Fekonja
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzul torij; lic. psih. Marko Mustar; French 3531, 5s „B“ — Capital — Tel: 801-8220 in 71-3546
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 -Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše - tovarne - avtomobile.
Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 -Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel.: 651-7459 - Brandsen 2167 - San Justo. SERVIS
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, videokaset, radio snemalcev, kaset in avdio -Cervino 3942 - San Justo - Tel.: 651-2176. ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B“
-	San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Maijeta Šenk - Tel: 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek,
sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 -
San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek,
torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 -
9. nadstr. „E“ - Capital - Tel.: 45-0320 in 46-
7991
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne -trgovske - industrijske - odobritev načrtov
-	Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolfvar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom
-	L. Vernet 4225 - (1826) Rem. de Escalada
-	Tel.: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri
-	avtomatična zalivanje - Andrej Marolt -Pte. Illia (Ruta 8) N5 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital (1 kvadra severno od postaje Liniers).
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97
-	(1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA—PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Córdoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
Cena največ štirih vrstic A 18.000.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— A 55.000,-
Kot vemo nimamo Slovenci reprezentanta pri 1. ZRL, moški. Pri II. ZRL pa jih je kar šest. Pivovar, ki je na tretjem mestu, Kolinska Slovan, četrti, Slovenj Gradec, peti, IUV Usnjar iz Litije predzadnji, ter Ajdovščina, ki je na zadnjem mestu.
Pri 1. ZRL, ženske, se bo morala Belinka Olimpija resno boriti za obstoj. Po večletnih dobrih uvrstitvah, ima letos veliko smole. Veliko iger je izgubila samo z golom razlike. Odigrala je 17 iger od katerih je zmagala 6, ostalih 11 pa izgubila. Vodi beograjski Radnički.
V 1. B ZRL ima Slovenija veliko moštev. Velenje in Mlinotest iz Ajdovščine sta na četrtem mestu, Kranj je na sredi lestvice, Burja Centrocoop iz Škofije, Branik iz Maribora ter Oprema iz Kočevja so pa na zadnjih mestih. Vodi Medea Šparta.
ALPINIZEM
Z naslovom „Mar alpinisti lažejo“ pričenja francoska revija Vertical v številki 31. razpravo o verodostojnosti podviga Toma Česna, da je sam preplezal vrhunsko steno O čoja v Himalaji. Štiri strani dolg članek z izjavami nasprotnikov in zagovornikov in z navajanjem primerov iz preteklosti konča glavni urednik Asselin z upajočo mislijo: „Včeraj je bilo edino plačilo slava. Danes čast ni več tako pomembna. To je dejstvo. Poznam ljudi ki so na vrhu pustili uro, fotografski objektiv... kot dokaz. Vsaj Tomo Česen mora verjeti, da je res tako.“
Odgovarja mu Tone Škarja v Delu in med drugim pravi: „Zaupanje na besedo je v alpinizmu še vedno ključnega pomena. Laže se tudi v alpinizmu, a zelo redko in s kratkotrajnim uspehom. Še vsak tak je prišel na čistino. Postati dober vrhunski je težko, a potem se da dolgo biti na vrhu. Tu pa lažem niso naklonjene okoliščine. Sumi se najpogosteje rojevajo v okoljih, kjer je do teh pojav največkrat prišlo. Čeprav povsem brez potrebe a bom vseeno napisal. Toma Česna poznam od leta 1984 naprej in moje izkušnje z njim so zelo preproste — kar je rekel, je naredil, in kar je obljubil, je tudi izpolnil. Še najmanj je pravzaprav govoril.“
NOGOMET
Ljubljanska Olimpija je v zadnjih mesecih doživela veliko institucionalno krizo, in to se je seveda preneslo na športne izide. Desetorica slovenskih
SOBOTA, 4. maja;
Planinski ples v San Justu ob 22. uri. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Kulturni večer SKA dr. Andrej Fink - O slovenski državnosti v Slov. hiši ob 20. NEDELJA, 5. maja:
Obletnica Slovenskega doma v Carapachayu - celodnevna prireditev. SREDA, 8. maja
Zveza slov. mater in žena ob 17.; predavanje g. Franceta Perniška o življenju in delu dr. Meršola.
SOBOTA, 11. maja:
Začetek letošnjega Visokošolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.30.
NEDELJA, 12. maja Slovensko romanje v Lujän.
SOBOTA, 18. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
igralcev Olimpije, med katerimi so bili trije odpuščeni, se je najprej oglasila z odprtim pismom, nato pa še z ultimatom, da morajo nekateri klubski ljudje zapustiti klub, ter da se v nasprotnem primeru teh sedem igralcev ne misli udeležiti priprav za nadaljevanje prvenstva.
Vse zahteve so nacionalno pobarvane. Tisti, ki se z njimi ne strinjajo to pravijo, ter da niso ti nogometaši uveljavljeni, kajti res kvalitetni igralci, kot na primer Katanec, Novak, Židan postavijo svoje zahteve, saj lahko sami narekujejo potek pogajanj o ceni in drugih pogojih.
S pismom Olimpijskih igralcev časovno sovpada tudi razmišljujoče opozorilo štirih uglednih slovenskih nogometnih delavcev, ki pravijo, med drugim, da je „Olimpija slovenskemu nogometu in Sloveniji veliko dala, vendar od njega tudi veliko dobila. Opažamo pa, da njegova vključenost v slovenski nogometni prostor že desetletja ni takšna, kot bi si želeli.“
Kakor je iz tega videti je glavni napad namenjen vodstvu kluba. Slovenski igralci pravijo, da imajo sovrstniki iz drugih republik več prednosti (bodisi pri plačah ali pri pogodbah).
Če gledamo ves ta problem s striktnim profesonalizmom, ugotovimo, da ima vsak klub pravico pripeljati tiste igralce, katere vodstvo sodi kot najbolj potrebne, ne glede na njihovo narodnost. To velja tudi za trenerje.
Kljub vsemu, se Olimpija kar zadovoljivo bori za obstanek. Po 22 odigranih kolih, je zmagala 9, dvakrat izenačila, 11 pa izgubila. V zadnjem kolu je v Ljubljani rekordno zmagala 5:0 proti Spartaku iz Subotice. Vodi beograjska Crvena Zvezda.
V Zahodni medrepubliški ligi je najboljše uvrščen Maribor Branik, ki je v zgornji polovici lestvice. Nekje na sredi je Koper, Izola se pa bo morala temeljito potruditi, da ostane v ligi. Vodi Zadar.
ODBOJKA
V1. A ZOL, ženske, je letos mariborska Paloma Branik v slabi formi, čeprav
ESL0VENIA LIBRE
Fundador. MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administrarión:
RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 69-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak mL Uredniški odbor.
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N® 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N5 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N5 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino A 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svobodno Slovenijo: v Trstu: Knjigama Fortunato, Via Paganini 2; v Celovcu: knjigama Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
Stavljenje: MALIVILKO Talleres Gräficos “VILKO” S.RL., Estados Unidos 425 (1101) Buenos Aires - TeL: 362-7215
je prišla do končnice. Zaradi poškodb ima trener na razpolago le 7 igralk inje težko verjeti, da bodo v končnici dosegle kaj več.
V	2. ZOL, ženske, zahod sodeluje 10 moštev od katerih je 5 slovenskih, Bled, ki je na tretjem mestu, ljubljanski Partizan Tabor na sredini lestvice. Na zadnjih mestih pa so Celje, Lik Kočevje ter Nova Gorica. Vodi Pula.
V1. ZOL, moški, je Tehno Mobil (bivši Stavbar MII) izgubil kategorijo in bo v naslednjem prvenstvu igral v II ZOL. Nadomestoval ga bo Pionir iz Novega mesta, ki seje v končnici 2. A ZOL uvrstil na drugo mesto.
V	II ZOL, moški, zahod, je na prvem mestu ljubljanska Tovil Olimpija, Fužinar iz Ravne je tretji, četrti pa je Kamnik Titan.
Rojake, ki bodo v naslednjih tednih obiskali domovino, lepo prosimo, da ponesejo s seboj nekaj naših publikacij ljudem, ki nanje čakajo. Paketi tehtajo približno eno kilo. Naš zastopnik jih bo prevzel takoj ob prihodu tja. Sporočite, kam naj pakete dostavimo, gdč. Francki Cukjati (10-12: 69-9503), arh. M. Eiletzu (665-2752) ali lic. S. Jerebiču (665-2918). Že vnaprej iskrena hvala.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
TURIZEM BLED
Želite potovati po Evropi, v Združene države ali po Argentini? Obrnite se na „Turizem Bled“, ki vam nudi najugodnejše cene tudi
za polet v Slovenijo.
Kličite nas na Tel. 628-9504. Na uslugo smo vam, da vam svetujemo najboljše možnosti!
Vzemite na znanje sledeče primere z Aerolineas Argentinas SA.:
•	Bs. As. - Benetke - Bs. As. U$S 1340
•	Bs. As. - Madrid - Bs. As. U$S 1190
• Bs. As. - Toronto (ali Montreal) - Bs. As. U$S 969 • Bs. As. - Miami (ali New York) - Madrid - Bs. As. U$S 1223
Na voljo Vam je tudi Eurailpass in rezervacija hotelov.