Il Odgovorni vrednik Br. Jane* li lettre*«. Tečaj saboto oktobra (sredojesna) 1852 List 99• Hebrejske melodije Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Jer i sa. IX. Moj duh je mračen. Moj dah je mračen strane berž natcani Sje harfe, k1 jo sterpevam še samo V glasovje s persti nežnimi posegni, Ter vej romôn topeči v moje uho. Ak še v tem serci blaga nada bije, Le oni glas bo spet izvabil jo : Ak se v tem oki še so]zica krije, 7 Se ulila, péči nehala me bo. Kraji ali prostori, na ktere se hiše brez po sebne umetne naprave sozidati morejo, so pa raz lični. So namreč sledeči: 1. Skalovina (Felsengrund). Ta jezahiáno podlago nar boljši, ce je celokupna in terda, in ce je nekoliko ravna. Ďrugači je treba, deloma jo razbiti in z velicimi stroški poravnati, deloma drage podzidja napraviti. 2. Glinjevina (Thonboden). Suha in terda glinjevina je dobra za hišno podlago ; će je pa vlažna ali mokra, se na njej sozidana hiša sčasoma nekoliko vsede. A spev zarôti mi globoko, strastno, Ne vzbujaj sperva zvonkov radosti: Ker vedi, pevec, jokať moram slastno, Scer poći v persih težko serce mi$ Je tuga mrakolična je dojila, Vzdihalo v brezsni je umolklosti; Zdaj pa zaklinja jek naj hujšenT sila, 3. Pešenica ali peskovita zemlja (Sandbo den), če je njena lega ravna in terda. Nevarno je pa, na sviš hišo postaviti, zlasti če ga je ve liko, in kjer ga voda podjeda. Tudi il ovi ca, in lapornataalisoldanasta zem Da poci ali v pesni se stopi. 5 lja niste ugodne za hišno podlago: ker stepremehke in ker visoka vodaju velikokrat spodjeda in podrije. v . Kdor na taki zemlji hišo zidati hoče, mora naj se hiša zida • in hleri kraj široke in moćne podlage ali podzidje iz močniga kamnja napraviti. Popolnama neprikladna za zidanje sta ber nja ali černa zemlja, in nanos ali naplavina za hišno podlago nar bolj pri praven ? Govorili smo v 69. listu letašnjih „Novic" o lastnostih, ktere mora hiša imeti, da je ljudém prijetno in zdravo prebivališe; danes smo se name nili 9 nekaj od kraja ali prostora za hišno podlago i Baugrund) na kratko povedati. *^dor si hišo postaviti hoče, naj zbere, če je mogoče, suh in visok kraj, ki je přikladen za suhe vselej drage podlage treba (aufgeschwemmter Grund). Ako se na teh vunder zidati hoče, je treba jih izkopati noter do spodej ležečiga terdnejšiga (zrašeniga) dná. Naj veči teškoto poslednjič pa delajo: 4. Močvirje, blatovina in šot a. Tù je kleti, za dobro štirno, zâ potrebne žlebe in za telj napraviti zamore, hišno zidovje sploh. Visok kraj je tudi za tega 5 ktero zveden stavi voljo dober doseže. 5 da Kako se pa zvé, kakšine so tla, na kterihzi ob času povodnji voda hiše ne dati hoćemo? To naznanijo in povedo posestniki bližnjih hiš ; to pokaže preiskava zemljiša, će se izkopá, ali, Pred zidanjem je treba na sosedne pohištva se ozreti. Večidel je poprej mnogo razmér in pra vic presoditi in poravnati, kakor na priliko: okna kap, žlebe itd., o kterih posebne postave govoré Ako se hiša na mesto že stoječiga zidišča po (Erđbohrer). kjer to ni mogoče, zemeljski vertavnik i Da bi v postavljeni hiši goba ne rasla 5 na) staviti, ali med sosedove hiše vverstiti hoče da tù je treba, s sosedi se prej pogojiti 5 se iskuje Kadar kraj ali zemlja za prihodnjo hišo se pre 5 naj vselej zveden mož ali poznavec na po moc se pokliče, ker se o taki preiskavi še skušeni gospodarji velikrat goljufajo, ter pozneje veliko ékodo terpé. Naj perva potřebnost dobriga se poprej pregleda, će na tištim kraji, kjer zi dati hoćemo, ni že zidarska goba (po pravim: loška goba, Holzschwamm) se naselila, kar se posebno na tacih mestih navadno primeri, kjer so dolgo časa hlevi stali, ali gnojnice bile, ali na kterih dna je da fcovje strohnelo. takih okoljšinah je treba ? kraja j njeg avnost. Neravno zemlj se mo Ie poravnati, jame zasuti, globine napolnit cirne kraje posušiti — to sila delà in dnarja po trebuje, ter včasih polovico, ali še već tistiga ka pitala požre, kteriga je gospodar za sozidanje ce liga pohištva bil namenil. se stara podertina poprej odpravi, in nevarna zem lja izkopá in preč spelje. Ravno tako naj se ne zida na močno pogno jeni zemlji; ako se pa tam vunder staviti mora; iz kopaj tudi pred nekoliko čevljev globoko, napolni izkopani kraj s suhim prodam, in zidaj le s suhim kamnjem. 314 Ponovïjenfe zraka v izbah Ponovljenje zraka in njega čistota v človeških da i naj se kaznuje z ječo med 6 mesci in 1 letom Tudi mora přejeti dar, ali kolikor je dar vreden , v prebivališčih ste tako potrebne reci za ohrambo delstvo storil. zdravja, da se ne more dosti za to skerbeti. Vsa kteri vč, da čisti zvunajni zrak cloveka bolj oživi zalog za uboge tistega kraja vložiti, kjer je hudo Kdor z d podkupljenjem) kakega civil in okrepčá, kakor zaperti sobni zrak v sobah ali izbah, kolikor je mogoče, veckrat ponavljati očistiti. m nega in kazenskega sodnika, deržavnega pravdnika ali er gré za podeljevanje službe ali razsojo javnih reci 9 To se nar ložej učini, če se okna in vrata 0 hudodelstvom kakorsnega si bodi urednika k pristanosti ali k prelom ljenju uredske dolžnosti zapeljati skuša, se zakrivi odpirajo, s zrak izpelje. čemur prepih vstane, ki pokvarjeni sobni na dobiček ko i namen naj meri na njegov lasten druzega, naj se doseže ali ne. ali Kazen tacega zapeljanja je jeca med 6 mesci in Nar bolji čas za to je zjutrej, neke ure po enim letom; pri veliki zvijačnosti ali zares storjeni zna sončnim izhodu, ko je sonce megle zç bilo pregnalo ; za tem po pol dne med 2. in 4. uro. Z večer je zrak že vlažen, in ponoći zavolj merzlih hlapov meniti škodi pa težka jeca od 1 do 5 let. Poverh tega je ponudj ali zares dano d v m tistiíra kraja vložiti S b naravnost škodljiv. Pozimi, ko so izbe zakurjene, je boljši, vse okna ali vrata zajedno odpreti, ter o krat kim času sobni zrak popolnama ponoviti, kakor dalj ř? (Dalj sledi.) časa le eno okno ali ene duri odperte imeti : ker se tako znotrajni zrak vunder zadosti ne ponovi, po pravim načinu izba pa se razhladi, med tem novi ko Potovanje po haškim Spisal M. Verne. 25. pismo. zrak iiuvt £jicm., od zunej noter pridši, od gorkih sten in drugih delov izbe se precej ogreje, ker letč ob kratkim času ne morejo ravno preveč se ohladiti. Dragi prijatel I V Napo li 21. julia 1847. Ko se v Napolo pride, se člověku zdí, de je na drugi svet přišel. * r • Tù je vse polno ljudi, kónj, ko vojaki in duhovni, laca / f/led nove kazenske postave vse se mesa zoper hudodelstva 5 pregreške in prestopke (Dalje.") cij in raznih drugih vozov; róni in gospodje, menihi in clo nune vse se gnjete, vse vpije in křičí, de se človek v ne kterih ulicah, posebno pa v tisti, ki ji Toledo pra vijo, sliši. 9 skoraj ganiti ne more, in de komaj svojo besedo široka ulica je polna ognjišč. Ena cela dolga in Od krive rabe uredske oblasti QMissbrauch der kjer za lacaróne in druge uboge ljudi kuhajo in cvrejo, Amtsgewalt. de je veselo viditi. Kdor ima le kakšen krajcer, se tù Vsakteri deržavni (cesarski) ali občinski (župa- lahko in dober kup našiti. Po celo uro se nisim nave • « « . « / • V • * m » Y • v t 1 1 i C i i 1 I v V i • • • nijski) urednik, ki v uredu (službi), v kterem je zave- tical gledati, kako makaróne in druge močnate jedi 9 9 zan > sebi zaupano oblast, da bi komu, bodi si deržavi, siram potresene, brez zlic ali druge priprave jedó. kaki občini ali drugi osebi, škodo storil, kakor koli krivo doprinese s tako krivo rabo hudodelstvo ; naj ga sim menil, de so res , kakor jih nekteri popisujejo rabi je k temu samopridnost, ali kaka stranska namemba zapeljala. druga Lacaróne pa sim si vse drugač mislil kakor so; Vse strast ali po- vmazani, raztergani in zgol tatjé ; pa ni res. : ^ ai , * njih premoženje je sicer le srajca in pa platnene hlače Za urednika (Beamte) se čisla tišti, kteri ima, do kolén, in neki velik štirivoglat jerbas; vsi hodijo go- bodi si zaprisežen ali ne , po neposrednjem ali posred njem javnem naročitu dolžnost, opravila vladařstva osker bovati. 9 loglavi in bosi, nimajo družine in raji ležé ko delajo; tode tištim 9 V tacih okolšinah stori to hudodelstvo zlasti: 1. sodnik deržavni pravdnik ali drug gosposkin i ka ' ki ni treba veliko delati, ker z nekakimi krajcarji lahko živé. Lacarón tudi za pohištvo veliko ne skerbi, ampak jerbas poleti v senco, pozimi pa prek sončja pod kakšen podstrešek na tla dene, se vznak noge pa, kor tudi sicer vsak z dolžnostmi zavezan urednik, va-nj zavali, roke pod glavo križem vtakne, kteri se daodpostavnegaspolnovanjadolž- ki od kolena čez jerbas molé, na tla nasloni, ter poje ureda - ali spi dokler ga kdo ne potřebuje in ne kliče. Ne 2. vsak urednik, kteri v uredskih rečéh, torej tudi no- kdaj jih je bilo veliko več, in so bili tudi bolj razter tar 9 ki zapisovaje ali izdajaje notářsko pismo 9 kaj gani in vmazani, in kar tatvíno zadene, bolj nevarni 9 spričuje kar ni res 9 3. kdor sebi zaupano uredsko skrivnost po nevarnem raz od ene; kdor pismo svoji uredski skerbi izro- pa Francozi, ali marveč kralj Mu rat jih je dobro izu- Otrok ne redé kakor bi se imelo. Nekteri jih do starejši prav nage, ril. šestiga in sedmiga leta in mende v se ceno uniči , ali komu proti svoji dolžnosti podá; 4« advokat ali drug zaprisežen opravnik, ki ali k večim v samo srajčico cele dní prek morja laziti in igrati pusté, de so od sonca vsi oparjeni in opečeni svoji strani na škodo pomaga na s protni ku pravne in černi ko cigani, desiravno cel dan po vodi brazdajo spise sostavljati ali ga sicer s svetom in djanjem lot. podpírá* Kazen tega hudodelstva je težka ječa od 1 do Po velikosti hudobije in škode se zamore taista tudi na 10 let podaljšati. Rokodelci pa pridno delajo; do desete in enajste ure ponoći sim jih vidil delati, desiravno so bili nar daljsi dnevi, ko sim tam bil. Napola je silno veliko mesto in šteje do 500.000 Zato je pa tudi, kakor sim prej rekel, toliko ro- duš. Urednik, kteri oskerbovaje pravico (pravosodje), potanja in krika, de se dalječ okrog mesta sliši. Me 9 podeljevaje službe, ali razsojevaje javne reći, svoj ured sto leži neizrekljivo prijetno med morjem in med gric/ sicer po dolžnosti opravlja, pa za njega opravljanje, ki ga na severni in zahodni strani obdajajo. Nekdaj, dar neposredoma ali posredoma vzame, ali si- ko je bilo manjši, je bilo obzidano, ker se na iztocni cer odtod si kak dobiček nakloni, ali obljubiti da; strani blizo cerkve Karmeljske matere božje še nekoliko ravno tako, kdor se po le-tem sploh pri oskerbovanji stariga mestniga ozidja vidi; sčasoma pa je toliko pri-ovojih uredskih opravil h kaki pristranosti zapeljati rastlo , de dalječ čez to ozidje sega. 315 Verh narvišjiga griča na severni strani je silno terden grad ali tabor, ki mesto strahuje Ermo" (sveti Erazèm) pravijo. Razun poleg morja se varjejo. ? in ki mu „Sant tega Življenje slavnih Slo vano v grada so VIII. drugi trije tabri, ki mesto proti jugu Jernej Kopitar y Na južni strani se vidi dalječ v morji Kaprišk slavnoznani jezikoznanec slovanski, sin kmetiskih stari tok (Jsola di Capri) na zorni strani mesta pa je sev ) je bil rojen leta 1780 lepa silno rodovitna ravnina z nikdar pokojni V vasi Vodiške fare na Krajnskem. > 23. augusta v Rep nj ah jem. h r i b Na večerní strani pa oklepa mesto Posil Mestne ulice so v • del ravne, tode nektere le Viditi, da sinek ni slabe glavice, in da ga nauk veseli, ga peljejo oče devet let starega pastirčka v belo Ljubljano, kjer se potem tako dobro vêde, da pervo voske y hise so sila visoke in imajo skoraj vse pio šnjate strehe Cerkvá je mnogo, pa ne tako velicih in lepih kakor v Rimu. Nar lepši je po moji misli že ne davno sozidana cerkev sv. Frančiska de Pavla ki na velicim tergu , stoji V redu in v primerah Agripovi kraljevim dvoru ravno nasproti ra Panteona v Rimu je dana. Na tergu nad cerkvijo in kralje dvoram stojite krasni, iz brona vliti podobi Karola III. in Ferdinanda I. na konjih , ki jih je slavni Kanova naredil. Razun te krasne cerkve sim le malo druzih ogledal, namreč stolno cerkev sv. Januaria, ki je sila velika V ti cerkvi hranijo truplo sv. malo solo v pol leta dokonča, v tretji mali pa je bil že pervi izmed vsih. Tudi v visjih šolah so ga vedno med perve šteli.- - Ondaj je živel v Ljubljani za našo domovino in njenev bistroglave sinove posebno vneti in učeni mož baron Žiga Cojz. Učenost mlađega Kopitar ja muni mogla neznana ostati. Vzame ga odraslega za dobro plačo v hi so za učenika svojemu sinovcu. Ko sinovec na Dunaj odide, priderži blagi dobrotnik Kopitar ja kteri mu se je bil s svojo učenostjo neizrečeno priku- y pu za svojega tajnika ali oskerbovavca vsih svojih opravil. Ko bi bili še stariši živeli, bi bil Kopitar, zver in ravno tako bogata. šivši osmo šolo Januaria, ki je patron neapolitanskiga kraljestva, in ki Napolitancam vsako leto čudež ponovi, de njegova so-sedena kri, ki jo v posebni posodi hranijo, skipi in za- in bolj ko vrč, bolj so Napolitanci veseli, in boljši 9 pred kot ne v duhovski stan stopil. ga ni mogla k temu, pri vre * létine se nadjajo ; potem cerkev sv. Januarčika, ali pri kteri so lepe in prostorne ka-in pa z žlahnim marmorjem silno bogato jezuitarsko cerkev, in še nekoliko druzih. Nobene pa nisim bolj ginjen ogledoval, ko cerkev matere božje Karmeljske, ne zavolj nje bogatije, tudi ne zavolj zlata sv. Januaria ubogih, takombe y Samopridna želja rodovine pa praviti. Ker se po kmetih pri nas večidel iz samoprid-nosti taka res močno godi, naj povćm kratkočasnico v poduk, ki jo Kopitar popisovaje življenje svoje sam pripoveduje. Kmetiški ljudje se srečne mislijo , če imajo duhovnega v rodu. Dokler živi, gaobirajo, kolikor kdo more, po smerti pa ga podedovajo (poérbajo). Ko se nekega dne menijo pitar i kako svet je duhovni stan, reče Ko-dobro vedoč „kam pčs taco moli", nalašč, da si > in biserov , s kterimi je podoba matere božje okincana ampak zavolj zaliga nemškiga mladenča, ki je v ti cerkvi pokopan. Desiravno komaj še le 15 let star se je vender v letu 1267 z veliko serčnostjo v Italio vzdig- je naj svetejšega izbral kapucinarskega. „Kako so me pravi na to razgovarjali! Zakaj? Zato ? ker nil, svoje , ki so ga želeli in klicali, in kraljestvo y ki mu je po vsi pravici šio, desiravno ga je bil svet Oče Papež drugimu daroval, iz rok vrinjeniga kralja rešit in otet. Nestanovitna sreča ga pa kmalo zapusti; so-vražniki ga otepejo; komaj vbeží, in se neki konec pon- ne smejo kapucinarji premoženja imeti". Ker se mu pri Cojzu zdaj še veliko boljše godi kot popred, ostane pri njem po doveršeni osmi šoli še osem let, od leta 1800 do 1808. Med tem se je sa-motež mnogoverstnih lepih in koristnih naukov učil. Po francosko se je bil nekoliko že v četerti latinski šoli naučil, do dobrega tinskiga močirja skrije; tode tudi takrat ni manjkalo rodovino naučil. hudobnih izdajavcov, kakor jih nikoli ne manjka neki pa v Cojzovi hisi od učenika franco-skega jezika. Po laško se je med Cojzovo na pol laško Razumel je tudi po angleško. Ker je je izdal. V Napolo so ga peljali, in tu Frangipani ga blizo imenovane cerkve na velicim tergu, ki mu zdaj kralja Karola Anžuskiga stari terg pravijo, so mu pričo (Charles d' Anjou) °J i Tako je posrinil e> zadnji gerdi spomin! glavo odsekali. odraslik slavne Hohenstau- fenške hiše, kralj Konrádín, z zvestim prijatlam Miroslavám Badenskim. — In še le letos mu je v ti cerkvi Bavarski kraljević Maksimi lian spominek postavil — lepo, krasno izdelano podobo iz beliga marmorja z nemškim in laškim napisam: »Diess Denkmahl setzt Maximilian Kronprinz von Baiern dem Kônig Conradin, dem letzten der Hohenstaufen einem Verwandten seines Hauses«. njegov dobrotnik natoroznanstvo posebno cislal, se je Kopitar s tem marljivo pečal. Posebno veselje je imel do greškega jezika. Po latinsko je znal pisati, da malo kdo tako. Da se je slovanščine lotil, se je tako zgodilo: Dokler je bil še Kopitar pri baronu Cojzu, je pri-hajal Cojzovi rodovini slovenščino razkladat Vodnik y ondaj Ljubljanski učenik in naš pervi pesnik, čigar živ ljenje je bilo že v Novicah y 2. tečaju) popisano. Leta 1806 pusti vojaški poglavar Bellegarde po odhodu v Kotar (Cattaro) svojo hčer ž njeno učenico , dá ker Učenica pristavi še, da je kuharica djala: „Še lepši bi vred pri baronu Cojzu. Pa kmalo se Cojzu tožite se ne morete z Ljubljanskimi kuharicami méniti y naj boljše drugace kot po „krajnsko" ne umejo Stari terg me je spomnil pa tudi na Mazanjel Masaniello bile gospodični, ako bi znale po „krajnsko". Prosite ga, da bi vsaj mladi baronici dobrega učenika za krajnski casa silno mogočen moz nekiga mladiga ribiča, ki je bil nekaj jezik preskerbel". Cojz pa se tej pomoti ni mogel na Ko so se bili namreč Napo- 0mejati. Kuharica je menda djala: „Še lepši (lepše) Neki oficir, ki pa sam ni dobro po naše litanci v letu 1647 zavolj nekih novih davkov spuntali, bi bilo znal » je bil Mazanjelo ljudski poglavar, in je ljudi večidel na tem tergu zberal in nagovarjal, in od tod španjolskiga vladarja strašil. Pa prenaglo se je bil prevzel in je učile zlepševati; g-otovo bi nil. spá po Slovenskem učilo. jima je bil kuharične besede onàko přestavil. da bi imel naš jezik pač lastnost ženske, ki bi se ga revno pog se ga več gospodičenj in go Ze dra gega dné zacnè francosko baronico Kopitar svojega maternega jezika učiti. Ker pa nima pripravnih bukev, ji spisuje sam govorila. pravila (regelce) po francosko. Tako naglo sta Be učila, Terdno obokan hlev in nagla pomoč sta storila . da ni da je Francoskinja za dva mesca s krajnskimi posli že druziga kot stelja z jasli vred pogorela. po naše e________ Wovicar iz mnogih hra jev C. k. ministerstvo kmetijstva je ukazalo v vsih der žavnih gojzdih za vojaske barke vgodni les popisati. Nove dvajsetice, ki so podobne laškim liram, se že (Konec sledi.) Stovanshi popotnih Spisuje Fr. Ceguar. # Društvo sv. Mohora. V nedeljo 26. septembra je bilo siedeče obravnovano : 1. Je bilo oznanjeno, da se je doslej 520 društvenikov oglasilo. — 2• Je bilo sklenjeno, da se ima cena „Blagomira", ker je ta knjiga med občinstvam vidijo. Ministerstvo uka je ukazalo f posebno za šolska darila namenjena, od 30 kr. na 20 kr. 55 3. Da zgodo- sr. znižati in tako po bukvarnicah prodajati. ee ima neko darilo za najboljšo prostonarodno vino slovenskega naroda" razpisati. # Društvo sv. Mohora je razposlalo tretjo knjigo pod naslovom : „Sola vesela** dotičnim odborom, jo med družbenike razdelit. Tudi pervi govorov" bo te dni izdalo. 9 zvezek „duhovnih na v # Stevilo prebivavcev v Petrogradu znese sedaj y mo ■S»«. 550.000 ; v letu 1846 jih je bilo še le 478.000 ških je dvakrat toliko kakor ženskih. Iz Ruskega je zopet prejel patriarh Rajačič za poškodovane serbske cerkve 793 gold. 18. septembra se je v Krakovi kolera in sicer v bolnišnici prikazala. % V mestu Plocku je znani polski zgodovinopisec Gawarecky za kolero umerl. Ruski deržavni svetovavec Peter Kôppen je ravno izdal velik národopisní zemljovid v ruskem jeziku, iz kterega se vidi, da na Ruskem stanuje 38 različnih narodov. , . v * Ceski slovnik za gimnazije in realke je že gotov pregledan in se bo zacel koj natiskovati. * Gosp. Škroup je v českem jeziku novo pevoigro spisal pod naslovom: Kolumbus. Iz Berna se piše, da se bodo ondi od 1. oktobra da naj se pri napravi novih šol gleda, če je šola po trebna ali ne , ki se sicer nima poterditi, če učitelj ne vživa 200 for. letne plače, pomoćnik pa 100 forintov Komisia, ki se posvetuje o vreditvi plačila vradni kov, je svoje delà končala in deržavnimu svetovavstvu izročila. Nar nižji plaća za Dunaj bo, kakor se sliši 500 gold. Za stanovanje bodo dobivali vradniki 15 for. od 100 for. plačila. — Govori se, da bo austrianska vlada posebniga komisarja na bosniško mejo poslala, da bo skerbel, da se beguni iz Bosne pod streho spravijo. Šotor, v kterem je njegovo veličanstvo, cesar na vojaškim ležišču pri Budapeštu stanoval, je bil iz guta perche kupili so ga v Londonu za 600 forintov. — Pripoveduje m m m • V • » m m se y 5 da se bo po najvisjim ukazu nov serbski polk ho lanov napravil. Okrog Dunaja in po Ogerskim se je Mí. y tergatev pričela. Hvalijo se, da bo dovelj dobriga vina. V planínah Liptavske županije na Ogerskim se je goveja kuga zlo razširila , kjer je dozdej 1350 živin-čet zbolelo in 580 se jih zopet ozdravilo. Vender iz te županije se bolezen še nikamor ni zatrosila. — Po vsih časopisih se bere, da je někdo v Terstu mašino za šivati znajdel, ki delà za 40 krojačev in prav lepo. Malo trenutkov in hlače so popolnama dodělaně. — Ker se ni dovolj denarja nabralo za brod „Radecky" misli dotični odbor znesek deržavi prepustiti za napravo narodniga spominka. — Jukič je že v Rim přišel. V Carigradu ga niso pred sodbo poklicali, ampak imeli so ga le za M austrianskiga ogledúha. pred durmi; govori se celô Na Franco8kim je cesarstvo za resnico nismo porok začele vsako nedeljo igrati češke igre * Gospod Algôwer pripravlja k tisku trigonome trično knjigo v českem jeziku. Xoviéar iz oranski h hra jev. Iz Beligrada 8. sept. Goveja kuga se je ne- posebno imenitna za morske bitve. da je francoska vlada papeza naprosila, da bi v Pariz přišel Napoleona za cesarja kronat. — Na Francoskiin je znajdba storjena in od ministerstva poterjena: z brodovi pod vodo voziti. To je znajdel dr. Payerne in se zavezal iz Francoskiga na Angleško pod morjem priti, naj se mu zaukaže, od kodar hoče. Ta znajdba bi bila davno po Hercegovini in nekim delu Bosne zlo razširila pripravlja velikansk parobrod j -— Anglican Brown ki bo zares zaslužil ger in tamošnjim prebivavcem mnogo škode učinila, potem ško imé bydrarchos (gospodovavec vôd). Ta parobrod je nekoliko pojenvala in v mestih celô zginila. Poslednji ima v 48 urah iz Europe v Ameriko priplavati, ko v ćas pa se je ta bolezen po hercegovaškem kaliduku do današnjih dnéh nar hitrejši parobrodi nar manj 10 ali 12 ............... ~ . . g gep_ tembra ie znani vetroplavec Green svojo petstotno in po-slednjo pot v zrakové nastopil, ker zanaprej hoće počivati. Goromda, od Goromda do Cajniča in po bosniškem pa- dni potrebujejo, navadne barke pa 8 tednov. š-Jiku od Binče do Kraljeve gore tako hudo razprosterla in divjati začela, da je mnogim prebivavcem , ki so po 80 glav goved imeli do poslednje glave vse popadalo. Iz tega se zamoremo prepričati, da, kjer se ta bolezen enkrat vseli in vkorenini, jo je teško iztrebiti in da se ne vmiri, dokler ni mnoge škode napravila. Pa nujte veselejšo novico! Po mnogim prizadetji Angličani so se prepričali, da ni mogoce telegrafa čez atlantiško morje v Ameriko napraviti, vendar še niso obupali, ampak mislijo ga iz severniga roba Sko-cie skoz Islandio do Grônlandie in od tod naprej napraviti. Misliti bi bilo, da bi bilo veliko ložeji ga skoz Si vbadanji in težavah je osoda našega gledišča sklenjena. birio napraviti. Zidanje in vse, kar je z njim sklenjeno, je prevzel 0jt\UUUJW »PV J n«« JV MA UJ i IJI pniviijvuif ^ JV f» v. «W. g. ---------C? * " ' Steinlechner in upamo, da se bode temeljni kamen pri je soha kralja Nabuhodonozora. Pri kopanji krog našli Angličani veliko moško soho iz mesta Babilona so zlata ? pravijo 5 da lepem vremenu z veliko slovesnostjo položil in delo berzo napredovalo, ako nam deževna jesen na pot ne stopi. Iz Ljubljane. Ta teden smo imeli v Ljubljani za zadn je k vatre tega leta ^ to je* od dvakrat oginj in sicer v torek in vceraj. V torek po-poldne proti štirim se je v gosposkih ulicah unél v kup-čijski kleti vinski cvet. Ljudje so naglo skupej přivřeli oktobra do konea decembra, znese ~ » za liste po pošti dobivane • v ti > z gnojem klet zakidali in tako srecno oginj zadusili. Včeraj zjutraj ob eni pa zacnè v nekim hlevu v kri skarnici prejemane 45 kr. Tisti ^ ki I¥oviee na kvatre naroeujejo. so te daj žanskih ulicah goreti, in plamen skoz oknja švigati. povabljeili • narocilo ponoviti Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.