Z34. itcvilkfl. v sredo. 9. oktobra 190). XL leto. attaja vsak dan stetor, izimSl nedelje h^praKilke, ter velja po pofttl prejfeman za avstro-oflrmke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za|četrt|leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mnbilano 8 pošiljanjem na dom za vse lete H K, za pol leta 12 K, za četr* leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deieie toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb« •rez,istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati sr Rokopisi se ne vračajo.. - Uredništvo In opr&vnUtvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstrn upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari 5?dttrmi telefon it 34. /tfesečna priloga: 9fSlovenski tehnik". PoMmeue številke po 10. h. Cpravništva telelon št. 85. Proti Honsumom. Preti približno desetimi leti je preplavila klerikalna stranka vse slovenske pokrajine s kOnzumnimi društvi, mislec s tem uničiti vse Hste elemente, ki se niso dali vpreči pred vo? klerikalne politike. Snovali so si1 ti konzumi pod ^pretvezo, koristiti širokim masam slovenskega ljudstva in jih varovati pred izkoriščevanjem pred vsem s strani trgovstva. V resnici pa so se ta društv« ustanavljala zgolj v to. da l)i klerikalci dobili ljudstvo popolnoma v -svoje roke in prisilili trgovski stan, ki ni hotel rade volje pod klerikalni jarem, da bi prešel v tabor dr* Kreka, očetu klerikalne gospo-- ki rsk e organizacije. K\?r ta društva niso odgovarjala potrebi, marveč jih je rodila samo slepa strast, pred vsem pa. ker niso bila osnovana na solidni, reelni podlagi, so sprva jedva vegetirala, dokler niso jela pešati in hirati, čemur je sledil z nepričakovano hitrostjo propad in pogin. Dasi je naš list takoj sprva zavzel nasproti konzumom docela pravilno stališče ter kazal na pogubne posledice, ki jih mora povzročiti brezmiselno snovanje konzuninih društev na tleh, ki nimajo za nje eksistenčnih pogojev, vendar je klerikalna stranka, v prvi vrsti seveda njeni ožji in glavni pristaši duL«»rni-ki, brez arhive in prevdarka nadaljevala započeto delo ter snovala takozvana kmetijska društva, kjerkoli ,yi je prišlo na misel ne glede na to, če so krajevne razmere m pametni, stvarni razlogi naravnost govorili proti temu. Nesolidna podlaga, zani!;rno vodstvo, v katerem so hili po največ duhovniki, ki jim je nedostajalo naj-primitivnejšega strokovnega znanja, zlasti pa sposobnosti, ti in drugi momenti so zapored spravili kon-zume na rob gmotnega propada, da je jelo pokati na vseh koncih in krnjih. V par letili je šla pretežna večina teh nebodijihtreba rakom ž\ i>,gat in ribam gost in mesto koristi, l.i bi jih naj ta organizacija donesla slovenskemu ljudstvu, je bilo gmotno uničenih na stotine in tisoče kmetskih eksistenc. Klerikalci, ki so preje s svojimi konzmni kmetu obetali modrino z šegi™ ^-jxjmpnfR m n^g^ij^ neba doli, so uvideli, da so jo korenito zavozili, dobili So velikanskega moralnega mačka, toda napram javnosti še vedno skušajo prikriti svoj finsko, svojo blamažo. No, ta njihov fiasko so sedaj razkrili njihovi politični zavezniki, nemški klerikalci, ki so v državnem zboru že v preteklem zasedanju vložili predlog, ki je naperjen proti kon-zumnini društvom, to je proti tistim gospodarskim organizacijam, ki so jih še nedavno tega snovali vse v p rek naši duhovniki. V tem predlogu zahtevajo Bielohhuvek iu tovariši, naj se zakon o konzumnih društvih spremeni tako, da smejo člani tai.'nih društev biti samo fizične osebe, da smejo te zadruge prodajati samo za pol jedel jsk i obrat potrebna sredstva z izključitvijo vseli modnih, konfekcijskih in za luksus slnžečih predmetov, delikates in opojnih pijač, predvsem pa zahtevajo, naj se prenove, da bi bili člani oziroma odborniki konsumnih društev uslužbenci ali funkcionarji države, dežele, komunalnih zvez ali verskih družb. Znano je, da se je v naših kon-zumih prodajalo vse drugo, samo ne za kmeta potrebne stvari; takozvana kmetijska društva so bila ponajveč navadne bezniee, kjer se j*1 popivalo noč in dan na žive in mrtve, zavodi, kjer se je kmeta zapeljevalo k zapravljanju in pijančevanju. Iu voditelji teh konzumov so bili in so še skoro izključno duhovniki, ki so si<-er govorili, da hočejo kmeta rešiti gospodarskega propada, a so ga dejansko samo zavajali k zapravljanju in s tem tirali v gmotno propast. Naš list je z vso brezobzirnostjo nastopal proti takemu »gospodarskemu reševanju« našega ljudstva in ne glede na levo ali desno razkrinkaval to brezvestno početje klerikalnih osrečevatel j ev« ul>ogega našega ljudstva. Dolgo smo bili osamljeni in naš glas je bil glas vpijočega v puščavi. A še v naših krogih se je nam zamerilo, češ, da postopamo preveč brezobzirno in da s tem škodujemo dobri narodni stvari. No, čas je nam donesel sijajno zadoščenje. Nemški krščanski socialci, ti najintimnejši zavezniki naših klerikalcev, zahtevajo sedaj spremembo zakona o konzu-mib v vseh tistih točkah, ki smo jih leta in leta z vso odločnost jo pobijali mi! Bielohlawek in tovariši so klerikalci, a vendar so primorani klicati: »Z duhovniki ven iz konzumnlli društev!« Obrtni vestnik. Zadružni inštruktorji. Ko je po noveli iz leta 1883. naše obrtno zakonodajstvo zadobilo novo smer, ker se je na mesto obrtne svobode postavilo v obrtni zakon določbe v varstvo malega in srednjega obrta, iu tako pričenjalo staviti tudi temelj stanovski organizaciji po obrtnih zadrugah, se je ročno pokazalo, da treba dati novim obrtnim organizacijam, če naj razvijejo plodonosno delovanje v prilog zadružnih članov, organov, ki bodo podpirali obrtne zadruge s svetom in dejanjem. Pokazalo se je z vso jasnostjo, da treba obrtnikom, če naj se poslužijo z uspehom določil, njih varstvu namenjenih, pokazati pota in razložiti jim sredstva. Prepustiti jih, da si sami pomagajo, kakor vedo in znajo, bi po-menjalo toliko, kakor onemogočiti graditev stanovskih organizacij. 2e ustanavljanje stanovskih zastopstev dela velike težave priprostim obrtnikom, ki niso in ne morejo biti vešči postavnih predpisov, katerih se jim je držati ob snovanju. Prepričati posamezne obrtnike, ki so leta in leta hodili svoja pota brez ožjega stika s svojimi tovariši, o koristih složnega delovanja in o koristih stanovskih zastopstev, je često teže, kakor bi si elovek na prvi hip predstavljal. Zbrati obrtnike na posvetovanja, pripraviti pravila, izposlovati potrditev pravil od strani oblastev, že dela tež-koče, ki se le pomnože, kadar treba pričeti z rednim poslovanjem Vse to predpostavlja pouk in pojasnila. Tudi ni v nemar puščati okolnosti, da napravi dober vtisk na prizadete obrtniške kroge in da se dvigne njih zavest, če vidijo, da jim gre na roko in da jim pomaga oseba z uradnim značajem. Že prijazna in vzpodbudna beseda mnogo zaleže, saj jih izkušnje, ki so jih dobili vsled občevanja z raznimi uradi, žal niso in niso mogle raz aditi, ker le redko pridejo v dotik o z oradi, kjer se jih prijazno sprejme. Posebno v južnih kronovi-as . kjer vsled nedostajanja sočasnega pouka v strokovnih nadaljevalnih šolah obrtniki nimajo in ne morejo imeti toliko umovanja za skupno stanovsko delo. kakor v kronovinah. kjer gre paralelno s strogo strokov- nim izobraževanjem in urjenjem pri mojstru v delavnici šolski pouk, ki izpopolnjuje izobrazbo in budi zanimanje tudi za stvari, ki presegajo tesne meje posameznega obrta in po-edinega obrtnega obrata, je v podvojeni meri treba obrtnikom posebnih svetovalcev po poklicu. Lep, hvaležen in obsežen delokrog se odpira takim svetovalcem. Potrebni so taki svetovalci in pospeševatelji tem bolj, ker imajo prostran, do malega še skoro neobdelan delokrog tudi glede dobrodelnih naprav, kakor bolniških bla-gajnie, podpornih skladov, nadalje glede uvajanju strokovnega pouka ne samo za naraščaj, ampak tudi za že samostojne obrtnike. Toda tudi s tem še njih pose] ni končan. Mogočni konkurenci velikih obratov, opremi jenih z vsemi pridobitvami moderne tehnike, se je mogoče malemu in srednjemu obrtniku trajno ustavljati le, če išče opore in okrepitve v skupnih gospodarskih napravah na zadružni podlagi Tudi pri posvetovanju glede osnove takih uredb in naprav, še bolj pa ob uvedbi sami potrebujejo obrtniki pouka in sveta. Mnogo zaprek treba ob takih prilikah odstraniti, mnogo predsodkov odpraviti, odgnati mnogo nezaupljivosti iu bojazni pred novo, še nepoznano stvarjo. Koliko laže gre ob takih priložnostih, če vmes poseže blagodejno vpliv spretnega svetovalca in bodrilca, ki uživa zaupanje tembolj, ker sam ni osebno prizadet. Pristopa pa potreba, da treba zopet in zopet tudi posameznemu obrtniku sveta od izkušene in zaupanja vredne strani. V vseh teh prime rili in seveda še mnogih drugih je podpora in pomoč dobrodošla obrtnikom. Osobito po važni izpremembi obrtnega reda leta 1897. se je živo občutila v interesiranih krogih nujna potreba po uvedbi posebnih svetoval cev v zadružnih zadevah. Tudi vlada sama jo prišla do spoznanja in prepričanja, da je neodložno in neodbit-110 potreba ustanoviti institucijo, ki odpomore obstoječi potrebi in pomaga zadružnemu gibanju potom obrtnih organizacij na noge. Leta 1899. je potem vlada poklicala v življenje tako institucijo in je te svetovalce in pospeševatelje nazvala zadružne inštruktorje. Njih število je bilo za prvi početek le majhno, zategadelj pa tudi delokrog odkazan posameznim zadružnim inštruktorjem tako velik, da je bilo takoj videti, da bode prav kmalu treba izdatno pomnožiti te organe. Kaše slovenske dežele so bile prideljene okraju zadružnega inštruktorja, ki je imel svoj urad v Ino-mostu. Temu okraju so pripadale: Tirolska s Predarlskim. Štajerska, Koroška in Kranjska. Zadružnemu inštruktorju v pomoč se je pridoda! za Kranjsko deželo in za zadruge izven Kranjske, ki poslujejo v slovenskem jeziku, še en pomožen uradnik. Institucija zadružnih inštruktorjev je bazirala od početka (torej od leta 1899. dalje) pa do letošnjega leta le na posebnem ukazu trgovskega ministrstva. Naloga zadružnih inštruktorjev je po tem vladnem ukazu sledeča: 1. podpirati obrtne zadruge v doseganju namenov, ki so jim odkazani po obrtnem redu; 2. pospeševati ustanavljanje in snovanje zadružnih naprav, ki služijo gospodarskim, humanitarnim interesom in izobrazbi ter delovati na to, da se izvede sinotreno organiziranje obrtnih zadrug, njih pomožnih naprav in zvez obrtnih zadrug; 3. podpirati obrtna oblastva ob nadziranju zadrug in ob važnejših organizatoričnih zadevah; 4. poročati o svojem delovanju in svojih izkustvih trgovinskemu ministrstvu ter vršiti poizvedbe, ki jih naroča trgovinsko ministrstvo v zadružnih zadevah in zadružnih vprašanjih. V ta namen je zadružnim inštruktorjem naročeno, da stopajo ob izpolnjevanju dolžnosti svojega delokroga v neposredno dotiko z obrtnimi zadrugami in obrtnimi zvezami. Zadruge pa so na drugi strani dolžne, dajati zadružnim inštruktorjem potrebna pojasnila, kakor tudi dati jim priliko, da pregledujejo zadružno poslovanje. Ume se posebi z ozirom na prejšnja izvajanja, da je le v interesa obrtnih zadrug, da se obračajo s polnim zaupanjem do zadružnih inštruktorjev v vseh panogah zadružnega poslovanja, zakaj poglavitni namen teh koristnih svetovalcev je. pospeševanje zadružnega življenja in zadružnih koristi. Institucija zadružnih inštruktorjev se je naglo oživela in priljubila pri obrtnikih. Koči se mora. da so si znali v hitrem času pridobiti zaupanje obrtnikov. Povsod so se začele oglašati želje, da se zadružnim inštruktorjem zmanjšajo prvotno jim odkazani okraji, ki so zaradi prevelike prostranosti in razsežnosti ovirali razvoj koncentriranega delovanja. Vsled tega se je okraj zadružnega in- LISTEK. Kersnikovi spisi. (Janka Kersnika „Zbrani spisi". Uredil dr. Ivan Prijatelj. Zvezek V., sešitek I. Založil L. Schvventner.) Kaj so Kersnikovi romani v slovenski književnosti je bilo že toli-krat povedano, da v tem ozira nećemo izgubljati nobenih besed več. Nova knjiga Kersnikovih »Zbranih spisov« obsega pesmi, veseloigro »Berite .Novice- in leposlovne ter politične feljtone. Kakor malone vsak mlad človek, se je Kersnik poskusil tudi kot lirik. .Janežičev »Glasnik« je priobčil njegove lirske prvence, ki so opozorili Stritarja na mladega pesnika. V Stritarjevem »Zvonu« so izšle potem najboljše pesmi Kersnikove. Lahke, ljubeznive kitice so te simpatične pesmi, zložene v lepi, za tisti čas jako lepi pesniški obliki. Zadnja pesem, ki jo je Kersnik zložil, je tudi najlepša vseh njegovih poezij. Izšla je v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1882. Takrat so bili Nemci razpisali znatno nagrado za narodno himno in po vseh deželah je takrat grmelo »Das deutsehe Lied«. V odgovor na to je zložil Kersnik »Našo pesem«. Dan danes si ljudje niti predstavljati ne morejo, kako velikanski vtisk je takrat napravila ta krasna pesem, ta bolestni in jezni vzklik užaljenega slovanskega srca in to krepko zaupanje v svetlo pi iliodnjost. Od rok do rok je šel »Ljubljanski Zvon« in celo Stari ljudje so se na pamet naučili Kersnikovo pesem; bila jim je bodrilo in tolažba; vsak dijak jo je znal na izust in se ob nji navduševal. Takrat je bil na učiteljišču ravnatelj nemškritar Hrovath.. Izvedel je, fla neka preparantka — narodnih deklet je bilo tedaj malo na učiteljišču pri vsaki priliki draži svojo nemškuta rske koleginje z deklamo-vanjem neke »lmjskajoče < pesmi. Poklical je preparantko k sebi. dn bi jo oštel in zahteval, naj mu dekhnnirn dotično »hnjskajočo« pesem. Bila je to Kersnikova »Naša pesem«. V začetku se je Hrovath nekako ironično smehljal, a ta smehljaj njegov je hitro izginil. Za vašo vero in zemljo mi kri srno prelivali, B vi bolest in kri vso to za svojo ste prodali. Slovane v boj podili ste za svojo domovino, slovansko kri svojili ste za nemško zgodovino. Oh, tuje, tuje nam zemlje s krvjo smo jih gnojili, doma, doma pa smo polje s solzami si rosili. In po rdečih brazdah tam moč vaša je zorela, doma, doma pa rosna nam le pesem je evetela. Pri teli verzih je začel ravnatelj Hrovath nekam težko požirati slino, kakor da bi se bilo v njegovem srcu kaj oglasilo, in ko je gospodična končala, pripravljena da bo slišala dolgo pridigo, se stari neinškutar ni mogel premagati in ni nie drugega, rekel, kakor-: Es ist gnt. Slovensko pesništvo se je od tedaj lepo razvilo, ali malo je pesmi, ki bi se glede vznesenosti in poleta, glede čuvstvenosti in iskrenosti mogle meriti s Kersnikovo »Našo pesmijo«, a ne ene je ni, ki bi bila srea tako razvnela kakor ta. Knjiga obsega nadalje šnloigro »Berite Novice«. Ta igra, ki se je že neštetokrat igrala po vseh slovenskih odrih, je tako znana, da pač ni treba o njej govoriti. Dobri dve tretjini te knjige obsegajo literarni in politični feljtoni, ki jih je Kersnik obelodanil v slovenskih političnih časopisih v »Slovenskem Narodu« in v »Ljubljanskem Listu«. Elegantne črtice so to, pisane duhovito in polne ljubeznivega humorja, pisane v tistem lahkem slogu, ki je bil posebna lastnost Kersnikova. Marsikaj bo seveda današnjo generacijo le še dolgočasilo, kajti pisano je bilo za tisti čas in za tisti dan in se nanaša na dogodke, ki jih vedo le še starejši ljudje in na osebe, izmed katerih jih je že mnogo pozabljenih ali pa že tudi pokopanih. Kje so že ti časi, ko so bili ti feljtoni aktuvalni in so jih prijatelji in neprijatelji čitali z veseljem, ko so bili Šuklje, Kersnik in Višnikar združeni kot Triglav in oznanjali elastiei-teto in sta dr. Tavčar in Hribar izdajala »Slovana«, kje so časi, ko je Haderlap uprizarjal svoje neprostovoljno komične literarne revolucije, ko je Luka Jeran v »Zgodnji Danici« oznanjal najskrajnejši zelotizem. Tudi oblika teli feljtonov ne bo ugajala današnjemu rodu. Danes smo preklicano demokratični tudi v polemiki, česar v Kersnikovih časih niso še poznali. V pričujoči knjigi je objavljena le polovica teh feljtonov, prihodnja knjiga, zadnja Kersnikovih »Zbrali ili spisov«, prinese konec feljtonov iii komentar celemu petemu delu ter životopis Kersnikov. Nazu]... (Spisal V. M. V i lan o v.) Pust septembrski dan. Dež prši že od jutra v drobnih, finih kapljicah, kakor bi ga sipal iz prav tankega sita. Dolgočasno, leno se preriva- jo oblaki nad vasjo, zaspano >e vlačijo nad vrhovi smrek in se jih dotikajo, kot bi si hoteli počiti na njih svoje trudne ude. Včasih potegne sapa in zmeša za trenotek kapljicam navadno smer. Nagajivo jih porine v okna, ali pa jih požene v kako odprto vežo . . . »Slaba pot bo ... nikakor se Beče ustaviti ... ne pa ne, kot bi ga nesli* za stavo...,« mrmra nestrpno učiteljiščnik Stanko Lu/iiik, ki odhaja danes s počitnic v Ljubljano. V njegovi podil resni sobi je še vse razmetano. Dobro uro ima dela, prodno vsi1 to pospravi v kovčeg, pa ne bo utegnil skoro niti kositi, če hoče priti k popoldanskemu vlaku. Dopoldne se je poslavlja] od sorodnikov in znancev. Povsod nekaj besedi kak prigrizek in požirek. pa poteče čas, da človek ne ve kdaj in kako. Zdaj bodi po sohi zamišljen, včasih pogleda skozi okno, zagodraja in se vrne zopet do vrat. Pozabil je menda na delo, na jed in na vlak ter se zakopal v neke globoke misli . . , V sobi je mir in tišina; le zdaj-pazdaj se nalahno oglasi struna n« goslih, če se zadene vanjo kaka muha. Lužnik se takrat zbudi iz svojih sanj, mežikne in se nehote obrne, ka kor bi se nekaj domislil.Ko pa utilme struna in je zopet tišina krog njega, loti se ga znova zainišljenost. . . Oči se mu stiskajo, ustne širijo in po 13 struktorja v Inoniostu razdelil in ustanovil za Štajersko. Koroško in Kranjsko nov zadružni instruktori jat s sedežem v Gradcu, Pa tudi ta uredba prav kmalu ni zadoščala ob naraščajočem delu, zakaj v vedno večji meri so se obrtniki obračali za svet in pomoč do zadružnega inštruktorja. Tako se je za Kranjsko in Primorsko ustanovil poseben okraj zadružnega inštruktorja, katorentu se je odkazal sedež v Trstu, Ker pa je na Kranjskem samem, kjer je organizacija po obrtnih zadrugah še nepopolna in nikakor zadostna zlasti ne sedaj, ko so obrtne zadruge pridobile vsled nanovo jim odkerzanili pravic na važnosti in pomembnosti, dela in posla dovolj za posebnega zadružnega inštruktorja, se je pri nas že ob ponovnih prilikah povdurjalo in utemeljevalo s tehtnimi razlogi živo potrebo, da dobi dežela Kranjska lastni urad zadružnega inštruktorja. Tudi mi smo trdno prepričani O tej potrebi in le želimo, da bi vlada vpošteva-joč dejanske razmere ustregla tej upravičeni želji obrtništva. Ob posvetovanjih o obrtni noveli se je posrečilo izposlovati, tla so se v novi obrtni red prevzele tudi določbe glede institucije zadružnih inštruktorjev. Tako je na mesto ministrskega ukaza stopila moč zakona, s tem pa je dano zagotovilo, da ostane trajno obrnjena ta koristna in potrebna naprava. Zadevne določbe obrtnega reda je nedavno izpopolnila ministrska naredba, ki v podrobno urejuje delokrog in agende zadružnih inštruktorjev. Ta naredba imenuje zadružne inštruktorje postavne svetovalec obrtnih zadrug in obrtnih zvez ter določa, da imajo v prvi vrsti nalogo, svetovati obrtnim zadrugam in jih podpirati, da morejo dosegati namene, ki so jim odkazani po zakonu. Naredba dalje veli, da je obračati zadružnim inštruktorjem posebno pozornost oni delavnosti obrtnih zadrug, ki si stavlja za namen ustanavljanje gospodarskih naprav v korist zadružnikov. Posebne važnosti se nam zlasti zdi, da ta naredba govori tudi o tem, da je obrtnim oblastvom postopati v obrtnih zadevah sporazumno z zadružnimi inštruktorji. Ker imajo zadružni inštruktorji obilo pri like spoznati potrebe obrtnikov in so torej o težnjah obrtnikov dobro poučeni ter imajo tudi umevanje za obrtne potrebe, je pač pričakovati, da bodo imeli obrtniki od tega sporazumnega sodelovanja in ožjega stik:; med temi oblasti le koristi. Državni zbor. Dunaj, 8. oktobra. Prva seja državnega zbora bo prav k rti tka. Preeitali se bodo le došli dopisi, a ministrski predsednik bo kratko poročal o nagodbi. Ob istem času bo tudi v ogrskem parlamentu dr. Wekerle podal slično izjavo. Popoldne bodo imele razne stranke posvetovanje o svoji taktiki. Deželni zbori. Celovec, 8. oktobra. Deželni glavar je odgovarjal na interpelacijo posl. Pleschiutzniga zaradi naprave deželne ceste v Djekše. Deželni glavar je rekel, da je načrt že gotov, toda brez državnega prispevka ue zmore dežela 60.000 K. — Proračun deželnih fondov za leto 1908. izkazuje 4,782.340 K potrebščin, pokritja pa le 754.764 K, tako da je treba 4,027.576 K pokriti z raznimi nakladami, taksami itd. — Pri debati o saniranju deželnih financ se je poslanec Grafenauer pritoževal, da so klerikalni deželni poslanci izključeni iz deželnozborskih odsekov, da celem obrazu se rišejo bolestne poteze .. . prav, kakor bi hotel zajokati . . Zdaj vzame od mize stol, ga pristavi k oknu in sede nanj. Glavo si podpira s komolci in nepremično zre v pršeče kapljice. Gleda jih, kako mirno, lahno pada druga za drugo kakor bi sanjale. Nikdar ni konec te enakomerne igre, vedno nove kapljice, druga ob drugi v večnih, nepretrganih vrstah in doli od tal in od streh se odbijajo v enakomernem pršenju. Lužnik ne stiska več oči, poteze bolesti vidno izginjajo z obraza in na ustih se opaža nerazločen smeh ... Tolažba je prišla v njegovo dušo; tisto monotono pršenje, tista vedrio-ista melodija razblinja njegovo bolest ... Še gleda . . . oči se ne ganejo in tisti nerazločen nasmeh visi na ustih kakor pričaran ... in njegove misli se vrte tam sredi nepretrganih vrst . . . Gleda, gleda razkošno vrtenje svojih misli. . . vedno veličastne j še se mu dozdevajo, vedno lepše . . . krasne j še ... slajše .. . Lahno, počasi se mu zapirajo oči, vedno tanjše mu postajajo ustne in nedolžen, naiven nasmeh jih vidno daljša------ . .. Ah, kako je tukaj lepo . .. lepo ... Kako skrivnostno šuštijo veje, trepeta listje!... Opojen je vz-duh, noseč v sebi drhtečo melodijo slavca ... In tam v daljavi, tam se se župani iz Junske doline niso pustili na kolodvor pri cesarjevem prihodu v Celovec ter njega in poslanca Kirchmeierja niso predstavili cesarju. Nadalje se je pritoževal, da deželni odbor prezira slovenske vloge občin. Deželni predsednik je odgovarjal, da so se prepustili k sprejemu le župani iz tistih krajev, ki jih je obiskal cesar, in da niso bili vsi navzoči predstavljeni cesarju. Poslanec dr. A n g e r e r je napadal Slovence zaradi sovražnosti do Nemcev. Posl. \V i e s e r je trdil, da se agitacija proti nemštvu prenaša iz Kranjske in Spodnje Štajerske za denar. Med posl. Wieserjem in posl. Weissom se je vnela ostra kontroverza. V po-podrobni debati je govoril poslanec Grafenauer proti gibanju »proč od Rima«, za obdačenje italijanskih delavcev, za slovenske šole in za znižanje šolske obveznosti na šest let. — V večerni seji je poslancu Grafen-auerju odgovarjal deželni šolski nadzornik P a 11 a. V debato je poseglo še več poslancev in tudi deželni predsednik. Z a d e r , 8. oktobra. Posl. dr. T r u m b i e je poročal o volilni reformi za deželni zbor. Načrt predlaga, naj se dežela na temelju splošne, enake in tajne volilne pravice razdeli v 15 volilnih okrajev, vsak okraj s 3 poslanci. Vsak volilee sme voliti dva kandidata in dva namestnika. Poročevalec je predlagal v imenu volilnega odseka, naj se preide takoj k drugemu branju, ne da bi se načrt izročil odseku. — Deželni odbornik K a t n i ć je predlagal, naj se načrt izroči deželnemu odboru, ki se mu naroči, naj izdela, ako se vlada nikakor ne omehča za splošno volilno pravico \ deželnih zborih, vsaj tak načrt, s katerim se sedanja deželnozbor-ska volilna pravica spremeni vsaj toliko, da se odstranijo nekatere zastarele in neopravičene določbe ter se da volilna pravica tistim slojem, ki je dosedaj niso imeli. Ta predlog je bil v poimenskem glasovanju sprejet. Nato je predsednik tir. Ivče-v i č zaključil zasedanje. Praga, 8. oktobra. Češki deželni zbor je začel danes razpravljati o ureditvi pravnih razmer občinskim uradnikom. Prvi paragrafi so bili sprejeti brez debate, razprava se je nadaljevala v ponočni seji, ki se je pričela ob 10. uri zvečer. Preosnova avstrijskega ministrstva? Bu d i m p e š t a , 8. oktobra. Me-rodajen član avstrijske vlade se je izjavil o preosnovi ministrstva: Sedaj, ko je veliko nagodbeno delo končano, moramo obrniti svojo pozornost preosnovi ministrstva. Ni dvoma, da avstrijsko ministrstvo v sedanji svoji sestavi ne more več obstati dolgo. Takoj po vrnitvi na Dunaj se bomo bavili s preosnovo. Prav lahko je mogoče, da se nekaj ministrskih sedežev odda še pred otvoritvijo državnega zbora, ali pa se zgodi to nekaj dni po 16. oktobru. Nagodba. Budimpešta, 8. oktobra. Danes popoldne so avstrijski in ogrski ministri podpisali nagodbo. Nato se je konstatiralo, da je celo nagodbeno delo končano. Ob 8. uri zvečer so bili vsi akti podpisani. Ob 10. uri zvečer so se avstrijski ministri in poročevalci odpeljali na Dunaj s posebnim vlakom. Z njimi se je peljal tudi ogrski ministrski predsednik dr. \Vekerle, da poroča jutri cesarju o migodbi. Dunaj, 8. oktobra. »Zeit« poroča: Neki avstrijski minister se je peni reka . . . valove razganjajo stoletne, mogočne kleči, trgajo jih v velike kose in jih z gigantsko silo mečejo doli pod slap, da se prše v milijone in milijone kapljic ... In tisto pršenje, tisto plakanje kapljic . . . kako neizmerno krasno, polno bolesti prihaja sem, ostavljajoč vso velikansko, neznosno bolest ob bregu... Ma-meča postaja noč, polna blaženosti in v duši se rode opojne sanje in človek ... nehote vzdrhti... zakoprni,.. zaželi si... hoče nekaj ... ne-kaj ... Ah, gospodična Olga, vi veste in razumete tisti čudni... »nekaj';... saj me razumete, kaj ne?--- Dobro vem, da razumete ... pa vi se igrate z mano in ne pomislite, da moja duša trpi . . . silno trpi . . . ker me nečete razumeti . . . . . . »nekaj«... »ne — — — — Lepo vas prosim, gospica Olga . . ne mučite me več, ne trpinčite me več . .. pomislite, da sem človek . . . Moj bog, saj imate tudi vi dušo, saj imate tudi vi srce ... saj imate . . . vest. . . Glejte, kako tišče skozi vejevje čarobni prameni lune... V dolgih, ravnih črtah lijejo in se razpletajo v vaše goste, plave lase... in se igrajo na vaših licih . .. lahno vam božajo oči in skrivnostno poljubu je jo vaše ustne, vaše čelo ... In vaše oči so odprte in ri ste zamaknjeni in vaša du- izjavil o nagodbi: nagodba bo vsakega Avstrijca zadovoljila. Ni resnica, ako se trdi, da je nagodba slaba za Avstrijo. Nagodba ima nasprotno toliko presenečenj, da bodo v vseh političnih in gospodarskih krogih le strmeli. Prednosti nove nagodbe so mnogo večje, kakor pa koncesije, ki jih moramo dati Ogrski. Nagodba bo brezdvomno trajala preko leta 1917. Ako se namreč ne odpove, ostane še nadaljnih deset let v veljavi. Budimpešta, 8. oktobra. Danes sta imeli neodvisna in ustavna stranka seje zaradi nagodbe. V neodvisni stranki je imel minister K o s s u t h daljši govor o sklenjeni nagodbi. Minister je rekel, da so doseženi uspehi za Ogrsko ugodni z gospodarskega in političnega stališča. Ustavne garancije za Ogrsko. Dunaj, 8. oktobra. Danes je sprejel cesar ogrskega ministra notranjih del grofa A n d r a s s y j a v daljši avdijenci zaradi ustavnih garancij. Cesar je privolil v tozadevne spremembe ter obenem podelil pred-sankcijo. Po avdijenci je izjavil grof Andrassv: »Vse je v najboljšem redu.« Po avdijenci je prišel k cesarju prestolonaslednik Fran Ferdinand, a grof Andrassv je konferiral z ministrom baronom Aehrenthalom. V prvi seji ogrskega državnega zbora predloži grof Andrassv predsankci-onirahe ustavne garancije. Dogodki v Macedoniji Carigrad, 8. oktobra. V Lo-rini pri Kastoriji so grški vstaši vprizorili veliko klanje med Bolgari. Pomorili so nad 20 oseb, med njimi 13 žensk. Oblasti so uvidele, da ne bo prej konca grškim grozodejstvom, dokler se glavni krivci ne pozapro. Zato so prignali te dni 120 Grkov iz boljših slojev v Solun v zapore, ker je dokazano, da so podpirali vstaše. Velikansko zadolženje Rusije. Pariz, 8. oktobra. Raznaša se vest, da je francoska vlada pritrdila, naj se prihodnjo spomlad emitira ogromno rusko posojilo v znesku KJOO milijonov rubljev. Pri tem sta se francoski in ruski finančni minister zedinila, da mora car osebno jamčiti za dolg v slučaju, da nova duma ne odobri najetja tega posojila. V tem slučaju bi se duma takoj razpustila, a ustava bi se suspendirala. Dnevne vesti. V Izubijani, 9 oktobra. — Tržaške sodne oblasti in slovenski jezik. Slovenski jezik ne uživa nikjer tiste ravnopravnosti, ki mu je zajamčena v državnih temeljnih zakonih. Na Štajerskem smo si z največjim naporom izvojevali pri sodiščih mrvico ravnopravnosti našemu jeziku, dočim je bil na Koroškem ves naš trud brezuspešen, da bi slovenščini priborili vsaj peščico tistih pravic, ki ji gredo po zakonu. Na Kranjskem smo v tem oziru dosegli največ, a tudi tu se pri sodiščih ravnopravnost še ne izvaja tako, kakor bi se morala. Dasi je Kranjska docela slovenska dežela, kjer bi Nemci pravzaprav niti vpoštev ne smeli priti, vendar še vedno pazijo pri nas strogo na to, da bi se Kranjska na zunaj prikazala kot dvojezična dežela. Pri uradih — tu mislimo v prvi vrsti na sodišča — se rabijo skoro izključno dvojezične tiskovine, zlasti kar se tiče zunanjega poslova- ša pije in srka to brezmejno sladkost . . . Gospodična Olga — samo enkrat poglejte vame . . . kako ste krasni---samo enkrat poglejte, samo enkrat! . . . Vi ne slišite? . . . Nečete? . . . Morda nisem vreden vašega pogleda ? — enega samega pogleda?. . gospodična Olga, povejte!!---- Zakaj ste prišli sem na počitnice ... ah, da bi ne prišli!. . . Vaše oči so me zapeljale... moji duši ste vzeli mir in ste nalili vanjo polno nestrpnih želj ... in koprnenja ... in hrepenenja ... in vaše žareče oči so jo omamile, da je zahotela nekaj .. »nekaj« ... a — zaman ... Vi veste, vi me razumete in zakaj se me ne marate usmiliti? . . . zakaj ste me zapelja li, povejte? . . . Samo en pogled, en jasen pogled mi podarite v tem veličastnem tre-notku, ko ste tako nepopisno krasni . .. Gospodična Olga — en sam prijazen pogled! . . . Vi odhajate in kdo ve, če se še kdaj srečava v življenju ... In glejte, vzeli ste mi vse ... a dali mi niste nič . . . Saj od vas ne zahtevani, ker vem, da nisem zaslužil. . . ampak prosim vas .. . prosim . .. samo . . . »nekaj« ... prosim vas vdano, kakor se bog prosi... Gospodična O!ga, usmilite se me!... Zakaj me ne slišite . .. zakaj nečete? — Vaš pogled bi shranil v duši nja. Na pisma, ki se oddajajo na pošto, je čitati poleg »C. kr. okrajno sodišče« še vedno »K. k. Bezirksge-richt«, a često se še celo prigodi, da se razpošiljajo pisma s samo nemško označbo »K. k. Bezirksgerieht«. V tem oziru je na Primorskem veliko boljše. Tu izvajajo sodne oblasti primeroma najbolj ravnopravnost slovenskega jezika. To se kaže tudi na zunaj. Vsa pisma, ki so namenjena slovenskim strankam, nosijo zgolj slovensko o z n a č b o od okrajnega sodišča pa gori do nadsodišea. To postopanje je docela pravilno in mi smo že opetovano imeli priliko, je staviti v zgled našim sodiščem. Tudi trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu postopa v tem oziru dokaj korektno. Od tega sodišča smo dobili danes v roke pismo, ki nosi zgoraj tole označbo: »C. kr. trgovinsko in pomorsko s o d n i j a v Trst«. Lepo in hvalevredno je, ako pomorsko sodišče spoštuje zakon in izvaja ravnopravnost, a treba je tudi, tla se poslužuje pravilne s 1 o v e n š č i n e. Merodajni krogi v Trstu naj to poskrbe! — »Gorenjec« — mistificiran. Klerikalci so vedno nespodobni ljudje in sploh ne pojmijo, kaj je dostojnost. V boju zoper napredne časopise se to posebno vidi. Na vse načine skušajo napredne časopise mistificirati. Mi dobivamo dan na dan pisma in dopise, ki imajo namen, nas mistificirati, dostikrat so celo podpisani znani naprednjaki na teh pismi1:!. Seveda nas je izkušnja izučila in postali smo skrajno previdni. Rajši naj gre deset verodostojnih dopisov v koš, kakor da bi prišla v list kaka mistifikacija. Od ljudi, ki jih ne poznamo, sploh ne sprejmemo ničesar, predno se nismo informirali. Te dni se je zlobnemu klerikalcu posrečilo, da je mistificiral »Gorenjca«. V sobotni številki »Gorenjcevi« je izšlo dotično kukavieino jajce. Dopisnik joka v uvodu, kako malo v Železnikih čitajo »Gorenjca«. Seveda ni ta dopisnik še nikoli dal vinarja za napredne časopise. Zavzdihnil je le, da bi se ga smatrali za naprednjaka. Ko si je tako nataknil krinko na svoj hinavski obraz, pa je sirovo napadel nekega občespoštovanega in vele-uglednega trgovca v Železnikih in njegova sina, ki sta oba zvesta pristaša napredne stranke. Uredništvo »Gorenjca« je bilo seveda mistificirano, a upamo, da ta klerikalna hudobija ne zanese razpora med naprednjake v Železnikih. — Poslanec Pogačnik se je iz spanja prebudil. Odkar strelja pometač Gostinčar razne kozle po svojem volilnem okraju, tudi drugim njegovim tovarišem ne da miru. da bi vsak nekoliko ne ponoreli. Zato je pa gospod poštar iz Podnarta. poslanec Pogačnik, prav kakor kak don Kišot vzel dne 17. septembra v Ljubljani v roke bojno kopje. Pri seji »Kmetijske družbe« je stavil veleva-žno svetovno vprašanje, če je resnica, da je pri družbi nastavljen neki plačan politični agitator. To se je moral mož oddahniti, ko je to izustil; debelo pa je pogledal, ko je izvedel, da ga je ljubljanski katoliški list prav po domače »nafarbal«. S takimi vprašanji naj gospod poslanec Pogačnik počaka vsaj do »pustnega torka«. — Cvetke z »Bogoljubovega« vrta. V zadnjem »Bogoljubu« je pri-frknjeni zapoški fajmošter v sestavku »Zanimivosti z mojega pota« zapisal na strani 311., ko popisuje Pu-striško dolino tudi tole: ». . . Zato je tukaj tudi hladno in zato poletu polno tujcev, seveda takih, ki kaj imajo, največ menda j udov. Ker je dr. Ja- kot najdražji spomin, globoko v dno bi ga shranil in kadar bi me teplo gorje in bi me trla trpka tuga. takrat bi mi bil vaš nebeški pogled... hladilo in lek.. . Gospodična Olga. usmilite se me .. . lepo vas prosim, ne bodite trdi in neizprosni.. . Kako rad bi vam povedal, kaj želi moja revna duša od vas... toda ne smem . . . zdi se mi, da bi se bodovali .. . Pa saj sami veste, razumete, pa nečete... in veselja iščete nad mojo bolestjo . . . Ne vem, kako naključje me jo zaneslo nocoj k vam... in klel bi kmalu tisto naključje, ker me je pripeljalo sem v trenotku, ko vas je poljubilo nebo, da ste bili nepopisno krasni, da je sijala na vas čarobna veličast ... in se je v meni rodila želja ... in koprnenje ... in sem 'saho-tel tisti . . . »nekaj« . . . tisti prokl — Vrata se odpro in se pokaže izza njih skrben, a za hip resen in nevoljen obraz — mati Lužnica. Neka i prijaznega ji je na ustih, pa hipoma se je polasti začudenje, ko vidi kov čeg še popolnoma prazen, knjige, perilo in obleko pa vse razmetano po postelji in mizi. »Za pet ran božjih! voz bo vsak čas pred hišo in ta človek spi« — se jezi Lužnica in zavpije: »Stanko!« Nato izgine doli po stopnjicah. Lužnik se predrami, debelo gle- nez Susteršič poprej, nego je začel zahajati v knežja letovišča ob Atlantskem oceanu in dokler še ni z milijoni razpolagal, hodil na letovišče v In-nicben in Tohlach v Pustriški dolini, zato gotovo fajmošter Kalan šteje dr. Šusteršiča med — j u d e. Vsaj po »Bogoljubu« smemo tako sklepati. Malo dalje zopet razvija fajmošter Kalan takole modrost: ».. . Vprašam: Kje na Kranjskem imajo mesta krščanskega poslanca 1 Kakor hitro je malo gnezdeča, ki se imenuje mesto, brž vse liberalno! . . ,« Znpoška zelenjava dobro ve, da piše za najbolj zanikane babnice, zato je tako neumen. Da se večkrat s svojo pametjo skrega, se vidi iz tega, da ravno v tem spisu zahteva, naj bi visele DO hotelih »svete podobe« na stena h. Zakaj pa ne začno v »In ionu«? — Osrečevalci naroda t. j. črni gospodje »Kmečke zveze« povsod ru-jejo, kakor se nam piše iz Spodnjega Sta jer ja, proti našemu vrlo delojof« mu učiteljstvu ter proti ljudski šoli. To je že preveč, kar počenjajo ti »ljudski« prijatelji! Naravnost prigovarjajo ljudem, da naj n e pošiljajo zdaj otrok v šolo, češ, zdaj jt* paša, a ne čas za poučevanje. Gospoda, če mislite, da bodete pretvorili čas počitnic, kjer je že uveljavljen, se pač varate. Dosegli bodete le to, da se bode tudi drugod, kjer še to doslej ni. počitniški čas predrugačil. Mladimi spada v šolo, dokler je za to, a ne na pašo! Ce bi ljudskim »reformatorjem« bilo kaj cio blagra naše dece, potem bi jo sploh odtegovali — paši. Nikjer se naša mladina več zlega ur priuči, nego ravno na paši. In uprav iz tega razloga že je postulat Ljudske vzgoje, ki glasno kliče po odpravi te kvarne navade. — »Sokol» v Konjicah. Dne 1. t. m. se je v Kraljicah osnoval pripravljalni odbor, ki ima nalogo, ustanoviti telovadno društvo »Konjiški Sokol«, ki naj bo začasno organiziran kot odsek »Celjskega Sokola«. V odbor so bili voljeni: Pavel Ogo-reve, predsednik; Danko B a r -1 e , podpredsednik; Mirko K o -ž u h , tajnik; R u d o A h t i k , tajnikov namestnik; V a c lav P r o r a -z i 1, blagajnik; dr. I v a n R u d o 1 f. Martin O g o r c v c st., J o ž c S a vol li i odborniki in Fr a n j o K o -šar, vaditelj. Zanimanje za »Konjiškega Sokola« je veliko. Upamo, da z ustanovitvijo Sokola preneha narodna zaspanost in komoditeta konjiških Slovencev, ki jih je tako daleč zapostavila za drugimi slov. trgi in mesti na Spodnjem Štajerskem. — Celjski profesor Fon je vodilna oseba pri novi klerikalni posojilnici v Celju. A mož, oblasten, kakor je, preseda — tako se nam piše — že večini posojilniških članov, zla>ti kmetom, ter je le vprašanje časa. da ga pahnejo iz odbora. Kakor je Fon osoren in sirov napram dijakom, tako je pač tudi drugim nasproti — Kje je politični* sleparstvo? Naša sobotna notica, kako sleparijo goriški klerikalci javnost z novo volilno reformo za Goriško, je zadela v živo najbolj dr. Greg o r č i č a , vernega slugo Pajerjevega. V svoji »Gorici« je na najbolj vidnem mestu in s črkami, s kakršnimi se tiskajo inserati, dal poziv, naj povemo, kdaj je »Gorica« pisala, da goriški slovenski klerikalni poslanci niso mogli skovati z Lahi druge volilne reforme, ker jih veže prijateljska vez. No in ker ve dr. Gregorčič, da ne bomo mogli na to odgovoriti, nas pita s podlim lažnikom in politi č n i m si e-p a r j e m. Prijatelj Pajerjev, le počasi! Zakaj se ne obregneš ob stavke (Dalje v prilori) da okoli sebe, mane si oči, proteza roke in zdeha. »O Olgi sem menda sanjal,- vzdi-hne nekam mehko in pogleda natančneje po sobi... »Tristo vragov, kaj sem mislil, da sem zaspal. Kovčeg imam še pralen ... zdi se mi, da se je vstavil voz pred hišo . . . brž k delu!« Knjige, obleko in perilo zmeče vse vprek v kovčeg in potlači kakor deteljo... Na stopnjicah začu.ic hitre stopinje, vrata se odpro in \ sobo stopi Lužnica: »Za pet ran božjih! voz je že tu. Brž! brž!... vlak boš zamudil! Kovčeg pa . . . kam si ti jal obleko in knjige ? 9 1 10«/0 pr. . . . . . ^t»/, sast. pisma lnnerst. hranilnice..... 0V/, f ast. pisma ogr. cent dež. hranilnice . . . ♦*/■•/• z. pis. ogr. hip. kan. iV/, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... •jLt/fl obl. češke ind. banke f£ prior. lok. želea. Trsi-Poreč...... |»y4 prior, dolenjskih tal. . hj§ prior. juž. žel. kup. */iV» •Wi7i »vstr. Pos- P- •■ Srečk*. treeke od 1. 1860'/, . . . , od 1. 1864 . . . » tizske...... som. kred. I. emisije * ■ -. K r _ ogrske hip. banke . srbske a trs. Kirurške ...... srečko . • . roWka oditne m • • laemoške » * • Krakovske » • • ljubljanske , • • Avstr. rdeč. križa „ • • 6gr. „ m m • • ' Rudolfove m • • . Salcburške , , . Ounajske kom. » . • DelnlM. gilne železnice .... ržavne železnice. . . Avstr.-ogrske bančne deta \YStr kreditne banke • Ogrske „ . Eivncstenske » Premogokop v Mostu (Brux Alpinske montan . . r*raške žel. ind. dr. . . f?Ima-Muranyi .... frboveijske prem. dražbe Avstr. orožne tovr. družb' w«ike sladkorne dr<»*be Vala««. ^kr. cekin..... franki ...... 10 marke ...... ^overeigns...... Marke....... «*tri banko^rol m D«n«t Blaa 96 60 96 a 98-85 98 46 96 60 96 80 116 40 116-60 93 90 94 1M 11205 11225 9776 t'875 110 40 110-6'J 99-36 100-al 98 80 99 80 96- - 96-20 96-60 97 W;- 100- 10340 104 40 97*60 98 50 96 75 97 76 99 26 100-2t 98 M 99 61 99 76 100-7C 99 90 98*76 99'7t 295- - 297*- 99 20 10026 160 26 158 25 263 - 267- 147 50 149 60 275 281 — 270 75 27e*-76 24C - *52'- 99- 105*- 185 — 186 - «0 80 2*-80 •54 - 464 - 90 — 95'- 90 50 9650 62 — 68 — 46 60 48b0 87 60 2950 GV~ 74- 2 6- 214*- 490 — 503 — 16M0 164-30 666 - 667 - 1805— 1815» - 648 - 649 — 766 — 767- — »40 - «4150 733- 735 — 609'75 610 75 163;*- - 649 - 660-60 561 50 162 - 265- 470 - 475 — 145 — 147 — 11-37 1141 19 14 1917 23-48 2354 8397 24 05 117-36 117 56 9&-80 96-— i'63 2*64 4-84 6'- žitne ceno v Budimpelfi. Dne 9 oktobra 100?, TToaraalm. Pšenica sa oktober , . it n n »Pri! * • • a oktober . . . a maj 1908 . . 3 ektober . . Korosa 3tss 60 hg &0 „ 50 , 63 . K 11-88 . 12-60 , 10 06 , 6-93 7-88 10—16 v višje Razpošiljam nastopne najfinejše mesne izdelke: Fine kranj. klobase 11 kom. ti r — Fine hrenovke „ „ . T — Fine salame iz gnjati kg a Brunšviške klobase Gojati h la praške „ „ „ Per^ut in care ■ . „ a n Razpošiljam vse proti povzetja od 5 kg naprej. Se priporočam 3414 -1 M MODI C, Šiška, pri Ljubljani 77 7? 1£0 —•80 1 — -•90 parna žaga D6GH6NGHI w v Ljubljani kupi ene dele za navadni leseni 3451—1 jarom (O-atter). — i n les Javno predavanje v ■ • Zli se bo vršilo 3U9 danes, v sredo ID jutri, v četrtek o To S. zvečer v dvorani ,pri Maliču' (ZE3Ictel ^tadt^ien1 nemško In slovensko. Vstop vsakomur prost, pnten Cljro^l^o. Lepo stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje in pritiklin le oddati za novembrov termin. Več se poizve v SlomSkovih ulicah 13, pri bltalku. 3456 Proda 3© Gosposke ul ce it. 15. pritličje, desno, ▼ Ljubljani. 34&7-1 Prodajalka, vešča trgovine z manufakturnim in špecerijskim blagom, lice službe na deiell. Vstop takoj. 3436—1 Ponudbe poslati do 15. t m. pod »Prodajalka" poste restante Ljubljana. i km iraiiDT. Več se izve pri g. dr. Maksi-millanu pl. VVunbachu na Bregu štev. 10 v L opijani._3 Divji kostanj kupuje po najvišji ceni trgovina s špecerijskim blagom JOS. MATIC, Celje. 34 50 —1 Špecerijske in delikatesne stroke, dobro izvežban, popolnoma veš6 slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče službe, najraje tu v mestu. Naslov v upravništvu „ Slovenskega Nareda". S447—1 trgovina 8 speoerijo In železnlno ml. 3448—1 Gostilničarska pp^ koncesija se tako] odda. 34r4 i Več se izve "pri g. Toni Bilina, v Ljubljani, Židovske ulice št 1, I nadstr. Crboueljsbi premog, orehovnik la, po K 1-20 za 50 kg. in cele voze, v hišo pripeljan, (na cele vagone po premogokopnih cenah) priporoma J. Paulin u Uubljiml, Nove ulice il 3. (Telefon štev. 32.) f 11« % »s a zaloffn (rbovljskega in dolenjskega kosov nika, orehovnlka in grušča ter Paulus salonskih brlketov, na debelo In drobno. 34*0—1 5000 Kron zaslužna plačam onemu, ki ml dokaže, da moja čudesna zbirka 600 kosov samo za fl. 2*50 ni priložnostni nakup In sicer: Pristna Švicarska pat. sist. Ros kopi žepna ura, točno regul. in ki natančno gre, s 31etno tvornibko pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. doubie-zlata prstana (za dame in gospođe); angl. pozlačena garnitura: man&etni, ovratniški in naprsni gumbi; 6delni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po ielii; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom, mio na damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno usnj. denarnica; par amer. bntonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na Trat ali V lase is pristnih jutrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in Še 350 razi. predmetov, koristnih in neu-trpUivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj s eleg. sist. Roško j. f žepno nro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50. Po povzetju ali denar naprej {tudi znamke) posuj a S. UR BACH, svetovna rnzpošiUalnlca Kriikov 59. N. B. Kdor naroči I zavitka, mn pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfln. žepnih robcev. Za neugitjajoee denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 3466 C3^^ 52 pisalni stroj sistem „Europa", skoraj nov ali dobro utečen, proda J. Paul in v Ljubi anl, Nove ulica 3. za K 190-— kjer se tudi da navodilo o pisanju. o43? 1 obstoječih vsako iz 3 sob itd. in z delom vrta se odda s 1. novembrom. Pojasnila na Resi je vi cesti 30, V pritličju, 3952 2 briketi cenejši! Iz najboljšega šlezijskega premoga brez vsake strditvene primesi, 8ljatia v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rigovcu" i »o! Vojna upr.-va kupi po trgovskih običajih loco preskrbovalno skladišče 3720 q pšenice in 8970 q rži Kolkovane prodajne ponudbe se morajo najpozneje do 24. oktobra 1907 devetih dopoldne vložiti pri volni intendanti. Natančnejše pogoje obsegajo popolni nakupni avizi in uzančni zvezki, razgrneni pri korni intendanti in pri vseh vojaških oskrbovalnih skladiščih vojnega okoliša. V Gradcu, 1. oktobra 1907. C. in kr. intondanca 3. voja. .'5441 Več let obstoječa in dobro idoča brivnica v slovenskem trgu s sedežem c. kr. uradov in brez konkurence se zaradi bolehnosti takoj proda. — Cena znaša 700 K. 3842 8 Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". Sprejme se takoj izurjen stavec vešč slovenskega jezika. ilovi corKKa tiskarna A. Gabrttek tt G-orici. 3483-2 Trsovsko-obrtnl zadrufil registr. zadrugi z omejenim jamstvom je oddati mesto 11 uradnika. Ponudbe, v katerih ie navesti pogoje in Čas, kdaj bi ne lahko nastopila služba, ie poslati do 15. oktobra t. 1. neposredno na naslov zavoda. 34*3 2 Velika papirnica išče za takojšnji nastop k papirniškemu stroju (Hollander) dalje delavce za kal&ndcr, namakalni stroj in rezalen papirja. Ponudbe s prepisi izpričeval na upravništvo „Slovenskega Naroda4* pod „ilov. 8361". 3361 - 3 Za suol parni In umetni mlin tor pesostve iščem is obiteljskih ozlrov sodelujočega ompanjona s primernim kapitalom. Bil bi naj oienjen, vsaj nekoliko trgovsko naobražen, po mogočnosti vešč mlinske stroke ter bi naj prevzel vod stvo in nadzorstvo podjetja, oskrbovanja posestva in gospodarstva. Eventualno podjetie tudi prodam. Ponudbe na: Jakob Zadravec, posestnik paromlina v Središču na Štajerskem. 34(4 2 Utodna prilika za dobrega krojača le v nekem mestu na Dolenjskem. Več pove upravništvo n Slovenskega Naroda". 3415—2 Eokai 40 8 m1 v kraju, kjer so tedenski tržni dnevi, več letnih sejmov, letovišče, železniška postaja, c kr. uradi, poleg župne cerkve, pripraven za trgovino, filijalko, fotografični ateiije, urarstvo itd. se da pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Ravnotam se odda tudi pravica za trgovino z mešanim blagom. — Vprašanja pod „Bodočnost 60", post. rest, Ljubljana. 3403-3 Mlajšega dijaka sprelme boljša rodbina brez otrok na dobro brano ln stanovanje Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 3418—2 v I. nadstropju v Knailovih ulicah št. 5, obstoječe iz 4 sob, predsobe, kopalne sobe in pripadki se odda za november 1907 ali pa za februar 1900. Natančneje se izve v upravništvu „Narodoe tiskarne" v Ljubljani. 3417 2 Dijaki ali gospodične se sprejmejo v boljši družini pod prav ugodnimi pogoji na dobro hrano in lepo stanovanje v zdravi legi. Na razpolago je tudi klavir. 2880—15 Mestni trg 25, I. nadstropje. Št. 4809 Razglas. 3443-1 C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem za dražbo sledečih odpadkov in starega blaga pismeno konkurenčno razpravo: 1.800 kg odpadkov 900 zavito v bale brutto za netto 1.800 500 3.000 1.100 2 500 5.500 8000 n 9 * * II 9 II II 4 200 7.600 1.750 420 120 4^0 350 troj ni k a domačega platna 9 jutnega 9 n m * črnega „ „ hodničnega „ „ „ ju t m h niti vrvi „ „ papirja finega belega „ » mn n preprostega belega n „ u 9 9 Ze rabljena jutna embalaža od turškega tobaka, še pripravna za zavijanje in sicer: 4.800 kg = 19.200 kosov prevlek, tanka in redka tkanina, 150—180 cm dolga in 80 cm široka, 5.300 kg = 15.000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina, 180—220 cm dolga in 23—35 cm Široka, 1.750 kg = 4500 kosov prevlek, pleteninasta in črna tkanina, 190 cm dolga in 30 cm široka nadalje : 17.900 kg litega Železa (odlomki) nezavito, „ „ ožganega B kovanega železa starega in mešanega z žico iu veznim železom, nezavito, želetae pločevine stare, nezavite, bakrene n ožgane „ medene „ stare „ cinkove n „ „ medi „ „ n Pismene s pobotnieo kake c. kr. blagajne o 10% vloženem vadiju opremljene in z 1 K za polo kolkovane ter na naslovni straui zavitka z napisom „Ponudba za prevzetje odpadkov" označene ponudbe se morajo vložiti najpozneje do 21. oktobra 1907. opoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Za vložitev vadija se morajo porabiti trije predpisani zaznamki (položni formularji), ki se dobivajo pri c. kr. blagajnieah. Ponudbe se lahko glase na prevzetje posameznih odpadkov ali pa vsega blaga, vendar se morajo navedene cene glasiti v številkah in besedah za vsako posamezno vrsto razpisanih predmetov za meterski stot in »loco c. kr. tobačna tovarna Ljubijanau. Zdražitelju se prepuste samo razpisane množine starega blaga, ne pa tudi onega, ki bi se med tem znabiti dalje nabralo. Gospodje ponudniki se morajo v ponudbah izrecno zavezati, da bodo, ako postanejo zdražitelji, blago najpozneje v teku treh tednov po sprejemu zadevnega obvestila proti prejšnjemu plačilu spravili iz tovarniških prostorov. Če se ta pogoj ne izpolni, zapade vadij, ne da bi se erar s tem odpovedal pravicam, pristoječim mu po dvornem kamer, dekretu od 12. avg. 1825 in § 908 obČ. drž. zak. Odpadki se lahko vsak dan med navadnimi uradnimi urami pregledajo in se po ponudbeni razpravi ne bo oziralo na poznejše ugovore radi neugajajočega blaga Ponudniki jamčijo s ponudbami do odločitve c kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave na Dunaju o uspehu konkurence. V slučaju sprejema katere ponudbe pridrži se vadij kot kavcija do popolnega breztožnega konca kupčije. Pri nesprejetih ponudbah se vrne vadij takoj po odločitvi o uspehu konkurence. Na ponudbe, katere ne odgovarjajo popolnoma danim pogojem in se prepozno vlože, se ne bode oziralo. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani, dne 3. oktobra 1907. Čevljarskega ■ ■ in 3416 sprejme tako] Matej Oblak, Boagrcsni trg Stev. 6, Ljubljana. Dobre Žagarje i 9B n v J cirkularista sprejme takoj u trajno delo proti dobremu plačilu 3t47 parna saga v Koprlvniku pri Kočevju. Več se izve pri lastniku Dominika Laiiaa v LJubljani, Jenkovo uL 18. 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Itrttarleve alioa It 2. »-ne Podružnica v »LJETU. Delniška 0lavaloMi MUL m,CB sprejema vloge na knjižice In tekočI račun ter jih obrestuje ^= od dne vloge do dne dviga po 41/.0/0- ===== Renta! davek plača banka Podružnica v CELOVCU. Bontnl davek plača banka sama. Delniška družba Združenih piVOUOren Žalec in Laški trg mlltetm izborno pivo. črno pivo Jalvator". SST Zaloga v Spodnji Siski. — Telefon itev. 187. mW PoUl|«tv0 n. đom ipn|Mu raterntor ge.p. B. Krtliolk „Narodni dom", LJubljana. (&•▼■ Melona 82.) SVETOVNOSLAVNI FERNET-BRANCA tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU! Neutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. o zidake se dobi v poljubni množini W6 9 v parni opekarni JOS. UVRENČHU v Postojni. še bogata! 3373-4 Se priporočam s spoštovanjem Ker je [moja zaloga za jeseu sko in zimsko sezono z najnovejšo in najele-gantuejšo k( n-fekeijo za gospode , dame, dečke in deklice popolnoma izbrana, zato si usojam p. n. ob-činstsvo povabiti za nakup, dokler je zaloga 0. Bernatovič. Ces kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1, Odhod ls Llubljue J a i. te L: 7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 05 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. n-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel, Gorico drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. !*05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni viak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Goricajdrž. žel.. Trst drž. žel., Beljak juž. žel, (čez Podrožčico). Odhod iz Linbliane dri. kolodvor: 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik 10*50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samt ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v Ljubljano jui. zel.: 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Ii*i5 predpoidne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsu drž. žel. Jesenic. 6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja,Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.-C -.f ireo ponoči.^Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst* g drž. žel. Gorice drž. žel., \Jesenic. "Dohod v L j ubijan o dri. kolodvor: _ 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-59 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnika 6-' zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. -6 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Sanv ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravB3te!is!*o državnih železnic v Trsta. Cene brez konkurence! Gene brez konkurence! Ljubljana Mestni trs št. 11 ■priporoča največjo zalogo ni oki wt in 3462- 1 lllfi! I Zunanja naročila se izvrsu-lejo bitro in točno. Radij prezidave sem primoran za lO do 15 o [ceneje prodajati! X Zlata svetinja / /Beioliii, Pariz, Rim itd. / / & 02-l u S Naiboli&e S koun. čistilo s\ za »obe S^^^^** S^ŠL^fP *S Izdeluje: / 0. Sey d S gtritarjeva ulice .. Zaloo Dolnštva.. Puc & drug v Cjubljani— se priporoča za 3888- 2 opremo stanovanj hotelov i. t. d. in opozarja na svoj patentni divan. SE IS Prva tr. tvornica klaviri ev Ljubljana Hilserjeve ulice 5 Blizu Gradišča Rudolf A. Warbinek m 0» <0 O <*-» (O E co o < o o. o Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tndi samo-Igralne za gotov denar, na delna odplačila ali napoeodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računi jo najceneje. 1706 i 4 Največja tvornica na Jugu Avstrije. Pred akupoiB 3 oglejte velikansko 41 sukneno zalogo R. Miklauce v LJubljani, Špitafske 40 ulice »tov. 5. O stanki pod cono! Na o. kr. umetno obrtni strokovni šoli > LJnbllani se prično zimski kurzi za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke) v ponedeljek, dne 4. novembra t. L Vsak knrz obsega tri zimske petmesečne tečaje. Za vstop je treba starosti 18 let, učnega izpričevala zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta in tolike Šolske izobrazbe, da more obiskovalec z uspehom slediti poukn. Vobče se zahteva znanje, kakršoo se pridobi z obiskom dvorazredne obrtne nadaljevalne Šole. Vpisovanje se vrši zadnji teden meseca oktobra. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. P39d—2 V Ljubljani, dne 1. oktobra 1907. C. kr. ravnateljstvo. rć) o o o o o o o o o Vljudno naznanjam, da se nahaja moja -ocg- odvetniška pisarna v novi hiši „Jfmetske posojilnice4' na vogalu Cigaletove ulice in Janez Trdinove ulice poleg justičnega poslopja, nasProti c. kr. glavni davkariji. Vhod Janez Trdinova ulica št. 8. fAovootvorjena ulica od Dunajske ceste čez prejšnji vrt stare dež- bolnice. Dr. jr\ibin Jfapus odvetnik. Telefon štev. 66. 3401—2 oooooooo o o o o o Štev. 230/pr. 3419-2 Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu Je podeliti službo pristava. S to službo so zvezani prejemki: letna plača 22C0 K s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K ter prosto stanovanje Prosilci naj dokažejo poleg potrebnih znanosti v kmetijstvu in zlasti tudi usposobljenost za pouk v vinarstvu in sadjarstvu. Prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, z domovnico, z izpričevali o strokovni usposobljenosti ter z dofeaz'li o znanju slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi je predložiti do 1. no ^€:-itxxlt>r*4HL +. 1. podpisanemu deželnemu odboru. Prosilci, ki so že v kaki javni službi, imajo svoje prošnje predložiti službenim potom. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne T.