1919 t 199
		Oi	A	7
Celje - skladišče			
Per		s, 5	
III 127/1994		5	
lili II		£	
5000001680,30		COBISS o	
Nagradna igra Nove dobe: Zadnji teden! R5!
Slovenija ■ mačeha ali mali
LJUDSKA BANKA
Zaupanje zavezuje.
Skica za izdajalca
Stran 20
Kodriča izpustili, ženo davijo
Stran 8
		
«*/nio*	HITROST UBIJA - VOZI PREVIDNO	
Iz vsebine:	
O učinku ženskih zadnjic	stran 4
Uporabite moč tiska	stran 5
Mag. Konrad Kolšek: Agresorji	
in agresorji	stran 6
Anila Thanasi - Kodrič:	
Tako enostavno - zapor!	stran 8
Evropa - izgubljen kontinent	stran 9
Grof Carl Villavicencio - Margheri	
in grad Otočec	stran 10
Slovenija - mačeha ali mati	stran 11
Kaj je v resnici povedal Rous	stran 12
Fujs kaže resnico	stran 14
V precepu	stran 16
Begunci in mi: Spet lačni, goli	
in bosi	stran 18
Vrni stanovanje in počakaj	
na brco	stran 19
Skica za portret “izdajalca”	stran 20
Sir Fitzroy je postal vitez	stran 23
Anila, sram nas je...	stran 24
Veselica nad veselicami	stran 26
Ljudsko izročilo in sodobnost	stran 28
Propadel dvoboj mirnih	
velikanov	stran 30
Fant, ki je preskočil svet	stran 32
Slovenski VVimbledon	stran 38
Zreški biser	stran 40
Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Urejujejo: Vasja Ocvirk, LucaS, Ksenija Lekič Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take
Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje,
Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje
Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo.
Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov
l
selnost. Kar prepogosto pozabljamo, da v današnjih razmerah lahko prestrukturirajo podjetja in omogočijo nove proizvodnje ter nova delovna mesta le zasebni - domači in tuji -kapital, krediti zdravih domačih in tujih bank, sposobni menedžerji in delavci oziroma sindikati, ki razumejo svoje mesto in meje svojega delovanja v podjetjih v koaliciji lastnikov, financerjev, menedžerjev in delavcev.
H ržave bo v tej LJ podjetniški koaliciji, če zanemarimo državna podjetja, vse manj, in sicer ne glede na to, da kdo v podjetjih ali lokalni skupnosti meni, da je bila zgodovina tudi zaradi države krivična do njih. Podatki o gospodarskih gibanjih, ki jih omenjate tudi vi v svojem pismu, pa kažejo, da narodnogospodarska gospodarska politika slovenske Vlade, ki je temeljni del podjetniškega okolja, ni bila napačna. Res pa je, da so razmere v zadnjih letih, ko je bilo potrebno hitro in radikalno prestrukturirati gospodarstvo, izpostavile potrebo po tako imenovani industrijski politiki. In prav zanjo je v največji meri - a ne v celoti - odgovorno ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Zlasti nastanek Sklada RS za razvoj in Agencije za sanacijo bank in hranilnic ter tudi poudarjena vloga državne lastnine v nekaterih večjih podjetjih, delno pa tudi značilnosti narodnogospodarskih razmer v Republiki Sloveniji, so dali industrijski politiki še večji pomen. Dovolite mi, da tudi sebi in moji ekipi na ministrstvu, v kateri ima pomembno mesto tudi dr. Banič, pripišem odločilne zasluge, da je ta politika postala pomemben sestavni del vladne politike. Prav z njo smo številnim podjetjem bistveno olajšali prestrukturiranje, omogočili številnim tudi še nesaniranim podjetjem dostop do bank, ne da bi kvarili z naložbami v ta podjetja bančno sanacijo, zmanjšali realne izgube v slovenskem gospodarstvu, kvan-
PREDSEDNIKU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE MARIBOR G. ANTONU ROUSU
Odgovor na zahtevo za razrešitev državnega sekretarja za industrijo dr. Ivan Baniča
Spoštovani g. predsednik, žal mi je, da Izvršni svet Skupščine občine Maribor ni bil sposoben najti druge poti za reševanje nakopičenih gospodarskih težav v Mariboru in je zato predlagal “razrešitev dolžnosti državnega sekretarja za industrijo” v ministrstvu, ki ga vodim. Če bi na ministrstvu menili, da bi s tem rešili gospodarske probleme v Mariboru, bi se takoj strinjal s tako kadrovsko potezo, pa tudi dr. Banič ji ne bi nasprotoval. Ker pa vaš predlog po mojem mnenju bolj kaže na nekatere vaše sporne poglede na gospodarstvo, ki nastaja v Republiki Sloveniji, kot na odgovornost državnega sekretarja, predloga ne morem sprejeti.
Vaš predlog namreč temelji na domnevi, da je razvoj v posameznih podjetjih, pa tudi reševanje njihovih težav, še vedno stvar volje, pripravljenosti in naklonjenosti politikov “iz centra”. Pri tem pozabljate, da sanacija bančnega sistema in zlasti zasebljenje in privatizacija podjetniškega dela gospodarstva vodita do gospodarskih oseb, ki so neodvisne od države in v katerih politiki nič več ne postavljamo in odstavljamo direktorjev in zaukazujemo, komu naj banke dajo denar, kdo bo preživel in kje bo (državna?) investicija privedla do novih delovnih mest. Trg in splošne gospodarske razmere na eni strani in uspešnost vodenja ter jasnost lastništva po drugi strani so glavni dejavniki uspešnosti posameznih podjetij. Ti dejavniki in ne ljubljanski politiki, kot čestokrat slišimo iz Maribora, so “razbijali velika podjetja”, “uničevali blagovne znamke” in povzročali brezpo-
titativno najizraziteje podpirali izvozno preusmeritev podjetij, spodbujali in vplivali na preusmeritev v malo gospodarstvo in obrt ter storitvene dejavnosti ter hkrati podpirali ohranitev tistega dela velikega gospodarstva, ki je našlo svoje mesto na svetovnem trgu. Moj delovnik in delovniki mojih, v glavnem skromno plačanih sodelavcev, zaradi katerega, g. predsednik, tudi pozno odgovarjam na vašo zahtevo in si le s težavo dovoljujem pisanje pisem, kot je vaše, in tudi program sanacije slovenskega gospodarstva v letu 1994, ki ga je potrdil državni zbor, ter zasnova industrijske politike, ki jo prav v tem času predajamo v javno razpravo, kažejo, da smo tako po obsegu dela kot po vsebini na ministrstvu delali predano, dobro in tudi učinkovito. Naša učinkovitost je bila seveda odvisna od ekip v podjetjih in njihovih programov, spotikajočih začetnih korakov Sklada RS za razvoj v letu 1993, podobnih izkušenj z Agencijo za sanacijo bank in hranilnic v letu 1994, nedorečenega sistema izvajanja in spodbujanja prestrukturiranja, ki smo ga podedovali in ga moramo sedaj dograjevati s popravljanjem napak, popolne odsotnosti nekaterih organizacij, ki naj bi predstavljale interese gospodarstva, v teh procesih in prevladi političnih nad gospodarskimi interesi ter problemi.
. predsednik, v pismu V^ste napisali, da ste zahtevo za razrešitev napisali, ker “so izkoriščene vse poti običajnega razreševanja problemov”. Ali v prostoru, kjer imate univerzo in tisoče diplomirancev, magistrov ter doktorjev znanosti, avstrijsko mejo z ogromnimi možnostmi sodelovanja v neposredni bližini, veliko število tudi uspešnih podjetij, sposobno delovno silo, večje število bank, občinske funkcionarje s poznanstvi po svetu, ki so zelo pomembna za iskanje strateških partnerjev za mariborska podjetja, in mesto, v katero prihajajo
diplomati s celega sveta, res ne morete drugega kot zahtevati zamenjavo državnega uradnika? Ali ste res prepričani, da vsi proizvodni programi, ki naj bi bili konkurenčni na svetovnih trgih, kot pravite v pismu, propadajo zaradi nas? Ali ste se kdaj zamislili, da morda ti programi le niso tako konkurenčni? Podjetjem, ki s tekočim poslovanjem ustvarjajo izgubo, celo država ne more pomagati! Zakaj ne zberete dovolj poguma in razumevanja nastalih razmer tedaj, ko afera-ška razprava v državnem zboru prepreči za dobre pol leta izdajanje državnih jamstev tudi številnim mariborskim podjetjem, nam na ministrstvu pa odvzame enega najučinkovitejših instrumentov naše gospodarske politike, da bi vprašali svoje strankarske znance, zakaj številni delavci ostajajo brez zaslužka, ker ne ločijo med bistvenim in nebistvenim? Kje imate vse tiste razvojne študije mariborskega gospodarstva, ki niso bile nikoli poceni, rezultatov pa ni bilo?
predsednik, ministrstvo x3za gospodarske dejavnosti dovolj sodeluje z mariborskimi podjetji. To vedo vaši direktorji. Samo zneski, ki smo jih z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za gospodarske dejavnosti vložili v letu 1994 v mariborska podjetja, so dosegli skoraj 400 milijonov SIT. V tem trenutku pomagamo TAM -ovim podjetjem, da bi povečali raven eksternega financiranja, s Skladom RS za razvoj in z Agencijo za sanacijo bank in hranilnic se dogovarjamo glede sodelovanja pri sanaciji Metalne in kar nekaj mariborskih podjetij bo v kratkem dobilo državna jamstva za financiranje izvoznih poslov. Dovolj dela, da bom sam in moji sodelavci na oddelku za industrijo ministrstva ob upoštevanju dejstva, da Maribor še ni vsa Slovenija, čeprav je njen pomemben del, polno zaposleni in da nam bo kdorkoli težko očital, da ne uresničujemo programa sanacije slov-
ens-kega gospodarstva v letu 1994, ki ga je podprl tudi državni zbor. G. predsednik in mariborski izvršni svet, lahko se nam pridružite pri delu, če pa čutite, da niste sposobni pomagati, ali če se nam ne želite pridružiti, vas prosimo, da nas vsaj ne ovirate!
S spoštovanjem,
dr. Maks Tajnikar MINISTER
PODVIN
Spoštovani,
pišem vam kot odziv na članek gospoda Uroša Blatnika Podvin. Želim izraziti popolno podporo stališčem, navedenim v članku.
O ama sem na lastni koži
O občutila te zastoje, in sicer v soboto, 16. 7. 94, dvakrat po eno uro, zjutraj in zvečer.
Videli smo kopico razbitih avtov turistov, ki so se z najboljšimi nameni podali na dopust k nam, pa sem jim je končal že na samem začetku. Te slike ne bo popravil nihče več, povedali bodo svojim znancem in “dober” glas se nas bo držal še precej dolgo.
Moje osebno mnenje je, da mora minister zaradi takega škandala odstopiti, saj bi v vsaki razviti demokraciji to moral napraviti (v kolikor bi sploh imel možnost take samovolje).
Lepo vas pozdravljam
Jana Vurkeljc, Brodarjev trg 4, Ljubljana
TREBA JE PRISLUHNITI NARODU Z OBČUTKOM IN SPOŠTOVANJEM
(misel slovenskega politika gospoda Zmaga Jelinčiča)
Zdi se mi hudo krivično, da
gospodu Jelinčiču nekateri škodoželjni posamezniki ter politiki na oblasti pripisujejo samo najslabše. Ali to počnej-o, ker sami niso sposobni resnici pogledati tudi v drugo plat medalje?
I elinčičev nacionalni pro
U gram ni fašizem, nasprotno. On želi samo zavarovati tisto, kar je ogroženo: naš jezik, kulturno dediščino, zunanji videz dežele, zgodovino, naše meje in slovenski narod. Če pogledamo samo za primer, kaj je storila naša vlada s spominskim parkom “SVETIM VRHOM”, ki je republiškega pomena. Enostavno je dodala blagoslov pri predaji objekta cerkvi. Na drugi strani pa cerkev vneto rehabilitira ter poveličuje domobranstvo in njihova imena vklesana na spominske plošče postavlja z vsem ponosom na številne cerkve na Dolenjskem.
Zmago odkrito in spoštljivo brani NOB. Pokončne ljudi, ki so dali v boju z okupatorjem in domačimi kolaboracionalisti svojo mladost in življenje. Ja, zaradi njih in samo zaradi njih nas Evropa uvršča med svoje pokončne narode, ki so svojo svobodo plačali s krvjo. Prav je, da omenim njegovo pozitivno vlogo ter razmišljanja o slovenskih odprtih nerešenih usodnih južnih in vzhodnih mejah z državo Hrvaško. Nekdo mora opozarjati na pravice, ki nam pripadajo kot narodu zmagovite koalicije druge svetovne vojne.
Spoštljiv odnos do omenjenega poslanca ter stranke so pokazali občani slovenskega Razkrižja (enako do g. Vrzela in g. Pušenjaka, velikih borcev za slovenske pravice) na zadnjem protestnem shodu v podporo Razkrižancem v dolgoletnem boju za svoje narodne in cerkvene pravice, ki so že med drugo svetovno vojno množično sodelovali z OF NOB ter bili pozaprti po številnih okupatorjevih zaporih, in ne nazadnje v desetdnevnih obrambnih bojih leta 1991 dokazali, kaj zmorejo. Zaustavili so celo tankovsko enoto,
Glosa
0 učinku ženskih zadnjic
Neverjetno, kolikšen odziv kvalitete oglaševanega predmeta, lahko požanje oglaševalska Za to pa seveda ni potrebna akcija, ki s pomočjo petih nikakršna inovativnost. Verje-ženskih zadnjic reklamira vsem mite, da povprečna slovenska znan pripomoček za sončenje, gospodinja neprimerno bolj Oglasil se je vladni urad za verjame reklami, v kateri na žensko politiko, ki v reklami začetku nastopajo Cicciolini vidi eklatanten primer poniže- podobna damica, pralni stroj, vanja ženske kot take, pa Hu- moževa srajca z jajčnim made-bert Požarnik, ki je že davno žem in seveda PerSil, na koncu tega v parlamentu opozarjal na pa namesto nezaželenega jajčne-obscene opolzkosti v slovenskem ga madeža nastopi zadovoljen tisku, pa seveda sindikalisti, ki surogat Jeffa Koonsa. Sporočilo
kričijo naj gospa Vera Kozmik, direktorica urada za žensko politiko, raje pogleda v zakotja slovenskega gospodarstva, kjer tovarne s pretežno žensko delavsko populacijo črkujejo ena za drugo. Omenjenim se je nujno pridružila še skupinica tistih, ki bolj ali manj redno pišejo pisma bralcev in se že po naravi postavljajo na eno ali drugo stran. Spekter mnenj je nadvse širok: eni so, razumljivo, za, drugi proti, češ reklama je nemoralna, mačistična in šovinistična ter nadvse nevarna za voznike, ki menda kar ne morejo odtrgati pogleda od mamljivih obcestnih panojev. Avtor in naročnik reklame se seveda zadovoljno‘hahljata in si maneta roke, kajti omenjeno reklamno sporočilo je dvignilo več prahu kot vse nagrajene reklame Iztoka Aberška. Direktorica urada za žensko politiko, sicer strokovnjakinja s področja stikov z javnostmi, sem pa sodi tudi oglaševanje (torej bi morala vedeti, kako se takšnim stvarem streže), jima je namreč naredila neznansko uslugo.
Je že tako, da pri ustvarjanju reklam največ šteje njihova odmevnost, inovativnost avtorjevih režijskih in snemalnih prijemov pa se nahaja šele na drugem mestu. Kvaliteta reklamnega spota ali plakata je torej nadvse raztegljiva kategorija, ki lahko sicer navdušuje, vendar pa le redke tudi prepriča, da je predmet oglaševanja prav tako kvaliteten kot reklama sama. Neprimerno bolj učinkovite so reklame, ki potencialnega kupca prepričujejo z demonstracijo
je tako neumno neposredno, da si gledalec sploh ne upa podvomiti vanj. Rezultati so očitni.
Seveda pa se vladni urad za žensko politiko ob to in vrsto podobnih reklam ne obregne. Kljub dejstvu, da je v večini tovrstnih reklam postavljanje ženske v vlogo gospodinje, perice, kuharice in seveda matere tako izrazito šovinistično, da se gabi celo precejšnjemu delu moške gledabke populacije. Zdi se torej, da uradu za žensko politiko ne gre v tolikšni meri za emancipacije populacije, ki naj bi jo predstavljal in ščitil; bolj mu gre, vsaj videti je tako, za moraliziranje na temo, ali morda omenjene, resnici na ljubo zelo ljubke ritke le ne predstavljajo še enega v vrsti poskusov rušenja svetega mita o joškati materi, ki podpira vse štiri vogale hiše. To pa seveda ni ustvarjanje žženske politike’, to je politika Moral Majority, ki z enakopravnostjo med spoloma nima nič.
P.S.: Prav tako se nihče ni obregnil ob časopisni oglas, ki se je pred kakšnim tednom .dni pojavil v osrednjem slovenskem dnevniku in zaprisežene konzu-mente marihuane zavajal z informacijo, da v ljubljanskem Interspar centru obstaja tudi coffee shop z imenom Santana. Zato naj tiste, ki ob vhodu v trgovski center pričakujejo skodelico pravega čaja, joint in obvezno Soul Sacrifice Carlosa Santane, opozorimo, da jih lahko v lokalčku potolažijo le s skodelico kave. Z mlekom, smetano ali brez.
Gregor Kozovinc
katero so nam Hrvati za hrbtom pustili, da bi nas potlačila JLA. Kakor so uspeli ubraniti tudi bunker na vasi Gibina, ki je simbol našega slovenstva, da teh krajev ne damo Hrvatom ter tujim okupatorjem. Tega problema pa nekateri politiki v oddaljeni Ljubljani ne vidijo ali pa nočejo razumeti, kot niso takrat v usodnih letih razumeli generala Maistra pri obrambi severne meje. Če bi bili enotni, bi v svoji moči lahko ohranili tudi Celovec in še kaj. In ka] se je zgodilo? Kritizirali so ga, da se bo zameril Nemcem. Ravno tako me te kritike na Jelinčiča spominjajo na tista usodna leta, dragi ljubljanski vele možje.
r^obro jutro, Slovenija.
L/ Narod si bo pisal sodbo sam in ne tujci in ne trgovci.
Lenart Horvatič, Celje
P. s.: Sem član Svetovnega slovenskega kongresa in pridruženi član Zveze borcev NOB.
VELIKI POHOD
MALEGA
KITAJČKA...
... in ostalih neo-komunistov (beri: eldeesovcev) se počasi zaključuje v sklepno fazo. V tej sklepni fazi gre le še za strateško operacijo naskoka na tiste institucije nekega sistema, ki so v normalnih demokratičnih državah neodvisne (nestrankarske). V mislih imam pravosodje z ustavnim sodiščem vred, nacionalne medijske subjekte (RTV, časopisne hiše), neodvisno kontrolo bančnega subsistema, obrambno-varnostni subsistem in še druge malenkosti, ki sodijo v okvir vsake (normalne) evropske države na prehodu v 21. stoletje.
To, kar se dogaja zadnje tedne v Sloveniji (zrežirana odstranitev J. Janše; začetek sistematične (vertikalne) kadrovske eksekucije na RTV - nezaupnica Ž. Petanu po šestih mesecih vodenja; perf-idna reformacija SDK in eliminacija R. Logar v končni fazi) potrjuje moje uvodne misli in tako lahko
ocenimo, da se je slovenski politični vrh (Kučan - Drnovšek -Rigelnik) odločil, da izvede “blitz-krieg" v teh vročih poletnih dneh, tako da bo do septembra vse pripravljeno. “GŠ“ LDS upošteva tudi psihološki faktor Slovencev, saj se načrtovalci te operacije zavedajo, da v vročih, dopustniških dneh navadni državljani Slovenije, ki so že tako in tako apatični, niti najmanj ne kažejo zanimanja za njihove ogabne načrte.
Sicer pa bo letos septembra minilo 45 let, odkar je “mali” Kitajec MAO s svojimi komunisti počel oziroma zaključeval nekaj podobnega. Vse no namreč podredili enotnosti in to se je izrazilo v znameniti definiciji “ENOTNOST DEMOKRACIJE IN CENTRALIZMA = ENOTNOSTI SVOBODE IN DISCIPLINE”. Ta teoretična platforma pa je bila podlaga za praktično kontrolo borb nasprotij, ki so bila gibalo družbe. Praktična kontrola se je izvajala skozi znamenite kampanje, kot so bile npr. “naj cveti stotine (rdečih) cvetov”, “koeksistenca in vzajemni nadzor”, “hoja na obeh nogah” idr. Predvsem slednja kampanja je bila klasičen model komunističnih “ekonomistov” za izgradnjo nekega nacionalnega gospodarstva. In tako lahko danes pri nas to kampanjo prevedemo v “krajo z obema rokama”, ki bo pomenila “veliki skok” v (kapitalistično) Evropo, le da bodo pri nas novopečeni lastniki komunistični potomci (pa-rveniji) 2. in 3. generacije. Nemotenost tega procesa pa je potrebno zagotoviti z idejo “koeksistence in vzajemnega nadzora” vseh subjektov, o katerih sem pisal, pri tem pa ne kaže zanemariti, da se vse bolj po neformalni plati “eldeesizirajo”: varnostna služba (SOVA), sodniki v slovenskem pravosodju (vertikalno in horizontalno), gospodarstveniki združeni v raznoraznih lokalnih podjetniških klubih idr. Formalno - pravno sicer ti posamezniki niso člani vladajoče LDS (ker tako določa Ustava), vendar pa mora biti danes že vsakemu prvošolčku jasno, da se vse gradi na neformalnih odnosih.
"Tako gre to... zato pa so I vsakršne numerološke hipoteze glede številk 1949 in 1994 prepuščene zgolj osebni presoji bralcev.
Gregor Uranič, Kašova 10b, Vojnik
Forum
Če so lahko v ZDA leta 1912 napisali, da je kapitalistični red strohnel in vir neizrekljivega siromaštva in trpljenja, potem moramo v Sloveniji leta 1994 ugotoviti, da nezaposleni stopajo po ulicah naših mest, kapitalistična koncentracija pa neusmiljeno ugonobijo sloj poslovnih in pametnih ljudi.
Nova doba zato poziva vse ljudi, naj nam sporočijo svoje sanje, želje, pametne ideje, koristne pobude, sinopsise, scenarije, rešitve, različna mnenja in načrte za poplemenitev slovenskih tal.
Računajte, rišite, fotografirajte, pišite, ustvarjajte!
Siti ste razbijanja in tujih načinov življenja.
Ne vztrajamo, da so vaša objavljena pisma podpisana in opremljena z naslovi (na ta način boste povsem varni pred nizkimi udarci in vlačenju po zobeh).
Poziv velja vsem, ne glede na leta, raso, barvo, spol, jezik, vero, politično prepričanje ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino, ker se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice in so obdarjeni z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
Polemike in mnenja o ljudeh in stvareh morajo biti opremljena s polnimi naslovi in imeni, seveda.
Pisem, ki razširjajo smrad sovraštva, ne bomo objavljali (Nova doba ni komunalno podjetje).
Forum
Mag. Konrad Kolšek: Ali res mislite, g. Švajncer, da je narod nor in da vam še verjame?
G.	Švajncer, vaše prikazovanje posameznih vprašanj in vaše trditve v časopisu Nova doba (št. 28, 13. 7. 1994) zahtevajo argumentiran odgovor. Čas je, da se napravi konec blefiranju in prikazovanje nekaterih dejstev iz bližnje preteklosti v negativno propa-gadnem smislu, zaradi česar se nam intelektualna in ostala populacija v svetu in tudi že pri nas na glas smeji.
Na vaše navajanje moram povedati nekaj stvari.
1 # citiranem članku
V	pravite: “Imam dovolj utemeljenih razlogov, da bi jih uvrstil v knjigo tudi brez spiska, ki sem ga dobil z ZZB NOV. Generala, ki pripada agresorski vojski, ni mogoče braniti s tem, da bi bila agresorska vojska samo vojska, ki ji je pripadal, on sam pa ne. Takšnih nesmiselnih teorij svetu ne moremo ponuditi niti Slovenci...”
G. Švajncer, kaj vi ponujate svetu razen neresnic? O katerih generalih govorite?
Ifaše mnenje naj bi bilo
V	sodišče in stališče za državo, za narod in za vsakega posameznika. Moram povedati, da je moral tisti, ki je hotel postati general v bivši Jugoslaviji, od 25 do 30 let opravljati številne, tudi zelo
pomembne naloge, končati dve vojni akademiji in specializacijo, vodilni generali pa tudi dvev generalski šoli, Vojno šolo in Šolo splošne ljudske obrambe, ustanovljeno leta 1987. Vse skupaj od devet do enajst let študija, odvisno od stroke in dolžnosti. Vse to je bilo načrtovano in delano na podlagi pravnih, vojaških, političnih, organizacijskih, zgodovinskih, pedagoških in socioloških znanosti. Mi nismo postali generali po nekaj mesecih ali po kakšnem tečaju, kaj šele čez noč, ali kot vi, ki ste predtem zbirali le stare sablje, gasilske in vojaške čelade.
Službovali smo v ustavni državi, v legalnem vojaško mednarodno priznanem subjektu, v državi, v kateri ste bili tudi vi na (danes) nepopularnih dolžnostih, službovali v Službi državne varnosti, bili pri časopisu Komunist, glasilu ZKS in odgovorni urednik mariborskega Večera.
O kateri agresorski vojski govorite? Kot človeku, ki se poskuša ukvarjati z zgodovino ali jo celo krojiti, bi moralo biti znano, da je po Resoluciji 3314 Generalne skupščine Združenih narodov od 14. 12. 1974 “agresija” natančno in jasno definirana. Da so na tej definiciji delali ne več in ne manj kot 23 let, za kar so organi in komiteji OZN anga-
žirali množico strokovnjakov in je bila v mednarodnem pravu sprejeta kot dokument za ravnanje v prihodnosti.
klobeden od elementov
I ite resolucije, ki določajo akt agresije, v junijskem spopadu leta 1991 ni bil prisoten, vi pa uporno trdite, da gre za “veliko vojno in agresijo Jugoslavije” na del te države. Zato, pa ne samo zaradi tega, Varnostni svet ZN ob tedanjih dogodkih v Jugoslaviji in Sloveniji ni ukrepal, kajti po 39. členi Listine OZN ni bilo nobenega razloga, da bi jih okvalificiral kot “agresijo" ali vojno.
. Švajncer, če tega
Ml niste vedeli, potem je to nedopustno za človeka, ki hoče pisati in se ukvarja z zgodovino slovenskega naroda. Če pa ste vedeli, in elegantno preskočili takšna dejstva, je prava neumnost pričakovati, da v Sloveniji ne bi bila znana.
Za vas je jasno, da ste tako kot še nekateri drugi podlegli večletni propagandi in vplivu medijev v prepričanju, da če boste govorili in ponavljali najbolj črne klevete in laži o Jugoslaviji, JLA in komunistih, zagovarjali mišljenja posameznih politikov in nekaterih funkcionarjev, bi morebiti kot izraz zahvale in priznanja dosegli
spet tisto, kar ste v poprejšnji družbi in usmeritvi že imeli. Zato že tri leta uporno ponavljate neke besede, delite lekcije o “stroki in zgodovini" v upanju, da boste na silo utrdili in dokazali tisto, kar nima ne strokovne ne znanstvene ne nobene druge utemeljitve.
. Švajncer, govorite o Mlagresorski JLA. Nobeno čudo ni, da takšne besede slišimo iz vaših ust. Niste edini, ki vodite takšno propagando. Tako vam kot vsem tistim, ki danes tako govorijo, je le treba ponoviti nekaj stvari. Ta “agresorska armada” je v krvi Druge svetovne vojne priborila 4.500 kvadratnih kilometrov slovenskega ozemlja in ga pripojila matici Sloveniji. V zaključnih operacijah v Slovenskem primorju in za Trst je padlo pet tisoč borcev, med katerimi so bili tudi številni Slovenci. Ta, po vašem “tako imenovana JLA", je vrnila Sloveniji tudi 47 kilometrov obale ter s tem izhod na morje in v svet, česar prej ni imela. V tej armadi je bilo med pet do šest odstotkov slovenskih partizanov. V njej so službovali številni zaslužni Slovenci, visoki častniki, narodni heroji in znani generali, ljudje, ki so dosti naredili za Jugoslavijo in Slovenijo, njeno svobodo in
suverenost.
Ta po vašem "agresorska armada” je v slovenski industriji omogočala najmanj
10.000	delovnih mest, vlagala je sredstva v moderne tehnologije in angažirala 55 velikih podjetij, ki so vsaj polovico proizvodnje namenjali njej. Slovenija je samo leta 1990 s proizvodnjo za vojne potrebe zaslužila 220 milijonov ameriških dolarjev. JLA ni bila “tako imenovana”, ampak je bila glavni subjekt v narodnoosvobodilni borbi za Slovenijo in tudi njen pomemben dejavnik v 45 -letni povojni izgradnji.
ovorite o elastičnosti
O mednarodnega prava z vidika Slovenije. Če naj bi bila ta elastičnost vaše razumevanje agresije, samostojnosti Slovenije in vprašanja suverenosti, kakor tudi nespoštovanje legitimne ustavne države Jugoslavije v tistem času, potem bi morebiti lahko govorili o elastičnosti mednarodnega prava.
Govorite o “napadu na slovensko suverenost, o napadu na tujo suvereno državo”. Vprašam vas, o kateri suverenosti, kateri drugi državi ali suvereni državi govorite? Za vas in vaše somišljenike ne veljajo: Temeljna listina OZN, Deklaracija KEVS-a iz leta 1975, Brionska deklaracija 7. 7. 1991, Odločba Predsedstva Jugoslavije 18. 7. 1991, ki jo je Republika Slovenija sprejela, podpisal pa dr. Drnovšek, stališča Badenterjeve komisije št. 1 z dne 7. 12. 1991 in številni drugi mednarodni in notranji pravni akti.
KI avajate	imena
IM generalov, ki “so dokazano pripadali JLA v času agresije na Slovenijo”. Kot človeka in vojaka me je sram, ker to terminologijo uporablja tudi moj nekdanji tovariš Ivan Dolničar. Kakšna fraza in naivna igra besed vizavi tistega, kar pišete v knjigi. Naše pripadnosti JLA ni treba dokazovati, ker smo v tisti armadi bili od 35 do 4o in več let,
s ponosom smo pošteno delali in tudi doprinesli k slovenski stvari. Mar za vas pripadnost JLA v tistem času pomeni hkrati tudi delovanje proti Sloveniji in slovenskemu naro-du? Spet se vračamo na tisto tako dobro znano stališče “Kdor ni z nami, je proti nam”.
Daleč ste od resnice in s tem tudi od zgodovine, če je vaše edino merilo samo nošenje uniforme. Neupravičeno obsojate ljudi v tistem času, ljudi, ki so spoštovali zakone, ustavo in legalno pravno državo kot mednarodno priznan subjekt, državo Jugoslavijo. Dejstvo, da ste navedli le nekatera imena, očitno govori o namenu in odnosu do teh ljudi.
|Zomu ste v tistih časih
IX prisegli vi? Komu ste služili takrat, ko ste delali v Državni varnosti, ko ste med ostalim bili urednik v listu Komunist?
Na drugi strani, zakaj ne obsojate ljudi, ki so nekaj let pred junijskimi dogodki rušili ustavno državo in delovali proti njej? Za njih je mednarodno in tudi naše notranje “pravo” bolj elastično.
A li res mislite, da ljudje
r\ res ne razumejo in ne vedo, kaj v svojem pravem smislu pomenijo agresija, suverena, samostojna država, da ne vedo za pogoje in okoliščine, v katerih smo se nahajali? Kako boste čez nekaj
časa pojasnjevali svoja sedanja stališča? Spomnil bi vas na tisto filozofsko misel, ki pravi: “Vsem ljudem je možno lagati le nekaj časa, nekaterim ljudem je mogoče lagati ves čas, nikakor pa ni mogoče ves čas lagati vsem ljudem.”
Ali vam nič ne pomenijo izjave, stališča in mišljenja znanih svetovnih politikov, diplomatov, znanstvenikov in uglednih državnikov, kot so dr. Peter Glotz, De Michelis, Ge-rard Bodson, dr. Bebler, lord Karington, dr.Sire, Papandreu, dr. John Silbert, Mitterrand in številni drugi?
IZ akšna pa je vaša
IX resnica? Spričo tega, kako pišete in pojasnjujete svoja stališča, je videti vse tisto, kar resnica ni.
Ali vam ne zadostujejo primeri in dejstva, ki se že tri leta dogajajo na Balkanu in katerih posledica je med drugim tudi več sto tisoč mrtvih?
Kaj bi se lahko zgodilo pri nas, je posebno vprašanje. Nihče kot posameznik ni zaslužen za tisto, kar imamo danes, sam pa sem po svoji vesti in prepričanju ravnal kot - Slovenec, svojega naroda sin, čeprav priznam, da mi ni bilo in mi ni lahko. V nasprotju s tem želijo danes nekateri na vse mogoče načine razbiti celoto slovenskega naroda in bogastva. Kam spadate vi s svojimi dejanji?
Človek se mora v življenju
nenehno spraševati: kdo sem, kaj sem, kod hodim. Za vsakega človeka je bistveno, da to počne. Žalostna bo zgodovina našega naroda, če bo pisana na osnovi političnih stališč, strankarske pripadnosti, osebnih simpatij, revanšizma in mržnje do ljudi iz bližnje preteklosti.
Svet se nam smeje, Slovenija dnevno izgublja svoj ugled, saj novi “nacionalni heroji”, ki si za to, kar ima danes slovenski narod, pripisujejo vse zasluge, uporno trdijo, da je belo črno - in obratno. Tisti, ki z obema nogama stojijo trdno na tleh, se upravičeno sprašujejo, ali je za te ljudi sploh pomembno, kaj si misli svet, kaj pravi mednarodno pravo in svetovne institucije, pristojne za odnose med državami in narodi.
IZ aj pomeni temeljna
IX listina OZN, katere članica je tudi naša država, ki se je obvezala, da jo bo v celoti spoštovala. Ali vam sploh kaj pomeni Helsiška uredba 1. 8. 1975. Ali takšnim, kot ste vi in vam podobni, ki govorite z istim jezikom in terminologijo, sploh kaj pomenijo Deklaracija KEVS-a 19. 7. 1991, Skupna deklaracija ES 27. 8. 1991 in konferenca o Jugoslaviji 7. 9. 1991, ki so jo sprejele vse jugoslovanske republike, tudi naša, Deklaracija KEVS-a 3. 9. 1991 v Haagu, Resolucija Varnostnega sveta ZN 713 z dne 25. 9. 1991, Bedenter-jeva komisija in njeno poročilo št. 1 z dne 7. 12. 1991 in stališča te komisije št. 11 iz leta 1993? Javnosti ne bi rad več obremenjeval z naštevanjem vseh več deset dokumentov.
I n še nekaj, g. Švajncer,
I pred obrazom Slovenije vas javno prosim, vzemite na znanje, da se o vojni strategiji, o doktrini, o metodah dela strateških komand, kot je bilo 5. vojaško območje, o metodah dela poveljujočih generalov z vami ne morem pogovarjati, ker niste kvalificirani in nimate znanja za takšne razprave.
ZAPOR KOPER 24. JUNIJ 1994
mo enostavno ■ zapori
Spremljala sem oddajo na TV SLO 1 o razmerah v slovenskih zaporih. Dobro! Edina stvar, ki je manjkala, ko smo si ogledali ta “RAJ ZAPORNIKOV", je bil napis “DOBRODOŠLI V ZAPOR"! In kaj se dogaja v resnici? In fako v tej “obljubljeni zemlji" konča vsak obdolženec? Preprosto! Zelo preprosto - zakonito!* Kot zmeraj preiskovalni sodnik z obtožnico odredi za obdolžene preventivni zapor, oziroma bolje, osumljenci morajo ostati v preiskovalnih celicah v pričakovanju sodbe, ki je nikoli ne dočakajo.
Procesi, ki bi morali steči, se nikoli ne začnejo, kajti...
“...zakoni so kot velike muhe, ki izbijejo dno oziroma razbijejo, medtem ko majhne ostanejo ovirane”.
H.	de BALZAC
Pripora v Sloveniji ne uporabljajo le kot jamstva pred begom, ampak so pretiran način za izgovor, da proti določenemu človeku lahko nadaljujejo postopek. Če temu ni tako, pa sodniki in pravniki ne poznajo zadosti pravil osebne in posameznikove pravne svobode in človeškega dostojanstva. Tu mislim na nekatere sodnike, ki so sodniki bolj zaradi debeline žepa. Nekateri sodniki so močno povezani s političnim življenjem in so tudi inkognito člani najrazličnejših strank in tudi to je zadosten razlog, da so nekateri obdolženci, ki niso po meri sodnikovega prepričanja, zreli za obsodbo.
Čisto enostavno, podtaknejo ti pravni pouk in razlagajo, čim najdejo “dlako v jajcu".
“Saj ni težko najti obtožnico, je le stvar domišljije, ki avtorje dvigne v nebesa in tako obtoženi ubožci vedno končajo v zaporu.”
Kdo konča v zaporih? Praviloma so to majhne ribice. Kot
vedno morajo ti plačati velike grehe drugih, lažne ali prave grehe. Večinoma lažne. Četudi naša tako imenovana majhna ribica izpodbije grehe, to ne pomaga ali pa ji naprtijo novo obtožbo. Temu bi lahko rekli začaran krog. Kajti v Sloveniji na žalost še vedno obstajajo isti načini dokazovanja in obtoževanja. kot so jih uporabljali v bivši SFRJ, v nekaterih primerih je še slabše.
Sprašujem vas, ali ni sodišče tisto, kjer se najbolje odraža demokratičnost neke družbe?
Med enajstimi dolgimi in mučnimi meseci zapora sem bila (seveda neprostovoljna) priča sramotnim stvarem. In če uspe ubogi majhni ribi najti dokaz za svojo nedolžnost, takoj pripravijo novo obtožnico. Kajti v Sloveniji (pa naj bo še tako made in europa) za zdaj še ni sistema, ki bi se zavzel za obdolžence, raziskal njihovo morebitno nedolžnost in z argumenti postregel našim sodiščem. Saj je konec koncev dosedanja politika sodišč popolnoma podobna sistemu sodišč v nacionalizmu.
Da se vrnem začetku tega lista, videla sem ženske, ki so jih po mesecih in mesecih groznih obtožb - izpustili kot nedolžne (kdo bo nadomestil njihovo duševno, moralno, finančno katastrofo). S sodišča so odšle s sklepom v rokah. Vse so imele na sebi zatemnjena očala, ampak vseeno jim ni ušel ciničen izraz na sodnikovem obrazu.
KJE Sl, PREISKAVA
Videti je, da meseci obtožb, meseci zapora za sodišče ne pomenijo ničesar, še slabše, so le nov način psihološkega in moralnega mučenja... Za nas so to predvsem meseci sovraštva, trpljenja, globoke človeške tragedije.
Tvoja človeška identiteta, upanje in zaupanje so samo ena suha številka v dosjeju.
Pred seboj imam pismo, ki mi ga je poslala neka mlada mamica. Po treh mesecih (moram omeniti, da sva ta čas bili skupaj) zapora v Kopru so jo končno dobesedno vrgli ven brez vsakršnega uradnega opravičila, niti ustnega (S. R. 29 let iz Maribora).
"... Ne morem spati, sem nemirna in živčna, vsak sen je postal zame nikoli končana nočna mora, čez dan sem izpita in težko opravljam svoje delo. Ne morem razumeti, zakaj se je to zgodilo prav meni. Vem, kako zelo se je prelomilo v moji notranjosti. Gledam svojo hčer in ne vem, če sploh lahko dojame dano situacijo in se sprašujem, če bo sploh lahko pozabila to, kar so nam naredili tisto noč, ko so nas od-
peljali v zapor. Dejstvo, da se življenje nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo, bi bilo dobro, ampak ljudem je prav malo mar za krivice, izogibajo se me in to je tisto, česar me je strah!”
Sedaj ko to pišem, sem naletela na dve ženski, ki čakata tukaj v “Nostri Santa Anni” (ime za koprski zapor), ki jo sodniki dobro pomnijo. TV SLO 1 (videostrani) v tem trenutku vrti pesem italijanskega avtorja: ‘To sono possitivo, perche son'vivo, perche son'vivo..." (Sem tukaj, ker sem živ, ker sem živ)
Lenobnost, oziroma prelaganje civilnih procesov, je zločin proti človeštvu in celotni civilizaciji. Mi, ki čakamo, mi ljudje, nedolžni do končane preiskave in pravnomočne obsodbe
■ SMO LJUDJE!
Anila Thanasi - Kodrič
KOMUNIZEM JE
NEZAKONSKI OTROK
KRŠČANSTVA,
LIBERALNA
DEMOKRACIJA
SLOVENIJE PA JE
OTROK
SLOVENSKEGA
KOMUNIZMA
KI ajprej k prvemu delu
IM naslova: besede sv. Pavla, učitelja narodov, DRUG DRUGEGA BREMENA NOSITE, je komunizem oziroma marksizem “prevedel” z besedami VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE, kar pa je pravzaprav eno in isto oziroma enako, le da so komunisti brez Boga poskušali realizirati tisto, kar krščanstvu z Bogom ni uspelo. Odgovor na eno in drugo nam dovolj razpoznavno servisira zgodovina.
Slovenska liberalna demokracija pa se prek svojega programskega mota “ČE NE BOMO Ml, BO KDO DRUG” legitimira kot otrok slovenskega komunizma, saj je s svojim motom ponovila Dolančeve misli, da če ne bi bili na oblasti komunisti, bi bil kdo drug. Pa smo tam.
Za LDS je očitno še naprej aktualna velika koalicija, kar je z njene strani glede na njeno privrženost svojim matičnim tokovom popolnoma normalno, stranka Slovenskih krščanskih demokratov se pa tolerira zaradi tujine. Vendar moramo resnici na ljubo povedati, da tako imenovane velike koalicije ni več. Že z izstopom Janševe stranke iz nje se je razmerje sil spremenilo. Ko pa je Drnovšek ne samo povezal LDS, SKD in ZLSD, ampak spotoma prek strankarskega združevanja razširil koalicijo še na demokrate, ekozelene in zunajparlamentarne socialiste in slednje z liberalnimi demokrati združil v tako imenovano Liberalno demokracijo Slovenije, koalicijska pogodba ne velja več, kar pomeni, da je
v Sloveniji na oblasti LDS, kar je glede na prejšnje izvajanje isto, kakor če bi zapisali LDS z ZLSD.
Narod naš dokaze hrani. Model ali način odstranitve Žarka Petana kot motečega kadra - morda zato, ker je dopustil neposredno prenašanje nedemokratične odstavitve Janeza Janše... ali pa je bilo prav to pika na i - je več kot očitno LDS-sovsko maslo. Ali je treba še kaj pojasnjevati, kdo nam vlada? In za Romano Logar: v isti sapi, ko LDS-ovci trdijo, da jim ni trn v peti, že pripravljajo zanjo kadrovski scenarij, sklicujoč se na potrebo preoblikovanja SKD. Vnaprej pripravljeni scenariji pomenijo kadrovski fevdalizem in smrtonosne udarce demokratizaciji. Kdaj bo imela stroka besedo pred politiko?
lede na Drnovškove
VJ “izume” in najnovejša snubljenja SLS bi bilo treba jasno reči: če gremo desni v koalicijo z levimi, potem samo pod pogojem enakega razmerja; če se grem s partnerjem neko igro in vem vnaprej, da bo on zmagal, zakaj bi se šel potem tako igro? Ali zato, da bi zavajal narod, ali mi je toliko do milostnih drobtinic z oblastniške mize, sadove drobtinčarjev pa itak poberejo ali oberejo oni drugi. Res pa je tudi: Roma non uno die aediticata est, kar pomeni: Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.
Ivan Kepic, Dragomelj 22, Domžale
Evropa ■ izgubljen kontinent
Izraz Evropa nedvomno sodi v kategorijo najpogosteje uporabljanih pojmov s konca dvajsetega stoletja, dimenzije njegove vseobsežnosti in uporabnosti pa postajajo že skoraj grozljive. Samostalnik žEvropa’ in njegova pridevniška izpeljava ževropski’ predstavljata dva temeljna pojma sodobnih besednjakov. Uporabljajo ju tako geografi, sociologi, ekonomisti in antropologi kot politiki, novinarji, šolniki, športniki, avtomehaniki in zidarji. Seveda si vsak od teh Evropo predstavlja čisto po svoje. Kot da ne bi govorili o eni zadevi.
Na najboljšem so tisti, ki koketirajo z zemljepisom. Njihova definicija se ne razteza in ne krči. Vse je namreč jasno. Če boš preplezal Ural, boš trčil ob tablo žAzija’. Če boš preplaval Bospor ali Dardanele, boš naletel na enako tablo. Podobno se ti bo zgodilo, če boš vztrajno plaval iz Španije proti zahodu ali spet iz Španije (ali Italije ali Grčije ali, bognedaj, Črne Gore) proti jugu. Le napis na tabli bo drugačen. Na severu niti tabla ni več potrebna. Večni led pove dovolj.
Neprimerno več težav z definiranjem Evrope imajo tisti, ki se ukvarjajo s politiko. Če bi na primer trije evropski politiki družno krenili proti vzhodu, bi eden od njih, denimo Haider, naletel na tablo s prečrtano besedo Evropa’že na Avstrijsko-Slovaški meji, drugi, denimo Walensa, bi se obnjo spotaknil na Po(jsko-Beloruski meji, tretji, recimo Clinton, pa bi pritaval vse do Beringovega preliva in se tam zaletel v tablo z napisom Severna Amerika.
Seveda bi bilo obsceno trditi, da je večina politikov -omenjeni trije predstavljajo le izbrane eksemplarje -vztrajno špricala ure geografije in zato o teh stvareh nimajo pojma. Prej gre za prožnost definiranja, ki jim jo dovoljuje njihov poklic. Charles De Gaulle se je najbolj približal geografski definiciji Evrope s trdit-
vijo, da le-ta sega od Atlantika do Urala. J. F. Kennedy je bil na primer prepričan, da sega Evropa od Vancouvra do Berlina. Seveda je bil prepričan tudi v to, da je ameriška. Sodobni politiki se na zahodu v glavnem strinjajo z Johnom Fitzgeraldom, na vzhodu pa jo vztrajno raztegujejo do Vladivostoka. Seveda potem po potrebi iz definicije izključujejo Bosno in Hercegovino ter vsa druga obstoječa in potencialna krizna žarišča. Jebeš odgovornost in sistem kolektivne varnosti, si menda vztrajno poti-hem ponavljajo, saj ne gre za zemljevid Evrope, ampak za luknjo v njem.
Kaj je torej obsega politična definicija Evrope? Evropsko unijo? Evropski gospodarski prostor? NATO, WEU in vse države podpisnice Partnerstva za mir? Vse obenem ali nič od tega? Kaj pa evropska prekomorska ozemlja, na primer francoski Reunion, Britanski teritorij Indijskega oceana in Falklandsko otočje? Spadajo omenjeni otočki in otočja kljub svoji geografski odmaknjenosti v politični zemljevid Evrope?
Videti je, da odgovor na zastavljena vprašanja ni prav la-hek. Evropa predstavlja namreč tako kompleksen in nenazadnje tudi prožen politični pojem, da zatekanje v njegove najrazličnejše (avto)interpretacije pravzaprav niti ni tako grešno. Seveda, če vsebuje vsaj zadovoljivo dozo konsistentnosti in funkcionalnosti. In če ne vsebuje elementov samozadostnega izključevanja drugih, bi lahko dodali. Politična definicija Evropa je pravzaprav takšna, da je ni. Tisti, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi in politiko pač nimajo te sreče, da bi lahko kot nekateri introvertirani socialni in kulturni antropologi preprosto trdili, da je Evropa pravzaprav Svet v malem in da ni Svet pravzaprav nič drugega kot malce raztegnjena Evropa. Zanje je Evropa mnogo več.
Gregor Kozovinc
GROF CARL VILLA VICENCIO-MARGHERI IN GRAD OTOČEC
"Nadnje tedne je slovenski tisk mnogo pisal o gradu Otočec in o grofu Carlu Villavicenciju-Margheriju. Drugo stran enostranskega pisanja o tej kranjski plemiški družini in njeni znani posesti, je opisal grof sam.
“Čudim se zlorabi svobode tiska v nekaterih slovenskih časopisih, saj je to pisarjenje zdrknilo na raven pisanja slovenskega tiska v letih 1945 do 1955. V Evropi, v katero si naša Slovenija tako prizadeva priti, si ni mogoče zamisliti časopisa s tako lažnivim in žaljivim pisanjem o ljudeh, še najmanj o svojih državljanih. Tak časopis bi v prvem tednu pobrala za vedno prva tožba, toda pri nas gre očitno naprej še vse po stari recepturi.
Gre tudi za dvojnost meril do iste zadeve v zelo kratkem časovnem obdobju. Kako naj si razlagam članke Grofovo slovensko srce ali pa Grof se vrača na Otočec z izrazito pozitivno konotacijo, če ju primerjam s članki Grofovska farsa na otoškem gradu ali Grofovo državljanstvo državna skrivnost itd., ki sta polna laži in žaljenja? Naj razumem to kot slaboumje, intriganstko hinavščino ali stalinistično pokvarjenost?
Spremenjen odnos do mene in bistvene težave sem zaznal, ko sem podal zahtevo za vrnitev družinske nacionalizirane posesti, torej zemlje in gradu, kar sem storil v letu 1989 oziroma 1991, torej takrat kot približno drugih dvajset slovenskih plemiških družin, sicer brez slovenskega oziroma jugoslovanskega državljanstva. Ali slovenske obljube o spoštovanju lastninskega prava, ki sicer velja za ves kulturni svet, podane pri osamosvojitvi, ne veljajo več? Ali
ne veljajo za vse enako?
Pa tudi o tako imenovanem “državljanstvu” se sprašujem, če ni le farizejska ukana? Kako je mogoče, da na široko govorimo o naših ljudeh, ki komajda nekaj časa posedujejo slovensko državljanstvo (in to je tudi edino, kar imajo slovenskega!), kot o Slovencih, o nas, ki živimo že nekaj rodov v Sloveniji (razen po času druge svetovne vojne), pa se naša domovina izraža kot o nedefiniranih izvržkih? Kako nam je mogoče očitati, da nimamo državljanstva? Kakšne možnosti smo imeli mi, ki nas je naša osvobodilna oblast (ki so jo mnoge plemiške družine izdatno podpirale!) že med vojno ali pa tik po njej pregnala iz lastne, rodne zemlje v svet, pridobiti si državljanstvo te iste domovine. Če bi zanj zaprosil iz tujine, bi se mi naša oblast rogala, če bi prišel iskat državljanstvo domov, bi me ubili! Kaj se torej gremo v Sloveniji?
P ri postopku vračanja
l gradu Otočec so se začele sumljive špekulacije, kot npr. o domnevni moji prodaji gradu tujcem, čim ga sprejmem v last(l). Čutim se Slovenca in želim, da grad ostane slovenska last, zato sem dal v zemljiško knjigo (fidejko-misni) zaznamek, da ta nepremičnina ne sme v tuje roke!
-	Slišal sem natolcevanja, da je bil moj oče nemčur ter da je ob razpadu Jugoslavije s pištolo grozil Škocjanu. Tega, kolikim Slovencem, domačinom je pod Hitlerjem rešil življenje, ker je znal na pravem mestu zastaviti svojo besedo, žal ne spregovori nihče. - Dalje, da je bil grad Otočec razvalina, ki da jo je obnovila tovarna Krka! Grad je obnovilo podjetje Hotel grad Otočec, Krka ga je samo prevzela že urejenega, kot je prevzela Šmarješke in Dolenjske Toplice. Sicer pa je bila naša družina Villavicencio-Margheri leta 1942 prisiljena zbežati iz svojega doma, da si je rešila golo življenje, saj bi se ji zgodilo enako kot mnogim drugim kranjskim plemiškim družinam, ki so jih brez razumljivega razloga pobili, gradove požgali in posestvo uničili samo zato, ker so odstopali s svojo stopnjo kulture in imeli znanje ter posesti. Razumljivo bi še bilo, če bi posesti samo izropali (torej morda vsaj delno uporabili!), temveč so jo skoraj povsod dosledno uničili, požgali. - Danes, ob vračanju, mi očitajo vrednost premoženja! Naj povem, da je to malo v primerjavi s tistim, kar smo med vojno in po njej izgubili
-	ne zaradi kakšnega okupatorja, ampak zaradi naše “osvobodilne oblasti”: ob odhodu smo pustili cel, urejen in popolnoma opremljen grad z vso dragoceno opremo, gospodarsko poslopje (maje-rijo), gostilno, mlin, žago, opekarno, kovačnico, vse v opremljenem in funkcionalnem stanju. Vsega tega, razen gradu, danes ni več. Vsa ta posest je bila pridobljena na legalen in zakonit način in naša družina je ni uničila sama, pa da zdaj zahteva od države novo! Vse je uničila osvobodilna oblast, jaz pa danes zahtevam od vsega edino grad in zemljo, ki sta sicer v občinski, torej državni lasti. Ne zahtevam niti najemnine za petdesetletno obdobje niti zemlje, ki je bila razdeljena kmetom.
IX omu je družina
i\villavicencio-Margheri kaj žalega ali krivičnega storila, ali pa katera koli od drugih kranjskih plemiških družin? Ali je koga “izkoriščala”? Saj je svoje delavce redno zaposlovala, jih pošteno plačevala in redno plačevala vse (visoke) državne dajatve. Ali si mi nismo imeli pravice reševati vsaj golega življenja kot vsakdo drug v naši domovini? Italijanska okupacija ni reševala nikogar, tudi nas plemičev (“graščakov") ne, torej smo bežali pod nemško oblast. Ali naj bi pod partizansko? Mnoge plemiške družine so svojo pomoč partizanom plačale z lastnim življenjem, potem ko jih partizanska oblast ni več potrebovala.
IV/I oti me dvojnost IVI (hinavščina) še vedno socialistično naravnanih meril v javnem tisku: na eni strani nizkotno hujskanje preprostih ljudi na nas, ki iščemo samo del svoje zakonite lastnine (ker pač ni bila nacionalizirana po merilih, veljavnih v kulturnem svetu, ki za nacionalizirano posest izplača odškodnino!), pa drugi strani pa se tudi s tem pred temi istimi ljudmi našega naroda prikrivajo boleča dejstva izropane domovine. V Srednji Evropi imamo na stotine “novopečenih grofov” slovenskega rodu, ki so si samo v zadnjih dveh desetletjih tam kupili ali zgradili premoženja desetkrat večjih vrednosti, kot jo znese ves Otočec, in to posesti z denarjem, odtujenim iz našega slovenskega gospodarstva na nemoralen, nepošten način. O tistih naših “grofih” ti isti naši časopisi ne pišejo. - Ne domišljajte si, da “Evropa” vsega tega ne vidi in budno ne spremlja. Zaradi tega lahko razumemo kanclerja Herlmuta Kohla v njegovi nedavni izjavi, ki velja tudi za Slovenijo: Postkomunistične države se vsaj eno desetletje ne bodo zrele za sprejetje v Združeno Evropo.”
Grof Carl Villavicencio-Margheri
Varuh
11
Slovenija - mačeha ali mati?
Kako je mogoče, da se v provincialni Sloveniji dopuščajo vnebo-vpijoče krivice in teptajo osnovne človekove pravice? Tako sem se spraševal ob branju članka “Z batino po Cerkvi”, ki ga je argumentirano zapisal glavni urednik g. Milan Meden v Novi dobi (13. julij, št. 28). Ali bo naša država Slovenija kmalu pred vsem svetom
Če bi v zgodovinskem razvoju določene družbe vedno tako konzervativno oklevali pri pomembnih odločitvah, bi še danes v večini držav vladal sužnjelastniški red ali kvečjemu fevdalizem. Tudi v življenju Cerkve opažamo zelo dinamičen razvoj še- posebno od 2. vatikanskega koncila dalje. Ko so začudeni časnikarji spraševali pape-
moreš biti samotni jezdec ali vase zagledan vrtičkar. Zdravo politiko lahko uresničuje samo skupina modrih, pravičnih, resnicoljubnih, moralnih in nesebičnih ljudi, ki znajo teorijo povezati s prakso. Slovenci smo se skozi zgodovino znali uveljaviti v kulturi, ker smo individualisti. V politiki pa smo skoraj vedno vlekli jalove poteze.
Karitas “t~ Slovenska Karitas
ŽIVIM S TEBOJ, KI Sl DRUGAČEN
razkrinkana, da krši osnovne človekove pravice in tudi temeljna načela mednarodnega sodelovanja in sožitja? V konkretnem primeru grkokatoliškega duhovnika g. Mi-hajla Hardija so kršena tudi temeljna načela ekumenizma, ki jih je podal 2. vatikanski koncil.
Omenjeni duhovnik je bil z uradnim dokumentom (dekretom) svojega predpostavljenega škofa imenovan za župnika župnije Metlika in vseh grkokatoliških vernikov v Sloveniji. Kot duhovnik je prijateljsko razpoložen do duhovnikov in vernikov iz obeh strani meje. Grkokatoliškega duhovnika Hardija sprejemajo verni in neverni v občini Metlika. Brez prepričljive razlage pa mu je bila odklonjena pravica do slovenskega državljanstva. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije ni ugodilo njegovi prošnji. Glavni urednik direktno navaja mnenje vlade Republike Slovenije, da ne obstaja noben interes za sprejem g. Mihajla v državljanstvo Slovenije. Ali ni žalostno, da se v naši, komaj porojeni državici, ki na vse pretege oznanja demokracijo, tako hitro teptajo osnovne človekove pravice in državljanske svoboščine? Na odru naše domovine je čedalje več igralcev, ki so polni meglenega in plitkega govorjenja. Ljudje so hitro siti besed in obljub. Želijo videti in okušati pogumna dejanja. Pogumno potezo je napravil npr. predsednik skupščine občine Metlika g. Branko Matkovič, ki je predlagal vladi in ministrstvu za notranje zadeve, da omogočita pridobitev slovenskega državljanstva Mihajlu Hardiju (cit. g. urednik).
ža Janeza XXIII, kaj želi doseči s koncilom in reformo v Cerkvi, je stopil do okna, ga odprl in rekel: “Svežega zraka za Cerkev!” V Cerkvi se je namreč v stoletjih nabralo toliko zatohlosti in togih paragrafov, da je bil skrajni čas za reforme preroško navdahnjenega papeža Janeza Dobrega. Nekaj podobnega se dogaja tudi v deželi pod Triglavom, kjer ni več Cankarjevega raja, ampak bolj pokrajina mrtvaških kosti, ki naj bi po besedah preroka Ezekijela oživele. Res, marsikaj je pokopališkega in gnilega v deželi slovenski. Zaudarja po trohnobi, zaspanosti, fanatizmu, ozkosrčnosti, političnem zapeč-karstvu. V političnem življenju ne
Nikoli nismo hoteli imeti drugega za enakega ali boljšega od sebe. Zavist in nevoščljivost sta nam zapisana že v genetsko strukturo narodnega telesa. Preveč smo pogreznjeni v črko zakona in zato ne vidimo življenjske širine posameznih zakonov. Tu je vzrok, da smo Slovenci bolj papeški od papeža ali bolj partijski kot partija. Le kdo bo znal sneti iz našega obraza konjske plahutnice, da bomo ugledali pred seboj ves ocean življenja?
Kako bo naša država vstopila v demokratično Evropo z okostenelo pravno ureditvijo in tako grobim kršenjem temeljnih človekovih pravic? Ali smo popolnoma pozabili na velika prizadevanja za
edinost med pravoslavnimi in katoliškimi kristjani? Grkokatoliški verniki in duhovniki so pravi most, preko katerega bi se lahko z večjim razumevanjem in prijateljstvom srečevali katoličani in pravoslavni. Tudi v tragediji na Balkanu bi lahko kristjani obeh Cerkva več storili za hitrejši konec bratomornega klanja in vzpostavitev pravičnega miru.
Kako naj se izvaja praktični ekumenizem, je bilo prepričljivo zapisano v odloku o ekumenizmu na 2. vatikanskem koncilu: “Treba je poznati duha ločenih bratov. Zato je potreben študij, ki naj ga vodita resnica in dobrohotnost. Primerno pripravljeni katoličani si morajo pridobiti boljše poznavanje nauka in zgodovine, duhovnega in bogoslužnega življenja, verske psihologije in kulture, lastne bratom po veri...”
Prepričan sem, da bo članek g. Milana Medena o grkokatoliškem duhovniku Mihajlu Hardiju pravo spraševanje vesti našim politikom in tudi kristjanom. Pri vseh naših dejanjih in odločitvah bi se morali vprašati: ali nas še vodita resnica in dobrohotnost? Teptanje osnovnih človekovih pravic vodi v podzemlje laži in hudobije. Osvobodila nas bo samo resnica in pristna ljubezen do bližnjega v stiski!
Maks Ipavec, ribniški dekan
Maribora še ni bilo, ko je Kocelj knezoval v spodnje panonskem vojvodstvu. Ta čas sega v konec devetega stoletja. Sto let po tem za vse Slovence znamenito Koroško Karantanijo, ki je prav gotovo vplivala na, žal prepočasni, razvoj slovenske državnosti. V tistem času se je širše območje današnjega poseljenega Maribora nahajalo na zahodnem robu velikega Kocljevega upravljavskega teritorija.
Preskočimo sedaj tisoč let in se ustavimo ob letu 1938. Takrat so naši mestni, torej mariborski, upravljavski predhodniki preimenovali tedanjo Tattenbachovo ulico v Kocljevo, kar je še danes.
In zaradi tega smo danes tu: da v njej, na najlepšem delu, tu pred Narodnim domom, odkrijemo spomenik knezu Koclju. Z namenom, da znancem sporoča veliko tega. Najprej, da pripadamo slovenstvu. Beseda, ki pomeni več kot samo pripadnost narodu.
Tu, v neposredni bližini spomenika, v in okrog Narodnega doma, so slovenstvo udejanili številni naši narodnjaki, na čelu z generalom Maistrom.
Vsi ste sami sebi priče, kako njihovo delo skupaj nadaljujemo. V kratkem času po osamosvojitveni vojni smo, kot vidite, spet uspešni. Gledamo svojo podobo v marmornem sijaju zakrpane velike gradbene jame, s katero nadzidavo bomo začeli v drugem letu. Gradimo Koroški most. Pripravljamo izgradnjo južne obvoznice in avtoceste Fram - Pesnica ter moderniziramo cestišče Pernica - Zabukovje. Moderniziramo od nekdaj dano vinsko pot v vinsko cesto ob Malečniškem hribovju. Izgrajujemo vodovodno omrežje v Hočah in Framu ter Kamnici. Rekonstruiramo Radvanjsko, Jenkovo, Betnavsko, Jadransko, v pripravljalni fazi pa je troje pomembnih semaforskih križišč. Izgrajujemo kanalizacijski
Kaj je v resnici povedal Rous
sistem na Pobrežju in v zaključni fazi so dela pri izgradnji desnoobrežnega kanalizacijskega kolektorja. V osnovnih gabaritih se že kažejo osnovne konture mariborskih vrat ob levi peti Titovega mostu, mestnih vrat, ki bodo v svoji arhitektonski zak-ljučenosti s srednjeveško arhitekturo Lenta, vključno z v njegovem ozadju za sedaj še samo v glavah zamišljenega stalnega letnega prireditvenega centra v podaljšku Svetoza-rovske do Vodnega stolpa, ki bi ga lahko v dobro osmišljeni projektni rešitvi poustvarili že za prihodnjo poletno prireditev festival Lent v letu 1995 v izogib trošenju velikih finančnih sredstev za montažo začasnih provizornih odrov ob vsakokratni prireditvi. Po nedavno svojem namenu predani stavbi postdiplomcev-je v izgradnji univerzitetna športna dvorana, po zaslugi vodstva Univerze potekajo dovolj intenzivne priprave za preselitev Rektorata na Slomškov trg. V septembru tega leta bomo preselili Mladinski kulturni center iz sedanje lokacije na Slomškovem trgu v eno izmed najustreznejših zgradb, ki bo zagotavljala spodobnejše pogoje. Spoštovani!
Kocljev turn skupaj s spomenikom knezu Koclju... Oba naj služita edinemu cilju, da gremo naprej.
Da bi naprej ne bila IZGUBLJENA ta zgodovinska priložnost, sporočimo SLOVENSKEMU DRŽAVNEMU ZBORU:
Ni pošteno do Maribora, da bi Gasparijev postojnski optimizem, omenjenemu, sicer sposobnemu ministru, preprečeval izdajo garancije države, da bi lahko delo delavcev iz Maribora, iz Livarne, Metalne, TAM - a, MTT in drugih fabrik, ne bilo prodano za v mednarodni konkurenci zaslužene evropske devize.
POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA IN POLITIČNIM STRANKAM
Nehajte nas pitati z vedno novimi pobudami, s spravnimi zahtevami za pregrehe, grehe in negrehe, ker smo sedaj dolžni predvsem drugim, mlademu rodu prvenstveno odgovoriti, KJE IN S ČIM BO SLUŽIL KRUH; ko bo končal srednjo šolo in ko bo diplomiral na Univerzi.
PREDSEDNIKU DRŽAVE GOSPODU MILANU KUČANU
Veseli smo vaših obiskov v Mariboru in v ponos so nam. Spodbujajo nas, toda želimo si vaše klenejše in učinkovitejše besede kot opozorila vladi, političnim strankam o problemih v Mariboru, ki jih z vašo pretanjeno sposobnostjo dodobra sprotno zaznavate.
Dolžni ste javno izbrisati madež Mariboru, ki ga je neutemeljeno dobil s tako imenovano mariborsko orožarsko afero. Sporočite slovenski javnosti, da to ni mariborska orožarska afera, ne Komarjeva in ne Kocmutova, ampak tipična ljubljanska državna afera, ki je prinesla Mariboru in mariborskemu letališču veliko ekonomsko škodo. Letališče, ki ni nikoli služilo vojaškim namenom, ne v prejšnji Jugoslaviji ne sedaj, zaradi te afere ekonomsko obobužuje.
PREDSEDNIKU VLADE GOSPODU DR. JANEZ DRNOVŠKU
Glede nakopičenih gospodarskih problemov, ki pomenijo za slovensko državo večji problem, problem posebne teže, take, ki ni primerljiv z nobenim mestom v Sloveniji, ste bili zavezan dati posebna navodila sodelavcem, ministrom, kot vas je zadolžil tudi sam Državni zbor 11.12. preteklo leto. Ti sodelavci in ministri naj vam in nam predlagajo, kaj je storiti v tem trenutku v posameznih gospodarskih subjektih v Mariboru, da bi še lahko vsi skupaj družno opravili tisto, kar bo jutri že prepozno. Če je že vlada temeljno določila, da v Mariboru ne more biti sedeža ne avstrijskega, ne madžarskega, ne poljskega, ne češkega veleposlaništva ali ambasade, potem dr. Banič in dr. Tajnikar nista smela tako tehtno birokratsko zavrniti Rousa z ne, ko ju je prosil “bodite en dopoldne v tednu skupaj z nami v Mariboru in pomagajte nam.”
PODPREDSEDNIKU VLADE IN ZUNANJEMU MINISTRU PETERLETU
Vaše, s strani vas in predvsem s strani Mariborčanov, premišljeno dejanje, da položite skupaj z dr. Trstenjakom in dr. Kračunom temeljni kamen za izgradnjo Koroškega mostu, je temeljilo predvsem na potrebi dvajset let trajajočih prometnih zagat v mestu Maribor in seveda predvsem v izogib povečanja števila smrtnih prometnih nesreč. Nedopustno in nerazumljivo je, da administracija okrog vas, pa tudi če sega odgovornost do prometnega ministra ali samo do državnega sekretarja Dvornika, lahko razvrednoti še tako utemeljeno polaganje temeljnega kamna, posebej še, ko ga je v letu 1993 in 1994 potrdil najvišji organ države, to je Državni zbor.
MINISTRU GOSPODU JELKU KACINU
Tudi zaradi moje lastne nepazljivosti se je zgodilo, da me je vaš predhodnik, gospod Janša, prelisičil kar dvakrat. Prvič nešportno s Horvatičem pri fusbalu in drugič, ko je dovolil, da začasna uporaba vojašnice Slava Klavora za begunce, ki še vedno deluje, sedaj onemogoča izgradnjo novega srednješolskega centra v Mariboru.
To ima za posledico nadaljnje životarjenje dveh srednjih šol v skrajno neprimernih razmerah in tako ministru Gabru, ker ni bilo lokacije, skupaj z načelnikom za družbene dejavnosti Občine Maribor, ni kazalo razmišljati o potrebnih 500 milijonih tolarjev za izgradnjo nove Živilske srednje šole, kamor se regrutirajo učenci iz tri četrt Slovenije. Morda sta zato imenovana lažje Mariborčanom in Ljubljančanom prikrila in usmerila dodatnih 500 milijonov za nepredvidena in več dela pri Biotehniškem centru v Ljubljani. Gospod minister Kacin, na vas je, da skupaj z nami popravite napake in krivice Mariboru iz preteklosti tudi s tem, da sprejmete predlog programa izgradnje vojašnice izven mestnega jedra, program smo vam predložili, in da eventuelni nakup vojaške opreme v tujini, če se le da, povezujete s plasmanom TAM - ovih avtobusov, investicijske opreme ali drugih izdelkov iz mariborskih firm.
GOSPODU MINISTRU dr. GANTARJU
Zahvaljujemo se vam, da ste nas Mariborčane vzeli resno z namero, da dejansko po odločitvi občinske skupščine še v letošnjem letu začnemo poustvarjati Center za sodobno ravnanje z odpadki. Prepričani smo, da se ne boste ustrašili traktorjev ali drugega pretečega nasilja, kot se je to vaš predhodnik, čeprav je predhodno dal pismeno soglasje kar sam in to korajžno. Tokrat vam zagotavljam, da revolta ljudi ne bo.
GOSPODU MINISTRU VOLJČU
Pričnite že vendar z gradnjo in preselitvijo Psihiatrične bolnišnice v kasarno Vojvode Mišiča, ker vam sredstva to dovoljujejo. Maribor je končno sit samopris-
pevkov, s katerimi je večino obstoječe bolnice sam zgradil, ko to drugim, predvsem Ljubljančanom, ni bilo potrebno. Dolgujeva to, skupaj z dr. Turkom, predvsem bolnikom v Pohorskem dvoru in tudi žal pokojnemu dr. Vogrinu. Gospod dr. Voljč, dr. Židaniku pa le po ministrsko odvrnite, da bo lokacijo reševalne postaje v Mariboru Maribor rešil brez ministrskega vmešavanja skupaj z dr. Židanikom ali brez njega. Nisem Miloš Ledinek ali Jože Florjančič, ker ni čas za to. Zato lahko samo predlagam ali svetujem, sodim pa lahko le sam zase, pa vendarle;
Tovarna avtomobilov v Mariboru
Zato da se lahko oživi, prestruktorira in ustali sodobna proizvodnja, mora država Slovenija prevzeti dolgove Tovarne avtomobilov za nazaj in z neposredno finančno podporo zagotoviti ustrezni volumen obratnega kapitala, seveda pod pogojem, da v Tovarni avtomobilov zagotovijo kadrovske spremembe v vrhu podjetja (dr. Čuš namesto Senice, Senica pa na zbornico), kot sem to predlagal gospodu Senici že pred dvema letoma.
Gospe Vekoslavi Krašovec, sposobni ekonomistki in sindikalni funkcionarki, predlagam, da sprejme ponudbo Jožeta Huterja, po zakonu denacionalizacijskega upravičenca v MTT, da skupaj s tujim poslovnim partnerjem zamenjajo še sedaj
Metalna
V kolikor bo obveljalo stališče dr. Baniča in Valterja Nemca iz Sklada za razvoj, da je potrebno Metalno razdeliti na več by-pass firm in tako v bistvu Metalno razbiti (to je po mnenju Horvata, Šmarčana, Čuša in mojem osebnem mnenju tudi likvidacija Metalne in njenega sedanjega programa), potem naj prevzamejo direktorstvo teh by-pass firm Darko Tolar, sedanji direktor Kreditne banke, gospod Vinko Lapuh, direktor Gospodarske zbornice za Podravje, Stane Kramberger, predsednik Obrtnega združenja, Metka Roksandič, predsednica sindikatov za Podravje. Vsi so očitno že predolgo na svojih sedanjih delovnih mestih in se bodo glede na svoje bogate delovne izkušnje lahko prav gotovo potrdili kot direktorji, v spremenjenih ekonomskih in tržnih razmerah, prav gotovo. Vsak izmed njih ima namreč tudi svoj delež pri sedanjem stanju v Metalni, zato je moj predlog oseben izziv njim samim, za njihovo dokazovanje v proizvodni praksi.
Če katerim od omenjenih predlagani kadrovski premik ne bi bil povšeči, lahko izberejo glede na svojo strokovno usposobljenost TSN, Elektrokovino ali katero od tekstilnih fabrik.
v funkciji starega Huterja tekstilne stroje z novimi.
Gospod Korže,
opravite to kadrovsko spremembo, vem, da vas ne skrbijo kadrovski problemi sindikata v Mariboru, tudi jaz sem prepričan, da jih bodo rešili sindikalisti sami, morda z Medikom iz Livarne, saj si je lep del sindikalnega članstva to že želel.
GOSPODU DR. BUČARJU, varuhu sedanje Ustave države Slovenije
Kljub temu, da je Kreditna banka Maribor v svoji skrbi za bančno sanacijo poskrbela za napis Kastner und Oller na najmarkantnejši lokaciji v Mari-boru 15 korakov vizavi od spomenika žrtvam nemškega fašističnega nasilja (tudi to napako bomo izbrisali iz našega obličja) nam za božjo voljo verjemite, da bomo Slovenci v Mariboru in na Štajerskem na temelju izročila Slomška in Maistra branili slovenstvo bolj kot vsaka državna administracija in Ustava naše države. Zato vas prosim, ne branite se spremembe slovenske Ustave, kot vrag križa, strinjam se, da to storimo šele po preteku naslednjih treh let. Tudi iz razlogov osmišljene lokalne samouprave je sprememba Ustave nujna. Prepričljivo je to opredelil letos, na dan Prešernovega dne, slovenski pesnik, Andrej Brvar. Naš Večer ga sicer ni objavil, vam pa ga z dovoljenjem Brvarja pošiljam v prilogi.
NOVINARJEM IN PREDVSEM NOVINARJEM JANIČARJEM
Občinska skupščina v Mariboru ni v razsuhi kot trdi ptujski novinar Dela. Trdim celo, da take ni bilo v zgodovini, kar pa seveda ne velja za vodstvo vključno s predsednikom izvršnega sveta Maribora. Osrednje glasilo Delo ima dokaz za razsu-lstvo pred svojim pragom že štiri leta, uredništvu Dela predlagam, da zaposli ptujskega Delovega novinarja v Ljubljani, da kot Ljubljančan, ne janičar, sociološko premotri problem razsulstva skupščine, ki je bližje uredništvu kot mariborska skupščina.
ZAPISU KATARINE ŠULEK V VEČERU, češ, da so Partljič, Moge, Petek, Čuš, Godina, Verlič in drugi zapustili Vlado predvsem zaradi nesposobnosti komuniciranja z Rousom, naj velja odgovor: Prav gotovo je bližje resnici, da so odšli predvsem zaradi tega, ker si za svoje sposobnosti zaslužijo vsaj tolikšno plačo kot kateri od sposobnejših novinarjev Večera. Tega jim Rous pač ni mogel zagotoviti.
Kocljev turn skupaj s spomenikom knezu Koclju, oba naj služita edinemu cilju, da gremo NAPREJ. VEDRO IN Z OPTIMIZMOM in verjamem, da se bodo moje gornje napovedi uresničile. Pač verujem in v smislu tistega svetopisemskega, BLAGOR TISTEMU, KI VERUJE, PA NI VIDEL.
Anton Rous
Fujs kaže resnico
Nočemo se zavedati, v kako velikih težavah je slovensko gospodarstvo. To, da nam je obseg proizvodnje začel rasti, nič ne pove, dokler so naše kapacitete izkoriščene med petdeset in šestdeset odstotki, produktivnost pa štirideset odstotkov nižja od zahodne
Država, ki ima 21,2 odstotka izvoza v deležu gospodarstva, je siromašna, gospodarsko nerazvita in zaprta v svojo nesposobnost. Država, ki ima pri 21,2 -odstotnem deležu izvoza devizne rezerve, je strokovno zaostala, umsko nerazvita in je v nesreči. Tisti, ki se pri 21,2 - odstotnem izvozu hvalijo z deviznimi rezervami, so za to državi nevarni, izražajo svojo nesposobnost in so nestrokovni ter nas silijo v tehnološko bedo. Osebno bi želel državo, ki bi imela 40 odstotkov izvoza in nič deviznih rezerv, to bi bila bogata država, z visoko tehnologijo in visoko stopnjo produktivnosti ter bi bila zelo konkurenčna. Ljudje, ki se hvalijo z deviznimi rezervami, me spominjajo na Markoviča in njegovo liderstvo, ti so za tržno gospodarstvo nevarni, producirajo pa revščino.
Gospod Ernest Fujs je prevzel krmilo potapljajočega Primata v času, ko so nad tem nekdaj “cvetočim” podjetjem vsi dvignili roke. Primat je s svojimi podjetji po Sloveniji in tedanji Jugoslaviji v Mariboru sodil med paradne konje kovinsko-pre-delovalne industrije.
Kaj se je zgodilo?
“Ko v Mariboru razpravljamo o gospodarskih problemih, to praviloma počnemo na napačni strani in na napačnem mestu. Ni dolgo od tega, ko se je gospodarskih problemov v Mariboru lotil sindikat, danes pa SLS.”
To je bil stres, ki se je pojavil kot “socialna bomba”. Potem smo staro razmišljanje zavrgli in se gospodarstva lotili po “evropsko”.
“V Mariboru smo šli s prakso, da se bodo gospodarskih problemov lotile politične stranke, ozimnico za delavce bo organizirala Gospodarska zbornica, o politiki pa se bo pogo-
varjal Izvršni svet občine. To je spretna, vendar zelo neproduktivna politika, kljub temu pa dobro načrtovana, ker noben ne prevzame neposredne odgovornosti.
Prava slika gospodarskih problemov pa je, da se GZ o njih sploh ne pogovarja. IS je indo-lenten do teh problemov, sindikat pa se je specializiral na hujskanje delavcev proti vodstvu, za nedelo in delitev nečesa, kar ne obstoja. Vse skupaj pa se zaključi z oceno, da nas Ljubljana okrog prinaša. Mariborski gospodarski problemi so odraz neproduktivne državne gospodarske politike in lastne nestrokovnosti.”
Kako je to mogoče, Maribor je univerzitetno mesto, ima na tisoče strokovnjakov, nekoč je bil največji industrijski center na Balkanu?
“Za Maribor je značilno, da je bil v Sloveniji najbolj zagrižen komunistični center bivšega sistema, strokovno sposobni kadri so bili od partije zatirani,
usedlina tega strahu je še vedno zakoreninjena, zato tudi manj podjetniške iniciative.
Podatek, ki sem ga dobil, me je presenetil; v Mariboru je petkrat manj podjetij na enako število zaposlenih kot v Ljubljani, biti pa bi moralo obratno. V Mariboru še vedno vlada strah za družbeno lastnino, skratka, socializem je še vedno globoko prisoten.
Maribor še ni doživel kadrovske selekcije, tukaj še vedno vladajo kadri bivšega sistema, ki postopoma prenašajo ideologijo bivšega sistema v tržno ekonomijo, med to sodi tudi znana fraza, da Maribor potrebuje finančne injekcije.
Zagovorniki take ekonomske politike so prepričani, da se bo socializem vrnil in jih rešil pred tržno usmerjenim gospodarstvom. Njihova težnja je razviti socialistično državo in tržno izvozno gospodarstvo.
V Mariboru se je že v tem letu cena infrastrukture povečala za 39 odstotkov, ne da bi kdo v izvršnem svetu o tem spregovoril, vrednost DEM, v kateri se praviloma obračunavajo izvozni posli, pa ostaja skorajda nespremenjena.”
Današnje vzroke pripisujemo razpadu Jugoslavije.
“Ko smo izgubili jugoslovanski trg in je gospodarstvo prišlo v ekonomske težave, so bili časopisi polni kritike in prikazovali direktorje kot nesposobne in krive za takratno slabo stanje.
Danes, ko se je trend padanja slabih rezultatov ustalil, po nekaterih podatkih bi se naj začela rast industrijske proizvod-
nje, si pripisujejo zasluge oblastne strukture. To me zelo spominja na bivši sistem, ko je bilo podjetje v težavah, so obsodili direktorja, ko je bil rezultat dober, pa je bila zaslužna partija. Videti je, da metod pri istih ljudeh ni mogoče odpraviti.”
Vlada in njen predsednik Slovence obveščata, kako se razmere izboljšujejo. Kako je pri vas? Danes vas je v Primatu, ki je pretežni izvoznik, ostalo le okrog 450 zaposlenih.
“V podatke o izboljšanju gospodarskih rezultatov ne verjamem, menim, da niso resnični, dovolj zgovorno, da je tako, pove že podatek, da število brezposelnih pada, to je normalno, saj so se po dveh letih eni upokojili, drugi zgubili status brezposelnih, tretji pa od razočaranja umrli. Mene osebno ne zanima podatek, koliko se manjša število brezposelnih, mene zanima podatek, koliko se število zaposlenih veča.
V Primatu Maribor smo v letu 1993 na delavca ustvarili
45.000	DEM celotnega prihodka, v tržnem gospodarstvu smo dobili podatek 76.000 DEM, praviloma pa med 100.000 in
140.000	DEM na delavca ali trikrat več. V Primatu je v strukturi celotnega prihodka osebni dohodek udeležen med 24 in 26 odstotki. Najslabši podatek zunaj je 14 odstotkov, praviloma pa okrog 10 odstotkov. Po teh podatkih je delež osebnih dohodkov v strukturi celotnega prihodka pri nas za 100 odstotkov višji, kot je ta delež v tržnem gospodarstvu. Rešitev ekonomskih problemov našega gospodarstva vidim v
tehnološki prenovi primarnega sektorja, ta bo možna, ko bo cena kapitala za investicije med 5 do 7 odstotkov na leto, kot je to v tržnem gospodarstvu. Pri nas je taka višina obresti skoraj mesečno. Značilnost tržnega sistema je nenehen proces nižanja cen, naša praksa pa izhaja iz socialističnih navad, to je nenehen proces zvišanja cen ob nespremenjeni pariteti med tujo in domačo valuto.”
Zanimivo pa je, da se je medtem izredno povečalo število režijskih delavcev, uradnikov.
“Dobil sem podatek, da je razmerje med režijskimi delavci in delavci v neposredni proizvodnji pri nas 50 : 50, v tržnem gospodarstvu pa 26 : 74. Tudi za dosego tega razmerja so potrebne naložbe.”
Izvozniki tožite nad vrednostjo tolarja, vlada pa se hvali, kako trdno valuto imamo, čeprav je res, da zunaj tolarja ni niti zaznati.
“V tem letu so domače cene porasle za 15 do 20 odstotkov, infrastruktura za 40 odstotkov, tečaj pa je skorajda enak. To pelje izvozne firme v ekonomski propad, menim, da bo letos izvoz padel za prek 15 odstotkov. Za tako ekonomsko politiko bo nekdo odgovarjal, izvozne firme bi morale ogromno investirati v tehnologijo, v investiranju v gospodarstvo smo na Balkanu, vlaga se v glavnem izven gospodarstva, to nas konkurenčno onesposablja, pelje nas v siromaštvo in brezposelnost, ker ne sledimo konkurenci.”
Ali ste se v Primatu že lastninili?
“V zadnjem času mnogo govorimo o lastninjenju, osebno me to ne zanima, v firmi, kjer sem zaposlen, sem se od lastninjenja distanciral, direktorje smo v glavnem vnaprej okvalificirali, da kradejo družbeno lastnino, zato sem se od tega umaknil, da mi ne bi očitali. Mene lastninjenje ne zanima, zanima me, če firma ustvarja dobiček. Firma, ki ne ustvarja dobička in nima zunanjega trga, ni nič vredna.
Ko ocenjujem ta proces vsaj dve leti nazaj, prihajam do zaključka, da je to zavestna
politika vlade in Banke Slovenije. Pripeljati firme, ki so v družbeni lasti, do ekonomskega propada in jih potem v imenu države lastniniti. V to sem globoko prepričan in odtod moja distanca. Menim, da večje družbene kraje premoženja, kot je za izvozne firme nerealni tečaj tolarja, ni. Ljudje, ki to počno, bi moralo zapustiti svoje položaje, govoriti o konvertibilnosti tolarja ob revščini in socialni bedi, je največja stopnja idiotizma.”
Poznamo tudi druge oblike kraje družbenega premoženja.
“Da, druga oblika prehoda kapitala iz družbenih firm v zasebne, je oddaja javnih del in investicij v družbenih oziroma državnih firmah in ustanovah. Ta dela gredo v glavnem v privatne firme, zakaj, sami ugibajte, nam pa je dobro znano.”
Vi nimate dlake na jeziku, ko
kritizirate vlado.
“Država se obnaša enako kot v socializmu, z vidika gospodarstva ni pozitivnih premikov: država rešuje svoje probleme izključno z davki in obveznimi stopnjami prispevkov, banke so ostale na ravni kreditiranja potrošnje, poslovni riziki in vključevanje v poslovne tokove jih ne zanimajo. Torej so naši izdelki dragi zaradi domačih cen in delno zaradi nizke produktivnosti v firmah. Očitki državnih firm in ustanov, ki naročajo iz sredstev tega gospodarstva, so lastno sprenevedanje ali delovanje proti interesom te države.”
Koliko je po vaši oceni resnice o prestrukturiranju mariborskega gospodarstva?
“V Mariboru ni prave usmeritve za prestrukturiranje gospodarstva. Firme, ki so v ekonomskih težavah in v postopku
stečajev, so v preteklosti preveč trošile in imele neracionalno notranjo strukturo delitve ter so zelo daleč od tržnih norm. Danes je težnja, da se takim firmam, brez notranjega prestrukturiranja, dajejo nepovratna sredstva. Osebno sem proti taki politiki in zagovarjam le tezo, da je firmo potrebno najprej prestrukturirati, zamenjati kadre, ki so pripeljali firmo v ekonomski propad, sprejeti razvojni program in šele nato politiko financiranja.
Dokler je pri nas produktivnost 40 odstotkov nižja od evropske, zasedenost kapacitet med 40 in 60 odstotki, število delavcev izven neposredne proizvodnje ter v nadgradnji pa podvojeno, tako dolgo nismo podobni tržnim firmam na zahodu in tako dolgo, dokler se jim v teh elementih ne približamo, ne bomo konkurenčni.”
Brez omejitev in komentarjev objavljamo dele dnevnika dr. Vase Predojeviča, polkovnika JLA na mestu generala, politkomisarja nekdanje pete armijske oblasti.
Dr. Vašo Predojevič, ki že trideset let živi v Sloveniji, izhaja iz partizanske družine, ki je dala enajst spomeničarjev in enega narodnega heroja, zato je bil partizanska sirota.
Danes je tudi...
• Istega dne (26. 6. 1991) sem se okrog 18,00 ure nahajal v pisarni pri komandantu Kolšku. Takrat je poklical načelnik generalštaba generalpolkovnik Blagoje Adžič in mu po pozdravu “zdravo komandante” narekoval vsebino depeše, mu rekel naj jo podpiše in pošlje Predsedstvu in vladi Republike Slovenije. Komandant mi je dal znak z roko, naj tudi jaz zapisujem. Depeša se po mojem zapi-
uporabe enot. Vsak odpor bo zlomljen, vse posledice pa bodo šle na račun ukazovalcev in izvrševalcev.” Komandantu sem kot njegov pomočnik takoj svetoval, da mora ta dokument podpisati zvezni sekretar za LO ali načelnik generalštaba, ali pa da on podpiše v njihovem imenu (na primer “po povelju načelnika generalštaba...”), glede na posledice, ki jih ta depeša lahko povzroči (nimamo niti ukaza,
enot na mejo videl konflikt in potegnitev JLA v politične rešitve - videl sem spopad).
Četrtek, 27. 06. 1991
8.00: Komandanta pokliče Milan Kučan in mu reče, da je dobil depešo, oziroma “vašo odločitev” (tako je rekel), ki je bila poslana po faksu (ob 7,11) ter da “odločitev sprejema kot agresijo na Republiko Slovenijo,
Bologna
su glasi: “5. VO ima nalogo, da prevzame vse mejne prehode in zavaruje državno mejo SFRJ. Računamo na sodelovanje vseh organov in državljanov Republike Slovenije. Naloga bo izvršena brezpogojno. Ravnali bomo tudi po pravilniku bojne
niti načrta uporabe enot), česar komandant po posvetu z ostalimi člani kolegija ni sprejel. Depešo takšne vsebine je po faksu poslal 27. 6. ob 07,11 uri. (Tega nisem predlagal zaradi strahu ali omahljivosti, temveč zato, ker sem v takšnem pohodu
da sprejema ta izziv in da se bo zoperstavil s silo” (to je drugi dokaz, da je bilo vodstvo R Slovenije uradno obveščeno o pohodu enot JLA na mejo, če izvzamemo obvestila, ki so jih poslali Zvezni izvršni svet in člani ZlS-a iz Slovenije - to
pomeni, da se ni delalo tajno, mimo vednosti zveznega in republiškega vodstva, kako in zakaj se delalo tako - to gre na rovaš vojaškemu vodstvu). Že ob 10,00 uri je Milan Kučan pozval vse Slovence, da zapustijo JLA. Ob tem je JLA proglasil za sovražno in agresorsko, kar so zelo težke obtožbe. To je storil kljub temu, da je v JLA okrog 6.500 Slovencev
-	ali so tudi oni agresorji? (Tega in v naslednjih dneh smo od poveljstev in posameznih starešin prejemali sporočila, tudi telegramska, “Hoteli ste Kučana
-	imate Kučana” - to je bil “odgovor” na naš organiziran pristop k volitvam v Republiki Sloveniji v korist Kučana in SDP). Od tega trenutka naprej se pričenja dolgo in temeljito pripravljan scenarij medijske vojne in linča proti JLA in SFR Jugoslaviji, ustvarja se medijski vtis, da je v Sloveniji pekel, v kar se je vključil tudi Živko Pregl, podpredsednik ZlS-a, z izjavo, da je vodenje JLA megleno (imel je prav, tako ne bi na visokem nivoju odločanja počel niti naš dobro usposobljen desetnik). Srž je bila v tem, da je bila JLA podstavljena kot žrtev ali gibljiva tarča za preizkus nore politike, kar potrjuje tudi Veljko Kadijevič v knjigi “Moje vidjenje raspada”, ko je pohod JLA na mejo pojasnil kot ukrep za preizkus namer Slovenije - če bo izvedla napad, bo cel svet videl, kdo je agresor!
8,30: Komanda je dobila
informacijo, da je bila v jutranjih urah na barikadi pri Metliki zaustavljena kolona baterije iz sestava 380. motorizirane brigade iz Karlovca, ki je bila namenjena proti prehodu Karavanke. Na položajih okrog barikade so bile enote TO Dolenjske pokrajine, ki so takoj (prvi) pričeli streljati po čelu kolone. Pri tem je bil ranjen podporočnik Jasmin Kadič. To je prvi strel na JLA pri pohodu na mejo SFRJ po odločitvi ZIS-a. Ta strel ima lahko nezaslišane posledice pri razreševanju jugoslovanske krize. Ali je to povod za nekaj, kar se imenuje katastrofa?
10,30: V komandi 5. VO je zavladala, pogojno rečeno, panika. Starešine niso nič ali skoraj nič vedeli o odhodu enot, ki jim poveljujejo, na izvršitev naloge - načelniki rodov kot taktični nosilci uporabe enot niso vedeli, da so njihove enote na izvršitvi nalog! Drugi razlog “panike” je, ker komanda 5. VO deluje mirnodobno - kot da se nič ne dogaja. Šele takšna reakcija starešin pripelje komando v nekakšno “normalno stanje”. 28. 6 se ob 12,00 formira in prične z delom Operativni center (v vojni dvorani) za spremljanje situacije in sprejemanje ukrepov, primernih situaciji, vendar niti približno v obsegu, ki jih zahteva pravilnik in navodila o delu komande. (Formira se tudi komisija za identifikacijo in pokop mrtvih - na žalost!)
13.00: iz enot prihajajo poročila o uspešni izvršitvi naloge: 14. korpus - Ljubljana, na Jezerskem vrhu se je enoti JLA predalo 30 pripadnikov TO in 10 pripadnikov MNZ R Slovenije. Takoj je sledil ukaz -depeša “takoj jih spustite domov”. (Oni so potem bili ponovno oboroženi in niso nikogar puščali “domov”, temveč so jih odgnali “v ujetništvo”!).
18.30: Poročila govore o tem, da oborožene sestave Republike Slovenije napadajo sestave JLA na terenu ob uporabi orožja (ranjena sta dva oficirja, dva vojaka in miličnik Zveznega sekretariata za notranje zadeve),
kar je bilo, na žalost, sprejeto kot presenetljivo ter se na tem gradijo nadaljnji ukrepi in odločitve.
19.45: v komandantovo pisarno ves vznemirjen “vdre” generalmajor Ciril Zabret, kriči “ustavite to morijo”, zahteva, da ga takoj upokojijo, ker več “ne želi biti v takšni JLA” in pou-darja, da se odziva na poziv Predsedstva Republike Slovenije kot Slovenec. Komandant ga poskuša pomiriti in ga prosi, da
komu... Problemi: na Jesenicah prijetih (začne se uporabljati tudi termin “ujetih”) 15 vojakov in 30 miličnikov Zveznega sekretariata za notranje zadeve - ukrepi: da vojno letal-stvo “zmehča območje”, zatem pa desantira posebna enota in da se tako osvobodi prijete ali “ujete”, ker oni “ne spuščajo takoj”, kot mi na Jezerskem vrhu, ter da se zaradi razvoja dogodkov in sestrelitve helikopterja uporabi vojno letalstvo po
ES
SRsESF' x -
počaka na sklep. Kolegij komandantov se ob 20.00 izmed dveh skrajnosti (ugoditi zahtevku za upokojitev ali aretirati) odloči za prvo zaradi stališča zveznega sekretarja, da “lahko iz JLA odide kdorkoli to želi”!
21.00: poročila govore - stanje je vse težje, vrši se splošen napad na vse, kar je JLA, vse več je mrtvih (6) in ranjenih (18), na kolegiju pa se samo ugotavlja stanje (to mu je pristojnost), kliče Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in vodstvo Republike Slovenije. Gremo za, recimo, “dogovorno in režirano vojno” - kdo je koga, kje in kdaj napadel, kdo in kako in kje se obnaša, prosjači se na vse strani - ni niti politične modrosti, da se to prekine, niti vojaške odločnosti, da se to konča. Samo poslušam, kako posebej Igor Bavčar in Janez Janša “grmita” na te naše generale in jih “razorožujeta”, kot da vse mora biti tako, kod da je vse režija, kjer “raja imenovana JLA” igra vlogo statista, oziroma gibljivih, živih tarč za cilj nekomu in po želji ne-
Bologna
Uporaba vojnega letalstva kot maščevalni ali povračilni ukrep na kolegiju ni sprejeta. Tako je bilo vojno letalstvo od takrat uporabljeno brez vednosti kolegija komandantov kot celote.
22.00: Iz Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, Uprave za moralno vzgojo, prepovejo vsak stik z javnostjo, posebej preko novinarskih konferenc, potreba in pritiski za to pa so ogromni, komande in enote so oblegane z novinarji, vključno tujimi. Tako v svet odhaja samo ena “resnica”!
Petek, 28. 06. 1991
7.00: Kolegij ocenjuje stanje kot težko. “Oni” ne spoštujejo nobenih dogovorov, “mi” pa ne smemo poškodovati slovenski narod, ker nismo agresorji (vpogled v stanje postaja anekdotično: tanki s prevlekami na ceveh stojijo pred barikadami, zaobiti barikado pa ne smejo
in ne upajo, da ne bi povzročili škode ljudski lastnini...). Število mrtvih in ranjenih stalno narašča na 10, oziroma 22. “Oni” vršijo napade na vse, kar je JLA, posebej na vse karavle in blokirajo vse objekte (kasarne, skladišča...), zvezni sekretar pa po telefonu hvali komandanta VO z besedami “dobro, ker si kontaktiral s Peterletom”. “Oni” vršijo propagandni linč nad JLA (novinarka Radia Slovenija vzhičeno poroča “sestrelili smo sovražnikov helikopter”, ne pove pa, da ga je pilotiral Slovenec), “mi” pa ne smemo v javnost. “Dogovorna ali režirana vojna” pa traja dalje - postali smo žive, premične tarče prismojene politike in zbledelih politikov in generalov, ki se igrajo te politike! Identificiranje z “oni” in “mi” je bilo vsiljeno na sestankih kolegije, razlika pa je očitna: “oni” nimajo izgub, “mi” pa jih imamo in jih zelo težko prenašamo (tega dne je bil težko ranjen in je zaradi onemogočanja sanitetne oskrbe umrl vojak Dejan Bjelogrlič, vnuk generalpolkovnika in narodnega heroja Milana Bjelogrliča, zaradi česar je v Beogradu zavladala “panika” in nepopisno zgražanje - zaradi tega me je večkrat klical general Vidak Vujovič).
20.00: po vrnitvi iz Beograda je komandant Kolšek sklical sestanek kolegija in najprej sporočil, da je dogovorjena in ukazana prekinitev ognja ob
21.00	28. 06. 1994. Zatem nam je prenesel stališča in ocene zveznega sekretarje za ljudsko obrambo in Zveznega izvršnega sveta: mi smo nalogo izvršili v celoti (to je ocena ZlS-a, poudarja komandant), šli smo z namero, da ne poškodujemo naroda, sprejeti pa smo bili kot okupatorji. Odločitev sledi jutri, politična ali vojaška. Ne bomo dovolili, da bomo držali mejo, oni nas bodo pa znotraj pojedli. Zaustaviti vse premike na doseženi črti. Braniti enote, vojake, šele nato objekte. Sledil bo množičen udar vojnega letalstva. V teku so politična pogajanja na jugoslovanskem vrhu. Prisotna je tudi Republika Hrvaška, pa se je potrebno zaščititi! (In...)
Kronika
Begunci in mi
Spet lačni, goU in bosi
Begunci se iz savudrijskih kampov Binete in Borozije še vedno niso odselili. V urejenih počitniških domovih, ki so last slovenskih podjetij, so naseljeni že od pričetka vojne na Hrvaškem. Hrvaške oblasti so nedavno zahtevale izpraznitev teh kampov, čeprav so jih vanje pred približno dvema letoma velikodušno naseljevale. Ti ljudje s statusi begunca, kot je znano, ne želijo oditi iz preprostega razloga, ker imajo zagotovljeno vsaj streho nad glavo, hrano in mir. A Hrvati so jim odvzeli status, ker nočejo poslušno zapustiti kampov. Obljubili so jim, da se bodo posluževali kakršnihkoli sankcij, razen
vojske. Grožnjo so uresničili! Izguba statusa pomeni za begunce ostati brez hrane, obleke in strehe nad glavo. V nobenem primeru pa statusa ne morejo odvzeti otrokom do sedmega leta, starčkom in invalidom. Toda kakšna je razlika med sedem in osemletnim otrokom? Kot razlog za zapustitev kampov so jim navedli zahtevo slovenskih podjetij, ki naj bi po dveh letih zahtevale izpraznitev domov.
Nepravilno obveščeni begunci sedaj krivijo samo Slovenijo, kakšno krivico jim dela. V bistvu pa se ne zavedajo, da so jih prav Hrvati naselili v domove, ki so last drugih, zdaj
pa jih mečejo ven in jim vzbujajo vtis, da so jim oni pripravljeni pomagat. Vse skupaj je izkoriščanje bede beguncev za umazane in stare spore Slovenije in Hrvaške. Številna slovenska podjetja so v preteklosti gradila počitniške domove za svoje delavce prav v Istri in Dalmaciji. V te projekte je bilo vloženega veliko denarja. Odkupila so takrat neurejena ozemlja, jih oskrbela z vodo in elektriko, jih pozidala ter uredila. Oškodovana podjetja so imela približno 80 odstotkov vseh
leto okoli 200 000 Slovencev. Večina teh domov je zdaj poseljena z begunci in nekaj malega z vojsko. To so posledice umazane vojne. Kot je znano, med Slovenijo in Hrvaško ni gospodarskega sporazuma, zato je ta politični problem rešljiv le z meddržavnim pogovorom. Hrvati s tem preganjanjem beguncev izsiljujejo slovensko oblast, ker bi radi najbrž objekte odkupili za majhen denar, čeprav so v tem trenutku vprašanja lastninjenja bistveno manj pomembna od usode ljudi, ki ostajajo brez
Predsednik sveta slovenske Karitas, gospod Albert Strancar, meni, da bodo slovenska podjetja dobila svojo lastnino nazaj. Sprašuje se, kakšno je njihovo mišljenje o vsem tem, in pravi, da gre vsekakor za kruto izrabljanje beguncev v politične namene. Na vprašanje, kako bi sicer slovenska Karitas lahko pomagala tem ljudem v primeru izgubljenega statusa, odgovarja, da bi bilo to morebiti mogoče s hrano, za namestitve pa ni dovolj prostora. Obstaja pa seveda tudi hrvaška Karitas in njena naloga je pomagati.
domov na hrvaški obali, vključ- vode in hrane, ker se dve državi no s prikolicami. Na razpolago ne moreta sporazumeti skoraj je bilo okoli 40 000 ležišč in o ničemer, tja je odhajalo na dopust vsako	Jasmina Petek
Kronika
Zoran Milosavljevič je po osemnajstih letih odraščanja in bivanja v Celju postal Sloveniji nezaželen tujec. Vse kaže, da zato, ker je verjel besedam obrambnega ministrstva v septembru
Zoran je bil rojen leta 1968 v Kavadarcih v Makedonji, kjer je takrat njegov oče Jovan služboval kot oficir JLA. Od tretjega razreda osnovne šole je Zoran s starejšim bratom odraščal v Celju, srednjo šolo pa je obiskoval na kovinarsko - metalurškem centru v Štorah. Med vojno v Sloveniji je oče ostal v celjski kasarni in nato po službeni dolžnosti odšel v Obrenovac, kjer se je v oktobru 1993 upokojil ter se nato preselil v hišo, ki jo je že vrsto let gradil v rodni vasi pri Šabcu. Z njim sta odšla Zoranova mati in brat, Zoran pa je ostal v Celju.
Ker je njihovo trosobno oficirsko stanovanje presegalo normative, predpisane za samsko osebo, je Zoran iz Mi-
1991.
nistrstva za obrambo prejel obvestilo, v katerem so ga pozvali, naj stanovanje vrne, v zameno zanj pa bo dobil garsonjero. Obvestili so ga tudi, da ustreznega stanovanja za zamenjavo še nimajo, da pa bodo to uredili v najkrajšem možnem roku. Zoran je stanovanje vrnil ministrstvu in se za prehodni čas preselil k punci. Tu pa so se začele težave.
Ker še ni imel urejenega državljanstva, in je s predajo stanovanja izgubil stalno bivališče, je formalno nenadoma postal tujec v tuji deželi. Imel je sicer veljaven jugoslovanski potni list, ki pa mu pri pridobivanju državljanstva ni kdo ve kako pomagal. Toda glavno se je šele imelo zgoditi. Naenkrat je ugotovil, da brez
stalnega dovoljenja za bivanje sploh ne more več živeti v mestu in republiki, v kateri je preživel osemnajst let. Na ministrstvo za obrambo je poslal prošnjo za čimprejšnjo rezrešitev njegovega stanovanjskega vprašanja, vendar ni dobil nikakršnega odgovora.
Med tem je poskusil svoje bivanje v Sloveniji legalizirati vsaj z delovno vizo, ki pa je ni mogel dobiti, ker ni imel prijavljenega stalnega ali začasnega bivališča. Ko je na občini v Celju skušal prijaviti bivališče, so mu dejali, da brez delovne vize tega ne more storiti. Kavelj 22?
Od takrat pa do danes je bil dvakrat izgnan iz Slovenije, tri dni v juniju lanskega leta pa je prebil v zbirnem centru za tujce na Brniku, kjer so ga zadržali, čeprav je imel takrat še veljaven potni list. Na Ministrstvu za obrambo se je osebno oglasil še dvakrat, vendar obljubljenega stanovanja
še do danes ni dobil.
Zoran ima vsa dovoljenja in potrdila, s katerimi bi pridobil vsaj enoletno delovno vizo, med katere sodijo potrdilo o zaposlitvi, potrdilo da ni v kazenskem postopku, izjava delodajalca, delovno dovoljenje in drugo, le potrdila o stalnem ali začasnem bivališču ne. In tega, jasno, ne more dobiti, ker nima delovne vize. Medtem si je pridobil državljanstvo ZRJ, saj bi bil kot človek brez državljanstva obsojen na večni pregon iz ene države v drugo.
Zoran tako živi na poti med Šabcem in Celjem. V Slovenijo prihaja s turistično vizo in v tistih dneh, ki jih ima na voljo, poskuša urejevati svoj status. Vse stroške krije sam in čeprav že močno dvomi v ugodno rešitev, ne odneha. Postal je eden izmed tistih ljudi, ki se po dolgih letih življenja v Sloveniji nimajo več obrniti nikomur.
Vasja Ocvirk
Zanimivosti
Komunist ■ vojak profesionalec ■ najprej reševal duhovnike
Marjan Čad, general slovenskega rodu, upokojenec (48 let, 5 mesecev in 13 dni aktivne delovne dobe). Profesionalec z najvišjimi rednimi vojaškimi šolami.
General, ki mu je poveljnik Konrad Kolšek naročil, naj stori vse, da ne pride do prelivanja krvi, povzročanja materialne škode in razoroževanja slovenskih policistov in carinikov, ko je po ukazu predpostavljenih,
izdanem na podlagi uredbe tedanje zvezne vlade z vednostjo ter soglasjem ameriškega zunanjega ministra, omogočil prihod zveznih carinikov in policistov na zahodno jugoslovansko mejo. Zahodna (primorska) meja je
bila namreč priznana Jugoslaviji s sklepom Pariza, Londona in Washingtona.
Nalogo je Marjan Čad 26. 6. 1991 opravil brez incidentov. O njej je uradno obvestil predstavnike slovenske države pri prestopu hrvaško -
°* boraano airctc*;-,-.; veciu e.jekat,> JejstvaVp, kao sto su raketni
si sp ioni pvo,....:t'akoTJF'šTavITr'~ii''''funkcij ti ure t nTeTllgpir^ieTTžT-
eratl ciljava i zapretiti njihov ir. sigurnim unistarijer*, sto i uclniti.-f.tK2. a a .v; is, jima "iasi zahtevi iti buJu ogroženi život i nss-ih L j U-J1 *	'	.
2. skladi st;, sa večin kolicinarap. 'obojnih, pogonskih 1 nes ko j a •i®3U inati vsce razarejucs dejstva, takodje staviti u funkciiu prgttn.3 : Izvlečenja dala t ih sradstsva. a ko se u toni e na uspe ista uni St cveti hez obzira na nr.sl.vllr.i*

PIV -1
MP?
tu.	h,
■n * 6 r,.
ČVrN -i)

v i:>	{ca s i	// o . e
4 vr\j i
......
( .... C : .»A L r j
p

slovenske meje.
Akcijo je končal eno uro pred slovesnostjo ob razglasitvi samostojne slovenske države. Konec sta simbolično oznanili vojaški letali JLA, ki sta nekaj minut pred proslavo obkrožili Trg revolucije, kamor se je zgrinjala množica iz vse Slovenije. Jelko Kacin je hudomušno komentiral prelet z besedami, da sta letali vojnega letalstva pozdravili razglasitev slovenske samostojnosti.
Vse je mogoče.
Uro pred polnočjo, ko je bila rojena Slovenija, nova evropska država, je Čad zapustil ozemlje Slovenije in se vrnil na Reko.
Naslednje jutro je počilo.
Zaspani slovenski politiki so šele tedaj neodgovorno postavili usodo svojega naroda na kocko: samo to je ustrezalo ekstremistični Miloševičev! politiki in njenim valptom v Sloveniji, ki neusmiljeno lažejo slovenskemu narodu, da so patrioti.
Naključje (?) je hotelo, da je Veljko Kadijevič predhodno zavaroval območje Slovenije in Istre (Zagreb, Reka, Pula, Ilirska Bistrica) z najboljšimi častniki slovenskega rodu, ker je vedel, da bo v kaosu, ki bo sledil,
največ odvisno od ravnanj posameznih poveljnikov. Nanje je prenesel svoja vojaška pooblastila, kar pomeni, da so lahko ravnali po svoji pameti, ne glede na obno-rene politike in maščevalne generale. Živci jim niso popustili, čeprav je na primer Blagoje Adžič, šef generalnega štaba v Beogradu, 30. junija 1991 ukazal generalu Čadu rušenje vitalnih objektov kot odgovor na usmrtitev vojakov na Škofijah (29. junija 1991, po podpisu sporazuma med Markovičem in Peterletom o prenehanju sovražnosti). Tem ljudem so zvesto stali ob strani njihovi operativni pomočniki - profesionalci neslovenskega rodu (v korpusu Marjana Čada je bilo na primer 80 odstotkov Srbov - nihče mu ni odrekel poslušnosti).
Marjan Čad je pozno poleti in jeseni 1991 v kaotičnih razmerah reševal in rešil Reko - prijateljsko mesto Ljubljane.
Valpti so ga razglasili za agresorja in izdajalca slovenskega naroda?! Brez sodnega procesa, s stalinističnimi obtožbami v medijih itd.
O vseh Čadovih potezah je bila seznanjena Italija.
Pismeno informacijo o Ča-dovi kalvariji ima gospa Cha-terine Lalumiere (EU).
Vatikan je bil obveščen o Čadovih dopadljivih dejanjih.
Čad je za RAI 1 izjavil, da dokler bo poveljnik reške-ga korpusa, rušenja cerkvenih objektov ne bo.
Nekajkrat je s svojimi enotami osvobodil katoliške duhovnike,ki jih je zajela krajiška policija iz Knina.
Na prošnjo reške škofije je z bliskovitim posegom rešil na smrt obsojenega katoliškega duhovnika iz vasi Vaganca itd.
2. 12. 1991 je na Reki, v
prisotnosti 100 tujih in do- janu Čadu najvišje priznanje je izognil smrtnim žrtvam, mačih novinarjev, nizozemski za profesionalno in častno obvaroval objekte, zavrnil general Evelet, kot uradni vodenje korpusa na Hrva- ukaz o maščevanju itd. predstavnik EU, izrekel Mar- škem in v Sloveniji, ker se Evelet je izročil Čadu
General Marjan Čad
darilo.
Marjan Čad je zavrnil tri ponudbe Zagreba, da se vključi v hrvaško vojsko na najvišje položaje.
Čad je danes spoštovan meščan Reke. Hrvaška oblast mu je priznala le 60 odstotni
del pokojnine za golo preživetje (približno 30.000 tolarjev na mesec). Slovenija: nič. Zanjo je agresor, odpadnik, izobčenec, izdajalec.
Državni predstavniki Slovenije so o vsem obveščeni. Zavraten molk in nekaj biro-
kratskih sporočil o nepristojnosti. To je vse. Propaganda na smrt je neustavljiva. Čad je agresor, kar vendar izhaja iz določene politike (če vas ta stalinistična argumentacija spominja na obdobje 1945
-	1955, niste daleč od resnice).
Konrada Kolška je na položaju poveljnika 5. vojaškega območja, kamor je spadal tudi Čadov reški korpus, zamenjal Života Av-ramovič, general srbskega rodu. Profesionalec. Tudi on je pustil Čadu proste roke, da je z energičnimi in bliskovitimi odločitvami reševal reško območje pred vsakršnimi ekstremisti. Pri tem je sodeloval z reškim kriznim štabom, oblastjo v Zagrebu, Cerkvijo, vojaškimi predstavniki EU, diplomati itd.
Čadu se je za poštenost ter profesionalnost zahvalil Veljko Kadijevič z besedami, da ni imel na razpolago dovolj takšnih korpusov, kakršen je bil Čadov. To kaže na to, da so v surovem sporu med vojaškimi profesionalci in agresivnimi ekstremisti prvi sicer izgubili, vendar so pred tem zavestno preprečili najhujše v Sloveniji in delu Hrvaške.
Ta zamolčana dejstva o generalu Marjanu Čadu, s katerimi je bila slovenska vrhuška nekajkrat seznanjena, ne zmanjšujejo zaslug vseh ljudi, ki so po svojih močeh prispevali k temu, da je ostala Slovenija otok reda v kaosu, ki je zajel območje nekdanje Jugoslavije. Vprašljiva pa ostaja moralna in vsakršna kredibilnost politikov in urednikov, ki dopuščajo razraščanje laži. Na ta način pogubljajo slovenski narod in slovensko državo. Na široko so odprli vrata ekstremistom (vzorec 1945
-	1955).
Priznati resnico, da častni poveljniki zadnji zapuščajo ladjo, ki se potaplja, ni težko. Gnusno in neperspektivno je živeti s podganami.
komanca i3.Korpusa str.pov.br 617-160
OR.11.199i.gooine
vrlo n i t/ n o uročiti očima h -	'*
koroanoi b.vojne oblasti-rerakovicm(kozara) {na Ličnost komandanta)
u vezi sa situacijam u garnizonu rijeka, a na osnovo vaseg akta u cilju preduzimanja mera oa sto manj! deo tehnike i ubojnln sredstava padne u ruke oruzanim formacijama republike nrvatske, preduzeo sam sleoecd:
pozvao sam krizni štab rljeka i ovlastenika predsednika vlade nrvatske aa ih upoznam i ponudim predlog o premestanju jedinica 13.k sa podrucja rijeke a u skladu haskog sporazuma, u skladu sa vašim odobrenjem i ovlastenjem da mogu pregovarati sa preosednikom vlade hrvatske gospodinom gregoricem, sa njegovim oviastenlkom u načelu su dogovoren! uvjeti o načinu pre-mestanja jeainica 13.k.
postavic sam sledeče uvjete za premestanje jedinica:
Uda se premestanje dozvoli svim jedinlcama l3.m*orpusa iz garnizona rljeka i (ukljucojuci i klanu) sa svim formacijskim sredstvi-ma.
2)da se premestanje izvrši u vremenu do 28.11.1991.godine(kao sto je oio predlog ssno).
3)da se premestanje izvrši brodovima koje bi obezbedlo krizni stao rijcaa, uz kompezaclju troskova kroz davanja odred jenih količina goriva.
‘Uaa še » sklpou premestan ja 'temnica, obezoedi prod za premestan je porouica avl i gl koje to žele.
"A traz10 sam garancija nezbednosti jedinica u toku realizacije ovog zaoatka.
6)takodje sam trazio garancije za bezbednost porooica avl i gl ko je ostaju u riječi.
zahtevi nrvatske Strane su sledem:
1)	tnale garancijo vk iti stana vk oa u toku produzetka
rata sa nrvatskom ,s tre podrucjc rijecke regije nece biti izlo-zeno de jstvima sa kopna ,mora i v a z. duha.
2)	oa misija ez hude supotpisnik ovog sporazuma i oarant sprevod jen ja’ istog
Vida vk i misija ez garantu)« tia oruzje opreme 1 ljudi, koji u sklopu premestanja 13.k od laze iz rijeke, nece biti upotrebi jem u ratu protiv nrvatske.
n ikonaenu veririKaciju(potpis) dzvrsice predsednik vlade hrvatske .
roiim mtno odobrenje, kako oi sa vašim oaoovorom mogao »poznati nreoseonika vlaoe.
komandant
m nerai-potpukovniK marjan caa

Milan Meden
Sir Fitzroy je s 83 leti postal osatni vitez
Christopher Reekie
V teh dneh je Sir Fitzroy Maclean Dunconnelški s triinosemdesetimi leti ob prisotnosti kraljice v St Gils Edinburgu postal osatni vitez.
Škotski vojak, ki je od leta 1943 do leta 1945 poveljeval vojni misiji v prid jugoslovanskim partizanom, hodi s pomočjo bergel, celo pomagati so mu morali, da je hodil.
Ob prisotnosti kraljice in dvanajstih drugih vitezov je bila slovesnost pri osatni kapeli na zborovanju v St Gilsu. Sir Fiztroy je zapri-
segel osatnemu dekanu Gil-leasbuigu Macmillanu, ministru St Gilsa.
Najnovejši član starega reda je pozneje rekel: “Zelo lepo je postati nekaj takega. Tega pri triinosemdesetih nisem pričakoval.”
Po slovesnosti je Sir Fitz-roy, ki je bil v Bosni pred šestimi tedni in se želi tja tudi vrniti, imel govor, v katerem je poudaril,m da je zahodni svet tisti, ki bi moral v duhu Maršalove intervencije rešiti probleme v tem delu sveta.
Menil je, da lahko mine
Sir Fitzroy made Knight of the Thistle at age of 83
By CHRISTOPHER REEKIE
SIR Fitzroy Maclean of Dun-connel, at the age of 83, was InstaUed as a Knight of the Thistle in the presence of the Queen at St Giles’, Edinburgh, yesterday,
The Scottish soldier, who commanded the British mili-tary mission to the Vugoslav partisans from 1943 to 1945, walked with the aid of sticks and was given a helping hand when he encountered steps.
Watched by the Queen, the Duke of Edinburgh, and 12 oth-er Knights at the ceremony re-layed from the Thistle Chapel to the congregation in St Giles', Sir Fitzroy took the oath, ad-
ministered by the Dean of the Thistle, the Very Rev. Gil-leasbuig Macmlllan, minister of St Giles’.
The newest member of the ancient order said laler: "It is very niče to get something like this. You don*t expect it at 83.”
Speaking after the ceremo-ny. Sir Fitzroy, who visite« Bosnia six weeks a go and in-tends to ret um there. said the Westem world would have to try something in the way of Marshall Aid to solve the prob-lems in that area.
He thought "it could be 20 years" before the conflict end-ed, because "they don't tire easily of fighting", Ovcrall, he felt, "the prognosis is not good".
Nevertheless, he thought there was a silent majority who would like peace, and even for-mer Vugoslavs could not go on killing each other for ever.
What was important for ev-erybody concerned, including the Serbians, Croatians, and Slovenians, was to think about their future. For purely geo-graphical reasons they were going to have to live next to each other.
Even more important, for economic reasons, they were going to have to trade with each other, because there was simp!y no alternative market.
"I think economic recovery is the thing that matters very
V’h ” hr> c'lifl
dvajset let, predno bo konflikt končan, ker, kakor je rekel, vojna borcev ne bo utrudila. Njegova prognoza vojne ni bila optimistična.
Vseeno pa je menil, da je velika nema večina naklonjena miru in da nobena vojna ne more trajati večno. Tako za Srbe kot za Hrvate in Slovence je pomembno, da razmišljajo o prihodnosti. Iz popolnoma geografskih razlogov bodo morali živeti kot sosedi.
Mnogo pomembnejši pa so ekonomski razlogi. Nedvomno bodo morali trgovati drug z drugim, saj alternativnega tržišča ni. “Mislim, da je ekonomsko obnavljanje po vojni bistvenega pomena,”
je rekel. Glasgow Herald
Pred nekaj dnevi sem v reviji 7D prebral pismo neke državljanke, ki jo moti, “da nam
ravno gospa Thanasi deli pridige in grajo o naši deželi, morda ne zavedajoč se, da bogataši ne morejo vselej in povsod dobiti želenega.”
Vajeti ima v rokah vlada. V tej zvezi sta imenovana politika s svojim številom poslancev in dejanskim vplivom na dogajanja v Sloveniji, obrobneža.
Pri branju javnosti dostopnih zapisnikov o poteku procesa sem opazil, da se priče skli-
morejo doumeti smisla spreminjajočih se družbenih razmer, ker so mrtev les, ki ovira pomladitev slovenske družbe. Največ strohnjenega lesa leži v državnem aparatu. Okostnjaki so skriti v omarah. Kadar odprete vrata, zašklepetajo, da ste pra-
država potni list človeku, ki je bil obtožen in obsojen najtežjega razbojništva, medtem ko Vas že eno leto mučijo s priporom zaradi begosumnosti. Begosumnost je skoraj praviloma izgovor za mučenje in poniževanje človeka.
Na vprašanje če sem kdaj slišala za firmo Celtle court, odgovorim, da iz časopisov. Na nadal jno vprašanje naj odgovorim za čas preden so o tem začeli pisati časopisi, pa izjavljam da ne vem, ali sem že slišala ali ne za to firmo. Ko se mi predeči izpovedba, iz preiskave ko to firmo o m e n jam, enostavno vztrajam pri sov jem podanem zagovoru,
Na vprašanje. Če sem kdaj slišala za firmo CLS S. A, Panama irt to pred pisanjem v časopisih, odgovorim, da ne, niti v časopisih je nisem zasledila.
Na vprašanje, če sem se pri svojem delu na glavni blagajni kdaj srečala oziroma če sem tam kdaj videla uporabi j e n o š t a m p i 1 ko z napisom '"Casino Nova Gorica SLO ufico f i d V in ko se mi odtis te St a m pi1 k e pokaže v prilogi A/15 -1 rjav a k u v e r t a, odgovori s, da ne,
Žal mi je, spoštovana gospa Anila Kodrič, ker Vas obravnavajo v slovenski javnosti kot motečo vejico na koncu stavka. Po scenariju režiserjev Vašega procesa bi se moral verjetno končati s piko: Rim je govoril, zadeva je končana. Pri tem lahko tisočkrat napišem, da se ne strinjam z Janezom Janšo in Marjanom Podobnikom, ki streljata, preden pomerita. Toda čedalje bolj me spominjata na dvignjen prag, pod katerega nekdo tlači, kar se mu zljubi.
Pri novinarskem raziskovanju Vašega primera sem prišel namreč do sklepa, da je središče potresa v samem srcu države. V parlamentu je oblikuje močna koalicija. Ta sprejme, kar hoče.
cujejo na medije. Kar so prebrale, ponavljajo na sodišču. Na ta način so bili režirani vsi politični procesi: vihar propagande 'je nekaj mesecev pred vložitvijo obtožnice izpral ljudem možgane in oči. Priče na sodiščih so potem kot papagaji ponavljali stavke. Takšni so bili protikapitalistično - rasistični procesi v Sovjetski zvezi in protikomunistično - rasistični procesi v ZDA. Slovenija je še vedno odlična ptica oponaše-valka teh vzorcev.
S polno odgovornostjo trdim, da tudi danes pitajo slovenske medije nekdanji visoki delavci in sodelavci različnih varnostno -obveščevalnih služb. Njihovi prejšnji politični gospodarji ne
vičnik, ovaduh, izdajalec, prestopnik, norec itd. Zvestoba načelom socialne in ekonomske demokracije ne šteje nič, čeprav dokažete, da gre tudi po švicarskih, nemških, švedskih, francoskih, angleških in ameriških virih za realno razvojno alternativo prihodnjega tisočletja. Zvestoba se meri v Sloveniji po tem, da držite jezik za zobmi in verjamete v deviško nedolžnost ključnih politikov za
250.000	pobitih v soseščini. Demokracija je po slovenski definiciji predvsem sodelovanje v javnomnenjskih anketah o najpopularnejšem političnem obrazu.
Povedal Vam bom, česa ne razumem: da je dala slovenska
Mediji ne vidijo povezave. Kdo jim sveti v oči?
Nikjer nisem našel prepričljivo utemeljenega suma za begosumnost. Nasprotno: iz zapora ste prosili celo za slovensko državljanstvo. Pač pa sem se pri iskanju odgovorov napo-slušal šklepetanja okostnjakov o zarotah in zarotniškem sodelovanju z reakcionarnimi političnimi silami, spodkopavanju in podkupovanju političnih strank doma in v tujini, vtihotapljanju agentov v tisk, vohljanju za državljani, gospodarskih sabotažah, polvojaških operacijah, trgovini z orožjem itd.
Te nesnage ne morejo očistiti grbavci, ki se v Sloveniji prepirajo, kdo ima manjšo grbo.
Mrtev les je treba zbrcati v kot s silo pravične pravne države.
Z vprašanji o ravnanju z Vami se je sramežljivo oglasil ženski klub Liberalne demokracije Slovenije. Nato je utihnil. Kdo mu je zaprl usta? Nato je vladni urad preplavil slovenske medije z moralistično razpravo o ritkah na reklamnem plakatu za sončenje.
Mediji spet niso videli povezave me obema dogodkoma. To ni več naključje.
Zoper Vas so julija 1994 določili izločeni postopek, ker se zaradi nekajmesečne povišane telesne temperature (37 - 38 stopinj C) ne morete udeleževati razprav na sodišču. Ali to pomeni, da boste morali križev pot prehoditi znova? Sodišče bo zaprosilo za mnenje Ministrstvo za pravosodje, kdo je naravni
sodnik v primeru izločenih zadev.
Mogoče ste slišali, da ima Drnovškova vlada novo pravosodno ministrico? Ko je bila predlagana, je bilo mogoče že na podlagi nenavadnega zaporedja razgovorov s strankami zdravorazumsko sklepati, da jo bo(do) poskušal(i) držati v šahu. Po imenovanju v Državnem zboru je dobila prvo lekcijo. Upam, da bo prepričljivo vrnila milo za drago. Dobre in vsega spoštovanja vredne ženske bi lahko prekinile to spletkarsko vladavino babjededcev in mevž.
Mnogi mislijo, da so razmere v Sloveniji nepregledne. Če se držite načela, da spletkarji niso veliki politiki, megle ni.
Spoštovana gospa: ne morem soditi o Vaši krivdi in odgo-
vornosti. Vem le to, da Vas mučijo nekrivo. Kdaj bodo ustavili n(N)ovo dobo, ne vem. Bližajo se kot šakali. Z odprtimi gobci in smrdljivo sapo. Popolnoma mi je jasno, da če hočeš prodati en tovor resnice, se mučil boš najmanj sto dni. Če sto si tovorov laži naložiš, prodaš jih, še preden prešteješ do tri. Toda to so naši problemi. Neprimerljivi z Vašim trpljenjem.
Slišim, da so za Vaš primer angažirali celo psihiatra.
Slovenija je res norišnica brez primarija: kdo pa bo opravil revizijo tega procesa in gnusnega ravnanja z Vami?
Medtem počasi dogoreva grmada, pripravljena za vnaprej obsojene protagoniste novogoriškega procesa: davki so bili poravnani po postavi, je razsodilo Vrhovno sodišče. Nekatera pri-
čevanja nakazujejo, da je kapital pritekal v Slovenijo itd.
Toda ta računovodski vidik zgodbe me sploh ne zanima.
Nihče namreč ne bo mogel nikoli več popraviti tega, kar so Vam povzročili z zaporom, ustrahovanji, odrekanjem pravice, da govorite v svojem jeziku, medijskimi manipulacijami itd.
Možiclji, ki dvigujejo prag, ves čas vedo, kaj se dogaja. Tudi jezik simbolov je pomemben: ne predsednik države ne predsednik vlade ne predsednik Državnega zbora niso poslali na proces svojega pooblaščenega predstavnika, na primer.
Mone.
Nga Milan Meden pershende tj e.
P.S.: Nova doba je zaradi Vaše usode in drugih podobnih primerov ter nerazumljivega molka civilne družbe prosila za javno mašo v dobre namene.
Za pravičnost in poštenost.
Za demokratični nadzor na državo, ki je samovoljna, ker ni omejena z natančnimi zakoni.
Za človekove pravice in državljanske svoboščine.
Maševal bo ribniški dekan Maks Ipavec. Avgusta. Tam bomo.
Samo skupaj lahko zažgemo mrtev les.
Od v . Dušan Pajk v zvez i 2	1 z v a j a n j e m n a m . j a v n e <j a t o ž i 1 c a
glede pri pora njegovega ki i e n ta n a v a j a , da j e na jre p j treha oceniti tisti p a p r i > k i g a j e a m e s t n i k j a v n e g a t. o z '< ' c > d a 1 v spis. Gre z a dokument, ki nima prave veljave, 'd j je to 1 e fotokopija. Tud i č e bi bilo r e s k a r v t e m n e v e r- o d o s to jn e § dokumentu pri 5 e , j e v s e b i n a t. e g a p a p i r j a 1 e o p i s n e k d a n j e g a delovanja družbe C e 11 i c court . V n jem se opisuj e poa I ovan j e te družbe s deki i n zaključi s_ trditvi i o. da s e i.e . dr n a r ko n c n o vr a č a 1 v Slov e n 1 j o .	Opisani so 5e nameravni pos 1i
firme, bančna organizacija s katerimi j; firma z os 1 ova 1 a, bistveno pri tej zadevi pa je to, da Danilo Kodrič ni več upravitelj te firme in da s t o firmo nima pravzaprav več ničesar. Nadalje zagovornik poudarja, da j e rdi oči: no še to dejstvo, da je imel Danilo Kodrič možno r t pravočasnega odhoda v tujino, preden je bil priprt, pa L e gni storil, Za t o naj ga sodišče končno spusti 'na pros tort..
Po izvajanju odvetnika Dušana Pajka p o s 1u 5 a 1 v c ,	i je kot
občinstvo v dvorani Duin Nenad , zaploska. Zato ga predsednik senata opomni naj delo v te j d v o rani s podobnimi ir pad i ne moti več, sicer bo od tod odstranjen.
Popotnik
Največja veselica, in pitje piva vseh časov, je trajala kar celih deset dni in noči, v Laškem pa se je je udeležilo več kot stopet-deset tisoč ljudi. Pivovarji so v povprečju za vsakega zvarili po tri bokale, da o onih, ki so v pitju tekmovali, ne govorimo. Pivo je teklo v potokih, kot nikoli doslej. Okrog dva tisoč ljudi je sodelovalo v pripravah na to največjo veselico vseh veselic, ki ji v državi ni in še dolgo ne bo enake.
Takšne organizacije so sposobni samo v Laškem.
Slike: Nina, M. Ocvirk in I. Strmole

VESELICA NAD VESELICAMI
28
Glasba
Intervju: Kurja koža
Ljudsko izročilo in sodobnost
Pred kratkim se je celjska etno zasedba Kurja koža vrnila iz tujine, kjer je sodelovala na dveh pomebnih prireditvah. V Oxfordu v Angliji so nastopili na predstavitvi slovenskega kozolca, v Rudolstadtu v Nemčiji pa so kot edini slovenski predstavnik nastopili na velikem festivalu etno godbe, ki ga organizira zveza evropskih radijskih postaj, EBU. Medtem je na kaseti in CD-ju pri ZKP RTVS izšel njihov prvenec “Kurja koža na ljudskih glasbilih Štajerske”. Trio sestavljajo Nenad First, Peter Kunej in Drago Kunej, izkušeni glasbeniki in poznavalci slovenskega ljudskega izročila, ustvarjalni koncept pa je zastavljen domiselno in nadvse inteligentno, kar je moč zaslediti le pri redkih tovrstnih skupinah. Dovolj razlogov za izčrpen pogovor, torej.
Tam, kjer se srečata izročilo in sodobnost, večkrat pride do trenj, saj neredko trpi eno na račun drugega. Sodobna etno glasba je torišče, kjer se odpirajo novi glasbeni horizonti s pomočjo starih izkušenj. Etno je v devetdesetih močno posegel skoraj v vse pore sodobne popularne glasbe. Že dolgo je tega, kar se je začelo pri jazzu, v tem desetletju pa so vplivi etno glasbe prisotni v vsem spektru, od rocka, do techna, od eksperimentalne godbe do
mainstream popa.
Zahod je etno glasbo sprejel z odpritmi rokami - etno je za povprečnega zahodnjaka glasba z drugih svetov. Pri nas jo imamo tako rekoč pred nosom, vsaj tam, kjer se je še ohranila. Treba jo je le zavarovati pred pozabo in negovati. Tega so se pred nekaj leti domislili trije celjski glasbeniki in osnovali Kurjo kožo. Brata Kunej sta igrala pri celjski folklorni skupini, kasneje tudi pri AFS France Marolt, Nenad Firšt pa je
glasbeni pedagog in dirigent Celjskega godalnega orkestra. Kurja koža je ljubiteljski projekt, ki pa v zadnjem času dobiva vse večje razsežnosti. Trio iz Celja je ljudsko glasbo Štajerske, še posebej pa Flaloz ponesel v svet, kjer je navdušil zahtevno in razvajeno občinstvo. Trstenke, žvegla in lončeni bas so zopet zveneli po notah slovenskih ljudskih pesmi in plesov. Pogovor je nastal le nekaj dni po vrnitvi iz Nemčije.
Bili ste v Angliji in Nemčiji.
Kako je bilo tam?
“V Oxfordu smo igrali na predstavitvi slovenskega kozolca v etnološkem muzeju in rečem lahko, da je šlo prej za družabno srečanje kot pravi nastop. Naša gostiteljica v Angliji, Jana Valenčič, je odlično izpeljala organizacijski del našega bivanja in se ji ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo. Bilo je lepo, z nastopom smo zadovoljni, kakor tudi z odzivom občinstva.
V Nemčiji smo nastopili na velikem tradicionalnem etno
Glasba
29
festivalu, ki ga vsako leto organizira EBU, Evropska zveza radijskih hiš. Festival je bil to leto v Rudolstadtu trajal tri dni, na njem pa je nastopilo več kot trideset zasedb iz vse Evrope. Hkrati je v istem mestu potekal še en etno festival s približno istim številom sodelujočih, tako da je bil celotno dogajanje zares impresivno.”
Samo impresivno ali tudi koristno? Ste navezali kakšne stike?
“Nastopili smo dvakrat in ker je bilo med občinstvom tudi veliko nastopajočih, smo se po koncertih srečali s številnimi glasbeniki. Zanimivo je bilo izmenjevati ideje, izkušnje in poglede na glasbo. Festival je obiskalo zelo veliko ljudi, šlo je za veliko poletno prireditev, prevladovali pa so mladi obiskovalci, kar označujem za zelo pozitivno. Hkrati so bile prisotne tudi vse večje radijske hiše, ki so tudi snemale nastope skupin. Dejansko je šlo za vsestransko izmenjavo informacij in hkrati tudi za promocijo. Spoznali smo nekatere producente in urednike radijskih hiš, vsi pa so bili presenečeni nad našimi instrumenti. Kot stereotipni instrument velja za Slovenijo še zmeraj harmonika. Gotovo je, da Slovenije niso poznali iz tega zornega kota.”
Bili ste naš edini predstavnik na tem festivalu. Kot laik menim, da ste trenutno najvidnejša in najizvirnejša skupina tega žanra pri nas.
“Kar zadeva izvirnost bi želel poudariti, da mi ne igramo popolnoma izvirne glasbe, saj je čista izvirnost vselej vprašljiva. Lahko pa rečem, da igramo na izvirne instrumente in da se dokaj držimo izročila.”
Ko ste se vrnili z gostovanja, sta vas doma že čakali laserska plošča in kaseta.
“Material za to ploščo smo posneli v radijskem studiu 14, izšla pa je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Že dlje časa smo se pogovarjali, da bi bilo dobro nekako zabeležiti to, kar počnemo. Povrhu tega se nam je na nastopih velikokrat zgodilo, da so nas ljudje spraševali po kasetah ali ploščah.
Naše posnetke so tudi želeli na radiu in tako smo v sodelovanju s producentko Jasno Vidakovič posneli celotno zadevo. Z njeno pomočjo smo nato vzbudili zanimanje pri založbi in rezultat je tu. Jasna Vidakovič je opravila veliko delo in smo ji tudi zelo hvaležni.”
Album za vas pomeni predvsem promocijo. Kaj pa uspeh, slava? Pop industrija vas najbrž ne zanima.
“Seveda ne, nam gre za to, da se na nosilcu zvoka ohrani neko obdobje*, neka glasba. Ne zanima nas populizem, oziroma komercialni uspeh. V tej glasbi smo ljubiteljsko, sicer pa ima vsakdo svoj poklic, svoje obveznosti. Že zdaj moramo odklanjati nekatera povabila za nastope, ker preprosto ne utegnemo. Tudi če bi lahko neprestano nastopali, tega ne bi storili, saj bi nam vse skupaj ne prinašalo več tolikšnega užitka. Bolj nam odgovarjaj umirjeni ritem, takšen kot%» ima ljudska glasba, ki jo i«® ramo.”
Vasja OcvirkT Foto: Vinko Skale ?
m		BUft §p|r W	■' vllf
i	£%ŠM	■sii FtiM*, m	i *	\
; '	
	;
Šport
Tour de France
Propadel dvoboj
mirnih velikanov
Trikrat je že molčeči Španec Miguel Indurain dobil najtežjo kolesarsko dirko na svetu. Letos mu je Švicr Toni Rominger, tudi tiha zvezda, nameraval zagreniti Tour.
Tour de France je najtežje se bo tu odvijal dvoboj, kakr- Rominger, 33 letni izzivalec zaradi zdravstvenih težav od-tekmovanje, ki ga šport pre- snega v kolesarskem športu Induraina, je po dobrih 2.000 stopil.
more. Ne konča se v eni uri, vidimo zelo redko. Žal pa se prevoženih kilometrih, po stoti- Dokler je trajal, je bil dvoboj niti v enem dnevu, niti v enem je dvoboj končal že po dobri nah sprintov, po mnogih urah Indurain - Rominger eden naj-tednu. Letos je vse kazalo, da polovici prevožene proge. Tony gonjenja in ukrivljenega hrbta, trših, kar jih je kolesarski svet
Rama ob rami, zobnik ob zobniku. Že lani je Rominger, kot najboljši gorski voznik, Indurainu v rumeni majici večkrat pokazal hrbet
Šport
Tudi kot torero ima Bask Indurain v rokah rajši svojo rumeno majico kot rdečo ruto
videl. Kajti časi skrivanja, trikov in zvijač so minili. Zdaj šteje samo eno: do zadnjega izžeti telo, posrkati moči do zadnje trohice. Tudi glava si ne sme privoščiti niti trenutka nepozornosti. Imeti nasprotnika ves čas v zornem kotu je enako pomembno, kot boriti se sam s sabo.
23 dni, 3974,2 kilometra mora edinstven tekmovalni stroj -spodaj kolo, zgoraj človek, s povprečno hitrostjo skoraj 40 kilometrov na uro, proizvedeno izključno z močjo mišic - premagati, da pride do cilja.
Blizu 50 litrov krvi prečrpa Miguel Indurain skozi žile, ki za prst debele izstopajo iz njegovega telesa. Njegova pljuča vdihnejo naenkrat 7,8 litra zraka (normalna kapaciteta človeških pljuč je 4 - 5 litrov), sam pa pravi: “pljuča morajo goreti”. Pri kronometrih celo od prve do zadnje sekunde. Njegov organizem, čigar srčni utrip je okrog trideset utripov v minuti (normalno je med 60 in 70 utripov), dovoljuje 190 utripov
kot največjo obremenitev, in to neprekinjeno več kot uro in pol. Nečloveško? V zadnjih letih je trikrat nastopil na Touru in trikrat kot zmagovalec prikolesaril na Elizejske poljane.
Kot povsem poseben zmagovalec. Visokorasli Bask ima namreč neko lastnost, ki omeči vsakogar. Napori se ne odrazijo na njem. Tudi gorske cilje prekolesari sedeč v sedlu in z obrazom, ki ga lahko kakšno kozmetično podjetje mirne duše uporabi za reklamo moške brivske vodice.
“Kakšen človek neki je to? Prisegam, da se je smehljal,” je vzdihoval Claudio Chiapucci, ko ga je spet enkrat pri vzponu gledal v hrbet. “Voziš, da ti pljuča raznese, ozreš se nazaj, on pa vozi za tabo in se smehlja.” In potem potegne mimo. “Ta Indurain vozi drugačno dirko kot mi.”
Toda letos je imel “rumeni meteor”, kot ga je imenoval nekdanji zmagovalec Toura Laurent Fignon, tik za zadnjim kolesom nekoga, ki mu je že
lani skoraj pokvaril zmagoslavje: Tonyja Romingerja. In kakor sta si že kmečki sin iz Pamplone in knjigovodja iz Edlibacha različna, imata vendarle skupno lastnost: sta prej plašna kot ne, ne govorita mnogo in se ne prištevata med blesteče zvezde, nista .častihlepna.
“Za letošnji Tour sem se posebej pripravljal« Letos sem bil sposoben poraziti Induraina,” je rekel mali, bikasti Švicar, ki se je profesionalnemu kolesarstvu zapisal razmeroma pozno, šele pri petindvajstih. Na začetku kariere je moral redno izpuščati tekmovanja v poletnih mesecih, ker je imel težave s senenim nahodom. Zdaj prisega na svojega italijanskega zdravnika. Michele Ferrari ni samo obvladal njegove alergije na cvetlični prah, temveč ga je fizično tako izgradil, da danes velja za najboljšega gorskega voznika na svetu.
Vendar mora za tak sloves mali knjigovodja, ki ima najraje
svojo ženo in oba otroka ob sebi, tudi kaj storiti. Njegov trening traja tri ure dnevno, letno prevozi 33.000 kilometrov, dobrih 90 dnevno. Pred Tourom je bil na višinskih pripravah v Coloradu, ZDA. Tam so mu vsak dan preiskali kri, da bi ugotovili, koliko rdečih krvničk je “pridelal”. Te namreč uravnavajo kislino v mišicah, tu pa Rominger ni hotel zaostajati za svojim tekmecem.
Njegove možnosti sploh niso bile slabe. Na začetku sezone je zmagal na La Vuelti (dirki po Španiji), kot že dvakrat prej. Indurainovi navijači so ga zaradi tega obmetavali s kamenjem. Znak več, da je tudi njegova psihološka strategija proti “Nepremagljivemu” pravilna - kljub temu, da iz Indurainove ekipe Banesto še vedno prihaja izjava: “Rominger je drugi najboljši kolesar na svetu.”
Žal mu jo je tokrat zagodlo zdravje. Pa saj bo še Tour ’95, pa Tour ’96, pa...
Švicar Rominger rad na tekmovanja pripelje s sabo ženo Brigitte
in hčer Rahel
Šport
Ali se z Grego Cankarjem ob Renati Strašek in Miru Kocuvanu formira novo
Grega Cankar je znal uskladiti vrhunski šport s šolskimi obveznostmi - Resen kandidat za Olimpijske igre v Atlanti - Podpora in spodbuda staršev - Naslov svetovnega mladinskega prvaka samo stopnička na poti k zvezdam
Grega Cankar, atlet celjskega Kladivarja, študent ljubljanske Fakultete za šport, je prejšnji teden postal mladinski svetovni prvak. Mladinski svetovni prvak v skoku v daljavo. Po Borutu Bilaču je kot drugi Slovenec
preskočil magično mejo osmih metrov. 804 centimetre je meril njegov zadnji skok na prvenstvu. Do takrat je bil na tretjem mestu. Serija dveh veljavnih skokov in štirih prestopov je milo rečeno zanimiva in kaže na
to, da je fant brezkompromisno naskakoval idealen zalet. Dvakrat mu je uspelo “priti na desko”, v zadnjem skoku pa je preskočil samega sebe in ves svet. Kdo je ta fant, ki ga v domačih Trnovljah pri Celju skoraj nihče ne pozna, saj smo hišo njegovih staršev brez uspeha iskali več ur.
Mičo Mijač, ki je poučeval telesno vzgojo na Osnovni šoli Lava, nam je povedal, da je Grego Cankarja, kot tudi mnoge druge pripeljal na atletski stadion, ko je ta obiskoval 5. razred. “Grega ni kazal volje za kolektivne športe, za žogo. Bil je med hitrejšimi v razredu, telesno je bil grajen za atleta, osnovnih tehnik se je igraje naučil.” Mijač je Gregov razvoj spremljal tudi kasneje, tako kot pri drugih športnikih, ki jih je napotil v športne klube. Po njegovih besedah je Grega vedno deloval premišljeno: “Vedel je, kaj hoče, v šoli ni imel problemov, ves čas je bil miren, poznalo se je, da je že od doma lepo vzgojen.” Mijač še vedno spremlja razvoj vseh “njegovih” fantov in deklet, ki so ostali v športu, in se veseli vsakega uspeha posebej.
Jože Ceršak, odbornik Športne zveze Slovenije, je upokojeni ravnatelj Srednje tehniške šole v Celju. To šolo je uspešno končal tudi Grega. Kot ravnatelj in športni delavec je Jože Ceršak spremljal razvoj mladega atleta in ves čas zaupal vanj. “Grega je med najresnejšimi kandidati za Olimpijske igre v Atlanti, z Renato Strašek in Mirom Kocuvanom tvorijo jedro novega zagona slovenske atletike. Grega je bil vseskozi dober dijak, ki je znal uskladiti vrhunski šport in šolske obveznosti. Uspeh na Svetovnem prvenstvu zame ni presenetljiv, vendar sem ga pričakoval že v Seulu, ko je neizkušenost pač naredila svoje.” Športna zveza se sicer otepa s pomanjkanjem finančnih sredstev, obstajajo pa neke rezerve, ki jih bodo vsekakor vložili v takšne mlade, perspektivne športnike.
Marjeta Brežnik je Gregova kolegica na Fakulteti za šport v Ljubljani. Povedala je, da se z Grego na fakulteti malo srečujeta. “Grega posveča ves prosti čas treningom, pa tudi del predavanj lahko po zaslugi statusa mednarodnega športnika izpušča. Ni prevzeten, je dober
Šport
Slovenska mladinska eksplozija
Letos so mladinci in mladinke, tekmovalci v različnih športih, na največjih tekmovanjih dobesedno osupnili svet. Poleg Grege Cankarja so mladinski svetovni prvaki postali še Juriča Thnjič in Mitja Petrič v jadranju, Borut Horvat v kanuju na divjih vodah (slovenski kanuisti so v spustu zabeležili kar dvojno zmago - Primož Sulič je za Horvatom zaostal pičlih petnajst stotink sekunde). Slovenski balinarji Gregor Moličnik, Uroš Vehar, Damjan Sofronievski in Dejan Koren so postali ekipni mladinski svetovni prvaki v balinanju, Uroš Vehar ima zlato kolajno v hitrostnem, Gregor Moličnik pa srebrno v natančnem zbijanju s tega prvenstva. Uspehe mladih slovenskih športnikov pa je na 37. evropskem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu kronala kadetinja Petra Dermastija, ko je osvojila zlato kolajno med posameznicami in bronasto v paru s Poljakinjo Kingo Stefansko.
Učinkovita promocija Slovenije, ni kaj. Učinkovitejša od dobro (s)plačane promocije kakšnega vladnega urada za promocijo Slovenije. Pri tem pa so vrhunski športniki prepuščeni dobri volji sponzorjev.
tovariš, vendar ga treningi za- Pedagoški fakulteti, redko vi-
poslujejo v tolikšni meri, da se devata.”
tudi s prijateljico, ki študira na Od lani je Grega Cankar
Najboljši slovenski mladinci in mladinke na prvenstvu Evrope
varovanec ljubljanskega trenerja Djordjeviča. Do takrat ga je treniral Preboldčan Branko Strožar, ki ga je prevzel iz selekcije Mira Kocuvana - očeta, takoj ko so ugotovili, da je fant izreden talent za skoke.
Branko Strožar pravi, “da se je Grega vedno odlikoval po izredni volji do dela, opazen pa je bil tudi vpliv staršev, ki so ga nenehno spodbujali in podpirali. Strožar meni, da je Cankar atlet, ki lahko doseže rezultate krepko preko osmih metrov. Odličnemu rezultatu je vsekakor botrovalo delo v močni skupini atletov, z Bilačem sta se posvetila hitrosti, bili so na
pripravah na Kanarskih otokih”. Vsekakor je Strožar zadovoljen z uspehom mladega atleta, to je navsezadnje dokaz dobrega dela obeh skozi vsa leta, pravimo mi.
In še to: v ponedeljek so Gregi tovariši iz kluba pripravili slovesen sprejem na letališču Brnik in doma. Včeraj ga je sprejel predsednik Izvršnega sveta občine Celje, Jože Zimšek, skupaj s predstavniki Športne zveze Slovenije, jutri pa sprejem pripravljajo tudi v Cetisu, sponzorju Atletskega društva Kla-divar.
Mitja Ocvirk
ZURKA
Trenutek, ko je Svetovno prvenstvo zastalo
Avtogol ■ smrtna obsodba
Žalovanje za umorjenim Escobarjem
Truplo umorjenega kolumbijskega nogometaša And resa Esco-barjaje ležalo na mrtvaškem odru na stadionu Ivan de Bedoutv Medelinu (Kolumbija). Preko 100.000 ljudi mu je prišlo izkazat poslednjo čast. In še več ljudi je vstalo na stadionih v ZDA, prizoriščih Svetovnega nogometnega prvenstva, ko so bile igre prekinjene z enominutnim molkom.
Zakaj je moral sedemindvajsetletni branilec kolumbijskega moštva Andres Escobar pravzaprav umreti? Policija je dgnala: kerje z avtogolom zakrivil poraz
proti ekipi ZDA (1:2), so mafijaši Medelinskega kokainskega kartela pri stavah izgubili milijonske zneske. Najeli so človeka, kije umoril Escobarja. Pričakali so ga pred neko restavracijo v Medelinu in ga pokončali z dvanajstimi streli.
Policisti so že ujeli storilce. Hu-mberto Munoz je umor že priznal, zaprta pa sta še njegov pajdaš in neka ženska, ki naj bi bila tudi vpletena v umor.
Trener Maturanaje izjavil: Sramujem se, da sem Kolumbijec..."
Andres Escobar v trenutku, ko si je podpisal smrtno obsodbo
Nepregledna množica je spremila Escobarja na zadnji poti
Smrt mlade lepotice
Claudia Dictzc je bila lepa, uspešna, polna načrtov in pričakovanj, a njeno življenje je prekinila tragična nesreča, ki jo je povzročil nek pijan voznik.
Udeleževala se je različnih lepotnih tekmovanjih in dosegala zavidljive uspehe. Svojo pot v svet mode je začela v letu 1988, lani je osvojila naslov Miss Berlin in tako dobila možnost na izboru za Miss Nemčije 93/94. Pristala je v samem vrhu kot druga spremljevalka. In imela kot manekenka velike ambicije.
Usoda je hotela drugače. S prijatelji se je odpravljala na zabavo, med prečkanjem ceste pa je Claudio, ki je hodila nekaj korakov pred svojima prijateljema, zadel avtomobil. S hudimi poškodbami je bila pripeljana v bolnišnico, kjer je uro kasneje umrla. Claudia Dietze je na nemškem lepotnem tekmovanju postala prva spremljevalka (levo)
Žalost Johna Kennedv mlajšega
John Kennedy junior je žalovanje za svojo umrlo materjo Jackie Kennedy-Onassis izkazal na prav čuden način. Dan po njeni smrti se je s kotalkami vozil pred nebotičnikom, kjer je živela. Kasneje se je v nekem parku glasno smejoč zabaval s svojo veliko ljubeznijo, igralko Daryl Hannah. In že se govori o novem škandalu 33 - letnega pravnika. Čednemu mladeniču se je pred kratkim mudilo k zaročenki, za konec tedna sta hotela na oddih. S temno modrim BMVV-jem svoje umrle matere je z veliko hitrostjo drvel po Manhattnu ter prevozil rdečo luč. Pri prekršku so ga zasačili
policaji in ga kaznovali z denarno kaznijo. Potovanje sta z Daryl Hannah morala za nekaj ur preložiti.

ZURKA
Alexandre Dumas prihaja v modo
Težko bi bilo pričakovati, da se bo ime pisatelja Alexandra Dumana spet pojavilo v rubrikah dnevnih časopisov. Vendar je tako, njegovo ime je spet na seznamu piscev, za katere veliko zanimanje. Producentska hiša Miramax, ki je sijajen uspeh doživela s filmom Klavir, se je v Cannesu pojavila s filmom Kraljica Margot po Dumasovem romanu, ki so ga pred kratkim ponatisnili. Glavno vlogo igra Isabelle Adjani, Virnp Lisi pa so v francoskem letovišču prav tako za vlogo v Kraljici Margot nagradili kot najboljšo igralko.
Poroke ni bilo
Tiskovna predstavnica Mic- sporočajo, da je to laž in da sta haela Jacksona je odločno de- le najboljša prijatelja. Devet-mantirala vest, da bi se Mic- indvajsetletna Lisa, mati dveh hael v Dominikanski Republiki otrok, se tačas ločuje, Jackson na skrivaj oženil y Lizo Mairo pa jo pridno spremlja na spre-Presley. Iz njegovega tabora hodih z otrokoma
Mariah Carey je premagala vso konkurenco. T\idi uradno so potrdili, da je najbolje prodajani ženski vokal v tem desetletju. Njen novi album Musič Box so v letu dni prodali v več kot sedmih milijonih primerkov, s čimer se je zapeljiva 24-letna zvezda dvignila tako nad Madonno kot Whitney in Janet Jackson.
Spielberg in mačke
Spielberg je pred kratkim za 75 milijonov dolarjev podpisal pogodbo, s katero mu je kompozitor Andrew Lloyd VVebber prepustil pravice do musicala Cats, ki ga slavni režiser namerava posneti na filmski trak.
Pri snemanju namerava izkoristiti računalniške e-fekte iz Jurskega parka, s katerimi bo Webbrove mačke prenesel na velika platna.
Znameniti musical v Londonu na West Endu igrajo že štirinajst let, po vsem svetu pa je doslej navrgel tri bilijone dolarjev.
Uganka
36
Uganka
37
Oven: Če imate HS!$, stalnega spremljevalca, se v željah in razpoloženjih ne bosta vselej strinjala in pride lahko do nesporazumov. Prisluhnite nasvetom in ne razburjajte se preveč, ogibajte se spogledovanju. Spremembe in potovanja niso priporočljiva. Srečne številke: 2, 6, 8, 10, 21.
Bik: Sedaj se lahko prepričate, ali ste pesimist ali optimist: v sedanji situaciji lahko vidite priložnost za napredek in zadovoljstvo ali se jezite zaradi zamujene možnosti. Novo razmerje prinaša tveganje, denarni posli so precej občutljivi. Srečne številke: 1, 3, 5, 14, 22
Dvojčka: Rojene med 26. 5. in 5. 6. čaka razburljiv teden. Vsem dvojčkom svetujemo, naj pazijo na zdravje, opustijo tvegana početja in prevelike napore. V teh dneh se radi dokazujete v vsem, kar delate, in finančni učinki bodo imenitni, Srečne številke: 2, 7, 11, 25, 26 Rak: Ohranite do-bro počutje in psi-hicno ravnotežje m
-y fijv vam ne stajQ
na poti. Dobre obete vam lahko prepreči le kakšna bolezen, nesreča. Planeti vam ponujajo sijajne možnosti, opustite temne slutnje, potujte, sklepajte posle, pišite, zaljubite se. Srečne številke: 1, 5, 9, 10, 23
3	Lev: Zvezde vam
*	prinašajo lepše in
zadovoljne dni, le še nekaj dni morebiti lahko računate na manjše finančne skrbi ali družinske nesporazume. V ljubezni je stanje zadovoljivo, če ste seveda zadovoljni s tistim, kar imate. Proč z negotovostjo. Srečne številke: 3, 4, 7, 12, 27
Devica: Pred vami so nenavadni dnevi, še posebej, če ste rojeni med 28. 8 in 8. 9.. Ne bo vam dolgčas, obetajo se vam prijetna druženja, uspešna potovanja, pomešana s psihično napetostjo zaradi nesporazumov z ljubljeno osebo. Bolj pazite na zdravje. Srečne številke: 2, 5, 6, 9, 25 Tehtnica: Vladavina Raka se je končala, vendar bodite še vedno zelo pozorni v poslu in v pomembnih stikih. Skrbi boste rešili le v neposrednem soočanju in ne v zapiranju vase. Gmotno dobro kaže, zdravje je ogroženo. Srečne številke: 3, 7, 10, 16, 21 Škorpijon: Objektivne okoliščine so vam še vedno v prid, položaj pa se slabša iz nekih vam dobro znanih razlogov. Morebiti niste dovolj prepričani vase, sprostite se in obrobnih sporov z ljudmi ne spremenite v konec sveta. Seks naj vam bo v pravo veselje. Srečne številke: 5, 6, 8, 13, 19
Strelec: Vladavina Leva za vas napoveduje lepše čase, prej pa morate razčistiti svoje odnose z najbližjimi. V ljubezni bi znalo biti nekaj težav, nova razmerja bodo nestabilna, vendar tudi zanimiva. V službi bo zelo pomembna neka ženska sodelavka. Srečne številke: 1, 7, 10, 15, 24 Kozorog: S prehodom sonca v znak Leva je konec neposrednih obremenitev vašega zdravja in psihičnih naporov. Neprijetnosti na delu vas lahko spravijo iz tira, zato si privoščite počitnice. Privoščite si potovanje, morebiti se bo vžgala kakšna iskra. Srečne številke: 2, 3, 11, 12, 28.
Vodnar: Od so-bote vlada za vas „ V'’>‘ neugodno obdobje, ^ & zaradi ljubezenskih odnosov in tudi stikov z otroki vas bo bolela glava. Nikakor ne boste našli pravih rešitev. Na delu je vse v redu, prihodnost pa prinaša precejšnje spremembe. Ste pripravljeni? Srečne številke: 7, 11, 17, 20, 22
Ribi: Teden, ki je pred vami, vam bo prinesel številna presenečenja. To zmedeno obdobje bo načelo vaš duševni mir. Ribe morajo tačas paziti na zdravje in ohraniti živce v razgovorih s sorodniki. V ljubezni prepustite času čas, pokazal bo, kje ste. Srečne številke: 3, 6, 12, 13, 26
BIOENERGIJA
Ogledali smo si že značilnosti bele, rožnate in vijolične barve na čustvenem nivoju — kot jih opisuje Ajra Miška. Prelistajmo jih do konca.
Modra barva pomeni čustveno agresivnost, vendar ne v smislu slabih čustev, pač pa v smislu posesivnosti in ljubosumja. Morda predstavlja negativni zasuk vijolične ali strah pred izgubo dobrega, ljubljenega, bližnjega. Čim ima ljubezen prizvok prisvajanja, postane modrikasta, lahko pa tudi modra. Delovanje na bližnjega v odtenku modrih barv je lahko le boleče. Primer je poskus nekoga, da bi na energijski ravni prepričal drugo osebo, da bi ga vzljubila. Taka oblika igre z ljubeznijo povzroča pri drugi osebi tudi fizične bolečine in tako delovanje je že siva magija.
Rumena barva izraža pasivno čustveno stanje: uživanje v samoti, bolestna samostojnost, izoliranost, samozadostnost, predanost žusodi’. Predanost pomeni pasivnost. Ko gre za učenje in doseganje življenjskega cilja, ki mora biti tudi življenjska želja in upanje, pa moramo biti aktivni.
Zelena barva v vsakem primeru pomeni strah. Kadar je nekoga strah vse življenje (strah pred smrtjo, pred izgubo...), pa to pomeni generalno zeleno naravnanost, ki rojeva bolezni in težave v življenju. Iz strahu pred boleznijo se lahko zares zboli.
Rdeča barva simbolizira agresivnost v smislu nasprotovanja in jeze, izvira iz želje nasprotovati in škodovati. Oranžna simbolizira ogenj in pomeni stopnjevanje pomena, ki ga nosi rdeča.
Črna barva je nasprotje beli v barvnem in pomenskem smislu. Črna barva v nobenem nivoju nima dobrega pomena. Vedno pomeni zatemnitev (odsotnost svetlobe) in negativnost. Kdor je črn na svojem čustvenem nivoju, je ali bo morilec. Njegovo čustveno stanje je stanje brezmejnega sovraštva.
Ballantines M Club: WIP CUP 94
Slovanski Ufimbledon
Težave organizatorjev, ker je kandidatov preveč - Letos skoraj četrtina novih, ki so si z uspehi pridobili pravico udeležbe - Med letošnjimi udeleženci ne bo lani popularnih ministrov in menedžerjev.
V Velenju tečejo zadnje priprave za letošnji “Wimbledon slovenskih teniških amaterjev”, za WIP CUP 94. Prizadevni organizatorji M Ciuha imajo težave zaradi zamer, ker zaradi strogih pravil ne morejo uvrstiti vseh “uspešnih podjetnikov in politikov” med tekmovalce. Se več zamer pa je med tistimi, ki zaradi istih pravil ne morejo več sodelovati, ker so ali bankrotirali ali si v javnosti umazali sloves.
Lani je bilo prvič, da so Velenjčani strnili vrste in se pridružili dolgoletnim naporom vodstva M Cluba, ki je prvo organiziralo tovrstna druženja gospodarstvenikov in politikov. Tedanja oblast na to prireditev
ni gledala z naklonjenostjo, lani pa so ugotovili, da bi le bilo pametno združiti “velenjsko noč” in okrog tristo udeležencev ter organizatorjev največjega amaterskega teniškega turnirja v državi.
“Pomanjkanje adrenalina bo lahko po tekmovanju vsak nadoknadil s skokom 50 metrov globoko - na elastični vrvi ali z dirko avtomobilov peugeot 106 na kilometer dolgi stezi, ki jo organizira avtomobilska hiša CLAAS. Najboljši, najvztrajnejši ali najbolj hraber bo nagrajen z umetniškim delom slikarja Jožeta Kotarja,” pravi gospod Marjan Gaberšek, direktor M-Cluba in duhovni vodja prireditve.	-ez
Marjan Gaberšek, neutrudni mirovnik med politiki in gospodarstveniki
Začetniški in nadaljevalni
računalniški
J v • •
tečaji
prijave in informacije:
Display MM, Prešernova 7 63000 Celje
telefon: (063) 26-812
OBVESTILO
Obveščamo vse ljubitelje narave in rekreacijskih pohodov, da dne 3. 9. 1994 ob 01,00 uri organiziramo maratonski pohod na relaciji Celje - Logarska dolina.
Vse informacije o pohodu dobite pri ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, na telefonski številki 441-621 ali 25-709.
Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo
Ljudski vrt v Mariboru
SLOVENIJA : ITALIJA
7. september 1994
Slovenija - Litva (16. 11. '94), Slovenija - Estonija (29. 3. ’95), Slovenija -Ukrajina (11. 10. '95), Slovenija - Hrvaška (15. 11.'95)
Vstopnice pri prodajalcih: Maribor: Matic (211-262), Agencija Tabor (32-150 in 23-661), Grad (20-147), lcar (222-296 in 222-265); Ptuj: Anka (776-020); Celje: Kompas (27-149); Laško: Kompas (731-295); Velenje: Kompas (854-593); Žalec: Kompas (714-155); Zreče: Kompas (762.-583); Slovenj Gradec: Kompas Continental (41-152); Ravne: Koratur (20-483).
Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 4. avgusta 1994, do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 13.
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade:
1.	nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti
5.000	tolarjev
2.	nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone”
3.	nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba
Rešitev nagradne križanke št. 11 iz številke 30 Vodoravno: plemenitost, regenerator, Isa, dva, ode, rod, IE, amen, Meri Avsenak, oje, citrin, anamneza, Jana, KA, kantinerka, areal, APA, kocka, Anamit, Donbas, Trani, ona, Ekar, Truman, Knin, masa, arara, jata.
Tokrat je žreb razdelil nagrade takole:
1.	nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti
5.000	tolarjev - Jelka Gregorič, Srednja vas 1, 61318 Loški potok
2.	nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” -VVosch Vida, Zalog 1/b, 63222 Dramlje
3.	nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Anuška Soklič, Hotemaže 91, 64205 Preddvor
Iskreno čestitamo!
Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad!
Križanko - nadaljevanko rešujete tako, da iz štirih delov križanke izpišete gesla, označena z vprašajem. Iz njih nato sestavite neko misel, ki jo napišete na kupon in nam jo pošljete. Rešitve križanke - nadaljevanke št. 2 nam pošljite do četrtka, 18. avgusta 1994, do 12. ure.
Rešitev križanke nadaljevanke št. 1: “Ako je dež na Cirila in Metoda, oreh in kostanj domala ogloda.”
Izmed prispelih pravilnih rešitev je žreb izbral Diano Jurše, Pod kostanji 22, 63000 Celje, ki bo pol leta brezplačno prejemala časopis Nova doba.
NAGRADNI KUPON ŠT.13 PRIIMEK IN IME:
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
KUPON NOVE DOBE
ZA 10% POPUST
PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA
KOVINSKA
GALANTERIJA
IZDELAVA ZNAČK ■ KOLAJN
■ PLAKET ■ POKALOV
TERMIČNA OBDELAVA KOVIN
Anton Čižman, Tel	61211 Ljubi jai , Fax:061/59	ta-Šmartno, ,a„«.1, 889, Slovenija
		
KiHMHM Lm tnemrUKVstereo
959MHz •
BREZ DLAKE NA JEZIKU
mummm Iaws Ihmmi UKVstereo
959MHz .
Nedavne analize voda v naših potokih, rekah, jezerih in kopališčih so pokazale, da sodijo Terme v Zrečah med tista kopališča, ki imajo najčistejšo vodo.
To je tudi eden izmed razlogov, zakaj ljudje iz oddaljenejših krajev, kot sta Maribor in Celje, množično prihajajo v Zreče. Kaže, da so Uniorjevi načrtovalci tamkajšnjih Term vedeli, kaj delajo, ko so vztrajali pri izgradnji štirih bazenov z več kot 1.200 kvadratnimi metri površine, z mnogimi vodnimi
Od vrat do vrat
efekti in različno temperaturo vode, saj je razlika vode že v odprtih bazenih od 25 do 27 stopinj C, v zaprtih pa od 32 do 37 stopinj.
Zreče s Termami in z Roglo postajajo univerzalno športno rekreacijsko središče, ki s svojo ponudbo in naravnimi danostmi privablja vse zahtevnejše goste. Z dograditvijo turističnega naselja pa so v Zrečah omogočili tudi bivanje tistim gostom, ki želijo ohraniti svojo zasebnost med dopusti, oddihom ali bivati v prijetni hišici z družino.
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O.
69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAX: 21-116
Mariborska 1 (stavba zavarovalnice, elektra)
-fotografije Iz vaših filmov že v 1/2 ure.lzdelava kontrolirana na barvnem monitorju,možni izrezi,Izbira papirjev...
- povečave A5 in A4 v ENI MINUTI iz katerekoli fotografije,dokumentov ter iz vseh velikosti DIA filmov.
-expres izdelava fotografij za osebne dokumente
-dobro založena trgovina s foto potrebščinami
-foto vizitke.povečave do 1mx1 m,folije za grafoskope,in še kaj
FOTVRimat
107,8 Mhz
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure
GRAFIKA GRACER d.o.o.
Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS).
POVPRAŠEVANJA DOMAČIH PODJETIJ:
SL003-03219 KUPIM STROJ ZA IZDELAVO RAMENSKIH POD-LOŽK OZ. BLAZINIC.
Naziv: BRANCELJ JOŽICA Kraj: VELENJE Pošta: 63320 Naslov: ŠPEGLOVA 12 Telefon: 063/855-761 Telefaks: 063/858-735 Kontakt: BRANCELJ JOŽICA
SL003-03221 IŠČEM FINANČNO POMOČ ZA REALIZACIJO INOVACIJE “ELEKTRONSKI PANELNI INSTRUMENT”, KI JE REALIZIRANA DO STOPNJE IZDELANIH MAKET IN OSNUTKA ZA PROSPEKT.
Naziv: DANIJEL DROL Kraj: BREZJE Pošta: 64243 Naslov: NOŠE 3 Telefon: 064/798-909 Kontakt: DANIJEL DROL
SL003-03256 IŠČEM SOIZVA-JALCE ZA IZVEDBO PROJEKTA ZAŠČITE BENETK PRED POPLAVAMI Z BRUNAMI IZ HIPERBOLIČNIH PARABOLO-IDNIH LUPIN IZ NERJAVEČE JEKLENE PLOČEVINE.
Kraj: SVETA TROJICA V SLOV. GORICAH Pošta: 62235
Naslov: ZGORNJI PORČIČ 6 Kontakt: KAREL KRAJNC
SL003-03292 ZBIRAMO PONUD-
BE ZA DELO V LASTNEM PROSTORU /DELO NA DOMU/ PO POGODBI ALI KOOPERACIJE. ZBIRAMO KONKRETNE PONUDBE Z OPISOM DEL.
Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS
SL003-03304 POVPRAŠUJEMO PO: - DESKE S M/JE /III., IV., V. KVALITETA/ 25 X 240 X 5000 25 X 120 X 5000 ZAT MESEČNO /VSAKE DIMENZIJE 50%/ DESKE MORAJO BITI PRIZMIRA-NE. - MORALI SM/JE /GRADBENA KVALITETA ZAT MESEČNO /VSAKE DIMEZIJE 50 %/ MORALI OSTROROBNI 54X108X4000 43X108X4000. POSEL SE SKLENE ZA DOBO 1 LETA PO PODPISU POGODBE.
Naziv: INTERNOVA LES -BORZA LESA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: KONGRESNI TRG 5 Telefon: 061/12-64-100 Telefaks: 061/217-602 Kontakt: KAVŠEK BARBARA
SL003-03319 IŠČEMO SOINVESTITORJA ZA POSTAVITEV TEHNOLOŠKE LINIJE ZA KONTINUIRANO PROIZVODNJO PRE-CIPITIRANEGA KALCIJEVEGA KARBONATA /PCC/. PODROBNEJŠI PODATKI SO NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS.
Naziv: UNITECHNIK, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA - MOSTE -POLJE Pošta: 61260
Naslov: KAŠELJSKA 113 Telefon: 061/484-059 Telefaks: 061/482-262 Kontakt: BOŠTJAN SMREKAR
SL003-03325 IŠČEMO TRGOVSKE ZASTOPNIKE ZA POSAMEZNA REGIONALNA OBMOČJA ZA PRODAJO PISARNIŠKIH UREJEVALNIH IN ARHIVSKIH SISTEMOV.
Naziv: REOS, D.O.O. KOMENDA Kraj: KOMENDA Pošta: 61218
Naslov: SADARJEVA 14 Telefon: 061/841-331 Telefaks: 061/841-331 Kontakt: BOJAN VODOPIVEC
SL003-03332 ODKUPUJEMO BELI GABER - HLODOVINO.
Naziv: INTERNOVA LES -BORZA LESA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: KONGRESNI TRG 5 Telefon: 061/12-64-100 Telefaks: 061/217-602 Kontakt: KAVŠEK BARBARA
SL003-03352 PROSTE KAPACITETE NA OBDELOVALNIH STROJIH ZA KOVINO: - UNIVERZALNA STRUŽNICA 220 X 1000 MM - POTISJE - NC STRUŽNI AVTOMAT LAINEN DO FI 32 - REVOLVER STRUŽNICO PITTLER PIREX DO FI 32.
Naziv:
KOVINOSTRUGARSTVO Kraj: GROSUPLJE Pošta: 61290
Naslov: KADUNČEVA 1 Telefon: 061/771-253 Kontakt: CVETKOVIČ MILAN
SL003-03355 POVPRAŠUJEMO PO RABLJENIH MOTORJIH ZA DAIHATSU CHARADE DIESEL ALI SLIČNE KOT SLEDI: MOČ: 22 - 25 PS, 3 CILINDRI VIŠINA: NAJVEČ 650 MM ŠIRINA: NAJVEČ 350 MM ŠIRINA DNA: NAJVEČ 300 MM DOLŽINA: CCA 500 MM MOTOR NAJ BO ČIM LAŽJE IZVEDBE, VODNOHLA-JEN.
Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS
SL003-03356 POVPRAŠUJEMO PO RABLJENIH MOTORJIH ZA DAIHTASU DIESEL ALI SLIČ-
NE KOT SLEDI: MOČ: 22-25 PS, 3 CILINDRI VIŠINA: NAJVEČ 650 MM ŠIRINA: NAJVEČ 350 MM ŠIRINA DNA: NAJVEČ 300 MM DOLŽINA: CCA. 500 MM MOTOR NAJ BO ČIM LAŽJE IZVEDBE, VODNOHLAJEN.
Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS
SL105-00082 IŠČEMO ŠIROKI SPEKTER ŽIVILSKEGA IN NE-ŽIVILSKEGA BLAGA NA DEBELO POD UGODNIMI POGOJI.
Naziv: SCHMIDT EXPOPRT -IMPORT D.O.O.
Kraj: MARIBOR Pošta: 62000
Naslov: SMETANOVA UL. 34 Telefon: 062/221-641, 514-796 Telefaks: 062/221-641 Kontakt: MITJA SCHMIDT
SL112-00014 POVPRAŠUJEMO PO NAKUPU VEČJIH KOLIČIN ODPADNEGA ŽELEZA: - S3 = 1,5 M X 0,5 X 0,5 M (DE-BEL. = 6MM) - Sl = 1,5 M X 0,5 X 0,5 M (DEBEL.NAD 6 MM)
Naziv: CIC D.O.O.
Kraj: TRBOVLJE Pošta: 61420 Naslov: 1. JUNIJA 7 Telefon: 0601/26-242 Telefaks: 0601/26-242 Kontakt: MATJAŽ CIMERMAN
PONUDBE DOMAČIH PODJETIJ:
SL003-03323 METALNA - TAS, D.O.O. IZDELUJE RAZLIČNE VRSTE AVTOŽERJAVOV IN ŽERJAVNIH NADGRADENJ, LE TE NADGRADIMO NA POLJUBNO VOZILO Z USTREZNIMI TEHNIČNIMI KARAKTERISTIKAMI. PONUJAMO AVTOŽER-JAVE 16 DO 40 T IN NADGRADNJE 16 DO 30 T.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Naziv: METALNA, TAS,
D.0.0.
Kraj: MARIBOR Pošta: 62105 Naslov: JASKOVA 18 Telefon: 386-62/411-715 Telefaks: 386-62/413-159 Teleks: 33-115 SL METMB Kontakt: DEAN RUDOLF
SL003-03329 PROIZVODNJA LAHKE ŽENSKE KONFEKCIJE IN PROIZVODNJA DROBNIH IZDELKOV IZ LESA.
Naziv: POP TRADE, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: ČUFARJEVA 5 Telefon: 062/513-551 INT. 30 Kontakt: URŠEJ FRANJO
SL003-03333 PRODAM LICENCO OD PATENTA ŠT. PRIJAVE: P-9300416 Z NASLOVOM: “VEČKRAT UPORABNA VREČKA ZA PRAH PRI SESALNIKIH ZA PRAH”, ALI IŠČEM DISTRIBUTERJA ZA PRODAJO TEH VREČK.
Kraj: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI Pošta: 63201 Naslov: GORICA PRI ŠMARTNEM V R.D. 27/E Telefon: 063/32-112/456 Telefaks: 063/34-925 Kontakt: ANDREJ OČKO
SL003-03340 NUDIM USLUGE PREVAJANJA IZ NEMŠČINE V SLOVENŠČINO IN OBRATNO NA PODROČJU KOMERCIALE, RAZNIH DRUGIH TEKSTOV, PISARNIŠKA OPRAVILA.
Naziv: PIRNAT ZORA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: NEUBERGERJEVA 16 Telefon: 061/137-21-73 Kontakt: PIRNAT ZORA
SL003-03342 NA ODLIČNI LOKACIJI V KRANJU, PARTIZANSKA 26, POLEG ŠPORTNEGA
PARKA, OB ASFALTIRANI CESTI, ODDAMO OKROG 700 M2 POKRITIH PRITLIČNIH POVRŠIN ZA MIRNEJŠE PROIZVODNE ALI SKLADIŠČNE NAMENE.
Naziv: DAMIR ZUPANČIČ Kraj: KRANJ Pošta: 64000
Naslov: PARTIZANSKA 24 Telefon: 064/225-168 Telefaks: 064/225-168 Kontakt: DAMIR ZUPANČIČ
SL003-03343 NUDIMO ZASTOPANJE PRI PRODAJI NOVIH IN STARIH STROJEV ZA KOVINSKO PREDELAVO, PLASTIKO IN GRADBENIŠTVO. NUDIMO GENERALNA POPRAVILA.
Naziv: ŠERPA, D.O.O.
Kraj: RAVNE NA KOROŠKEM Pošta: 62390
Naslov: KOROŠKA C. 14 Telefon: 0602/21-542 Telefaks: 0602/21-542 Kontakt: MITJA LAURE
SL003-03345 IZDELUJEMO VSE VRSTE ŠTANCANIH TESNIL IZ RAZLIČNIH GUM, TEFLONA, FIBRA IN PAPIRJA. IZDELUJEMO TUDI RAZLIČNE POD-LOŽKE IZ BAKRA, JEKLA IN ALUMI NIJA.
Naziv: IZDELOVANJE KOVINSKIH PREDMETOV IN TESNIL Kraj: RAČE Pošta: 62327 Naslov: JEŠENCA 3 Telefon: 062/608-242 Telefaks: 062/608-242 Kontakt: IVAN KUMRIČ
SL003-03346 IZDELAVA IN PRODAJA DELOVNIH OBLEK IN ZAŠČITNIH SREDSTEV.
Naziv: A2 TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: TRŽAŠKA 2 Telefon: 061/126-22-65 Telefaks: 061/21-80-55
Kontakt: KULENOVIČ EMIR
SL003-03348 PROGRAM, PROJEKT, IZVEDBA, NADZOR / KLJUČ V ROKE/ - ENERGETSKIH INSTALACIJ /KLIMA, OGREVANJE, PLIN VODA, ZRAK, DIMNIKI/ - ZAŠČITA OKOLJA IN VARČEVANJE ENERGIJE -HIDRAVLIČNE IN PNEVMATSKE INSTALACIJE - JEKLENE KONSTRUKCIJE, MEHANIZMI, REDUKTORJI - GONILA - TOPLOTNA IZOLACIJA OBJEKTOV, GRADBENA FIZIKA, BIOKLI-MATSKI OBJEKTI - VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE OBJEKTOV.
Naziv: HESING INŽENIRING LJUBLJANA, D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: SLOVENSKA 55 C Telefon: 061/328-334 Kontakt: VUJOVIČ BUDIMIR
SL003-03349 PODJETJE,KI SE UKVARJA S SERVISIRANJEM,VZDRŽEVANJEM IN INVESTICIJSKIMI DELI NA PODROČJU HIDRAVLIKE IN PNEVMATIKE NUDI ZASTOPSTVO TUJIH FIRM. IŠČEMO POSLOVNEGA PARTNERJA OZIROMA SOVLAGATELJA ZARADI RAZŠIRITVE DEJAVNOSTI.
Naziv: HPS, D.O.O. HIDRO PNEVMATSKI SERVIS Kraj: RUŠE Pošta: 62342 Naslov: OB NASIPU 36 Telefon: 062/661-731 Telefaks: 062/661-731 Kontakt: BOŽIDAR MAJCENOVIČ
SL003-03350 PROIZVODNJA MASIVNIH LESENIH IZDELKOV LESENA GALANTERIJA.
Naziv: ALMICO, D.O.O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61111
Naslov: KOPRSKA 92 Telefon: 061/272-470 Telefaks: 061/267-396 Kontakt: KOPRIVEC ALEKSANDER
SL003-03353 LESNI BRIKETI ZA KURJAVO SO PRIMERNI ZA VSE VRSTE PEČI, SAJ SO NAREJENI BREZ LEPILA ALI KEMIKALIJ. SO POPOLNOMA EKOLOŠKI IN NARAVI PRIJAZNI STISKALNICA ZA BRIKETE STISNE ŽAGOVINO IN OBLAN-JE NA 16 MPG /90 ATMOSFER/ , ZATO DOSEŽE KALORIČNO VREDNOST 3870 KCAL /KG. 1000 KG BRIKET NADOMESTI 5M DRV, 460 L KURILNEGA OLJA OZ. 2000 KG LIGNITA. PRI IZGO- REVANJU PA OSTANE LE ZA 1 % PEPELA. BRIKETI SO PAKIRANI V VREČKAH IZ PAPIRJA PO 10, 20 IN 30 KG.
Naziv: ENGEL BRIK, D.O.O. Kraj: BRUSNICE Pošta: 68321 Naslov: RATEŽ 58 Telefon: 068/85-801 Kontakt: MATJAŽ ENGEL
PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE VSAK DAN MED 9.00 IN 13.00 URO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/1250-122, FAX: 061/219-536 IN NA VSEH OBMOČNIH ZBORNICAH • GZS.
Od vrat do vrat
NOVA
D O B A	Naročilnica
Ime:...................... priimek:.......................
naslov:...i...............................................
naročam časopis Nova doba na naslov
Na gornji naslov mi pošiljajte..izvodov.
število
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
MALI
OQLASI
• IMATE TEŽAVE S PONAREDBAMI ČEKOV, OPOROK ALI DRUGIH LISTIN? Ste žrtev anonimnih pisem? V vseh teh primerih vam lahko hitro in strokovno pomagamo. Izdelujemo tudi vse vrste sodnoizve-denskih mnenj. Vse podrobnejše
MALI OGLAS BREZPLAČNO
informacije lahko dobite vsak delovni dan med 8. in 10. uro. Tel.: 061/ 266-823
•	SAMSKI FANT - 39/173 želim spoznati primerno žensko do 55 let starosti. Sreten Šaji-novič, Vojkova 12 a, 63320 Velenje, tel.: 063/ 856-439
•	TERMO ALI NAVADNO FASADO vam izdelamo hitro in kakovostno.
Naročila za julij in avgust ter
Moj naslov:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
informacije po tel.: 062/ 724-123
•	ZASTOPNIKI in vodje skupin (izkušeni!)! Vabimo vas, da se priključite pri prodaji zanimivih knjig (Elektrotehnični priročnik - prevod, Naselbinska kultura na Slovenskem - sl. in angl. jezik - lepo poslovno darilo). Tel.: 061/ 313-028
•	KMETOVALCI! Agroizbira Trgovina Kranj vam iz svoje prodajalne nudi po ugodni ceni rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Fiat Štore, Univerzal, IMT, Zetor, kosilnice BCS, program SIP Šempeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100 - 8.050,00 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju. Tel.: 064/ 324-802
•	VINOGRADNIKI! Ugodno, novoizdelani klopotci. Tel.: 063/ 27-513, po 17. uri
•	PURANI - beli pazinski velikani, težki 5 do 6 kg, za
zakol ali nadaljnjo rejo (dosežejo 25 kg), po najnižji možni ceni! Tel.: 069/ 82-838
•	30-LETNI FANT, 163/65, z novo hišo in nekaj zemlje, iz okolice Celja, želi po tej poti spoznati dekle do 35 let. Lahko si mamica enega otroka in pripravljena priti k meni na moj dom. Zaželena slika. Šifra: ŽELIM IMETI OB SEBI DEKLE
•	PREMOG iz Velenja z dostavo po najbolj konkurenčnih cenah. Tel.: 063/ 858-347
•	BETONSKI ZIDAKI 25, 20
in 12, talne plošče, travne plošče, škarpniki, robniki, nosilni stebri, zračniki in vrtne ograje. Cementninarstvo Šurbek, Poljčane, tel.: 062/ 825-303
•	CISTERNE ZA VINO, italijanska gorska kolesa (z blatniki 24.000 SIT, brez blatnikov
20.000	SIT) prodajam in odkupujem gozdne sadeže (gobe). Tel.: 0609/ 621-512
igra nove do
iščemo petnajsttisočega naročnika nove dobe ♦ iščemo petnajsttisočega naročnika
Avto za naročnike
KOVINOTEHNA
e>i!UOOjeu eBaoosuisleuiad ouiaosj ♦ aqop anou e^moojeu eBaoosiusleuiad ouiaosi
LEASING
Igre je konec, zdaj gre zares
igra nove dobe
Sporna pridiga
Del slovenskega tiska javnosti neumorno pridiga, kako je slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar “maševal in vodil poročni obred” ob poroki potomcev lastnikov gradu na Otočcu v - nemškem jeziku. Vsi razen novinarjev pa so iz ust metropolita slišali le v nemščini izrečeno vljudnostno pozdravno frazo in kratek prevod obreda.
Konec smrtonosne plohe
V petek zvečer se je raztreščil zadnji košček kometa Shoemaker Levy 9 in tako je bilo konec smrtonosne plohe, ki na planetu Jupitru sicer ne bo pustila trajnih poškodb, bo pa še leta in leta burila duhove astronomov po vsem svetu. Posnetki, narejeni v orbitarnem Hubble Space teleskopu in s teleskopi številnih drugih observatorijev na zemlji, kažejo Jupiter s serijo krvavo rdečih madežev približno 46 stopinj mimo centra, povsod po njegovem južnem krogu.
Kolera se širi
Takoj po odprtju zairske meje so se številni ruandski begunci začeli vračati domov iz taborišč, kjer kolera in lakota vsak dan pomorita 1500 ljudi. Kolera pa se nezadržni širi. V prestolnici južnega Jemna Adnu se je s smrtonosno klico okužilo že čez tristo ljudi, najmanj 28 jih je umrlo. Bojijo se, da gre za začetek epidemije, ki ubija s hudo diarejo in dehidracijo in se zaradi pomanjkanja vode še hitreje širi. Oskrba polmilijonskega mesta se je namreč poslabšala, odkar so neznanci poškodovali opremo na edinem delujočem vodnem črpališču.
Panorama
Veno in K. J risa. “...pesem nosiš v sebi, ali pa je ne nosiš ne glede na to, v katerem jeziku jo pevec, narod ali ljudstvo pojejo. Pesem ni od pevca in ne zaradi pevca, ti vztrepetaš in odzvanjaš, ali pa si mrtev kot lupina školjke...”
Foto Nina
Stavke na letališčih
Francoski nadzorniki poletov so si res izbrali pravi čas za svojo tridnevno stavko. Pokvarili so počitnice prek sto tisoč Evropejcem, ki so hoteli z letali odpotovati v Sredozemlje, ali so se v nedeljo nameravali vrniti domov. Najhuje je bilo na španskih in francoskih otokih, kjer si turisti niso mogli pomagati z natrpanimi celinskimi vlaki. Več deset poletov je bilo odpovedanih, več sto jih je imelo velike zamude v Veliki Britaniji, v skandinavskih deželah, v Nemčiji, na Nizozemskem.
Izginili dragoceni violini
Stradivarijeva violina, vredna 1,75 milijona dolarjev, in violina Joseph Rocca, vredna 250 tisoč, sta bili v petek ukradeni v samem jedru New York Cityja. žlzginili’ sta, ko je njun lastnik, izraelski violinist Romy Rokoff, skočil, da bi po najbližjem telefonu poklical na pomoč mehanike, ker je na njegovem Rolls Roycu (model poznih osemdesetih let) počila guma. Ustavil se je nekje v središču Manhattna, po navedbah policije, se je nek neidentificiran moški približal avtu in Ro-koffovega sopotnika vprašal je, če je on izgubil denar. Ko je sopotnik ozrl na pločnik, sta violini izginili.
Jackson in Lisa lažeta
SodiNik DoMiNikANskr Rrpiv blikr, ki vztraJa pni tem, Ja jE pREd dvEMA MESECEMA pOROČil
MictiAElA JAcksoNA iw Liso MarIe PrIsIev, qRozi, dA bo Tožil pAR, ki TO ZANikA. NjUN NASTOP, S lov TEfiiM pRikRivATA dcjSTVA, ŽAli INljE'
qov uqUd, pRAvi Huqo AIvarez Peres. Da bi dokAZAl, dA Iažeta, pREdUqA, NAj ju pREizkusijo z dETEkTORjEM IaŽ! iN Tudi SAM SE jE pRipRAvljEN podvREČi iSTEMU pO' STOpku. Tfidi, dA ju j E pOpollNOMA NORMAllNO pOROČil 26. MAjA lE' TOS.