LETO XIV. ST. 18 (646) / TRST, GORICA ČETRTEK, 21. MAJA 2009 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Andrej Bratuž Sporočilo Ilirskih provinc Letos se spominjamo 200-letnice ustanovitve Ilirskih provinc, ki so obsegale današnjo osrednjo Slovenijo z Ljubljano, ki je postala tudi njena prestolnica. Gre za čas, ko je Napoleon Bonapar-te (ki ga nemški filozof Hegel skupno z Aleksandrom Velikim in Julijam Cezarjem šteje med svetovnozgodovinske individue, ki v svoji dobi uresničujejo načrt svetovnega duha) s svojo vojsko zasedel naše narodno ozemlje, kot je podobno naredil s skoraj polovico takratne Evrope. Pri tem seveda ni šlo samo za osvajanje, ampak tudi za prenos novega duha, izhajajočega iz gesel francoske revolucije, ki so bila enakost, bratstvo in svoboda (egalite1, fraternite', liberte’), ki se še danes lahko kot gesla berejo na številnih francoskih zidovih. In prav ta novi duh je takrat prevetril vzdušje tudi v habsburški Avstriji in drugje po Evropi. Napoleonova Ilirija je za slovenske razmere prinesla številne novosti. To je kulturno še čas razsvetljenstva ali iluminiz-ma, ki je na Slovenskem dosegel višek z Valentinom Vodnikom, prvim slovenskim pesnikom. Vodnik je s svojim delom zlasti vnesel veliko novega in pozitivnega v slovenski kulturni in družbeni svet. Omenimo naj njegova didaktična dela z različnih področij. Vodnik je tudi ustanovil prvi slovenski časopis Lublan-ske Novize in s tem odprl pot nastanku in razvoju slovenskega časnikarstva. Francozi so nedvomno prvi omogočili vstop slovenščine v šole in javne urade. Poleg francoskega jezika je tako javna raba slovenščine tudi prvič uradno priznana. Pesnik Anton Aškerc je v svoji pesmi Napoleonov večer (1810) med drugim napisal V imenu cerkve: "Vive l'en empe-reur! " Škof Kavčič kupo dviga s Francozom brati s Sloven / v čast Korzike sinovi. Ilirske province so obsegale v glavnem današnjo Slovenijo, Hrvaško vse do Črne gore in Dubrovnika. Tu je povsod prišla v veljavo francoska zakonodaja. V Ljubljani pa je izhajal uradni list Telegraph officier in tu objavljal vse uradne zakone. Še Vodnikovo voščilo v Aškerčevi pesmi: "V imenu vseh Slovencev tu, / v imenu našega rodu / Napoleonu slava! / Iz-pijem čašo tole / Francozi vam zdravico to / od patra Valentina" In še naš epski pesnik: To slavnosti bo le opis, / ki jutri pošlješ ga v Pariz / vojvoda Dubrovniški! Prav gotovo je z vsem tem takratna Slovenija vzpostavila prve stike s francosko kulturo in jezikom. To je prišlo do izraza tudi ob nedavnem spominskem srečanju v Ljubljani, kjer sta te misli poudarila premiera Francois Fillon in Borut Pahor. Kaj lahko danes vidimo v Ilirskih provincah? Nedvomno je tu zrasla ideja, ki jo je sicer kasneje zopet v okviru Avstrije leta 1848 obsegala zahteva po Zedinjeni Sloveniji. Ta pa že napoveduje uresničitev zamisli o slovenski državi. Danes je to zgodovinska stvarnost. Slovenija je danes v Evropski uniji, katere enakopraven član je že od leta 2004. In tudi v Sloveniji se uresničujejo gesla francoske revolucije in napoleonske vlade, saj so enakost, bratstvo in svoboda temelj vsake moderne demokratične države in družbe. - H iV J vie Foto DPD Papež je končal pastoralni obisk v Sveti deželi "Ne vojne ne nasilja in ne sovraštva, ampak mirno sožitje! ii Papež Benedikt XVI. je minuli petek, 15. t. m., zaključil obisk v Sveti deželi, ki je bil deležen velikega zanimanja. V svojih zadnjih besedah je sveti oče pozval k miru med Judi in Palestinci v Izraelu, še enkrat pa se je spomnil tudi vseh Judov, ki so umrli kot žrtve nacizma. Papeža je ob odhodu pospremil izraelski predsednik Šimon Peres, ki je menil, da je bil papežev obisk "iskren primer širjenja duhovnih vrednot". Papež je ob obisku spominskega centra holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu, to se je zgodilo 11. t. m., podal jasno obsodbo holokavsta in pozval k večnemu spominu na njegove žrtve. "Naj njihovo trpljenje ne bo nikoli zanikano, podcenjevano ali pozabljeno! Naj imena žrtev nikoli ne izginejo!... In naj vsi ljudje dobre volje ostanejo pozorni na izkoreninjenje vsega, kar lahko vodi v tovrstne tragedije, iz človeških src"! Poudaril je, da je Cerkev blizu vsem, ki so danes žrtve preganjanja na podlagi rase, barve kože in vere, saj: "Cerkev je predana molitvi in neutrudnemu delu, da bi zagotovila, da sovraštvo ne bo nikoli več zavladalo v človeških srcih"! Papež je v četrtek, 14. t. m., v Nazaretu pozval kristjane in muslimane, naj zavrnejo "destruktivno moč sovraštva in predsodkov" ter zgradijo mostove Jubilejno romanje na Sveto Goro___________________ Ob 470-letnici prikazanj Marije na Sveti Gori bo 21. romanje goriške nadškofije in koprske škofije v nedeljo, 24. maja; mašo ob 16. uri bo vodil msgr. Pirih k mirnemu sožitju. To je dejal pred več kot 40.000 verniki med mašo na prostem. Po maši se je papež v frančiškanskem samostanu srečal z izraelskim pre-mierom Benjaminom Netanjahujem, dan po tem, ko se je v Betlehemu sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Obiskal je tudi Baziliko oznanjenja. Šel je tudi na palestinska območja. V Betlehemu, rojstnem kraju Jezusa na Zahodnem bregu, je v pogovoru s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom izrazil podporo vzpostavitvi palestinske države, prebivalcem Gaze je izrazil sočutje, Palestince pa pozval, naj se uprejo skušnjavi terorizma: "Sveti sedež podpira pravico vašega ljudstva do samostojne palestinske domovine na zemlji prednikov, varne in v miru s svojimi sosedi, v okviru mednarodno priznanih meja"! Papež je še pozval Palestince, še posebej mlade, naj se uprejo skušnjavi nasilja in terorizma. "Imejte pogum in se uprite skušnjavam, da bi se prepustili nasilnim dejanjem ali terorizmu. Nasprotno, dovolite, da vse, kar ste doživeli, obnovi vašo odločenost za gradnjo miru", je dejal in tudi obiskal palestinsko begunsko taborišče Aida, kjer živi kakih 4600 beguncev. Tam je "izrazil solidarnost z vsemi palestinskimi brezdomci, ki hrepenijo po tem, da bi se vrnili v svoj rojstni kraj ali da bi stalno živeli v svoji lastni domovini”. Papež je pred obiskom taborišča v Betlehemu daroval mašo na prostem pred baziliko Jezusovega rojstva pred več tisoč romarji. Papežev obisk je bil predvsem pastoralne narave in namenjen spodbujanju vse manj številčnega krščanskega prebivalstva, da ostane v Sveti deželi. Trenutno jih v precej slabih razmerah tam živi okoli 160.000; od tega 110.000 znotraj Izraela, 50.000 na Zahodnem bregu, 3800 pa na območju Gaze. Sveti oče Benedikt XVI. je drugi papež, ki se je odločil za uradni obisk Izraela, s katerim je Vatikan uradne diplomatske odnose vzpostavil šele leta 1994. Njegov predhodnik Janez Pavel II. je državo obiskal leta 2000, leta 1964 pa se je za nekaj ur neuradno v Izraelu ustavil tudi papež Pavel VI. Papež je drugi dan obiska v Sveti deželi obiskal več krajev v Jeruzalemu, ki so sveti tako muslimanom kot tudi judom in kristjanom. Kot prvi papež je obiskal muslimansko Svetišče na skali, nato pa se je srečal z jeruzalemskim glavnim muftijem Mohamedom Huseinom. "Tukaj se srečujejo poti treh največjih mono-teističnih religij na svetu in nas opominjajo, kaj imajo skupnega”, je Benedikt XVI. dejal ob obisku Svetišča na skali. "Muslimani in kristjani bodo še naprej pospeševali dialog, ki so ga začeli”! je še dejal sveti oče, ki se je pred vstopom v svetišče sezul. Papež je tudi dolgo v tišini molil ob Zidu objokovanja, judovskem svetem mestu. "Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, poslušaj jok prizadetih, boječih, osamljenih; pošlji svoj mir nad to Sveto deželo, nad Bližnji vzhod in nad celotno človeštvo"! je v molitvi na majhnem kosu papirja zapisal papež, papir pa nato zataknil v špranjo v zidu. Prebral je tudi psalm 121, ki poziva k molitvi za mir v Jeruzalemu. Papež se je nato srečal z glavnima izraelskima rabinoma in ju prosil za odpuščanje. Ob tem je izrazil željo po "poglabljanju vzajemnega razumevanja in sodelovanja med Svetim sedežem, glavnim izraelskim rabinatom in judovskim ljudstvom". Poudaril je še, da je Cerkev "nepreklicno zavezana" odločitvi drugega vatikanskega koncila za "pravo in trajno spravo" z Judi. (poraznih virih pripravil JUP) 21. maja 2009 Svet okrog nas NOVI GLAS Šesta komisija o pravilniku za slovenski jezik Pozitivno mnenje Šesta stalna komisija deželnega sveta FJK, ki je pristojna za kulturo in manjšinske jezike, je izrazila pozitivno mnenje o osnutku pravilnika, ki bo Na dnu... 5. maja 1949 Ob 60-letnici ustanovitve Sveta Evrope urejal financiranje uvajanja slovenskega jezika v poslovanju javnih uprav. "Gre za uresničitev 19. člena deželnega zaščitnega zakona 26/2007, ki končno le prižiga Slovenija je minulega 12. maja prevzela šestmesečno predsedovanje Odbora ministrov Sveta Evrope, po številu članic (47) največje evropske mednarodne organizacije s sedežem v francoskem Strasbourgu. Iz pisanja oziroma poročanja medijev ni vedno dovolj razvidno oz. pojasnjeno, za kakšno organizacijo gre, tako da jo mnogi istovetijo z Evropsko unijo s sedežem v Bruslju. Zato oglejmo si najprej, kdaj in zakaj je prišlo do njene ustanovitve in katere so njene glavne dejavnosti in organi. Ob koncu druge svetovne vojne so se v Zahodni Evropi razvila razna gibanja za tesnejše sodelovanje in tudi organizacijske povezave med državami tega območja. Gibanja s podobnimi cilji so delovala tudi v obdobju med obema vojnama, a se niso mogla bogvekaj uveljaviti, ker so bila politična in druga nasprotja še močna in jih države kot take niso odkrito podpirale, razen načelno. Po drugi svetovni vojni pa se je splošno kulturno in politično ozračje, naklonjeno sodelovanju, občutno spremenilo, a se niso mogli zediniti o takšni obliki povezave, ki bi predvidevala vidno omejevanje suverenitete držav. Prevladalo je tako prepričanje, da je treba poskusiti z ne preveč zahtevnimi oblikami povezovanja in prepustiti času nadaljnji razvoj začetnih pobud. V tem obdobju je nastalo tudi Atlantsko zavezništvo in Organizacija za sodelovanje na gospodarskem področju (OECE). Tako so predstavniki 16 držav po preučitvi raznih predlogov 5. maja 1949 podpisali v Londonu ustanovno listino Sveta Evrope, v kateri je rečeno, da je njihov namen "vzpostaviti tesnejše vezi med državami članicami s prouče- vanjem vprašanj skupnega interesa, sklepati dogovore in uveljavljanje skupnih posegov na socialnem, gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, pravnem in upravnem področju in ugotoviti varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin". Ustanovne članice Sveta Evrope so bile Belgija, Danska, Francija, Zahodna Nemčija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Luksemburg, Norveška, Holandska, Velika Britanija, Švedska in Turčija. Leta 1956 se je pridružila Avstrija, Posarje pa se je na referendumu odločilo za priključitev k Zahodni Nemčiji. Kot rečeno, Svet Evrope danes povezuje 47 držav. Po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze so se tej organizaciji pridružile države Srednje in Vzhodne Evrope. Njegovi glavni organi so: svet ministrov, posvetovalna skupščina in generalno tajništvo. Svet ministrov je politični izvršni organ, ki odloča o temeljnih usmeritvah povezave, a nima nobenih naddržavnih pristojnosti, zato na vlade članic lahko naslavlja le priporočila. Sklepe sprejema soglasno. Posvetovalna skupščina je nekakšen parlament, katerega člane imenujejo države članice. Njene pristojnosti so omejene na izglasovanje priporočil. Svetu Evrope statut dodeljuje posebno nalogo, in sicer Povejmo na glas to, da jamči za varstvo temeljnih človekovih pravic tako na individualnem kot socialnem področju. V ta namen delujeta evropska komisija za človekove pravice in evropsko sodišče za zaščito človekovih pravic. Svet Evrope daje pobudo za oblikovanje raznih komisij za obravnavo skupnih evropskih problemov na raznih področjih. Rešitve so običajno predstavljene v obliki konvencij, resolucij ali priporočil državam članicam. Ena najpomembnejših konvencij zadeva varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950. Nadvse pomembne so konvencije, ki so bile sprejete za zaščito regionalnih in manjšinskih jezikov (leta 1992) in okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin (leta 1992), ki so jih številne države ratificirale. Italija pa ima še vedno težave za njihovo ratifikacijo vparlamentu. Omenimo naj še madridsko konvencijo o oblikah čezmejnega sodelovanja med članicami iz leta 1980, ki govori o tako imenovanih evrore-gijah, ter listino o lokalnih avtonomijah, ki deluje prek posebne stalne konference krajevnih in regionalnih evropskih institucij. Svet Evrope nadalje skuša usklajevati ukrepe članic na številnih področjih, od zdravstva in socialne zaščite pa do vzgoje, kulture, okolja in krajevnih uprav. V ta namen vzdržuje neposredne zveze z Evropsko unijo. Končno je primerno omeniti, da se 5. maja vsako leto praznuje dan Evrope. Svet Evrope je tudi oblikoval evropsko zastavo (modro polje z 12 rumenimi zvezdicami) kot simbol Evrope, ki jo je osvojil tudi parlament Evropske unije. Alojz Tul zeleno luč financiranju projektov občin, pokrajin in gorskih skupnosti, ki bodo uvajale dvojezičnost v poslovanju z občani slovenskega jezika", je poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je tudi član omenjene komisije. V svojem posegu v komisiji je svetnik Gabrovec posebej izpostavil nujo, da se takoj zaključi postopek sprejemanja novega pravilnika, ki odpira možnost črpanja dodatnih namenskih sredstev za dvojezičnost. "Pravilnik izrecno navaja tudi možnost financiranja postavitve dvojezičnih smerokazov ter spoštovanja dvojezičnosti s strani zasebnih podjetij, ki upravljajo službe javne koristi, od izterjevalcev davkov na smeti pa vse do telefonskih operaterjev, vodovodnega podjetja in energetske družbe", je še poudaril svetnik Gabrovec. Takojšnja objava pravilnika v deželnem uradnem listu bo omogočila, da se postopek črpanja vsakoletnih namenskih sredstev v višini do treh milijonov evrov začne že z letošnjim letom. Sredstva bodo omogočila prevajanje javnih aktov, uvajanje pravice do izražanja v slovenščini v izvoljenih telesih, dvojezična okenca, tisk in objavo javnih sporočil v slovenskem jeziku in še številne druge storitve. Bo Cerkev prepričala Bo Cerkev prepričala z opozorili, s katerimi je pomenljivo in zelo odločno posegla v javnost? Z opozorili, naslovljenimi na predsednika vlade, kar se tiče njegovih vprašljivih zasebnih zgodb in vse preveč slikovitega nastopanja ob uradnih priložnostih?Bo prepričala z opozorili, ki se nanašajo na vse bolj sporen odnos do priseljencev, na kar ne nazadnje opozarjata tudi Evropska unija in celo Organizacija združenih narodov? Dejstvo, da se Cerkev s takšno odločnostjo obrača na najvišje državne institucije, ni majhnega pomena. Dogaja se namreč otipljivo potiskanje družbe v sporno smer, še več, dogajajo se dobesedno takšne poteze, ki družbo prelomno spreminjajo v nekaj povsem drugega, kar je bila doslej. Predsednikova zasebna zgodba, ki seveda ni zgolj zasebna, saj je vsem na očeh, dodatno rahlja in spodkopava že tako krhke in oslabljene moralne vrednote, česar ni podcenjevati - nekaj vrednot v osebnem in političnem življenju mora obstati, sicer je vse dovoljeno in postane zgled, ki ga je koristno posnemati. Grobo zavračanje priseljencev na morju in ob tem v poslanski zbornici že sprejet zakonski osnutek o varnosti pa odnos do "tujcev" dodatno zaostrujeta in določata takšna družbena pravila, ob katerih človeku zastane sapa, ker pač spominjajo na temna obdobja zgodovine: priseljeništvo kot nezakonito dejanje, vključitev zdravnikov in šolskih ravnateljev v kontroliranje porekla pacientov oziroma učencev ter seveda umestitev rond, po- sebnih skupin prostovoljcev, ki bodo pregledovale teren in svoja opažanja sporočale silam javnega reda. Več kot jasno je, da se bodo z vsemi navedenimi ukrepi bistveno poslabšali vsakodnevni življenjski pogoji, se pravi odnosi med ljudmi, kar bi že lahko imelo priokus avtoritarne države. Verjetno v tej luči velja razumeti opozorila, bolje rečeno kritike Cerkve, za katere je upati, da bodo vplivno odjeknile tako med ljudmi kot med državnimi vrhovi. Odjeknile ter morebiti pripomogle h globljemu premisleku, k streznitvi in spoznanju, da bodo napovedane korenite spremembe družbe povzročile hud padec kvalitete našega življenja in to predvsem na ravni kulture sožitja in etike, brez katere ni in ne more biti srečnega sobivanja. In če smo namignili, da bodo opozorila Cerkve morebiti pripomogla k streznitvi, potem je poudarek na morebiti. Desnosredinska vladajoča koalicija je namreč v enem samem letu po volilni zmagi znatno zaostrila svoje ideje in jih pričela hitro spreminjati v zakone, poleg tega pa tako rekoč vsi izvedeni opazovalci potrjujejo strmo naraščanje priljubljenosti predsednika. Zato ne preseneča, da je slednji opomine Cerkve sprejel kot izziv in to z besedami, da ob vseh teh zgodbah zagotovo ne bo izgubil podpore katoličanov. To žal pomeni, da opozoril ne bo poslušal in da bi ga lahko zaustavilo le mnenje ljudi: ti pa mu do tega trenutka naklanjajo začuda veliko in skoraj že slepo podporo. Janez Povše SLOVENSKA SKUPKOST SUDTIROLER VOLKSPARTEI SLOVENSKA SKUPNOST | Evropske volitve Boris Pahor: za politiko evropskih kultur / / r-J a politiko evropskih kultur". J Že iz gesla, ki polni volilni plakat Borisa Pahorja, kandidata Slovenske skupnosti na prihodnjih evropskih volitvah, je razvidna politična razsežnost Pahorjevih idej: Evropa naj se končno pokaže kot mozaik drugačnosti, v kateri naj manjšine imajo pravo vlogo. Uradna predstavitev kandidata Borisa Pahorja in kandidata Južnoti-rolske ljudske stranke Herberta Dorfmanna je bila v ponedeljek, 18. maja, v kavarni Tommaseo v Trstu. SSk se je tudi tokrat podala na evropske volitve v dogovoru z južnimi Tirolci in uvrstila na njihovo evropsko listo najuglednejše ime, ki ga Slovenci danes premoremo v Italiji. Kljub volilnim reformam v smeri večinskega sistema je SVP uspelo ohraniti v zakonu za izvolitev evropskih poslancev iz Italije posebno zaščitno določilo, t. i. evropski volilni model: če se manjšinska stranka poveže z večjo stranko (v tem primeru Demokratsko stranko) in nekdo izmed njenih kandidatov prejme vsaj 50 tisoč preferenc, je vsekakor izvoljen. "Dosedanji evropski poslanec Mi-chl Ebner se po 15 letih delovanja v Strasbourgu poslavlja od evropskega parlamenta", je na tiskovnem srečanju dejal deželni tajnik SSk Damijan Terpin, ki se je manjšinskemu politiku zahvalil za vsa prizadevanja, ki jih je dolga leta gojil do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in do Republike Slovenije. Terpin je mnenja, da bo v primeru volilne zmage isto poli- tiko nadaljeval 40-letni agronom, odličen poznavalec kmetijskih vprašanj in župan občine Velturno Herbert Dorfmann. Slednji je v svojem navajanju izpostavil predvsem dve dejstvi, in sicer, da je SVP kot SSk stranka lokalnega značaja, ki ni nikdar neposredno vstopila v areno državne politike, in da je SVP že od samega nastanka zasledovala politiko, ki bi ustregla manjšinskim pravicam in zahtevam. "Po vstopu zadnjih članic šteje EU več kot 300 manjšin: to je podatek, do katerega Evropa ni ravnodušna", je dejal kandidat in obenem spomnil, kako je kopenhagenska pogodba izrecno določila, da je pogoj za vstop novih držav ravno zaščita manjšinskih pravic. Preden je predal besedo Borisu Pahorju, je Terpin poudaril, da tokrat Demkratska stranka ni uvrstila v svoje evropske liste nobenega slovenskega kandidata. Kanidatura tržaškega pisatelja je torej še enkrat potrdila dejstvo, da SSk postaja čedalje bolj zbirna stranka Slovencev v Italiji. O tem je prepričan sam Pahor, ki meni, da je prisotnost manjšincev v raznih levičarskih -kaj šele desničarskih, op. p. -strankah zgrešena. Nekoč je levica v logiki prizadevanja za zaščito slo- venske narodnostne skupnosti težila k enačenju dveh različnih pojmov: nacionalizma in narodne zavesti. "Na koncu te enačbe je bil govor enostavno le o nacionalizmu, ki ga je levičarska ideologija odločno zavračala", je dejal Pahor. Kandidat SSk je prepričan, da delitve znotraj neke skupnosti ne pripomorejo k učinkoviti obrambi le-te. "Če se naša narodna skupnost mora braniti, pomeni, da ni nacionalistična. Ravno tako ni nacionalistična skupnost, ki se nanaša zgolj na temelj narodne zavesti", je dejal Pahor, ki je prepričan, da vprašanje slovenske manjšine zrcali probem vseh manjšin po Evropi. "Rešitev problemov zahteva celovito akcijo, ne le na evropskem nivoju, temveč tudi na svetovnem. Le po tej poti bo EU postala subjekt vsestranskega razvoja in se ne bo več kazala kot goli gospodarski in brezosebni pojem", je sklenil kandidat, ki se je v jutranjih urah v spremstvu deželnega kadra SSk, kandidatov SSk za občinske volitve in kolege Dorfmanna mudil v palači Deželnega sveta, kjer se je sestal z deželnim svetnikom SSk Igorjem Gabrovcem. "Deželni svet je prostor, kjer v institucionalnem duhu domujejo vse kulture naše dežele: prav je bilo zato, da smo se sestali v palači na trgu Oberdan. Tako smo še enkrat potrdili željo, da bi 'biorazličnost' kultur našega prostora postala običajna praksa skupnega političnega in vsestranskega bivanja", je dejal Gabrovec na tiskovnem srečanju. IG KAM PA Z VSEMI PRISELJENCI ? OH, POTRPIMO SE MALO, PA 30M0 IMELI TUDI ITALIJANSKO MANJŠINO V ITALIJI! POGOVOR FulviaPremolin // Hudobne jezike sem z dejanji utišala"! Poslopje dolinske občinske uprave prestaja temeljito obnovo zunanjščine. Pred stavbo je vsajenih nekaj oljk, ki pričajo o sredozemski duši občine. "Pred vhodom pa smo postavili mozaik, ki prikazuje naš novi grb”, nam je povedala dolinska županja Fulvia Premolin, ki se ji tudi tokrat obeta gladka zmaga na prihodnjih občinskih volitvah. Priprave na zadnje občinske volitve so pred petimi leti potekale v dokaj bolj 'zapletenih' političnih okoliščinah kot tokratne. Ali je v današnjem mirnejšem vzdušju videti zgolj logično - čeprav ne ravno vedno upoštevano -politično prakso, ki županu avtomatično poverja vlogo uradnega kandidata na prihodnjih upravnih volitvah, ali pomeni predvsem, da so se nesoglasja v zamejski politični areni v teh letih nekoliko ublažila? Menim, da velja oboje. Logično je, da se županu poveri kandidatura zato, da nadaljuje in zaključi delo, ki ga je začel v prvem mandatu. Tega načela sem se tudi sama držala takrat, ko sem lahko kandidirala za mesto v deželnem svetu, kjer sem imela realne možnosti za izvolitev. Hkrati pa sem bila vedno prepričana, da, če me ne bi politični partnerji takoj sprejeli, bi s svojim delom na občini zaključila in se posvetila drugim dejavnostim, v prvi vrsti šolskim. Prepričana sem, da je v zamejskem političnem krogu vzdušje bistveno drugačno kot pred petimi leti. Gotovo ni mogoče, da bi vsa nesoglasja odpravili, vendar splošno gledano, je politična scena res bolj spravljena. Še zlasti v Dolini je to vzdušje še toliko bolj očitno. Nekateri mi sicer očitajo, da preveč centraliziram na sebi odgovornosti in delovanje uprave: drugače ne bi moralo biti, ker sem pač taka oseba, ki najraje naredi sama to, kar želi videti, da je takoj storjeno. Poudariti pa gre, da politični partnerji složno podpirajo odločitve uprave in tudi moje. Ko sem snovala program, sem se njihovih nasvetov in zahtev držala. Kakšno vlogo je imela Slovenska skupnost pri snovanju tega ozračja? Precejšnjo, tako da sem sekcij-skega tajnika stranke Sergija Mahniča toplo naprosila, da bi te funkcije ne zapustil, kot se je namreč odločil. Ko seje SSk pred leti odločila za sodelovanje, je prišlo do nekaterih negodovanj - tako na njeni kotna drugi strani: pot, ki jo je stranka ubrala v naslednjih letih, pa se je izkaza- la za pravšnjo. Tema o ponovnem nastanku Kraške gorske skupnosti je že zdavnaj propadla. Pojavil pa se je v nekakšno zameno t. i. LAS, ki naj bi poživil delovanje okoliških občin tržaške in goriške pokrajine. Kako se bodo občine naše pokrajine in še zlasti dolinska občina vključile v ta načrt in koristile sredstva, ki jih LAS namenja? Na vse načine smo poskušali oživiti KGS, a zaman. Nov organ LAS, ki bo koristil evropska sredstva, pa je žal šele na začetku svoje poti, ki se mi itak zdi predolga zaradi birokratskega kolesja. Sprva sem si LAS zamišljala kot organ, ki bi deloval v sklopu tržaške ali goriške pokrajine; do tega pa ni prišlo in so raje postavili na noge nov subjekt, za katerega je bilo treba najprej imenovati upravno strukturo, kar je terjalo precej časa in zaustavilo takojšnje koristenje sredstev. Občine bodo pogodbo z LAS-om podpisale 26. maja. Upam, da bodo zadeve stekle tako, kot smo jih programirali: dolinska občina ima namreč že izdelane načrte za koristenje sredstev LAS-a, kot npr. projekt o alternativnih virih energije (material, ki bi ga pridobili iz obrezanega zelenja, bi nam nudil velik energetski zalogaj). LAS bo torej prevzel nase nekatere naloge, ki danes slonijo zgolj na ramenih premajhnega števila občinskih uslužbencev. Kakšno pa je stanje medobčinskih povezav za ponujanje skupnih storitev? Res dobro. Pred nedavnim so okoliške občine podpisale splošni dogovor (h kateremu je nato pristopila še devinsko-nabrežin-ska občina) za upravljanje skupnih storitev. Z občino Milje smo že vzpostavili sodelovanje za skupno čiščenje cest, ki pa zaradi majhnega števila osebja poteka le enkrat tedensko. Na podlagi medobčinske povezave storitev, se pravi Aster-ja, bi obenem povezala redarsko službo in urade za osebje: to bi omogočilo tudi skupno razpisovanje natečajev, kar bi dvojezičnim občinam in dvojezičnim kadidatom gotovo koristilo. Kako ocenjujete vaše petletno županovanje? Katere uspehe bi podčrtali, kaj pa vam ni uspelo udejanjiti? Gotovo gre med uspehi zabeležiti transakcijsko pogodbo z boljunško srenjo. Kaj nam bi o tem povedali še zlasti z ozirom na naravni rezervat Doline Glinščice? Kako bi odgovorila drugače kot pozitivno! Vlogo županje sem vestno in požrvovalno opravljala: odpovedala sem se med drugim tudi poletnim počitnicam, da bi neposredno sledila vsem načrtom. Ker je bilo sodelovanje občinskega odbora res dobro, nam je uspelo marsikaj speljati tudi do konca. Načrt Doline Glinščice je nastal na podlagi evropskih sredstev. Sočasno so potekali dogovori tudi z deželo FJK in tako smo dosegli še upravljanje rezervata Doline Glinščice: naš je bil prvi primer v celotni tržaški pokrajini. Uradni upravitelj rezervata je postala občina, kateri stoji ob strani boljunška srenja: sprejemni center pri gledališču Prešeren sou- gana poteza: nekoč ste pripovedovali, kako sta z odgovornim urada za osebje Igorjem Giacominijem romala do sedeža računskega sodišča, da bi s pristojnim organom nakazali suverenost te poteze. Uhh! Takrat je danes pokojni dr. De Luca odprl za nas dosje, da bi proučil ta proces. Zadeva se je začela spomladi 2005 in trajala je do jeseni istega leta, ko nam je pristojni odgovoril, da se je proučitev problema pozitivno razpletla. i Foto IG pravljata obe ustanovi. Da bi Boljunčani, ker so lastniki področja, postali neposredni upravitelji rezervata, pa je treba čakati na razplete na deželi, od katere čakamo finančna sredstva za upravljanje rezervata. Če do teh ne bo prišlo, bo rezervat ponovno upravljala dežela, ki pa ga je v prejšnjih desetletjih dobesedno zanemarjala. Močno bomo tudi nasprotovali načrtu o t. i. petem koridorju, ki bi nepopravljivo skazil čudovito podobo Doline Glinščice. Občina Dolina je bila prva uprava, ki je uspešno speljala transakcijsko pogodbo z domačo (boljunško) srenjo. Našo izkušnjo smo nato posredovali še drugim upravam, ki so sprožile transakcijski postopek s krajevnimi srenjskimi dejavniki. Transakcija je bila dokaj tve- Preživeli ste res vroče poletje... Pa še kako! Zadevi sem sledila z vodo v grlu, saj sem do občinskih svetnikov vodila tudi odločno prepričevalno akcijo. Stvari pa so na srečo šle, kot so morale iti. Transakcijski postopek z boljunško srenjo danes končno zaključujemo, tako da bo srenja z lastnim imetjem lahko suvereno razpolagala. Dogovor smo nato podpisali tudi z ricmanjsko srenjo, pred kratkim pa tudi z dolinsko: s slednjo moramo dodobra razčistiti še nekaj drobnih elementov, kar upam, da bom v primeru ponovne izvolitve tudi storila. Nadejam si, da bi transakcijske postopke speljala tudi z ostalimi srenjami v dolinski občini. Govorili ste o uspehih in neuspehih vašega županovanja... Popolnoma smo obnovili naš športni center, prekrili smo nogometno igrišče z umetno travo; delno smo obnovili gledališče France Prešeren in sprejemni center ob njem; promovirali smo rezervat Doline Glinščice; uredili smo greznično in vodovodno omrežje, ki je stalo več kot milijon evrov (dela so financirale druge institucije, ker ima občina malo sredstev na razpolago); asfaltirali smo nekaj kilometrov občinskih cest. Trenutno si prizadevamo, da bi na podlagi deželnih prispevkov preuredili nekatera vaška jedra, in sicer v Boljuncu, Krogljah, Borštu in Za-brežcu: potekajo tudi potrebna načrtovanja, dela pa bi morali začeti v drugi polovici letošnjega leta. Ob parkirišču pri gledališču Prešeren smo dodali še nekatera igrala za otroke. Končujejo se obnovitvena dela šole z italijanskim učnim jezikom v Boljuncu; v kratkem pa bi morali začeti preureditvena dela slovenske šole Gregorčič, ki je bila vzelo slabem stanju. Občina ima žal zelo malo sredstev na razpolago: priliv, ki smoga imeli na davku ICI, nam ga je država znižala v višini približno 60 tisoč evrov. Za majhno občino je to izredno visoka vsota! Če k temu dodamo, da se splošni stroški (npr. šolska menza, šolski avtobus) iz leta v leto višajo, je položaj še toliko bolj zaskrbljujoč: kje bo torej občina dobila manjkajoči denar? Kakšne so bile z osebnega vidika najpomembnejše izkušnje, ki ste si jih nabrali v petih letih županovanja? Izkušenj je bilo kar nekaj: nabrala sem si trdno juridično podlago, naučila sem se postopati v birokratskih zastojih. Pridobila sem potrpežljivost, vztrajnost in pogum, saj je vloga župana izredno odgovorna. Vse to je prišlo še zlasti do izraza takrat, ko smo začeli ambiciozni načrt ločenega nabiranja odpadkov od vrat do vrat. Tudi v tem smo edini na Tržaškem. Ponosno lahko izjavljam, da dosegamo več kot 40 odstotno ločevanje odpadkov, zaradi česar nas je tržaška pokrajina nagradila z izrednim denarnim prispevkom. Naloga ni bila lahka, ker občina ni imela finančnih sredstev, da bi delo v celoti poverila zunanji službi: tega načrta smo se lotili sami, vzgled so nam bile nekatere občine v FJK, ki so ta poskus že izvedle. Naši občani so ločeno nabiranje sprva težko sprejeli, posebno starejši, nekateri so me celo zmerjali: danes pa je zadeva že toliko vpeljana, da večjih nelagodij ni. V kratkem bomo uvedli tudi pravilnik, s katerim bomo občane, ki dosledno opravljajo ločeno zbiranje odpadkov, nagradili, tiste pa, ki se pravil ne držijo, kaznovali z globami. V kratkem bomo brezplačno delili tudi komposterje. Glede odpadkov imamo še veliko načrtov, za katere menim, da bi lahko postali celo dobičkonosni, saj lahko odpadki postanejo surovina za pridobivanje nove energije. Storitve tržaške sežigalnice so navsezadnje izleta v leto dražje: trudimo se zato, da bi čim več energije pridobili iz naravnih virov na našem teritoriju in to na podlagi občinskega energetskega načrta, v katerega bomo najprej vključili javne površine in javne stavbe začeli opremljati s fotovoltaičnim sistemom. Če se danes ozrete po vašem mandatu, bi se določenih vprašanj lotili z drugačnim pristopom? Mogoče bi si vzela malo več časa, da bi premislila učinkovitost novih storitev, čeprav smo v teh letih speljali nekatere načrte, ki so bili povsem novi in se zato nismo mogli nanašati na predhodne izkušnje. Kako se je vaš odnos do sovaščanov spremenil v zadnjih petih letih, kako pa se je njihov do vas? Do sovaščanov sem vedno imela dober odnos in tudi oni some prav dobro sprejeli. Navsezadnje sem domačinka, vedno sem se trudila, da bi z občani gojila pravšnje odnose. Nekaj hudobnih jezikov me je sicer opravljalo, ker pa čutim, da mi je v marsičem uspelo, sem jih z dejanji utišala. Nasvete pa sem vedno rada sprejemala... Tudi iz vrst opozicije? Prvo leto je bilo res hudo tudi zato, ker sem ob županovanju še vedno opravljala funkcijo ravnateljice. Tej vlogi sem se nato odpovedala (ker pa ne vem, kako se bodo volitve iztekle, sem prošnjo za ravnateljevanje ponovno vložila). Odnos opozicije se je med mandatom spremenil, tako da je današnja opozicija res konstruktivna. Floskul in cenenega obnašanja nisem nikoli želela. Čeprav smo v volilni kampanji, se iz tistih vrst nihče ne oglaša... Ko smo vas intervjuvali le nekaj mesecev po vaši zmagi, ste izrazili željo, da bi organizacija dela na občini potekala tako, kot si danes minister Brunetta želi, da bi delovale vse javne službe. Nekatere ankete so potrdile ministra Brunetto za enega najbolj popularnih ministrov Berlusconijeve vlade... Drugače rečeno, kako je občinsko osebje sprejelo vaše želje glede delovanja občinske strukture? Reorganizacija dela na občini je le delno uspela. Pred časom me je sindikat CGIL celo zatožil in dvakrat sem morala pred sodišče. Oba rekurza pa sta dala prav meni in od takrat z osebjem nimam več nikakršnega problema... IgoiGiegoii Sklad Fondazione v ONLUS v DORCE SARDOČ S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. Scheda per la scelta della destinazione dell'8 per mille deiriRPEF e del 5 per mille delHRPEF Da consegnare unitamente alla dichiaraziono Mod. 730/2008 al sostituto d imposta. al C.A.F. o al professlonista abllitato. ulllizzando I apposita busla chiusa contrassegnata sul CONTRIBUENTE SCELTA PER LA DESTINAZIONE DEL CINOUE PER MILLE DEITIRPEF (in caso di scelta FIRMARE in UNO degli spazi sottostanti) I I I I I I........................................................................................................................................... I I I , I I I I In aggiunta a quanto indicato nellinformativa sul trattamento dei dati. contenuta nel paragrafo 3 delle istruzioni. si precisa che I i dati personali del contribuente verranno utilizzati solo dall'Agenzia delle Entrate per attuare la scelta. AVVERTENZE Per esprimere la scelta a favore di una delle finalita destinatarie della quota del cinque per mille dell lRPEF. il contri-—•> rieve apporre la propria firma nel riguadro corrispondente. II contribuente ha inoltre la facolta di indicare anche il codice fiscale - 'ofatta esclusivamente-pem—^^M^iiiftJaanfificiarie. ——— Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. Gorica - ul. Diaz, 11 21. maja 2009 Kristjani in družba Pot smo nadaljevali z avtobusom čez planoto, ponekod smo presegli 1500 m nadmorske višine in prispeli do Karamana, kjer smo imeli kosilo. Pozno popoldne smo prispeli v Konya, nekdanji Ikonij. Tudi tu sta Pavel in Barnaba na svojem drugem potovanju oznanjala evangelij. V cerkvi sv. Antona Padovanskega smo imeli sveto mašo. Pred cerkvijo je kip papeža Janeza XXIII. /dalje Jože Markuža Z Novim glasom potovanje v Turčijo in na Ciper (2) Po poteh apostola Pavla ob 2000-letnici njegovega rojstva V četrtek zjutraj smo poiskali Petrovo cerkev. Pročelje cerkve je naslonjeno na votlino, kjer je kamnit oltar. Tu smo imeli tudi sveto oskrbujejo italijanske redovnice iz Rima. Cerkev je spremenjena v muzej, toda za Pavlovo leto so turške oblasti dovolile, da v njej lahko mašujejo katoliški duhov- mašo. Spominjali smo se, kako so se zbirali tu prvi Jezusovi učenci, katere so začeli imenovati kristjane. Tu je deloval najprej sv. Barnaba, nato tudi sv. Pavel. Tu je bil doma tudi evangelist sv. Luka, kot zatrjuje sv. Hieronim. Ogledali smo si tudi muzej Hatay, kjer je prikazana zgodovina Antiohije. Popoldne smo se odpravili v Tarz, ki je bilo rojstno mesto apostola Pavla. Cerkev sv. Pavla niki, vstop je zato brezplačen. Nadaljevali smo pot do Mersina. Naslednje jutro bi morali odpluti z gliserjem iz Tasuču v Kyre-nijo na Ciper, toda zaradi močnega vetra in razburkanega morja nismo mogli odpotovati. Z agencijo smo se dogovorili, da nam poskrbijo letalski prevoz, zato smo se morali vrniti v Ada-no, tj. približno 250 km in od tam smo odleteli v Nikozijo na Ciper. Uradno ima ime Repu- blika Ciper, ali po grško Kipros, po turško pa Kibris, kot Turki imenujejo svoj zasedbeni del Severni Ciper. Veliko je bilo pregledov potnih listov oz. izkaznic, posebno na letališčih. Odpeljali smo se v Famagu-sto, obmorsko mesto, nekdaj letoviščarsko, zdaj zapuščeno, skoraj da ni prebivalcev v njem. Videli smo mogočno zidovje iz časa Beneške republike ter utrdbe iz časa križarskih pohodov. Nekdanjo cerkev sv. Nikolaja, ki nas je spominjala na Hagijo Sofijo, so spremenili v mošejo Lala Mustafa Paša. Pred cerkvijo je zelo staro drevo sikomora iz leta 1299. Famagusta je bilo nekoč veliko univerzitetno središče. Cerkev sv. Barnaba so spremenili v muzej ikon, ki so jih prinesli iz drugih pravoslavnih cerkva in samostanov, katere so turški vojaki porušili ob zasedbi otoka. Popoldne smo odpotovali v nekaj kilometrov oddaljeno Salamino. Tu sta začela apostola Pavel in Barnaba oznanjati Jezusov evangelij. Apostolska dela poročajo, da je bil Jožef, ki so mu apostoli dali priimek Barnaba, kar pomeni Sin tolažbe, ker je znal vzpodbujati in opogumljati apostole same, "levit, doma s Cipra, kjer je imel njivo, jo prodal in denar prinesel ter položil k nogam apostolov". Videli smo "agora", kjer naj bi apostol Pavel oznanjal evangelij, telovadnico, gimnazijo in rimske terme. Dež nas je pregnal v hotel. V Nikoziji pa smo občudovali nadškofovo palačo, kjer je živel znani nadškof Makarios, in njegov kip pred njo. Tako smo prešli v grški del otoka, kjer - vsaj se zdi - je bolj snažno in lepše urejeno. Videli smo tudi pravoslavno cerkev, ki je posvečena Materi Božji. Prav takrat sta prišla nevesta in ženin za cerkveno poroko. Vrnili smo se čez mejni prehod v turški del in odpotovali v Kyre-nijo. Ob cesti smo videli mnogo praznih turističnih naselij, čeprav so to nova naselja, turistov ni od nikoder. V nedeljo zjutraj smo z gliserjem odpluli do pristanišča Tasaču. Vožnja je trajala več kot dve uri. Plovba je bila prijetna, ker je bilo morje mirno. Prva izmed prireditev Ob470-letnici Svete Gore V soboto, 16. t. m., je bila v Frančiškanskem samostanu na Sveti Gori prva iz niza prireditev ob 470-letnici Marijinega prikazanja Uršuli Ferligoj iz Grgarja. Spored z naslovom Sveta Gora v besedi in glasbi je uvedel sve-togorski gvardijan p. Bernard Goličnik. Sledila sta pozdrav in priložnostna misel novogoriške podžupanje Darinke Kozinc in nagovor Lojzke Bratuž z na- slovom Sveta Gora - srce Primorske. Z besedili na svetogorsko motiviko so nato nastopili dramski igralec Milan Vodopivec, član SNG Nova Gorica, ter učenca Anuša Kodelja in Dominik Vodopivec. Glasbene točke so podali harfistka Marina Ružič, violončelistka Petra Vodopivec in vokalna skupina SUMUS iz Ajdovščine pod vodstvom Ane Kodelja. Prireditev je vodila Alenka Saksida. Polno zasedena Frančiškova dvorana ter praznično razpoloženje nastopajočih in udeležencev sta dokazala, da je bila pobuda za praznovanje 470-letnice Svete Gore lepo sprejeta. w * 1539 2009 470 bi se v toku zgodovine lahko dogodile. Ali so resnične ali ne, je za bralca postranska stvar, ker je prav brez te ugotovitve vsebina knjige dovolj privlačna in zanimiva. Knjigo Da Vincijeva šifra bralec doživi kot osebno osvoboditev svoje domišljije, ki se lahko še dalje zaustavlja ob najrazličnejših možnostih in fantazijskih ugotovitvah. Čeprav teh v knjigi ni, so se lahko podzavestno spletle v bralčevi domišljiji in ga osvojijo. Tako je tokrat bralčev um ujet v neki "prisilni jopič" fantazije z vsiljenimi stališči in celo dogmami, kar v današnjem času imenujemo postmodernizem. Ob vsem tem je zelo važna ugotovitev, da je Da Vincijeva šifra tipičen primer, ki jasno pokaže, kako je tak način razmišljanja danes zelo razširjen in je tudi eno od znamenj sodobnega časa. Prav na takšna znamenja sodobnega časa pa smo vse premalo pozorni. Ob tej knjigi je enkratna priložnost za starše in vse, ki so danes vzgojitelji, da so pri mlajših budni na njihov način razmišljanja, ki je danes vsesplošen, je pa zelo velikokrat napačen. Ambrož Kodelja Štirideset dni po Veliki noči Praznik Gospodovega vnebohoda DAN BROVVN ZDAJ 1 1 Dl V KINU V tej knjigi ni važna verodostojnost, ampak točnost vloge na račun vseh teh strokovnih kritik Da Vincijeva šifra Dan Brown je leta 2004 izdal knjigo z naslovom Da Vincijeva šifra. Postala je uspešnica, kakršne v zgodovini v takšen obsegu skoraj ne poznamo. Film, ki so ga po njej posneli, še vedno polni kinodvorane. Zastavlja se vprašanje: "Kaj je tisto, kar v današnjem času daje tej knjigi in temu filmu takšno popularnost"? Tematika v knjigi obravnava zgodovino in je nekakšen zgodovinski roman. Način pisanja je zelo zanimiv, tako da bralca pritegne, še zlasti tistega, ki ni vešč zgodovine in ni poučen o veri in Cerkvi. V njej mrgoli zgodovinskih netočnosti, enako v zvezi s Cerkvijo in vero. Kdor vse to vsaj malo pozna, takoj ugotovi, da je pisatelj razgrnil pred bralca celo paleto netočnosti. Prav zato je knjiga bila deležna veliko kritik, še zlasti v akademskih krogih kot tudi med poznavalci vere, Cerkve in med zgodovinarji. Ob vsem tem plazu kritik pa se je dogodilo nekaj, kar bi običajen trezen bralec nikoli ne pričakoval. Namesto da bi ti posegi odvrnili zanimanje od knjige, je ta knjiga postala prav privlačna. Skrivnost romana Da Vincijeva šifra je v tem, da se je Jezus poročil z Marijo Magdaleno. Obstajala naj bi skrivnostna šifra, po kateri naj bi se to sporočilo posredovalo naprej po peščici ljudi. Imela naj bi otroka z imenom Sara in njen rod naj bi se ohranil do današnjega dne. (Kraljevska krvna linija se ni pretrgala!) Več kot dovolj vabljive snovi za današnjega človeka, ki komaj čaka, da izve nekaj pikantnega... Tako se pred nami v knjigi razplete zanimiva zgodba iz prve Cerkve v vlogi Marije Magdalene. Če odmislimo točnost, verodostojnost ali netočnost omenjene zgodbe v tem romanu, spoznamo nekaj, česar se niti ne zavedamo. V tej knjigi ne gre za verodostojnost njene vsebine, ampak za točnost vloge. Ta je tokrat odličen pokazatelj, kaj ljudje danes iščejo. Pred bralcem so razgrnjene stvari, ki V četrtek, 21. maja 2009, bomo v katoliški Cerkvi obhajali slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Spominjali se bomo dogodka, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in očitno prikazovanje ter bil vzet v nebo. Praznik obhajamo štirideset dni po Veliki noči. Svetopisemsko izročilo v evangelijih in Apostolskih delih poroča o tem, da se je Jezus po vstajenju še štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam vse do Vnebohoda (prim. Mr 16,19-20; Lk 24,50-53 in Apd 1,9-11). Praznik želi približati pomen Jezusove bližine z Bogom Očetom ter Svetim Duhom. Jezus, ki je bil z dušo in telesom vzet v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je poudaril drugi vatikanski koncil (1962-1965), je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost. Pomen Kristusove navzočnosti med ljudmi je temelj, na katerem je osnovan nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem na- ročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26,26-30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri. Že prvi kristjani so spomin na zadnjo večerjo obhajali v obliki, kakor jo poznamo danes: zbirali so se ob branju Božje besede, molitvi očenaša ter lomljenju kruha. Bogoslužje, ki ga je po več stoletjih reformiral drugi vatikanski koncil, je ohranilo osnovno zasnovo sv. maše z namenom, da bi verniki lahko bolj celostno razumeli in začutili Kristusovo navzočnost, ki se aktivno kaže kot dejavno, polno zunanjega in notranjega sodelovanja pri bogoslužju. Praznik Gospodovega vnebohoda je za Cerkev priložnost, da vernikom pomaga pri oblikovanju in utrjevanju vere v Jezusovo živo navzočnost v življenju. ZE Z MAJHNIM PRISPEVKOM KATOLIŠKI CERKVI BOSTE NAREDILI VELIKO ZA MNOGE PODPIŠITE OBRAZEC CUD, DA NAMENITE 8 TISOČINK KATOLIŠKI CERKVI. www.8xmille.it C.E.I. Conferenza Episcopale Italiana CHIESACATTOUCA Tudi davkoplačevalci, ki niste dolžni predložiti davčne prijave, lahko izberete komu boste osem tisočink namenili. Na poli, ki je priložena obrazcu CUD, sta potrebna dva podpisa: v okvirčku “Chiesa Cattolica” in spodaj, v prostoru za “Firma”. Polo spravite v belo kuverto in nanjo zapišite ime, priimek in davčno številko ter pripišite “SCELTA PER LA D ESTI N AZI ONE D E L L1 OTT O E DEL CINOUE PER MILLE DELL'IRPEF”. Kuverto nato oddajte na pošti. Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko 800.348.348. DESTINAZIONE DELL’0TT0 PER MILLE DELL IRPEF Chiesa cattolica Sulla tua dichiarazione dei redditi o sul modello CUD TUDI LETOS LAHKO POLEG OSMIH TISOČINK IZBERETE NAMEN PETIH TISOČINK. DAVKOPLAČEVALEC SE LAHKO S SVOJIM PODPISOM IZRAZI O NAMENU OSMIH IN PETIH TISOČINK, SAJ SE PODPISA NE IZKLJUČUJETA. OBA PODPISA NE POVZROČATA DAVKOPLAČEVALCU NOBENIH DODATNIH STROŠKOV. ^ • v^l NOVI Gonska glas Kratke Slovenska konzulta pri goriški občini Na zadnji seji 13. maja so člani Slovenske konzulte pri goriški občini obravnavali razna vprašanja, pri katerih je neposredno soudeležena občinska uprava. Z zadovoljstvom so sprejeli v vednost, daje občina ponovno začasno zaposlila prevajalko Niko Simoniti, ki že več let uspešno opravlja prevajalsko delo na uradu za Slovence pri goriški občini. Konzulta seje odločno zavzela, da bi prevajalko zaposlili za stalno in s tem zagotovili nemoteno delovanje slovenskega urada in drugih služb. Predsednik konzulte Ivo Cotič je seznanil odbornike s tem, daje pokrajinska uprava naslovila na goriško občino prošnjo, da bi dovolila postavitev trojezičnih smerokazov na pokrajinskih cestah na občinskem ozemlju. Konzulta podpira to dejanje in pričakuje, da bo občina pozitivno odgovorila. Konzulta se je tudi pozitivno izrekla o sprejetju variante k regulacijskemu načrtu za ureditev pritličnih prostorov Trgovskega doma v Gorici. Obnovitvena dela pa zavlačujejo nekateri nesporazumi med deželno in državno upravo. Predsednik je poročal tudi o slovenskih jaslih, o katerih je izrekla pozitivno mnenje zdravstvena enota, še vedno pa čakajo na protipotresna preverjanja. Ivo Pogorelič v Novi Gorici Koncert slavnega pianista Iva Pogoreliča se približuje. Na veliki oder Kulturnega dom Nova Gorica se vrača v ponedeljek, 25. maja, ob 20.15. Igral bo Chopina, Liszta, Sibeliusa in Ravela. Informacije: tel. + 386 5 335 40 13, www. kulturnidom-ng. si. Snovanja 2009 / Giuseppe Guarrera, diplomski koncert Naključje je pred dvema letoma pripeljalo v Gorico mladega talentiranega pianista s Sicilije. Giuseppe Guarrera je z odliko opravil srednjo stopnjo študija v Catanii, višjo stopnjo pa na SCGV Emil Komel pod strokovnim vodstvom prof. Sijavuša Gadžijeva. Sedemnajstletni pianist ima v zakupu že številne koncerte in visoka priznanja na tekmovanjih. V zadnjih mesecih smo ga poslušali na Koncertu za klavir in orkester K271, v sklopu projekta Klavir & Orkester, kjer so prišle do izraza vse njegove tehnične in izpovedne vrline. V aprilu je igral tudi na Zemonu in v Coneglianu. V petek, 22. t. m., bo v atriju palače Attems predstavil svoj diplomski program, ki je povsem ambiciozen. Ob Bachu in Chopinu izstopajo po zahtevnosti Brahmsove Handel-Variacije op. 24, Skrjabinova Sonata - Fantazija št. 2 op. 19 in Lisztov Mefistovalzer. Koncert se začne ob 20.30. DOBERDOB SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL in MEDNARODNI CENTER ZA GLASBO IN UMETNOST ARSATELIER SNOVANJA 2009 DIPLOMSKI KONCERT Giuseppe GUARRERA, klavir Bach, Brahms, Skrjabin, Chopin, Liszt, Mozart, Šostakovič Petek, 22. maja 2009, ob 20.30 Palača Attems v Gorici | Predstavitev liste SSk za volitve Spremembe in svežina pri upravljanju občine ŠTEVERJAN Predstavitev kandidatov SSk Kandidati stranke SSk na skorajšnjih volitvah v do-berdobski občini so se na čelu z županskim kandidatom Dariom Bertinazzijem predstavili javnosti na tiskovni konferenci v petek, 15. maja, v prostorih dober-dobske občine. Gre za mlado ekipo, ki je svoj volilni program ob- vanje naše kulturne in zgodovinske dediščine", je to poglavje sklenil Bertinazzi. Pomembno poglavje bodo tudi javna dela, pri katerih je bilo v tem mandatu zaslediti kar nekaj nedorečenosti. "Paludarij ob jezeru še ni bil odprt, telovadnica sredi vasi pa je občini v veliko finančno Foto JMP likovala okoli zgovornega gesla Hočemo spremembo! "Naš program je sad skupnega dela in je izraz tega, kar si Doberdobci želijo", je uvodoma pojasnil Bertinazzi in nadaljeval: "Zato smo tudi izbrali raznoliko in mlado ekipo, ki je izraz celotnega občinskega teritorija. Naši kandidati so v do-berdobski občini še kako prepoznavni, saj so angažirani v številnih kulturnih, športnih in socialnih pobudah, ki jih premore Doberdob". Po Bertinazzijevem mnenju v mandatu, ki se v teh tednih izteka, ni bilo zaznati nobene novosti, način upravljanja občine pa je bil zastarel. Prva novost, ki jo obljublja Bertinazzi, je sprememba v odnosu uprave do občanov. Nov način dela navzven in navznoter občinske hiše predvideva več sodelovanja in pogovora z vsemi občani. "Zastavili si bomo konkretne dolgoročne načrte, ki so edina prava pot za razvoj naše občine", je pojasnil županski kandidat, "začenši s stvarnim sodelovanjem s sosednjimi občinami na slovenski in italijanski strani meje. Za uresničitev tega cilja si bomo prizadevali za ustanovitev Evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje". Domača zemlja je za doberdobskega človeka pomemben faktor, zato bo SSk v primeru zmage na volitvah posebno pozornost namenila kmetijstvu: konstruktivno bo sodelovala z družbo LAS Kras, razširila bo kmetijska območja E4 ter promovirala kmečki turizem, osmice, gostilne. "Na tak način bomo veliko pripomogli tudi k razvoju turizma, mladim bomo ponudili možnost zaposlitve v domačem kraju, turistom pa pripravili primeren prostor za sprostitev v naravi in spozna- breme. Ob tem bi bilo treba zagotoviti redno vzdrževanje tudi večnamenskemu centru v Jamljah", je dejal Bertinazzi in poudaril potrebo, da se ob vsem tem v občini ustanovi tudi organizacija v podporo starejših občanov, ki bo starejšim v pomoč na področju zdravstva in socialne oskrbe. "Vse bolj pa se čuti danes potreba po ureditvi šolskih jasli, ki bi bile zelo koristne za številne družine. Tudi za to se bomo zavzemali", je svoj načrt pojasnil Bertinazzi. Bertinazzi je obljubil še obnovo šolske infrastrukture, ki bo omogočala delovanje v normalnih razmerah, polno podporo krajevni ekipi Civilne zaščite z dokončanjem in ureditvijo njenega sedeža ter tesnejše sodelovanje z vsemi kulturnimi in športnimi društvi na teritoriju. Prisotnim so se podrobneje predstavili tudi vsi kandidati, ki teritorialno zastopajo celotno občino in sestavljajo mlado, a izkušeno ekipo. Bertinazzi je ob sklepu tudi napovedal, da bo v primeru zmage iz ekipe kandidatov za podžupana imenoval podjetnika Roberta Frandoliča, odborniško mesto pa bo zasedel odvetnik Marko Jarc. Po uvodnem pozdravu župana Paola Vižintina so ob sklepu srečanja delo županskega kandidata Bertinazzija in njegove ekipe pohvalili še deželni tajnik SSk Damijan Terpin, pokrajinski tajnik Julijan Čavdek in deželni svetnik Igor Gabrovec. Izrazili so zadovoljstvo nad samo predstavitvijo liste ter podčrtali premočrtno in konstruktivno držo SSk v iztekajočem se občinskem mandatu. Zadnji poziv pa je Bertinazzi namenil še za evropske volitve in podporo kandidatu SSk prof. Borisu Pahorju. / AČ Za boljši jutri vseh Steverjancev! Kot smo že poročali, se bo na občinskih volitvah 6. in 7. junija v Števerjanu na listi Slovenske skupnosti potegovala za mesto župana Franka Padovan, za občinski svet pa Mihael Corsi, Milko Di Battista, Marjan Drufovka, Martina Grahonja, Orieta Jarc in Muzic, Gabriele (Jelko) Komjanc, Floriano (Florijan) Lango, Gianni Mania', Silvana Mrak, Robert Prinčič, Edi Skok in Aleksij Soban. Vodstvo SSk je predstavilo kandidate in tako tudi uradno začelo volilno kampanjo na javnem srečanju v Sedejevem domu v Števerjanu v petek, 15. maja. Prisotne je najprej pozdravil predsednik vaške sekcije SSk Milko Di Battista, njen tajnik Marjan Drufovka pa je obrazložil geslo kampanje "Za boljši jutri". Kandidati, med katerimi je kar nekaj mladih obrazov in ki predstavljajo domala vse zaselke občine, želijo vzpostaviti konstruktiven dialog z vsemi občani, odpraviti ideološke pregrade med njimi, delati želijo prav za vse prebivalce briške vasi, v spoštovanju do vseh in solidarni do vseh. O županski kandidatki Franki Padovan je povedal, da se je rodila leta 1966, je žena, mati in šolnica. Že od mladih let je dejavna v krajevnem društvu, od 1. 2004 predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete. Občinska svetnica je že 15 let, zadnjih pet let pa odbornica. V pomembnih funkcijah je "zavzeta, aktivna in dosledna". Prav tako so sposobni, odgovorni in pripravljeni se žrtvovati za dobro skupnosti vsi kandidati, je sklenil Drufovka. Pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek je pohvalil izbiro sekcije in se Hadrijanu Corsiju zahvalil za opravljeno delo v 44 letih prisotnosti v občinskem svetu. Briškim političnim navdušencem, ki so sedanji izziv vzeli zelo resno, je zaželel, da bi v naslednjih tednih delovali kapilarno in še naprej kakovostno. Corsi je podčrtal zaupanje v zmago, "ki jo SSk mora izvoje-vati". Kandidatom je izrekel svoja voščila, opozoril pa jih je, naj se ne precenjujejo. "Bodite previdni, ne pa objestni"! Če bodo zmagali, bodo morali začeti konkretno up- ravljati občino, in to v slovenskem duhu. Marsikaj je že načeto, "vsaj dve leti ne bo problemov, krava pa izgublja mleko"... Deželni svetnik Igor Gabrovec je poudaril, da bi bila sedaj najhujša napaka podcenjevati tekmeca. Zato je pomembno, da kandidati srečujejo ljudi in vzpostavljajo žive probleme. Pohvalil je mlado ekipo in njene sveže energije, kandidat za evropske volitve Boris Pahor, ki je v ponos ne le našemu narodu, ampak vsej Evropi, pa je "simbolna gesta", ki predstavlja naše korenine in našo celotno / Franka Padovan (foto DPD) stvarnost. Naša družba potrebuje eno in drugo! Damijan Terpin je izrazil zadovoljstvo, ker je ime Franke Padovan prišlo iz baze in torej ima podporo ljudi. Tudi tokrat je politični tajnik SSk obžaloval, da je v tako majhni občini še enkrat prišlo do politične konfrontacije med Slovenci; SSk se noče odpovedati slovenstvu kot osnovni liniji in zato bo še enkrat nastopila samostojno. Prisotne sta pozdravila in kandidate spodbudila tudi pokrajinski predsednik SSk Silvan Primožič in predsednik SSO za Goriško Walter Bandelj. Franka Padovan, ki je poudarila, da ni politik, ampak prej kulturnica, je na koncu srečanja z občutenimi besedami povedala, da je vajena držati obljube. "Če ste me izbrali, pomeni, da mi zaupate". S svojo ekipo bo nadaljevala pot sedanje uprave. Posebno pozornost želi namenjati lepšemu videzu vasi, mladim, kulturi in šoli, pa tudi izboljšati kakovost življenja občanov s posegi na sociali in v javnih delih. Za vse to, se je obrnila na prisotne in sploh vaščane, "potrebujemo pomoč vseh vas. Vsakomur bomo prisluhnili"! / DD S-rifiji r "if.ir 1’ -" j..!. Skupina dijakov srednje šole Ivan Trinko iz Doberdoba, ki sta jih spremljala profesorja Federi-ca Bello in Štefan Turk, je v četrtek, 14. maja, obiskala naše uredništvo na Travniku. Z zanimanjem so poslušali odgovornega urednika Ju- rija Paljka, ki jim je nekaj povedal o zgodovini in vlogi tednika, pa tudi o tem, kako poteka delo v redakciji. Nato so si ogledali še ostale prostore slovenske stavbe na Travniku št. 25, kjer ima sedež več naših ustanov. V petek, 15. maja, so nas na uredništvu obiskali učenci 4. in 5. razreda osnovne šole Peter Butkovič Domen iz Sovodenj z učiteljicama Alenko Radetič in Giuliano Battisti ter Martino Croselli, ki je na delovni praksi. Urednik Jurij Paljk jim je spregovoril o delu pri našem tedniku, Iva Koršič pa o reviji Pastirček in njeni več kot 60-letni ustvarjalni poti. Otroci so si ogledali tudi razstavo v galeriji Ars in Katoliško knjigarno ter odšli s Pastirčkovimi darili, ki jim jih je pripravil urednik g. Marijan Markežič. za glasbeno vzgojo Emil Komel Združenje cerkvenih pevskih zborov Kulturni center Lojze Bratuž ŠTANDREŽ KULTURNI DOM v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete - Gorica JJ