Stev. 23.
Poštnina v I^S"1 pavšalirana.
Posarneasna številka satane vlsi.«:* r
Leto 2.
Uredništvo in upravništvo v Veliko^ca.
List lzh*ia vsak torek 1»» petek.
N <r<> niiH znisa: celoletno 12 K, polletno 6 K, t-etrflt 'ne Ï K
Cene nseratout: enostopu« petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni ra/glasi po 2 K, Pri naročilu nad
10 obuiv popust.
Poziv vsem našim političnim strankam.
j ufeosslovfmi, «brani tine	marca iÜÊO
at eiikovou n a n^* »üinovhem občnem ajboru Ji^oslovon= ske Mavioe, pro«ijjb in rotijo "V s»e poli» tione stranke, naj opuste	«edaj vse
iiiedisebojne boje in K ^draženimi isiiatni omogočijo jiiiocitU' biïu parifsaientu v sedanjem o« Iloöil= »em času u«,oduo rešitev v|)ru^anja juJLa^ifii. mej.
Domov bi radi!
Mnogo naših poštenih fantov in mož so lansko zimo Klančnik in druge take barabe zapeljale, še več pa prisilile, da so pristopili k folksverovcem in hajmverovcem. Počasi se tem zapeljanim revežem odpirajo oči. Sram jih je, da bi bili še dalje pri raznih avstrijskih ravbarbandah. Kič več nočejo stradati v Nemški Avstriji. Postali bi radi pošteni fantje, pošteni možje. Zato bi radi prišli domov. Vrnili bi se radi k svojim starišem, k svojim družinam. Pa celovški ravbarhavpt-mani jirn tega ne dovolijo!
V ponedeljek, 15. t. m seje zbralo veliko teh nesrečnih beguncev na
PODLISTEK.
Celovec in slovenski kmet.
(Der Riicksackverkeiir — bis auf Wiöerruf eingestellt.) i.
Celovčanom prokleto slaba prede, Prenašati ne morejo več bede. Zato pa tulijo naglas: „Usmili se, antanta, nas!
2.
Medtem ko glodamo mi kósti,
Mesa v čoni A je dosti,
Zato ukaži SHS državi,
Med nami mejo naj takoj odpravi.
! mostu pri Reineggerju. da bi se vrnili i v velikovški okraj. Celovška vlada jim je bila namreč že obljubila, da ! se smejo vrniti. V zadnjem trenutku pa je prišel drug ukaz: „Mkamor ne smete, v Avstriji morate ostati! Šele čez šest tednov bcste smeli domov."
L bogi fantje, ubogi možje! Kako vas celovška banda fopa ! Ampak zakaj ste tako prokleto neumni in čakate, da vam koroškavladadovoli,da sesme-te vrniti domov? Saj vam vendar v Celovcu ne morejo nič ukazovati! Vi ste tukaj doma, ste jugoslovanski državljani, torej nimate nič opraviti z Av-stiijo. Za vas veljajo zdaj naše postave. ! Naše oblasti so vam dovolile, da smete I domov, kaj torej še čakate. Če vas Nemci ne pustijo, pa pobegnite, kakor so to storili v ši tovariši Ti so ; zdaj doma in se «m smejejo, ker
ste tako neumni, se bojite Nemcev!
i i
Tihotapska predrznost.
Dne 30. jan. je hotelo 10 tihotapcev z nemške strani siioma prekoračiti železniški most črez Krko. Za povelje „Stoj!'' se niso zmenili in so se vrnili šele takrat, ko je stražar zgrabil za puško.
Dne 5. febr. je prisililo osem drznih tihotapcev stražarja v Baškem odseku, da je začel streljati, ker se na večkratni „Stoj I" niso hoteli ustaviti.
Dne 8 marca je čul vojak zvezne patrulje pri „Papiermühle" okoli 10. ure ponoči, da je pet tihotapcev stopilo v rečico Glinico in začelo gaziti
Pripravljene imamo že vozove ; Povabili še druge bi tatqve, Da cono A bi izpraznili, Ves živež semkaj izvozili.
4.
Ko bomo zopet enkrat siti, Glasneje hočemo upiti, i Pri r.as da prava so nebesa,
Kjer kruha dosti je in mésa." i	5.
1 Poslušajte, Celovčani, Slovenski kmet kaj govori : „Dovolj mi živeža imamo, A zdaj ničesar vam ne damo. i 6. Če nočete več gladovati, Bo treba z nami glasovati. £ele potem bo konec strašne Lede. In zopet polne bodo vaše skleda 1"
proti demarkacijski črti. Ko so bili tostran reke, jih vojak ustavi s trikratnim „Stoj 1" in v četrtič „Stoj, jaz bom streljal '. Nato so se tihotapci takoj zopet zaviekli v rečico in začeli streljati na stražarja. Vojak je seveda tudi streljal in pri tem je bila ustreljena ena ženska iz družbe tihotapcev. Tihotapci so zbežali, a mrtvo žensko so pustili na bregu Glinice. Dekle, ki je bilo v tem boju ustreljeno, se piše Barbara Fido, kateri naše oblasti niso nikdar izpostavila nobene pro-pustnice.
'stega dne je hotela tudi neka druga skupina treh tihotapcev na istem odseku prekoračiti demarkacijsko črto ■/ naše strani na nemško. Ustavljeni od naše straže, so tihotapci začeli streljati, nakar je streljal tudi naš vojak. Lden tihotapec je bil zadet. Pri niem so našli nahrbtnik, «^nln svinjskega in govejega mesa, ter revolver, iz katerega je oddai že štiri strele. Že 3. marca je izvedela vojaška oblast od našega zaupnika iz cone B, da je neki okoli 10 let star tihotapec, doma iz Kočevja, nečak neke gostilni-čarke v Celovcu, ki je znana pod imenom „Sonngretl", vtihotapil v cono B v noči od 1. na 2. t. m. črez Glino pri Podkrnosu 21 svinj. Tihotapci so podrli podnevi črez Glino dve drevesi, ki so jih uporabili potem ponoči za prehod. Od vodje teh tihotapcev se je vedelo, da ima od naših oblasti izpostavljen potni list za izselitev v Ameriko, ki ga je pa, čeravno je že potekel, uporabljal le za tihotapstvo in za nam sovražno agitacijo. Dne 4. t. m. je izdala vojaška oblast povelje, da se mora popisani tihotapec zasiedo-j vati in aretirati. Slučaj je hotel, da je I dne 8 t. m. pri Žrelcu ustreljeni tihotapec ista oseba. Piše se Krnst Jaklitsch.
Dne 9. marca se je približal neznani zločinec našemu stražniku SI. Perešincu pri Žrelcu in mu je dal cigareto. Komaj je vojak pokadil pol i cigarete, se je zgrudil nezavesten na i tla in se je prebudil šele po dveh dneh. Cigareta je bila zastrupljena z opijem.
Dne 10. marca je stražnik v Baškem odseku ustavil sedem tihotapcev. Nato so tihotapci začeli streljati na stražarja. V boj sta posegla še dva naša finančna stražnika in tihotapci so jo morali popihati.
Ti slučaji, uradno potrjeni, so jasen dokaz, da postopajo naši vojaki popolnoma pravilno.
Stran 2.
.KOROŠEC", dne 23. marca 1920.
Stev.23.
Ker so Nemci, kakor smo že zad-jič poročali, te in enake žalostne dogodke izrabljali za agitacijo proti naši državi, je antantna komisija vso stvar preiskala in potem izjavila, da so se naši vojaki strogo ravnali po vojaških predpisih in da bi francoski, angleški in laški vojaki v takih slučajih ravno tako postopali. -
V Nemški Avstriji rekvirirajo s silo.
Deželna vlada štajerska je naznanila deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani in okrajnemu glavarstvu v Mariboru, da bo kmetom s silo rekvi-rirala živino in žito v radgonskem političnem okraju, ki meji na našo državo. Ker se bodo kmetje upirali, bo morala žandarmerija nastopati z orožjem. Zato prosi deželna vlada štajerska, naj naše oblasti opozorijo slovensko ljudstvo, da se bo vedelo ravnati. Po domače povedano: ko bodo avstrijski orožniki streljali na avstrijske kmete, naj se v obmejnih občinah naši ljudje poskrijejo, da ne bo kdo po nesreči ustreljen! Koroški kmetje, je še kdo med vami tak osel, da bi silil pod Nemško Avstrijo?
Gospodarstvo.
Naše konzularno zastopstvo v Gradcu.
V Gradcu je ustanovljeno konzularno zastopstvo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Svoj urad ima v SchubertstraRe št. 16, uradne ure za stranke so, razen nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure. Za vidiranje potnih listov plačajo Jugoslovani 3 dinarje (15 avstrijskih kron, tujci pa!0 dinarjev (50 avstrijskih kron).
Blago, naročeno v Avstriji.
Vsi oni, ki so pred 22. marcem 1919. v Nemški Avstriji naročili in plačali kako blago, a ga doslej še niso prejeli ter ga hočejo »voziti, naj podružnici Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani takoj točno naznanijo: L od katere firme imajo dobiti blago; 2. koliko in 3. za kako ceno (skupna vrednost) ter naj ji obenem pošljejo dokaze (fakture, legalizirane izpiske iz trgovskih knjig itd ), da je bilo blago plačano pred 22. marcem 1919.
Zaplenjeni transporti živil za Nemško Avstrijo.
Policija v Mariboru je zaplenila (konfiscirala) dva vagona moke, vagon slanine (špeha) in vagon prekajenega svinjskega mesa in klobas. Vse to je bilo namenjeno v Nemško Avstrijo, deželo lačenbergerjev.
Iz poštne službe.
Z dnem 16. marca se je uvedlo pri kr. poštnem uradu Guštanj dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismo-nošu v sledeče vasi: 1. okraj:Javornik, Tolsti vrh (zahodni del), Selenberg; II. okraj: Tolsti vrh (vzhodni del), Do-brije, Selovec. Dostavljanje se bo vršilo v 1. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v 11. okraju vsak torek, četrtek in soboto.
Čebelarjem v uvaževanje. Odbor „Čebelarskega društva za Slovenijo" je sklenil, da se smatrajo kot pravi člani samo tisti čebelarji, ki bodo najkasneje do 25. marca t. 1. plačali celoletno članarino. S 25. marcem bodo podružnice sklenile sprejemanje novih čianov za leto 1920. Pozneje se za leto 1920 novi člani pod nobenim pogojem več ne bodo sprejemali. Kdur se bo priglasil po omenjenem dnevu in plačal 24 K, se bo smatral za naročnika „Slov. Če-belarja" brez vsakih drugih pravic. Naročniki se bodo sprejemali le v toliko, kolikor bo v zalogi omenjenega glasila.
Kdor je res značajen čebelar, ki ima smisel in srce za društveno življenje in delovanje in mu je predvsem za napredek v čebelarstvu, ta bo ostal v društvu ne glede na sladkor. Sebičneži, ki jim je samo za to, da bi se okoristili na škodo drugih, pa tako ne spadajo v naše društvo. Čebelarske podružnice niso nobene trgovske firme s sladkorjem ali pa morda celo tvornice sladkorja. Kdor je pristopil k podružnici samo zaradi „cukra za kofe", ta naj prej ali slej izstopi. Tak možakar ni čebelar!
Podružnice, ki še niso poslale imenika „Čebelarskemu društvu", naj to store nemudoma, sicer bodo črtane in so potem same odgovorne za posledice napram svojim članom.
Na severni strani Drave še ni nikjer nobene čebelarske podružnice, četudi bi lahko bile vsaj tri: v Grebinju (z Rudo), = v Šmarjeti in Pokrčah. Za podružnico je treba 15 — 20 članov. Ako hočete, čebelarji, v kakem kraju svojo podružnico, zberite članarino po 24 K ter pošljite denar in imenik. Nato pride potovalni učitelj, ki bo vse uredil. Ne zamujajte časa! Ne ustanavljajte pa podružnic zaradi sladkorja, ampak zaradi čebeloreje in pridelovanja medu, ne da bi kupovali sladkor, ampak da boste prodajali strd in čebele!
Zveza "čebelarskih podružnic v Pliberku.
Podjuna.
Liča vas. Naša banda prav lepo muzicira. Prvo trompeto piska neka Mica. Hodi od hiše do hiše in oznanja evangelij petega evangelista, ki menda v avstrijskih nebesih čaka na jugoslovanski špeh. Tja vleče tudi našo Mico. Mica, Če obljubiš, da ne prideš več nazaj, ti že preskrbimo „fihpos", da boš tam lažje živela. Namesto „kosivca" lahko dalje ležiš, namesto večerje greš malo prej spat, za južino pa segreješ, kar ti bo zjutraj ostalo. Na ta način boš pa res prav lahko živela. Mica, se še spominjaš, kako ti je avstrijska komisija rekvirirala vse in staknila vsak kot? Jugoslovani ti pustijo vse, da nerediš, kar hočeš s svojimi pridelki. Da te pa ne spustijo v Celovec, imajo prav, nemška nebesa bi se prekucnila na tvojo trompeto in tvoj evangelist bi moral po glavi plesati. Če si sama tako zabita, da ne izprevidiš, kje je bolje, vsaj druge ljudi pusti v miru, da napravijo, kar hočejo, da ne bodo še otroci preklinjali starišev. Drugi trompetarji pridejo drugič na vrsto. Danes jim samo povemo, da če ne bodo prav trobili, jih pošljemo v kakšno „muzikalično šolo", da se naučijo
„note", posebno pa „pavze", da bodo vedeli, kdaj treba prenehati.
Djekše. Izlet velikovškega ženskega društva. Vesele ure smo doživeli tukaj dne 7. t. m. Na vaški lipi je plapolala slovenska zastava, vse hiše so bile okrašene z narodnimi zastavicami. Krasen slavolok, ki ga je dal postaviti g. kape-tan Simonič, je klical vsem gostom: Dobro došli! Ljudje, ki so že na vse zgodaj zjutraj prihiteli v cerkev, so se začudeno izpraševali: Kaj pomeni to? Pa dekleta in ženg od ženskega društva so vedele povedati: Pričakujemo goste iz Veiikovca. Marsikateri zakrknjen starec ali samec je majal z glavo: Na, to je pa že preveč, za ženske stavijo take kokolore. Namesto, da bi sedele doma za pečjo, pa lazijo na hribe. Sedaj je pa že vse narobe na svetu ! Mlajši so bili drugih misli. Hiteli so k slavoloku in radovedni čakali na goste. Proti dvanajsti uri je veselo prikorakala pričakovana družba. Gdč. učiteljica Weber jih je sprejela v imenu dješkega ženskega društva z lepim nagovorom, g. župnik Benetek je pa izročil pozdrave domaČega občinstva. Izletniki so bili pa tudi veseli lepega sprejema. Popoldan so priredili v šoli šaloigro „Kmet in fotograf", potem so nam pa zapeli nekaj lepili narodnih pesmi. Gospa Mušičeva iz Grebinja je razložila pomen ženskih društev in g. Pavlica je navduševal dekleta in žene za narodno delo. Težko srn© se ločili od ljubih gostov. Lep spomin so nam zapustili in samo eno željo imamo: Pridite še večkrat na Djekše!
Djekše. Tukajšnja orož-mška postaja je nabrala za Maigajev spomenik 14 K.
Male Djekše. Dne 14. t. m. je nastal pri posestniku Mihaelu Nculiuber v Malih Djekšah, občina Ruda, na skednju požar, ki se je vsied lahko gorljive slamnate strehe razširil na hišo in svinjake.
Velikovec. Na god »sv. Jožefa smo imeli tukaj ustanovni občni zbor podružnice Jugoslov. Matice. Največja soba tuk. deške šole je bila nabito polna udeležencev. Poleg zel® zanimivih poročil so se prečitala in odobrila pravila društva ter se izvolil edbor., Predsednik je odvetnik dr. Kandare.
V velikovškem okraju se morata ustanoviti vsaj še dve podružnici, in sicer v Železni Kapli in v Pliberku.
Velikovec. „Narodna ' čitalnica" uprizori v soboto, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 28. t. m. ob 4. uri popoldne v telovadnici meščanske šole „Š p a n s k o mu h o", burko v 3. dejanjih.
Libeliška gora. Ako kdo izmed bivših tovarišev ali italjanskih ujetnikov ve kaj natančnejšega o topničarju Mihaelu Mravljak, Libeliška gora, p. Libeliče, Koroško, dobi lepo plačilo. Njegov zadnji naslov ie bil: K. u. k. F. Art. Reg. Nr. 6, M. W. Batt. 6. vojna pošla 424 Zadnjič je pisal 20. okt. 1918.
Št. Lipš. Žensko društvo v St. Lip-šu je dobilo «d Zveze ženskih društev v Velikovcu obleke, perila in obuvala za več revnih otrok. Naše mlado društvo je zamoglo tako že v drugem mesecu svojega obstoja pomagati več revnim strankam. Zato kliče v svojem in v imenu obdarovanih Zvezi in dobrosrčnim šta
Stev. 23.
.KOROŠEC", dne 23. marca 1920.
Stran 3.
jerskim in kranjskim otrokom, ki so darovali obleko: Bog plačaj!
Pliberk. (Nova bolezen.) Bivši di-striktni zdravnik dr. Herbst se jako marljivo in pogosto vozi s svojo lepo in zgovorno hčerko v Libuče in na Ponikvo. Človek bi mislil, da je tam vse bolno in okuženo! Sicer ne razsaja kaka kolera ali griža, pač pa se je pričela pojavljati nova nalezljiva bolezen — jugoslovanski duh. V teh krajih namreč prej za to ni bilo tal. Sedaj pa se je ljudstvo že tako okužilo, da mora zdravnik vsak dan tja. Pomaga še najbolj „dovžebranje". Molitvice je treba seveda vsak dan ponavljati, da kaj pomagajo. Dovžebrat pa zna najbolj dr. Herbst, zato hodi tako rad k „bolnikom".
Pliberk. Odškodnino vsled vojne na Koroškem je zahteval tudi . znani nemškutar Hans Sciiellander, Češ, da so ga Srbi oropali. Sodnijsko je pa do-gnano' popolnima drugače. Zahtevamo, da se prej tozadevni akti pregledajo, • predno se temu izpiača odškodnina.
Pliberk. Vabimo na občni zbor kmetijske podružnice za Pliberk in okolico, ki bo na Cvetno nedeljo (28. marca) ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. Spored: poročilo tajnika in blagajnika, volitev delegatov za občni zbor kmetijske družbe, licenciranje bikov, raznoterosti. Po občnem zboru bo poučno predavanje. Kmetje, pridite v častnem številu!
Pliberk. Tu se je ustanovila telefonska centrala z javno govorilnico.
Konovece. Hafnerjeva Nežka se je zopet vrnila iz blažene N. Avstrije. Že prej je obvestila svoje prijatelje, kaj jim vse prinese. Sedaj pa pripoveduje, kako imenitno je tam, kako je vsega dosti, posebno veliko pa sladkorja. Najbrž je črez zimo padal namesto snega. Kakor je šla v Celovec brez dovoljenja, tako se je tudi vrnila. Pred 14. dnevi je prišla tudi njena mati brez dovoljenja iz Celovca. Tudi ta ne more prehvaliti avstrijskih dobrot. Zraven pa grozi poštenim Slovencem, kako bodo še Nemci z njimi delali. Čudno, da vse k nam prihaja, četudi je v Avstriji vsega dovolj! Najbolj se pa čudimo našim oblastim, da dovoljujejo tako rajžanje tja in sem.
Rož.
Medborovnica. V sredo, dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne smo spremljali k zadnjemu počitku g. Josipa Kirchbaumer, puškarja in posestnika na Otrovci. Umrl je v 71. letu starosti. Rajni je bii odločen in vkljub svoji visoki starosti navdušen Jugoslovan. Domača žemljica, ki si jo tako iskreno ljubil, bodi Ti lahka!
Glinje. Kakor že skoraj povsod po koroški Sloveniji, se je tudi v Glinjah, naši nekdanji narodni trdnjavi, oživelo društveno življenje. Po celi Sloveniji, posebno na Kranjskem dobro poznano pevsko društvo „Drava" in skoraj najstarejša „Slov. čitalnica" na slov. Koroškem sta pod vodstvom g. učitelja Blaža z vidnim uspehom zopet začeli delovati. Pevski zbor šteje nad 20 pevcev z zelo dobrimi glasovi, tako da nam obeta že v kratkem času nastopiti z neki: lepimi koroškimi pesmimi. Navdušenje za petje je veliko. Celo iz nad eno uro oddaljenih vasi, kakor iz Loke, Ždovelj
in Medborovnice prihajajo pevci redno < pevskim vajam v Glinje. Med pevci e tudi nekaj prav muzikaličnih fantov, d se pod vodstvom g. učitelja Blaža pridno vežbajo, tako da bo imel pevski zbor tudj svoj orkester. Fantje, le tako naprej. Živela „Drava".
Št. Jakob v Rožu. „Gledališko društvo v St. Jakobu v Rožu" priredi koncem tega meseca v Šustarjevi dvorani v St. Jakobu veiiko narodno igro iz zgodovine slovenskega Roža: „Miklovo Zalo". Pri igri, ki se bo igrala na novo opremljenem društvenem odru, sodeluje okoli 30 naših fantov in deklet. Scenerijo e naslikal vrli naš domačin, g. Markovič iz Rožeka. Kostumi so iz kralj, dramat-skega gledališča v Ljubljani. Igralo se bo dne 24., 25., 27. in 28. marca, in siccr 24. in 27. popoldne ob 3. uri, 25. in 28. pa zvečer ob 7. uri. Vstopnice se dobijo izključno le v predprodaji v konzumu v Št. Jakobu.
Kotmaraves. Tukaj nekje imamo hudo študirano pastarico. Po leti pase dobre kravice, v jeseni in spomladi pa drobne ovčice kakor nekdaj sv. Neža. Pri tem delu irna dovolj časa, da razmišlja svoje žalostno^ stanje, in ko pride domu, napiše lepo pismo o „Schreck-liche Szenen" na Vankartu, o „verdam-tih Hundeh", ki bodo kmalu „obcigali", in še druge takšne nesrečne novice. Naše oblasti so ji mislile dobrohotno prisoliti eno po preveč klepetavem kljunu, a so za enkrat še pobesile grozečo roko. Zato pa rajši podamo odlomek iz pisma, ki ga je baje na svoje poročilo sprejela iz Čelovca. „Jetzt werden die verdammten Huilde wohl bald abziehen mtissen. Dann wird erst wieder lustig werden. Du mulit mit der Schnellzugsgeschwindig-keit hereinkommen. Wenn du kommst, bring der Mutter an Topfen (sir), Butter, Milch, Mehi, Speck mit, bitte, aber schnell." Ja, ja, tako si mislijo naši Celovčani. Proč s prokletimi Slovenci (psi nam pravijo), njim pa dajte vsega, pa hitro, hitro. Mi pa pravimo: Le počakajte še, našega sira in Špeha še ne boste jedli tako hitro. Branijo ga zvesto in skrbno „prokleti slovenski psi" pred tatinskim sosedom.
Podgrad pod Radišami. Dne 1. marca je bilo pri nas poskusno glasovanje. Čeravno smo šteli Podgrad med nemčurske vasi, so razen dveh žen vsi glasovali za Jugoslavijo. Sicer bo pa še ena od teh dveh glasovala za nas, ker je mož Slovenec. Pri nas je sedaj sicer vse na gorah pri delu, pa na dan poskusnega glasovanja so prišli vsi, da nam že naprej pokažejo, da hočejo biti Jugoslovani.
Golšovo. „Slava bode spet slovela, ki Slovencem da ime", je moral navdušeno vzklikniti vsak obiskovalec prelepega shoda, ki se je vršil dne 7. marca v prostorni hiši pd. Možarja na Golšovem. Od blizu in daleč so prihiteli vrli, jekleni, za mlado Jugoslavijo navdušeni zboro-valci, da celo radovedni nemškutarji so prihiteli poslušat zbrane gg. govornike. Iz bližnjih Borovelj je posetil ta shod g. ravnatelj dr. Mišič, ki je v svojem krasnem govoru z zemljevidom v roki dokazal, da je Jugoslavija po svoji velikosti, po bogastvu prirodnih zakladov in po obdajajočem jo morju res pravi j biser nasproti Nemški Avstriji, ki je
neznatna, brez morja in obsojena na gospodarski pogin. Drugi govornik je bil g. župnik iz Kotmara vasi, ki je bičal narodne zaspance in izdajalce ma-terne slovenske besede in dokazal, da sta med drugimi bivši župan Lučovnik in veliki posestnik Razaj izdala slovenske pravice, ko so ju nemški mogočneži spravili k polnemu koritu pri Viehver-wertungsgesellschaft. Tretji govornik g. Dr. Čemer je pojasnjeval v navdušenih besedah pričujočim, da ima naša mlada domovina dovolj sveta, da bo vsak domoljub imel dovolj zasluška, da bo prostost za vsakega podanika zasigurana in da bo pravica temelj novi državi. G. Erbežnik iz Žihpolja je kazal vne-bovpijoče krivice razsule Avstrije. Na njenem pogorišču vstaja naša slovenska domovina, ki bo v objemu z brati Hrvati in Srbi močna, slavna in srečna. Vsi smo se razšli s prepričanjem v prsih, da gre do sedaj teptani Slovan — zmagovito na dan.
Po širnem svetu.
Koliko morajo Nemci plačati,
Angleški listi pišejo, da bodo morali Nemci plačati 520.000 do 530.030 milijonov vojne odškodnine. —
Ko bi satan videl te številke, bi se tako prestrašil, da bi takoj zbežal v pekel in bi se več tednov ne upal med ljudi. Celovški frakarji so pač bolj korajžni! Le to jih jezi, da jim slovenski Korošci fige kažemo, ko nas vabijo in prosijo, da bi tudi mi pomagali plačevati to strašno vojno odškodnino.
Nemška Avstrija.
Obupni klic nemških penzijonistov.
Dva upokojena finančna nadre-spicijenta Anton L. in Janez S. se na dunajski „Finanzamt" bridko prito-žujeta, da dobivajo penzijonisti, ki so se priznali za Jugoslavijo, vsled večje vrednosti jugoslovanskega denarja in drugih doklad najmanj petkrat večjo pokojnino kakor pa oni, ki so se podpisali za nemško Avstrijo. Kamor torej Človek pogleda, v vsakem oziru je v Avstriji slabše. Še penzijonisti silijo ven!
Poletni čas v Avstriji.
Dunajska vlada je sklenila, da uvede v Avstriji poletni čas, in sicer od 5. aprila do 13. septembra t. 1.
Kravate po 775 K. „Arbeiterzei-tung" piše, da prodajajo na Dunaju kravate po 775 K. Blažena Avstrija!
Celovec. Dva boljševiška agitatorja sta prišla pred kratkim iz Rusije v Celovec, kjer sta priredila shod. Udeležilo se ga je dva tisoč celovških komunistov (boljševikov). Vlada je sicer shod prepovedala, a ni nič pomagalo. Ker ni policija nič opravila, je vlada poklicala iz Beljaka eno kompanijo folksverovcev. Pa tudi to ni nič pomagalo. Večina folksverovcev se je še sama udeležila shoda. Ker je bila vlada brez moči, se je shod vršil in končal z velikim navdušenjem.
Zaradi velike draginje je prebivalstvo zelo razburjeno in kar očito zabavlja čez Avstrijo. Bati se je, da pride kmalu do demonstracij.
Stran 4.
„KOROŠEC", dne 23. marea 1920.
Stev. 23.
Politične novice.
Lahi in Madžari — pogoreli.
Madžari so prosili, naj bi jim mirovna konferenca vrnila nekatere kraje, katere jim je mirovna konferenca vzela in jih dala nam Lahi so Madžare na vso moč podpirali, pa niso nič dosegli.
Mir z Avstrijo.
Iz Beograda poročajo, da je državni svet po tridnevnem posvetovanju sprejel mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo.
Dr. Trurnbič pri Desanelu.
Predsednik francoske republike Dešanel je 15. t. m. sprejel v avdijenci našega ministra za zunanje stvari dr. Trumbiča
Regent Aleksander se je vrnil v Becigred, ker se vršijo pogajanja za sestavo nove vlade.
Jadransko vprašanje še vedno ni rešeno. O rešitvi tega vprašanja se
zdai pogajata laški ministrski predsednik Niti in naš dvorni maršal Baiugdžič.
Iz ženske organizacije.
V sredo, 25 t m. izlete ženska društva v __	„ Veiikovcu, Vobrah,
Orebinju in na Rudi v Šent Peter na Vašinjah. Poživljamo naše zavedno žen-stvo, naj se v kar najobilnojšem Številu udeleži tega iz!eia. Sestanek v Šent Petru ob 7«3. uri pop.
~~	POZOR i
SPP" Velikovški nemčorji so sklenili, da mo-raio folfesverovci na vsak na in dne 25. marca 1920 zasesti cono A. V Velikovec prikorakajo folksverovci z muziko ob 10. uri dopoldne. Slovesni sprejem bo na glavnem trgu. „Narodna" zavednost vseli zabitih nemöurjev zahteva, da se polnoštevilno in v paradi udeleže spre- "ffcj jema. Pripravljalni odbor. (Prip. urednl tva. tipamo, da bodo folksverovci to pot vendar držali besedo, saj so se že več ko stokrat napovedali, pa še vedno niso prišli.)
Pozor! Kmetje! Pozo?!
Najvišjo ceno za ovčjo volno, oprano in neoprano, plačuje edino le J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari. Prepričajte se!
Ženitvena ponudba.
20 let stari, s par tisoč kronami denarja, neomade-ževane preteklosti in poštenega značaja, se žele priženiti na kako primerno posestvo z gospodičinami od 20 do 25 let. Vdove /. enim otrokom niso izključene. Ue resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod „Nada" štev. 333, na uredništvo „Korošca".
vzame na krmo posestnik v bli-
U\1X KUIlJa žini Velikovca. Uporabljal bi jih za poljska dela. Naslov pove upravništvo „Korošca".
Radi odpovedi poštne vožnje se proda pod jako ugodni mi pogoji lahek, skoro nov, pokrit
jpoštni voz. -g
Poizve se pri Ignaciju Uranšek, Libeliče. Ravno lam se proda vitel (gepeli še v dobrem staiiju.
Primešaj krmi Mastin! ^«j
^—Enkrat na teden primešaj knnl pest praška~T"^ Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa sc primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za G mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Akó se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20\j0 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. I lonček 6, po pošti 10 K 50 v._
flvekoriia TrnkóciSey
[ Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
Gostilna
Krojaškega pomočnika SJ k":
ren, krojaški mojster v Črni pri Prevaljah. Hrana in stanovanje doma. Plača po dogovoru.
se da v najem v hiši Posojilnice v (jiobasniei. Pri hiši je velik sadni vrt in vrt za zelenjavo, hlev in kegljišče ter okoli 4 birne posetva. Natančni pogoji in cena se izvedo pri načeijstvu posojilnice v (Jiobasniei.
S z na tuc'' nekoliko kuhati, se O lil »«Ij sprejme v službo v družini Dr. Obersneiovi v Guštanju. Nastop takoj.
Išče se stanovanje Lr1"^
naj bi se moglo rediti par svinj in koz. Naslov pove upravništvo.
Išče se dobro ohranjena sla
tnnrP7t1fVi) Ponudbe na Upraviteljstvo IImUJ viUILc« ekonomije Zelenk illiischenau), pošta Orebinj.
Oklic!
Potom javne dražbe (licitaciie) se bodo da'a za 5 iet v najem in zakup vsa poslopja tako/.vane Čičvnanove domačije v Dolirli vasi z vsem inventarjem in gostilniška obrt, ki se tarn izvršuje Dražba se bo vi šila dne 29. marca t. ). ob 15. «ri, in sicer pri Cičmanovi domačiji!
Izklicna cen t in najnižji ponudek se določila neposredno pred pričetkom dražbe. Pod izklicno ceno se oddaja v zakup ne bo izvršila.
Najvišji ponudek tvori zakupnina za eno ieto, ki se mora po kouJani dtažbi položiti v roke sodnega komisarja.
Kraijevsko okrajno sodišče v Dobili vasi, dne 17. marca 1920.
Oiclio.
Tožeča stranka Barbara Rapac pd. Mež-narca v Krčanjah št. 35 je vložila proti toženi siranki Alojziju Karibauer, učitelju na Krčanjih, sedaj neznanega bivališča, radi 1ÖÜU K s prip. k opr. št. C 23/20|l tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na '2. aprila 1920 ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke ne/nano, se postavlja g. sodni oficijal Ivan Rozman v Veiikovcu za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imen . je pooblaščenca. Okrajno sodišče v Veiikovcu.
Tridesetletna vdova
žbe kot gospodinja pri starejšem gospodu aii pri otrokili brez matere v mestu. Ponudbe na M. VV. No. 23, poštno ležeče, Tinje, Koroško.
35 — 40 centov krompirja
(zgodnjega in poznega ter približno isto mno&nu slame, ki bi se dala porabiti tudi za streho, proda pd. Dornberger na Rudi, štev. 17.
urar in zlatar v Borovljah
Anton Lečnik,
priporoča svojo veliko z;ilogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, veri?'c, budilk in stenskih ur. Zlainhro in
siebuïino kupuje po najvišji ceni. <
•
U
0 £
t CB
: >
ti u
fi r
•M
a M
Rezan les. (smrekov, jelko/, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelko/, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
m. i*** j?! *
ko s i a nožIaio
99
13 JRC A V
letïnu trgovska iniiidustHjskaclrii^t)«
9E. O. X-
v MARIBORU.
fi
*
ta. 'd
*
krt
T
t
#
*
H
{5
a
cr o
H

mm s«
Telefon št. 7 (interurban).
Centrala Maribor
Glavni trg Št. 37.	Kačun poStn. ček. urada SHS v LjnblJani: 11.6
i»......-t— Podružnica Murska Sobota = ■
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji;, akkreiliiivi na vsa tu- in inozemska mesta.
spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/s 9. do 12. ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Hn«tronm»v * -»S*'»»--B"««»**» — tlveCÜMMlI *» »t«-*«.-* <•»■*»• — T<«K« 5TW0»t*)Iim. V«fMV»*«m<