Poštnina plačana t gotovini. Leto LXIV., št« 174 Ljubljana, torek 4* avgusta leji cena Din 1.* Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS TJPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ftt. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — « mm Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NEVARNOST V RUŠAH ODSTRANJENA Po celonočnem napornem delu se je posrečilo ogenj omejiti — Sedaj samo še tle ogromne ruševine — Tovarna je zopet v polnem obratu — škodo ocenjuje posebna komisija Ruše, 4. avgusta. Katastrofalni po? žar, ki je včeraj ogrožal »Mali Beo= grad«, kakor so Avstrijci ob izbruhu svetovne vojne krstili nacijohalno za* vedne Ruše, je v glavnem že udušen. Požrtvovalni akciji številnih gasil* cev, ki so prihiteli od vseh strani na pomoč, se je po podpori domačega prebivalstva posrečilo odstraniti vsako nadaljno nevarnost. Na obširnem dvorišču ruške tovarne zopet odmevajo stroji, ki delajo s pol* no paro, da nadomeste zaloge in izvr* še že dobljena naročila. Z obrazov do* lavcev je izginila moreča skrb pred ne* gotovostjo, ki jih je navdala včeraj ob veličastno groznem pogledu na uniču* joči element. Iz glavnega poslopja da* nes zopet sikajo plameni iz mogočnih električnih peči, v katerih žgo karbid in izdelujejo dušik za umetna gnojila Sto parov rok streže stroje, ki ropo* ta jo ob visokih oknih, nič manj rok pa ni na delu, da odstranijo razvaline včerajšnje katastrofe. Pogled na ogromno pogorišče je v vsej svoji strahovitosti veličasten in obenem grozen. Človeku se zdi, ka* kor da stoji na bojišču, kjer so ohra* nili v spomin poznim rodovom razva* line iz velikih borb. Daleč naokrog di* ši po zoglenelem in z vodo prepoje* nem lesu, s tem duhom pa se meša ostri vonj karbida, neprijeten duh po zažganih cunjah ter rezek vonj dušic* nih gnojil. Obseg katastrofe je mogoče pre* gledati šele danes. Skoro 360 m dolga fronta je ena sama gigantska razvalina* iz katere se dvigajo ogromne skladni* ce železnih bobnov, napolnjenih s kar* bidom, ki jih je na tisoče in tisoče. Med njimi še vedno tli in tu in tam sikne še kak pridušen plamen, ki je tlel v ogorkih velikega tramov j a, na katerem je slonela strešna konstrukci* ja skladišč. Proti nebu se dvigajo še vedno lahki kolobarji sinjemodrega dima, ki priča, da še vedno tli med vrhovi karbidnih bobnov, ki jih še ne morejo pospraviti, ker se še niso do* volj ohladili. Baš ta tleči ogenj je po* vzročil včeraj popoldne vodstvu to* varne največjo skrb. Ko je začelo liti kakor iz škafa, je obstojala namreč nevarnost, da bobni popokajo in da pride voda do karbida, kar bi imelo za posledico katastrofal* no eksplozijo in nedogledno katastre* fo. Delavstvo je delalo včeraj ves dan in vso noč ter je ob življenjski nevar*" nosti preprečilo grozečo katastrofo. Tudi danes neumorno pospravljajo, da odstranijo Še zadnjo nevarnost. Koliko prav za prav znaša škoda, bo ugotovila šele posebna komisija, ki je prispela danes na mesto požara in začela voditi natančno preiskavo. Na* praviti bodo morali popolnoma novo inventuro, da bodo mogli na podlagi knjig ugotoviti, koliko blaga je bilo uničen eg a. Škoda znaša po splošni cenitvi mnogo nad 10, vendar pa ne čez 15 milijonov. Pogorelo je tudi mnogo naprav, tako med drugim 7 električnih motorjev, dvoje avtomatskih tovornih dvigal in mnogo drugih naprav. Vročina je bila tako silna, da se ni stopilo samo žele* zo, marveč celo šipe tako, da je teklo steklo kakor voda. Še sedaj se drži staljeno steklo zidovja, kakor da bi Katastrofalni požari Največja grška cigaretna tvornica pogorela — Požar uničil veliko vojašnico v Tunisu — SO ljudi zgorelo na plesišču Solon, 4. avgusta. VeKk požar je včeraj do tal vpepelil največjo tovarno za cigarete na Grškem Arditti v Solunu. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno, širil pa se je tako naglo, da tiso mogli ničesar rešiti, škoda znaša milijone. Tunis, 4. avgusta. V taborišču afriškega artiljerijskega polka v Mananeu-vi je izbruhnil požar, ki je povzročil ogromno škodo. Dvoje velikih skladišč je popolnoma pogorelo. Zaradi pomanjkanja vode sploh niso mogli gasiti. Škodo cenijo na 20 milijonov frankov. London, 4. avgusta. Pri neki veselici je snoči v Benarthu pri Cardiffu nastal požar, ki je povzročil nepopisno paniko. Na plesišču, ki so ga zajeli plameni, je bilo okrog 800 ljudi. Večinoma so jih rešili, 50 pa jih je našlo smrt v plamenih. Ogromna poplava Mesto Hankau je poplavil veletok Tangceklang sto ljudi je utonilo — Ogromna škoda — Več Hankau, 4. avgusta. Mesto Hankau in okolico je zadela strašna katastrofa. Zaradi zadnjih nalivov je veletok Jang-cekiang tako narastel, da je prestopil bregove in poplavil vso pokrajino. Zaradi pritiska vode je popustil tudi nasip, ki je ščitil mesto pred poplavo. Voda je v eni uri zalila vse mesto tako, da je stala ponekod do streh. Ljudje se niti niso mogli rešiti in so zlasti v nižje ležečih delih mesta skoro vsi utonili. Število človeških žrtev še ni znano, računajo pa, da znaša več sto. Vojaštvo si prizadeva zamašiti vnel v nasipu in tako preprečiti nadaljnji dotok vode, ni pa mnogo upanja, da bi se to posrečilo. Mesto je popolnoma odrezano od zunanjega sveta, tako da je vsaka pomoč skoro Izključena. Le z letali dona-šajo živila in obleko. Ljudje se drže zaenkrat na strehah, vendar pa obstoja nevarnost, da bo voda mesto popolnoma zalila. Če deževje ne bo ponehalo. To je ena največjih poplavnih katastrof, kar jih je bilo na Kitajskem v zadnjih letih. Razveljavljenje starih koncesij v Španiji Madrid, 4. avgusta. AA. Vlada je sklenila ukiniti razne monopole in ugodnosti, W jih je dal posameznikom in družbam režim Primo de Rivece. Pred vsem gre za ukinitev koncesije državnih nabav za letalstvo, za telefon, za dobavo petroleja ter za. koncesijo prekooceanske plovbe Dalje je vlada povabila francoske finančne strokovnjake ter Leona Bluma in Vin-oenta Amiola, naj Čimprej sestavijo elaborat o ureditvi šnanskih financ in *c-spodarstva Konservativni tisk protestira proti temu zadnjemu sklepu, češ da trni radi tega šoauskl prestiž. Zatiranje poljskega tiska v Nema ji Varšava, 4. avgusta. Poljski listi opo-javna agencija javlja: Današnji Usti opozarjajo na odlok nemške vlade, ki omejuje svobodo tiska v Nemčiji, ter dodaje, da j« ta ukrep v prvi vrsti naperjen proti pol}-skim listom, ker so pred nekaj dnevi usta« vili nadaljnje izhajanje poljskega lista »Ga-zeta Omladinska«. Po vesteh iz Berlina kaže, da so nemške oblasti enako nastopile tudi zoper neke druge poljske liste, ki izhajajo v nemški Gornji Slezijl Pristopajte k Vodnikovi družbi zmrznila voda. Tračnice industrijske* ga tira, ki vodi mimo skladišč, so se od vročine povsem skrivile in pone« kod celo stalile, pragovi pa so od vro* čine popolnoma zogleneli. K sreči Človeških žrtev ni bilo. Razen treh gasilcev, ki so dobili ob» čutnejše opekline, se ni nihče p one* srečil. V nemali meri je to tudi zaslu» ga naših vrlih orožnikov, ki so takoj prihiteli na mesto požara in zabranili nepoklicanim dostop k pogorišču, tako da so se mogli gasilci svobodno gi* bati. Kako je ogenj prav za prav nastal, bo mogla ugotoviti šele preiskava. Po mnenju strokovnjakov gre bržkone za samovnetje, povzročeno vsled raz* krajanja umetnih gnojil. V skladišču so bile nakopičene ogrom« ne zaloge, ker je nastal v zadnjem ča* su v trgovini z umetnimi gnojili velik zastoj. Tvornica namreč producira to* liko, da se v državi kljub povečani uporabi umetnih gnojih, ne more upo* rabiti niti ena tretjina, dočim je ves preostanek določen za izvoz. Gospo* darska kriza, ki je v zadnji dobi zaje* la zlasti Madžarsko, Avstrijo in Nem* čijo, ki so bile glavni odjemalci, je iz* zvala krizo tudi pri .ruški tovarni, ki je morala zaradi tega že pred dvema mesecema znatno reducirati svoj «ob» rat. Takrat je tudi bilo odpuščenih mnogo delavcev. Ker je tovarna visoko zavarovana, ne bo trpela nobene ško* de. Zato je tudi upati, da se bo sedaj obrat obnovil v polnem obsegu in da bodo svoječasno odpuščeni delavci zo» pet dobili dela in zaslužka. Nemški poset v Rimu Berlin, 4. avgusta. Kancler dr. Brii-ning bo o priliki svojega pose ta v Rimu pozval Mussolinija in Grandija na obisk v Berlin. Domneva se, da se bo le Grandi odzval temu vabilu in da bo odpotoval septembra v Berlin. V Rimu se bo najbrž razpravljalo o razorožitve-nem vprašanju, o Hoovrovem načrtu in o carinski uniji. Konkretnih sklepov ni pričakovati, šlo bo le za informativno izmenjavo misli. Rim, 4. avgusta. AA. Uradno se potrjuje, da prideta v prihodnji petek v Rim nemški državna kancelar Bruning in zunanji minister Curtiua. Obiskala bosta ministrskega predsednika Mussolinija in zunanjega ministra Grandija. Nemški poslanik Schubert jima odpotuje naproti do italijanske meje. Po vesteh nemških listov se bodo razgovori med ministri tikali vprašanja razorožitve, carinske unije med Avstrijo in Nemčijo, repara-oijskega problema, evropskega gospodarskega položaja in sodelovanja pri Društvu narodov. Isti listi si obetajo od teh sestankov nemških politikov z italijanskima državnikoma velikih uspehov za restavracijo nemškega gospodarstva in za evropski mir. Nemški princ v Fordovi službi Berlin, 4. avgusta. AA. Drugi sin bivšega nemškega prestolonaslednika, princ Lo-uis Ferdinand je napravil doktorski izpit 1. avgusta se je vkrca] v Southamptonu za pot v Zedinjeue države. Odpotuje namreč v Fordove tvornice v Detroitu, kjer je bil £e prej zaposlen v študijske svrbe. Mednarodni kongres za fotografijo Dresden, 4. avgusta. AA. Od 3. do & avgusta bo v Dresdnu mednarodni kongres za fotografijo. To bo prvič, da bo ta kongres zaseda! v NernčHi. Razpravljali bodo v prvi vrsti, kako naj bi se dosegla mednarodna standardizacija sensitometrič-nih preiskav. Hofandsfco-befgffsfca carinska unija Brnseli, 4. avgusta. AA. Kakor poročajo listi, bodo pri hofendsko - belgijskih pogajanjih, ki se v kratkem začno, načeli rudi vprašanje holandsko - belgijske carinske unije. V Anversi izhajajoči sociaHstiČm list »VoJksgazet« pravi, da zoper tako carinsko imfjo niti v Belgiji, niti na Hofand-skem ni n kakih resnih {KMntslcfcov. Sanacijski ukrepi v Nemčiji Podpora Banke za mednarodna plačila — Izvoz žita — Prisilno posojilo na hišno posest Basel, 4. avgusta. Upravni odbor Banke za mednarodna plačila je imel včeraj svojo mesečno sejo ter je vzel na znanje bilanco od 31. julija 1931. Bilanca izkazuje 1632 milijonov švicarskih frankov, torej za 148 milijonov manj, kakor zadnji mesečni izkaz. To zmanjšanje se utemeljuje s tem, da je stopil v veljavo Hooverov načrt in ker je večina centralnih bank morala izpopolniti svoje devizne zaloge. Predsednik upravnega sveta je bil pooblaščen, da v imenu banke za mednarodna plačila podaljša nemški banki 100 milijonski dolarski kredit, pri katerem je ta banka udeležena s 25 milijoni. Končno se je upravni svet bavil s položajem v Avstriji in na Madžarskem. Basel, 4. avgusta. Poročevalec »Neue Zuricher Zeitung« javlja, da se je pri Banki za mednarodna plačila v privatnih razgovorih razpravljalo o redukciji madžarskega posojila od 7 na 5 milijonov funtov. Francija je pripravljena podpisati 3 milijone, vendar se pa angleška Narodna banka ne more odločiti podpisati ostalih 2 milijonov. Ker se tudi New York še obotavlja, se bodo švicarska, nizozemska in švedska banka naprosile za pomoč, da bo mogla Madžarska uspešno zaključiti to akcijo za posojilo in da se ji da možnost, odreči se moratoriju za svoje notranje in zunanje dolgove. Berlin, 4. avgusta. Ker je malo upa* nja, da bi dosedanji kratkoročni kre* diti kljub podaljšanju zadostovali za omiljenje obstoječe finančne krize, se v merodajnih krogih zopet bavijo z vprašanjem prisilnega posjila, ki bi se vknjižilo na celotno nemško hišno po* sest Na vsako hišo v Nemčiji bi se vknjižila hipoteka v višini trikratnega iznosa mirnodobne stanarine. To po* sojilo bi se obrestovalo po 5 odstotkov ter bi se amortiziralo v 36 letih. Za to posojilo bi dala Golddiskontbank dr* žavi posojilo v znesku 10 milijard mark, ki bi se uporabilo za konsolida* cijo sedanjih kratkoročnih kreditov in za dolgoročne kredite privatnim pod* Gandhi na poti v London London, 4. avgusta. AA. Gandhi je na svoje potovanje v London vzel s seboj skromno prtljago: volneno spodnjo obleko, platneno obleko in dve posteljni odeji. Ena teh odej mu služi čez dan kot blazina, ponoči pa za odejo. Gandhi se sme torej ponašati, da je postavil rekord z najmanjšo prtljago, kar jih je kdo doslej imel za talko dolgo potovanje. Gandhi potuje na Linijski ladji »Mooltan«. London, 4. avgusta. AA. V kratkem prispe semkaj M aha trna Gandhi, ki se bo udeležil konference za okroglo mizo. Paro-brodna družba, kateri pripada ladja, ki se Gandhi z njo pelje v Evropo, mu je dovolila, da je smel vzeti s seboj dve kozi, ki mu dajeta vsak dan mteko. Ti dve kozi spadata k njegovi osebni prtljagi. London, 4. avgusta. »Darlv Herald« javlja, da je Mussolini povabil Gandhiija, naj ga poaeti v Rimu, ko se bo vračal s »konference okrogle mize« v Londonu. 99St. Philibert" dvignjen Pariš, 4. avgusta. Po dolgotrajnem prizadevanju se je naposled posrečilo spraviti na plitvo potopljeni pa mik >St. Philibert«, 8 katerim je utonilo, kakor znano, nad 500 ljudi. Včeraj sta nemška dvigalna parnika >Kraft< in >WUle< dvignila parndk ter ga zavlekla na 200 m blizu obale, kjer je voda globoka samo Se 11 m. Tu bodo danes vodo in pesek iz parnika izčrpali, vsled česar se bo bržkone sam dvignil na površino. Doslej še niso mogli ugotoviti, ali je v pa miku še kaj trupel. Od utopljencev, ki so se potopili ob priliki katastrofe >Sant Philiberta<, jih pogrešajo še nad 200. Obsodba nezvestih uradnikov Pariz, 4. avgusta. Pred kazenskim senatom se d« te dni vršila razprava v zadevi tatvine zaupnih dokumentov iz zunanjega ministrstva. Uradnik Caniainc, kateremu je bila poverjena služba s šiframi, je bil obsojen na 4 leta ječe in 1000 frankov globe, njegov pomagač borzni agent G oh a rt na tri leta ječe m 500 frankov in posredovalec Leccer na dve leti geče in 200 frankov globe. jetjem. Za obrestovanje in amortiza* cijo bi morali skrbeti hišni posestniki, zato pa bi se jim znižal hišni davek od 48 na 18 odstotkov. Morali pa bi se obvezati, da bodo sorazmerno zni* žali tudi stanarine, ki znašajo sedaj 133 kratni iznos mirnodobne stana« rine. Berlin, 4. avgusta. Po izkazu finančnega ministrstva se je celokupni primanjkljaj z onim iz lanskega leta zvišal koncem junija od 1029 milijard na 1047. Berlin, 4. avgusta. V zVezi s pogajanji, ki se vrše med Nemčijo in ameriškimi Zedinjenimi državami glede blagovnega kredita za Nemčijo, se doznava, da se nanaša ta kredit samo na dobavo bombaževine in bakra, za izvoz nemške pšenice pa bo dobila Nemčija bržkone primerno posojilo. Nemška vlada namerava doseči razbremenitev nemškega žitnega trga s pospešenim izvozom žita in koruze. Izvozniki, ki bodo dobili izvozne dovolilnice, bodo pooblaščeni, da smejo za enak znesek uvoziti blago iz inozemstva. Berlin, 4. avgusta. AA. Kakor poročajo listi, so se začela med ameriškim poslanikom Jackettom in nemško vlado pogajanja o ameriškem predlogu, po katerem naj bi Zedinjene države dale Nemčiji po posebno ugodnih pogojih na razpolago ameriško pšenico in ameriški bombaž. Pšenica in surovine bi zapadle v plačilo šele v 2 letih, tako da bi se ta transakcija lahko smatrala kot nekak ameriški surovinski kredit Nemčiji. Doznava se, da se teh pogajanj udeležujejo tudi zastopniki nemških poljedelskih krogov in tekstilne industrije. Berlin, 4. avgusta. AA. Po izkazu nemške državne banke v poslednjem julijskem tednu se je stanje deviz zvišalo za skoraj 100 milijonov mark. Ker pa je obenem tudi obtok bankovcev narasel za 250 milijonov, je ostalo razmerje kritja (36.1%) v primeri s prejšnjim tednom neizpremenjeno. Finančni položaj banke se sme smatrati kot izboljšan. Združitev angleških rudnikov London, 4. avgusta. Odbor za reorganizacijo rudarstva v Angliji, ki je bil imenovan v smislu določb novega zakona, je v glavnem že dovršil svoje delo in bo v kratkem predstavil vladi svoje predloge. Kakor se je zvedelo, predlaga odbor velikopotezno združitev obstoječih rudarskih podjetij, tako da bi nastalo iz sedanjih 1000 podjetij vsega samo 6 velikih trustov, a v mnogih manjših podjetjih, ki niso rentabilna, bi se moralo delo popolnoma ustaviti. Vladni predlog glede osnovanja posebne centrale za prodajo premoga je odbor odklonil. Prav tako je zavrnil tudi predlog o kontingentiranju, s katerim bi se razdelila produkcija premoga po gotovem ključu na vsa podjetja. Po mnenju odbora bi se na ta način znatno znižali produkcijski stroški, toda odpustiti bi morali 100.000 rudarjev. Izplačilo rent west-falskim rudarjem Ljubljana, 4. avgusta. AA. Kr. banska uprava objavlja: VVestfalskim rudarjem, ki se nahajajo v domovini, se zaradi neposlovanja bank v Nemčiji za mesec julij 1931 niso mogle doposlati njim pripadajoče rente. Prizadeti se obveščajo, da i*ente niso ustavljene ali propadle. Naš konzulat v Dusseldorfu bo skrbel, da bodo prej ko mogoče doposlane upravičencem. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2274.56—2280.90 Bruselj 787.90 — 7902, Curi h 1099.66 — 1102.95, Dunaj 793.38 — 795.78, London 274.19 — 275.01, Newyork 5630.16—5647.16, Pariz 221.30 — 221.96, Praga 167.14 — 167.64, Trst 296.13 — 296.03. INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9.09. Pariz 20.12, London 3493, Newyork 513. Bruselj 71.55. Milan 26 8350, Madrid 46.25, Amsterdam 206.90, Dunaj 72.15, Sofija 3.7150. Praga 15.20, Varšava 57.44, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.06. Stran > >SLOVENSKl NARODc, dne 4. avgusta 1931 Stev. »74 V katere poklice sili mladina Zanimive izkuinje dunajske posvetovalnice za iibiro poklica — Fantje k strojem, dekleta za polt ni v državni ali občinski službi, bodisi kot poduradniki ali strojevodje, ključavničarji v železniških delavnicah, šoferji itd. Mladine pa ne vleče več obrt v splošnem. Nihče noče biti krojač ali čevljar. Pač mika nekatere de vrtnarstvo, pa tudi ti so že redki. Tudi poklic trgovskega vajenca mladine ne mika. Vajenec je pač cenena pomožna moč, ki jo rabi gospodar za vse. Pač pa mika mladino poklic prodajalcev, zlasti v trgovinah s tekstilnim blagom, živili in radiopotrebščinami, skoraj nobenega pa ne veseli delo v trgovinah s kuhinjsko posodo, čevlji in papirjem. Kako je pa z dekleti? Dočim vlečejo fante večinoma obrtniški poklici, vidimo pri dekletih drugačno stremljenje. Tu se kažeta dve veliki skupini, dekleta, ki hočejo postati nekaj več, in pa taka, ki nimajo v življenju posebnih pretenzij. Ene streme po strokovni izobrazbi, druge bi pa rade čimprej prišle do kruha, pa naj bo še tako skromen in grenak. Večina deklet pa hrepeni po uradniškem poklicu. In čudno — tudi prodajalka je v njihovih očeh uradnica. Sploh je poklic prodajalke za dekleta najbolj privlačen. Dekleta se nočejo več učiti, noče se jim sedeti in intenzivno delati. Mnoge sanjajo o filmskem romanu skromne prodajalke, ki jo popelje srečna zvezda od pulta naravnost v naročje pravljičnega princa. Za izrazito ženske poklice dekleta po končani šoli niso navdušena, čeprav je povpraševanje po vajenkah veliko, posebno v modnih trgovinah in salonih. Pač pa silijo dekleta v otroške vrtce, bolnice in druge take poklice, čeprav se da tu doseči cilj šele po temeljiti strokovni izobrazbi. Tudi dekleta vleče splošno v državno ali občinsko službo, čeprav morajo čakati do 18. ali celo do 20. leta. Tudi na Dunaju imajo posvetovalnico za izbiro poklicev in njeno poslovanje nam kaže, kam mladino najbolj vleče. Od konca šolskega leta posluje posvetovalnica dan za dnem in še zdaj ni ustregla vsem klijentom. Na dan da približno 200 nasvetov, kam naj se mladina v praktičnem življenju obrne. Večkrat mora priskočiti posvetovalnici na pomoč zdravnik - psihotehnik. Posvetovalnica ima pri rokah veliko kartoteko, v kateri so zbrani podatki o vseh, ki bi si radi izbrali najprimernejši poklic. Zanimivo je, da vlečejo fante samo oni poklici, ki dobro neso. Vsi bi radi prišli v praktičnem življenju čimprej na zeleno vejico, vsi si žele v boljše razmere. V splošnem se pa kažejo jasno štiri velike skupine. V prvi so oni, ki hočejo k strojem. Postati hočejo elektrotehniki ali mehaniki, pa tudi strojni ključavničarji, instalaterji itd. Samo kleparski poklic ni nič kaj v časteh. Druga skupina je navdušena za brivski in natakarski poklic. V to skupino spadajo fantje, ki bi radi prišli čimprej do denarja, čeprav gre le za skromne dohodke. Tretji skupini gre za takojšnjo preskrbo. Sem spadajo oni, ki bi radi postali mesarji, prekajevalci, peki, slaščičarji, kuharji itd. Merodajno za izbiro teh poklicev je splošno naziranje, da se v njih človeku ni treba bati, da bi trpel lakoto. Nihče pa ne misli, da je brezposelnost tudi v teh poklicih zadnje čase na Dunaju zelo občutljiva. V četrto skupino spadajo najsiromašnejši, ki so pripravljeni delati tudi na kmetih, samo da bi se mogli skromno preživljati. Kar ostane, si želi v najrazličnejše poklice, večinoma pa k umetni obrti. Ene mika zlatarski, druge graverski poklic, tretji bi bil rad keramik. Zanimivo je tudi, da bi bili radi skoraj vsi učenci, ko se izuče te ali one obrti, namešče- B o *tnap€> naši čitatelji Prošnja npravi kopališča SK Ilirije Ljubljana je za svoje razmere po pravici lahko ponosna na moderno kopališče SK Ilirije. Vse je praktično urejeno, kopalci imajo na razpolago toliko udobnosti, da so lahko zadovoljni. Mnogo nas je, ki se dan za dnem hladimo in iščemo razvedrila ob zvokih gramofonskih plošč, ki jih ojačuje velik zvočnik. Vse bi bilo v redu, ko bi služil ta zvočnik kopalcem res v zabavo, kar se pa žal ne dogaja. Pridi dopoldne ali popoldne, skoraj vedno zagledaš namesto zvočnika v zidu veliko luknjo. Kmalu ti strojnik kopališča vrta zid in razbija po njem, da je joj, potem pa preizkuša en zvočnik za drugim. To preizkušanje postaja že neznosno. Tn če je ta ali oni komad navijalcu všeč, ga ponavlja brez konca in kraja. To je en nedostatek našega priljubljenega kopališča in bi ga bilo treba v interesu kopalcev čim prej odpraviti. Drugi nedostatak so pa tla na strehi za solnčenje. Tla so bila prvotno gladka, zdaj »o se pa začele deske cepiti in od njih štrle na mnogih krajih bosim nogam zelo nevarne trščice. Dvakrat se je že pripetilo, da je otrok hodil po strehi in se mu je zapičila trščica v nogo. Včeraj se zapičila nekemu otroku trščica pod noht na palcu desne noge tako globoko, da ga je morala mati takoj odnesti k zdravniku, ker ni bilo izključeno gnojenje rane. Seveda tudi odrasb" pred takimi nevšečnostmi niso zavarovani. Ta nedostatek kopališča SK Ilirije je zelo ne prijeten in zato ga je treba nemudoma odpraviti. Prepričani smo, da bo uprava kopališča upoštevala blagohotne želje kopalcev in napravila v enem kakor drugem primeru takoj red. Streha mora biti vsaj tako galdka, da Človek ni v nevarnosti, da bi si ranil nogo. Prepričani smo, da vodstvo kopališča s tem ne bo odlašajo in da bo kopalcem v tem pogledu Čim prej ustreženo. Kopalec. Pognojeno otroško • w w igrišče Kdor išče najde, kdor trka, se mu odpre. ^Trkali smo, pa smo nazadnje pritrkali tako f&aleč, da je bik) splošni želji naših mamic velikodušno ustreženo. Dobile so s svojimi malčki tako zvano otroško igrišče na travniku tik gugalnic, strelišč in druge ropotije v Tivoliju. To, po najmodernejših načelih ure* jeno in z vsemi udobnostmi opremljeno otroško igrišče se je lepo razvijalo in že je kazalo, da postane obljubljena dežela vsega, kar leze, pa še ne more dobro hoditi. Mamice kar niso mogle prehvafriti te važne pridobitve našega tako hitro napredujočega mesta in malčkom so se iskrile oči v nepopisni radosti, da so lahko po dolgem pričakovanju brez strahu pred strogim paznikom stopili na blagoslovljeno tivolsko travo. Vse je šlo lepo in vse bi bilo v redu, da se ni kar na lepem pokazalo, da ima naše edino otroško igrišče za vso presrtolno Ljubljano velik nedostatek. Pa je bil tudi ta prav kmata in zelo posrečeno odpravljen takp, da bo zdaj zadovoljstvo v deželi izraelski Se večje. Zadnjič se je bil nekdo po nepotrebnem obregnil ob otroško igrišče, češ, da ni na njem vode, ne peska, in ne vem kaj vse je še našlo njegovo kritično oko. Toda ti nedo-statki niso bili poglavitni. Glavno je bilo, da naše otroško igrišče že od ustanovitve navzlic saharski vročini Še nobenkrat ni bilo pošteno pognojeno. A kako more rasti zelena travica, kako naj se greje voda za čofanje in kako naj bo pesek enakomerno nasut, če ni gnoja? Umni kmetovalec vedno skrbi, da je njiva dobro pognojena. Tako smo poskrbeli tudi mi in smo svoje otroško igrišče temeljito pognojili. Pa še brez stroškov. Celo plača«Ti so nam za to, da so ga lahko pognojili. Kar cirkus smo postavili nanj, pa imamo zdaj na njem toliko naravnega gnoja, da bo pognala trava do zime gotovo dva metra visoko. OtroČički bodo imeli tudi brezplačne vonjave od najfinejših do najprimitivnejših tako, da je poskrbljeno za njihove oblekce in pljuča v obilni meri. Le tako naprej, skrb za mlado pokolenje nam mora biti vedno pri srcu! Prijatelj otrok. Pazite na otroke Gospod urednik! Zadnjič sem čital v nekem časopisu naravnost neverjeten članek pod naslovom: »Tragedija mladega dekleta«. Ker je zadeva splošno zanimiva in poučna, naj mi bo dovoljeno izpregovori t i nekaj besed o nji. »Pred kaksnami 10 leti je otvorila neka Rusinja, zastopnica taikozvanega plastičnega baleta, baletno šolo pri narodnem gledališču. V sodo se je vpisalo več dečkov in deklice — Tako se začenja članek ter nadaljuje: »Učiteljica je zilasti pazila na vitko linijo svoiih oJesalk in da to vitkost obvaruje, jim je dajala tako malo hrane, da so vse sMno gladovale. Mnogokrat j« bite njihova edina hrana kruh, razmočen v vodi. Deklicam ni privoščia ne spanja, ne počitka... Ta napor je silno zrahljal zdravje Nate, ki je bite nag talen tiranejša plesaSka v skupini. Dasi je btia bolna, je vedno zopet morala na podij, dokJer se ni nekega dne pri plesanju zgrudila in se ji ie vtfle kri iz ust. Rusinja jo je odpustila, toda brez vsake pare. Mfladenka se je mogla vrniti v Beograd šele, ko so ji svojci poslali potreben denar. Mlado balerino bodo sedaj poslali v sanatorij, dasi je te mak) upanja, da bo okrevate.« Gospod uredniki Ta mladenka je samo ena izmed premnogih. Ona je zgolj žrtev človeškega pohlepa po denarju. Njena strašna neizbrisna usoda je zgolj plod človeškega koristolovstva, pAen materialistično egoistično ciničnega duha konjunkturistično oportunističnega strupa, kuge demagogije, je zgolj rezukat flegmatično cinične otopelosti do srainežliivosti in sploh vsega, kar je človek« še sveto. To ie dokaz najgloblje barbarske nekuiUire ter in* stinkta do fantastičnega TnegaJotnanizma, s slepoto materijalizma naravnost udarjenih moralnih propatte Perd vojno bi kaj takega sploh ne bito mogoče. Pa tudi danes naj se tako početje, ki ponižuje, blati in onečaSča čkrveSbo dostojanstvo, prepreči, odnosno najstrožje kaznuje. Apefaram posebno na starše aH varuhe: Zavedajte se svoje dolžnosti in velike odgovornosti do svojih otrok ali varovancev, ne puščajte jih tja, kjer se niste sami prepričati, da se jim nt bati raznih dvomljivih zlorab. T. & Šmarjeta ali Sv. Marjeta? še vedno si nismo na jasnem glede enotnega pisanja tukajšnjega kraja Šmarjeta. Čas je že, da se tozadevno sporazumemo m odloČimo za enotno obliko. Čudim se, da najdem kljub splošni rabi še često tiskano krajevno ime >Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah« kar še tudi vedno in dosledno rabita edino le župni urad ter dola, dočim moremo, če se sklicujemo na dr. Breznika, z vso pravico pobijati slednjo obliko, ker se gornji primer (Sv. Marjeta) sploh več ne rabi med ljudstvom, temveč izključno Šmarjeta, kar nam z druge strani, o pravilni rabi in pisanju >Smarjeta< in ne »Sv. Marjetac (!) zopet potrjuje napis na občinski krajevni tabli in so torej kljub prvotni stari rabi že tudi oblasti glede na splošnost sprejele novejšo obliko »Šmarjeta*. Zato bi bilo želeti, da obvelja končno in dosledno povsod, torej tudi v šoli, ker rabi ljudska govorica izključno za >Sv. Marjeta pri Rim. Toplicah< samo Šmarjeta pri Rimskih Toplicah torej le to obliko in da se te radi doslednosti ter enotne uporube tudi vsi brez izjeme držimo. Menim, da pri pisanju krajevnega imena ne igra |>omembne vloge eden ali dva primerov, ki še slonita na tradicijonalnih starih oblikah, katerih pa celo že ljudstvo davno več ne rabi. To je sodba z ene strani, sedaj pa prosim mnenja z druge, da si bomo v pisanju krajevnega imena na jasnem. Bodimo dosledni! — Lev Tičar. Francoski pirotehniki v Ljubljani LJubljana, 4. avgusta. Francoskim pirotehnikom, ki so prispeli davi ob 9. v Ljubljano, je bil prirejen prisrčen sprejem. Že mnogo pred prihodom vlaka so se začela na kolodvoru zbirati predstavniki oivimih oblasti, vojaštva in raznih korporacij. Med drugim so bili navzoči komandant mesta general Dragomir Popović, artiljerijski brigadni general Gjorgje Popovič, komandanti tukajšnjih polkov, poveljniki bataljonov in gojenci beograjske vojaške akademije. Bansko upravo je zastopal banski svetnik g. Jelene, mestno občino pa ravnatelj g. Šebe-n4k; dalje so bifi navzoči francoski konzul g. NeuvHle s tajnikom prof. Detelo. dekan tehniške fakultete inž. Kral, predsednik in-ženjerskega udruženja, sekoija Ljubljana, inž. Mačkovšek, mi. Nagode in inž. Kavčič, za francoski institut v Mimljam" profesor Preželi ter kot zastopnik tehnikov cand. inž. Jankovic, Vlak je prispef z dvernkiutno zamudo ob 9. Ko je za vozil na postajo, je godba »S-Ioge« zaigrala marscljezo. Prvi je izstopil divizijski general Bodv, ki se je pe-tfail gostom do Jesenic naproti ,za njim pa so rastopili uniformirani gojenci pod vodstvom kapetana Pilona, vodje francoske vojaške misije v Beogradu. Ko je godba odigrala marseljezo, so odšli predstavniki naših oblasti k vagonu, kjer so se pozdravih in seznanili z gosti. Francoske pirotehnike je pozdravil najprej v imenu odsotnega župana dr. Puca ravnatelj Šebe-nifc, žeiec* jim, da bi se kar najbohe počutili v naši sredi. Zaključi je pozdravni govor z vzklikom »Vrve la France«, kateremu se je Številno občinstvo, ki se je bilo zbralo na peronu, navdušeno odzvalo. V imenu tukajšnjega francoskega instituta je pozdravil Francoze prof. Preželi, v imenu banske uprave pa banski svetnik Jelene v slovenščini tn francoščini. Za pozdrave se je zahvaftl gojenec pirotehnične šote Dntđch ki zaključil svoj govor z vzklikom »2i«vela Jugoslavija!« Po kratkem razgovoru z gojenci vojaške akademije so Francozi sedli v avtobus in se odpeljali v mesto. Opoldne je mestna občina gostom na čast priredila v Zvezdi banket, zvečer bodo pa gostje oficirskega zbora ljubljanske gamiziie, ki jim priredi pozdravni večer v prostorih vojašnice vojvode Mišića.___ Iz policijske kronike LHimjana, 4. avgusta. Snoči si je hotela končati življenje 21-letna delavka Kftara A., stanujoča v Mostah. Okrog 20.30 je neki ključavničar v KopaKSki uMci opazH Klaro, kako ie pua iz manjše steklenice in se začela takoj zvijati v botečinah. Ključavničar je ob vesta bttžnjega stražnika, ta je pa Klaro poslal v bolnico, kjer so ugotovili, da je pila oetovo tosRno. Dekletu so izprali želodec ki je že wven nevarnosti. Klara pravi, da se je naveličala žMjenja. Večja tatvina Je bfla te dni izvršena v kopališču Hirijc. Tam se ie kopala gospa Marcela Bolaffio, soproga veletrgovca z vinom. Na somčahšču je položila torbico z damsko uro kraj sebe ui spreten tat ji je femakn* zlato damsko zapestno uro, vredno 1500 Din. Gospa je tatvino opaaHa šefe doma. Včeraj sta bai zopet ukradeni dve kolesi. Prvo je bMo odpeljano delavcu Ivanu Mežnarju iz veže neke hiše na Marijinem trgu, drugo pa Francetu Rozin TomŠetu, posojHniškermi praktikantu, na Kongresnem trgu. Mežnarjevo kolo je bilo vredno 600, Totnšetovo pa 460 Dki._ Strokovnjaki »Kaj je treba storiti, da se balon dvigne visoko ?c »Treba je vreči far njega breme«. »Kaj pa, če hočemo, da se balon zopet spusti ?€ »Treba je vaeti brane nazaj«« Vampirji velemesta francoskega romanopisca Emila Gaboriaua, začnemo priobčevati jutri Zanimive plavalne tekme v Ljubljani V soboto in nedeljo bodo v Ljubljani tekme za seniorsko državno prvenstvo — Najboljši plavači države na startu Ljubljana, 4. avgusta. V soboto in nedeljo so se vršile na Sušaku plavalne tekme za juniorsko državno prvenstvo, v soboto 8. in v nedeljo 9. t m. pa se bodo vršile v Ljubljani plavalne tekme za seniorsko državno prvenstvo. Letošnje juniorske plavalne tekme na Sušaku so pokazale krasen napredek našega mladega plavalnega naraščaja. Naši juni-orji in juniorke so dosegli rezultate, ki jih lahko primerjamo z mednarodnimi, najkrep-kejše so se pa uveljavili na tem tekmovanju Slovenci, ki bodo, kakor vse kaže, kmalu iztrgali vodstvo pomorskim klubom. Zlasti krasen je uspeh ljubljanske Ilirije, ki je v državnem janiorskem tekmovanju zasedla drugo mesto s 115 točkami pred Viktorijo (Sušak), ki jih ie dosegla 191. Tretji je bil splitski Jadran, ki je dosegel 72 točk, četrto pa Primorje iz Ljubljane, ki ima 39 točk. Podrobni rezultati tega tekmovanja so bili že objavljeni. Junaka tekmovanja sta bila talentirana juniorka Lampreiova (I.) in Dra-ško Vilfan (P.), ki sta absolutno dominirala in se vedno plasirala kot prva izvzemši hrbtno plavanje za dame, kjer je bila Lam-pretova tretja. Velik je pa bil tudi napredek drugih naših plavačev, tako Zorke Bradačc-ve, ki je zasedla za Lampretovo drugo me sto na 100 metrov in na 50 m tretje mesto, presenetil je pa tudi Fritsch, ki je bil na ."50 metrov tretji v izvrstnem času ter se dobro plasiral tudi na 200 metrov. Istotako je velik talent Mara Severjeva (Ilirija), ki obeta še mnogo. Da je uspeh Ilirije na junior-skem plavalnem prvenstvu res velik, je naj- Silno neurje nad Kostanjevico Včeraj okoli 3. popoldne se je nad Kostanjevico in okolico utrgai oblak. Nastalo je silno neurje, združeno s točo. Črni oblaki so se pripodili od vzhodne strani. V nekaj minutah je bila Kostanjevica pod vodo. Toča, ki je padala približno pol ure, je okle-stila vse vinograde, ki so obetali letos dober in obilen pridelek. Toča je pobila zlasti vinograde v Gadovi peči, Pirošci, Cerini in Bregani. Skoda je velika. Nevihta je napravila tudi mnogo škode okoli Krškega in Brežic. Uničeni sta skoraj dve tretjini vinogradov. Lesni trgovec Istenič pred sodiščem Ljubljana. 4. avgusta. Pred malim senatom se je danes dopoldne zagovarjal lesni trgovec Franc Istenič z Brezovice pri Ljubljani. Obtožen je bil goljufije in prestopka malomarnega bamkrot-stva. Senatu je predsedoval sos. g. Ivan Kralj, sodnika sta bila sos. dr. Kresnik in dr. Bizjak. Obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca dr. LuČbvnik. Iz obširne obtožnice je razvidno, da je izvabljal obtoženec kot šef trgovske družbe »Unita« od svojih uslužbencev večje zneske kot kavcijo. Neredno je vodil trgovske knjige, delal dolgove, končno je pa predlagal sodišču, naj se otvori nad podjetjem kon-kurz. Leta 1923 je obtoženec v Ljubljani s Franom Piškurjem ustanovil trgovsko družbo z o. z. »UnLta«, zasnovano na širokopetzni podlagi. Finančna prokuratura v Ljubljani je pa kmalu spoznala nereelnost novega podjetja in se je pritožila zoper vpis v trgovski register. Čez nekaj mesecev je g. Piškur izstopil kot družabnik. Osnovna glavnica sploh ni bila vplačana. V začetku družba sploh ni poslovala, ker je njen edini družabnik pripravljal teren za svoje poznejše delovanje. Podjetje počivalo od leta 1925 do 1928i, ko obtoženca sploh ni bilo v Ljubljani, temveč je bil v Italiji obsojen zaradi goljufije na več mesecev ječe in izgnan. Potem se je nudil nekaj časa v Zagrebu, proti koncu leta 1928 se je zopet pojavil v Ljubljani. Tu je Šel takoj na delo. Po ljubljanskih listih je oglašal, da išče uslužbence, ki bi bili zmožni kavcije. Seveda so se mnogi oglasili in mu nosili svoje prihranke. Predstavljal se je kot lastnik šrroko organizirane in mednarodno priznane tvrdke in jim obetal, da bodo nastavljeni proti visokim plačam. Tako je izvabi', 14 žrtvam 78.800 Oin. Ker pa z obljubljenimi službami le ni bilo nič, so se začete množiti pritožbo. Istenič je tolažil svoje uslužbence, da sklepa milijonske kupčije, da pa ne more dobiti denarja, ker je slaba konjuktura. Dobaviteljem )e pa plačeval navadno iz kavcij svojih uslužbencev. Vprašanje, ali se čuti krivega je zanikal, češ, da nI imel namena goljufati. Obtoženca so zasliševali skoraj tri ure. Obravnava ob zaključku še ni bila končana. Nedolžen je. »Pravite, da ste hodili v ljudsko šolo, pa vidim, da niti pisati ne znate«. »No, vidite gospod stražnik, pa me Se dolžite, da sem ukradel pisalni stroje. bolje razvidno iz primerjave letošnjih rezultatov z lanskimi. Lani se je vršilo juniorsko državno prvenstvo v Ljubljani. Prvenstvo si je priborila Viktorija s 169 točkami, drugi je bil splitski Jadran, ki jih je dosegel 5 X 156. tretja pa Ilirija z 92 točkami. Primorje jih je doseglo 62. Ilirija so je torej pomaknila za 23 točk naprej in prehitela Jadran, občutno je pa nazadovalo tudi Primorje. Zaključek plavalnega tekmovanja za državno prvenstvo bo v nedeljo v Ljubljani. Na startu bodo najboljši plavači in plavačice Jugoslavije. Seniorsko prvenstvo brani splitski Jadran, ki se tudi letos vestno in resno pripravlja na borbo. Jadran je že pretekli teden poslal ekipo svojih najboljših plavačev v Ljubljano. Fantje in dekleta že več dni trenirajo v bazenu Ilirije, da se privadijo sladki vodi. Med Jadranaši so najboljši plavači, tako znameniti rekorder Senjano-vič, Bonačić, Marović, Roje in drugi. Med damami sta Olga Roje in Godina. Jadranaši so tudi letos favoriti, vendar se bodo morali bolj potruditi kot lani, kajti na tekmo so se temeljito pripravili tudi drugi. Dubrovniški Jug je marljivo treniral, pa tudi IKrija postavi v boj precej močno seniorsko gardo. Lani je Jadran na seniorskem prvenstvu v Dubrovniku z lahkoto dosegel 273 točk pred Jugom, ki jih je dosegel 142. Ilirija lani še ni Imela dovolj seniorjev in je dosegla samo 24 točk- Upajmo, da bo to pot odrezala boljše in da bo njeno waterpolo moštvo letos častnejše zastopalo belozelene barve. Dame in gospodje, brž si privoščite še nekaj kozarčkov dobre kapljice, ker se bližamo deželi svobode. Kip Svobode se že vidi«. Merilo Inteligence. >Moj brat je zelo inteligenten. Oženil se je z doktorico«. »O, moj brat je pa še inteligentnejši. On se sj loh ni oženil«. Pesnika med seboj. »Se nikoli nisem dobil nazaj pesmi, ki sem jih poslal uredništvu«. >Gotovo nisi priložil znamke«. Stran 3 Dnevne vesti — Spomenik kralju Petru v Senti. _ Okrajni odbor Jugoslovanske Matice v Senti je sklenil postaviti kralju Petru spomenik. Izvoljen je bil takoj odbor, ki bo zbiral denar za spomenik. — Češkoslovaška Javnost in spomenik kralju Petra v LJubljani. Skoraj vsi češkoslovaški listi so zabeležili vest, da bo v Ljubljani postavljen kralju Petru Osvoboditelju spomenik. Bratislavski »Slovak« priobčtrje daljše poročilo o vzidanju spominske li-stine v podstavek spomenika. — Ravnatelj zagrebškega zoološkega vrta ostane. Zadnjič smo poročali, da je ravnatelj zagrebškega zoološkega vrta dr. Omerza odstop.il, da pa njegov odstop še ni bil sprejet. Zdaj, ko se je vrnil zagrebški župan dr. Srkulj iz inozemstva, se je pa vprašanje izpremembe v vodstvu zoološkega vrta uredito tako, da je dr. Omerza umaknil svojo izjavo glede odstopa. — Uradovanje zopet po starem. Ker je ponehala huda vročina, zaradi katere je bilo uradovanje po državnih uradih dopoldne skrajšano za eno uro, bodo državni uradi od jutri zopet uradovali od 7.30 do 12.30 in od 16. do 18., ob sobotah, pa od 7.30 do 13.30. — Izvolitev poglavarja evangeljske cerkve potrjena. Pravosodni minister je potrdil izvolitev dr. Viljema Rotta za poglavarja evangeljske cerkve v naši državi. — Instalacija zatičnih kontaktov (vtikal-nikov) pri telefonskih postajah. Uradno se razglaša: Zatični kontakti pri telefonskih naročnikih se bodo odslej instali.rali pod sledečimi pogoji: 1. Zatični kontakt mora biti najmanj tro poln i in to zaradi tega, da se prepreči zamena z dvopornim zati-kačem, k: se uporablja pri električni razsvetljavi. 2. Instalacijska pristojbina za vsak zatikač (vtilcalmk) je 150 Din. 3. Redna naročnina za vsak zatikač je 20 Din na leto, ne glede na to, ali sta instalacija in zatikač last države ali naročnika. 4. Naročniki, ki bi si sami nabavili predpisane zarikače in bi jih potem dali na lastne stroške instalirati, ne plačajo instalacijske pristojbine. Zatikači ostanejo njihova last, naročnino po 20 Din na leto pa morajo taki naročniki olačati. V HOTELU TIVOLI „DANCING" — Ekskurzija iugoaloven. turing kluba na Jadran, sinfsko alko in Bosno. J u gos K)- venski Turing klub je po svoji reorganizaciji in koordinaciji dela z Avtoklubom kraljevine Jugoslavije pričel (intenzivneje delati na propagandi m spoznavanju naše zemlje. Pod devizo »spoznavaj svojo domovino« in da vzbudi v našem narodu smisel za dosedaj še neznane zanimivosti in lepote naše domovine, narodne običaje in tradicije, priredi jugostovenski Turing klub letos prvo ekskurzijo v razne kraje naše domovine. Odhod vseh udeležnikov je iz Zagreba 15. avgusta ob 21.15 z brzo-\iakom, prihod v Split 16. avgusta zjutraj. Isti dan obiščejo udeleženci Sinj. kjer se udeieže sinjske alke — viteška igra, katero Sanjani prirejajo vsako leto 16. avgusta kot spomin na srjasjno zmago leta 1715. nad Turki. Isti večer povratek v Split, kjer se prenoči. — 17. avgusta dopoldne ogled zanimivosti Splita, po kosilu odhod v Šibenik, ogled katedrale v Šibeniku in zanimivosti mesta. Prenočišče v Šibeniku. 1«. avgusta zjutraj odhod iz Šibenika s parnikom Jadranske plovidbe, prihod z\ečer v Dubrovnik. Naslednji dan ogled Dubrovnika, izlet na Lokrum, naslednji dan izlet preko Kotora In Lovčena na Cetinje. —» 21. avgusta odhod iz Dubrovnika v Sarajevo, kamor se p rde zvečer. Naslednji dan ogled mesta. Program se konča 23. t. m. po kosilu. Polna oskrba v Splitu. Šibeniku, Dubrovniku, Sarajevu v dobrih hotelih, prevoz s postaje v hotel m obratno, napitnine, izleti, vodniki itd., za osebo 925 Din. Natančne informacije pri »Putniku«. — Uprava Hubadove župe JPS vsem včlanjenim zborom! Vabimo vas na sodelovanje povodom slavnosti odkritja spomenika kralju Petru Osvoboditelju v dneh 5. in 6. septembra. Po železnici četrtinska vožnja. Ljubljanski zbori naj takoj študirajo sledeče pesmi: dr. B. Ipavic: »Bodi zdrava domovina«, F. S. Valhar: »Naša zvezda . Vsi zbori pa E. Adamičevo »Molitev« (Ti. ki si ustvarili...) s fanfarami in državno himno »Bože pravde« (Unisono v G - duru). — Poziv planincem! Litijska podružnica SPD otvori v nedeljo 9. t. m. svojo kočo na Sv. gori. Ta koča bo ena najlepših planinskih oporišč v nažem Zasavju. Opozarjamo planince na to planinsko slavje ter jih pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže otvoritve. Naša dolžnost je, da na ta način izrazimo priznanje za planinsko delo litijski podružnici SPD. Osrednji odbor SPD Ljubljana. — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo lepo in vroče. Tudi včeraj je bilo v naši državi izredno vroče z lokalnimi nevihtami. Največja temperatura ie znašala v Skopi*ju 35.9, v Sarajevu 34.8, v Beogradu 33.5, v Zagrebu 32.8, v Splitu 31.4, v Ljubljani 30, v Mariboru 25.6. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.7 mm, temperatura je znašala 18.2. — Uboj šoferja v Črnomorcn. V nedeljo je bil ubit v trnomercu pred gostimo »Sviben« 261etni šofer Edvard Goleč iz Kustosi je. Ubil ga je v opekarni v Kusto-šiji zaposleni Gjuro Gosak, s katerim sta se sprla zaradi dekleta. i — Profesor utonil v morja. V Bolu na otoku Braću je utonil v nedeljo popoldne profesor trgovske akademije v Sarajevu Sad Feradič, ki je vodil kolonijo Ferijal-nega saveza. — Joža Mikalec aretiran. Tudi Ljubljan čanom je gotovo Še dobro v spominu mož, ki je potoval z ogromno, 25 kg težko knjigo po svetu. Po Ljubljani je hodil in razkazoval svojo knjigo, v kateri je imel nešteto podpisov vseh mogočneže v tega sveta. Bil je podjetni Za goreč Joža Mikalec, ki hodi že okrog 30 let pes po svetu- V Pardubicah so ga pa te dni aretirali, češ, da nima posebnega dovoljenja za zbiranje podpisov in da je njegov način prodajanja razglednic navadno beračenje. Oblasti bi mu pa tega ne bile zamerile, da niso. zvedele še za drugo njegovo manijo. Baje je izvabljal v Svita-vah na Moravske m v hotel mladoletne deklice in počel z njimi razne grdobije. Ko so dobile oblasti o tem zanesljive dokaze, so Mdkulca aretirale. — Prijatelja svoje žene ubiL V Despot-Sv. Ivanu se je pred petimi leti oženil bogat kmet Svetozar Hajduk z vaško lepotico Stanko iz bogate rodbine. Ker je pa mož zanemarjal ženo, se je začela ozirati po drugih m se zagledala v Simo Staniča. Domačega prijatelja je hotela že odsloviti, pa se ni da4. V nedeljo je zvedel za njeno ljubavno razmerje mož, ki se je iz jeze v gostilni napil, na povratku je pa naletel blizu svoje hiše na ženinega Ijubčka in ga udaril tako močno s kolom po glavi, da je obležal mrtev. — Samomor ruskega emigranta. V Som boru si je v nedeljo popoldne končal življenje ruski emigrant Roman Aljeani-kov. Ustrelil se je v mestnem parku. Pri njem niso našli ničesar, kar bi pojasnilo vzrok njegove tragedije. Po pripovedovanju njegovih prijateljev je pa Aljesnrkova najbrž pognala v smrt beda. * Obleke hi klobuke kemično Osti bar-va. Dlisira in lika tovarna Jos Reich. Iz Ljubljane —i Odlikovanje dr. Praunseisa. Znani ljubljanski zobozdravnik dr. Alojzij Praun-seis, ki je praznoval lani 35Jetnico svojega delovanja kot zdravnik in 30ietnico, odkar se je nastanil v Ljubljani, je dobil v znak priznanja za požrtvovalno delo na narodnem kulturnem in karikativnem polju red sv. Save HL stopnje. Odločnemu javnemu delavcu k zaslužnemu odlikovanju iskreno čestitamo! —lj Odhod našega znanstvenika v Ameriko. Danes je odpotoval v Ameriko dr. Ro- Od 2.—15. avgusta vsak večer do Z* popolnoči man Kenk, docent in pomočnik vodje biološkega instituta dr. Jovan Hadžija, Dr. Kenk \ je prejel za leto dni od Rockefellerjeve ustanove enoletno štipendijo, naša vlada pa mu je podelila enoleten honoriran dopust. Dr. Kenk gre na študijsko potovanje, izpopolnil !>e bo v svojem znanju na Virginia univerzi. —lj Javna dela. Pri tromostovju so v soboto zbetonirali desni most tako dateč, da je razen manjših del povsem končan. Zdaj so se dela osredotočila ob levem mostu, kjer je že pripravljen opaž za lok ter lahko začno že danes polagati armaturo. — Za novi trnovski most so v teku pripravljalna dela. Včeraj so podrM stara kamenita opornika in začeli kopati levi breg v svrho postavitve zagatne stene in da začno kopati temeH za novi opornik. — Glavni kanal kanalizacije zapadnega dela mesta je zbetoniran od Gradaščice do Giinške ulice. Da niso na Tržaški cesti povsem ustavili prometa, so izkopali rov pod cesto in cestno železnico ter v njem zbetonirali cev. Pred dnevi ie začela ena skupina delavcev kopati jarke za glavni kanal od novega mostu pri Groharjevi cesti proti Koteziji, druga pa koplje naprej po Glinški uEoj proti železnici. Zdaj je jarek skopan v prvem primeru do kotezii-skega mostu, cev je tod zbetonirana v spodnjem delu kakšnih 50 metrov dolžine, v Glinški uhci so ga pa izkopali okrog 40 metrov, polovico te dolžine je kanal tu že tudi zbetoniTan. —lj Ali bi to ne bik) potrebno? Za Ljubljano j$ prišla zdaj prava »kamnita dobac in zato imajo kamnoseki in kamnolome-: zlate čase. Kamnitih kock, kamnitih krogel in kamnitih stebrov imamo zdaj v mestu za nekaj časa menda dovolj in zato bi se n. pr. dala med drugim tlakovati tudi prostor pred sprejemnim poslopjem javne bolnice, da ne bi obiskovalci bolnikov, uradnici in uskižbenci ob dežju in snegu morali po mokrem hoditi a*i še bolj na mokrem stati. —11 Tlakovanje novega dela Masarv-kove ceste je že nad polovico dovršeno. Ker je pri tem delu zaposlenih dovolj delavcev, vreme pa nad vse ugodno, bo cesta do zime urejena in uporabna. Za to pride na vrsto Smartinska tn Valhar jeva, za tema pa tudi Še ostali del Resi je ve. —4j Nova Mlkličeva hotelska stavba je v sirovem zidovju že dograjena in bo, kakor čujemo, do zime pod streho. Ker je tudi to poslopje Štirinadstropno, je dokaj prostorno, udobno razdeljeno in se lepo ujema z ostalimi stavbami ob tej fronti. —lj Tragična smrt odvetnika dr. Šamana Ravnikarja. Včerai popoldne je krogia iz samokresa pretrgala nit življenja ljubljanskemu odvetniku g. dr. Romanu Ravni h a r j u, ki je bil šele nedavnorttfvoril pri svojem bratu dr. Vladimirju Ravnikarju odvetniško pisarno. Sedel je s svojo materjo doma, pila sta kavo in se pogovarjala. Pogovor je nanese! slučajno tudi na vojaški revolver, ki ga je imel pokojni kot reaervni častnik. Sin je prosil mater, naj mu prinese ievolver, ki ga je imela spravljenega. Men-da je hotel pogledati, če je revolver nabasan in ko ga je vzel v roke, je za donel strel in sadet v glavo se je dr. Roman Ravnihar zgrudil ter obležal mrtev. Truplo so na odredbo policijske komisije odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni Še ni bil dopolnil 40. leto. Njegove teniske ostanke polože v Četrtek ob 14.30 k večnemu počitku v rodbinsko grobnico- Bodi mu lahka zemlja! Težko prizadeli rodbini iskreno so-žalje! —lj Kaj je s dvorsko aro? Ura v stolpu ljubljanske univerze kaže že teden dna 8.80. Ali so jo morda pozabili naviti? če je pokvarjena, jo bo treba v doglednem času popraviti. —lj Povratek naših jnniorjev s Sušaka. Suoči ob 21.30 so se vrnili v Ljubljano s plavalnega tekmovanja na Sušaku z vlakom preko Karlovca juniorji Ilirije, ki so si priborili drugo mesto v državnem prvenstvenem tekmovanju. Na kolodvoru so jih pričakovali roditelji ter številni znanci in prijatelji sporta. Več juniorjev ter Nada Lam-pretova so pa ostali v Karlovcu, kjer se vrše danes skakalne tekme za državno prven stvo. —lj Ravnateljstvo dri. učiteljišča v Ljubljani javlja, da se bodo pričeli ponavljahu izpiti dne 26. avgusta. Vse te učenke naj se javijo tega dne pred 8. uro v ravnateljevi pisarni. Vpisovanje v 1. razred učiteljišča bo 1. septembra, v vse druge razrede učiteljišča, dekliške vadnice in v otroški vrtec pa 5- sepetembra. Otvoritevena služba božja je dne 9. septembra. One učenke, ki se nanovo vpišejo, naj prinesejo seboj krstni (rojsi- ^1 SCH1CHTOV ' ' RADI0N Majdica se lišpo. Majdica se pripravlja z mamico za izprehod. Obleče čisto opravo in v resnici dražestno izgleda. Med potjo vsi znanci občudujejo njeno novo oblekeo. .Saj ni nova, samo s Schichtovim Radionom je oprana* odgovarja ona vsa ponosna in vsi se z odobravanjem smejejo mali Majdici. SCHICHTOV PADI ON PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA ni) list in zadnje šolsko izpričevalo, — sa 1. razred je pogoj izpričevalo o nižjem tečajnem oziroma završnem izpitu in ne prekoračeno 17. leto starosti. — Podrobnosti o vpisu in pričetku šolskega pouka bodo pravočasno javljene v veži šolskega poslopja. —Ii Sokolsko društvo v Štepanji vasi proslavi 201etnico obstoja v nedeljo 9. t. m. popoldne na letnem telovadišču poleg gostilne Krega r. Pa smo zopet nasedli 8 pompozno reklamo napovedani cirkus je bil v splošnem velika potegavščina Ljubljana, 4. avgusta Da ne bomo hvalili vedno le drugih, moramo tokrat sami sebe. S svojo gosto Ijubnostjo se še nikoli nismo mogli tako po pravici pohvaliti kakor zdaj. Treba je pa povedati, da ne sprejemamo v Ljub* ljani gostoljubno le — n. pr. novih tramvajskih vozov m sploh vsega in vsakogar, temveč tudi senzacije vseh vrst in stopenj, vse nam je dobrodošlo ter naša ljubezen in spoštovanje ne poznata mej. Zaradi tega bi bilo zelo čudno, če bi napravili baš pri cirku izjemo, ki nas je danes zapustil. In ker smo že pri njem, jo najlepša prilika, da se nekoliko pomenimo o tem dragem gostu ki nam je tako dobrodošel ter mu je treba zaklicati tudi dobro odhodnico. Nismo mu hoteli greniti teh lepih dni v naši slavni prestolnici, odprl* smo mu prav dostojno roke in srca naste-žaj, da smo zdatf kar bolni od tolikšne ljubezni. Ali res no veste, kako je s to zadev- Prvovrstni mednarodni artisti ščino? Seveda, stvar ni tako preprosta, saj smo bili doslej vajeni občudovati od časa do časa kakšen povsem navaden cirkus. Tokrat pa... Naš poročevalec, ki ga je v nedeljo doletela velika čast, da je smel v cirku brezplačno sedeti, se je vrnil od predstave slabe volje kot s kakšnega tri dni trajajočega občnega zbora. Ni ga brcnilo divje žrebe, to je že res. Toda to ga ne veseli niti toliko, kot da je ves čas med predstavo stal pred njegovim sedežem jambor, ki mu je zakrival dobršen del senzacij tet ga varoval pred divjimi konji Če so ga pa gospodje namenoma posadili pred jambor, da bi mu senzacije ne škodovale, so seveda delali račun brez krčmaru«. Edini uspeh njihovega prizadevanja je bil. da so revež ni mogel potolažiti niti na primernejšem prostoru, ki si ga je seveda izbral sam. Cirkus je pač skrivnosten začaran svet, taksnega pa, kot rečeno, nismo vajeni ... V nedeljo je prišlo v Ljubljano tudi mnogo deželanov da vidijo čuda, ki jih je obetal cirkus. Neki kmet >je vprašal na Celovški cesti, kje je cirkus. Meščan mu je odgovoril, da je cirkus v cirku. oba pa v Tivoliju. Na to se je spomnil poročevalec, ko je občudoval cirkus v cirku. Seveda mu vsa zadevsčtna ni šla takoj v glavo. Sčasoma je pa razumel, zakaj so ga posadili za jambor. Pri prvi točki res še ni bilo duha ne sluha o senzacijah, saj so priskakljali ne-osedlani konjički v areno kot teleta, pozneje pa so vrstili čudeži s filmsko naglico ter je človek skoraj vse sproti pozabil, kar je videl. Pozneje se je poročevalec, ko ga je minila razdražen ost, spomnil marsičesa. Do pičice natančno se spominja, da je gracijosna miss Lucija na lovila na žici ravnotežje s somčnikom prav tako kot ga naše gracijoene Ljubljančanke s kranjskimi marelarrri na naših cestah. Opice so jezdile na ponijih prav tako kot nekdaj naše čarovnice na metlah in jih jo bilo res vredno občudovati, saj so skoraj prekosile kozake, prav gotovo pa so nadkrilHe eovrbove, ki niso niti jezdili, nego so le krotili divje konje odnosno so jih... toda na to se še povrnemo. Spominja se tudi, da so bđi žongler ji preoblečeni v Avguste in obratno, zato pa ne ve povedati, kdaj je šlo za šalo m kdaj za res. Najvežjo nalogo so imeli cowboyi. Kaj pa mislite, kilo bi še drugi mogel osedlatl divjega prerijskega konja, pravega pravcatega mustanga! Sicer sta bila za enega konja dva junaška cowboya, vseeno pa število krotilcev nič ne pomeni, če je konj tako ch^ji. Nesrečni poročevalec je obža- loval, da je zapustil varen sedež za jamborom, kjer bi vsaj ne videl, kako so ubogega konja ščegetali. Tako je pa seveda vse videl ter je mahoma razumel, zakaj morata biti dva krotilca. Pomislite, kako bi pa naj ubogi konj sicer divjal, brcal in poskakoval, če bi ga sedlal samo en cow-boy — saj vendar mora eden konja ščege-tati da divja, dočim mu drugi privezuje sedlo... Naloga prvega je seveda neprimerno težavnejša, vedeti mora namreč, kdaj je treba konjička podrezati in kje, potem pa, ko je že dovolj komedije in ko tovariš že zapenja jermene, mora nehati z vzpodbudnim ščegetanjem, sicer bi uspeh produkcije ne bil popom. In ko mu sedlo končno pripne na hrbet, se »divtje« revše umiri tako temeljito, da se sploh več no gane. Ubogi Avgusti! Zahrbtni cowboyi ao jim prevzeli najlepšo točko programa. Končno je poročevalec spoznal, da takšna zabava ni niti slabša kot tista na občnih zborih. Nikakor noče nikomur delati krivice. Se marsikaj je videl ter bi bilo treba seveda vse napisati in tudi to, kar se je slišalo. Toda slišalo se ni mnogo, razen nekakšnega bojnega krika maročanske skupine in pasjega laježa, ki je bil rudi gotovo uspeh dolgotrajne dresure. Ples pred in po sporedu — Jazz — Kuhinja in pijača odlična Se pravi, občudovali smo vse od kraja, le neka preprosta ženica je protestirala po tihem nekje v ozadju nad pregrešnim konjskim plesom. Konj nezaslišano plemenite pasme je namreč plesal čarieston, ki je sicer že iz mode, toda pregrešen je še vedno. Ko je nastopal slon, se je nekdo vpraševal, če redimo pri nas tudi slone. Ta misel mu je šinila v glavo, ko je razvil dreser stoječ na slonu našo trobojnico. Z ljudmi je pač težava, ker marsičesa ne razumejo, če sede za jambori aH, Če se jim nudi prost pogled na prizorišče takšnih neznanskih senzacij. Saj niso niti razumela, zakaj so prikazovale baš balerine vojaško parado in čemu je biLa sploh potrebna. Zlasti so se jezili možakarji, ki gledajo taksne dame najrajši v vse drugačnih kostumih, ne zapete od pet do vratu. Nekdo si je celo dovolil opazko, da maršira jo kot petelin na gnoju ter se je zanimal, komu je veljalo njih nevojaško mežikanje in zakaj je treba pri vojaški paradi mahati s takšnhni srednjeveškimi tunikami kot matador pred bikom, čflovek sicer res ni mogel po tuhtat i, čegavo vojaštvo so predstavljale balerine kljub sumljivo cikajocim barvam njih paradnih oblek, vendar ne moremo bki vsi tako ne-galantni. Kot rečeno, občudovali smo vse po vrsti m našega občudovanja niso niti zmanjšale tiskovne napake v programu, saj ima tiskarski vrag povsod vmes prste ter ne prizanese niti cirku, kateremu je pa bil naklonjen, saj je zaokrožil vsa števila navzgor. Tega ne smemo šteti v zk> niti korektorju, saj n. pr. števila kamel itak ni bilo mogoče ugotoviti, ko so defilirale mimo nas v zaključenem krogu ter jih ▼ resnica ni bilo konca ne kraja. Pri defileju narodov pa nekaterim ni bilo všeč samo to, ker ni bilo v sprevodu tiste kamele, ki »je prej predstavljala nekakšnega Arnavta z arnavtsko čepico na glavi, ker zaradi tega sprevod po njihovem mnenju ni bil popoln. Toda kdo bi mogel ustreči vsem! Saj niti tista šala, ko striže brivec plešastega, ki se je zdela nekaterim višek duhovitosti, ni bila všeč našim plescem. Moramo se ja potegniti zanje saj nas je cirkus itak dovolj obrii ter smo dovolj pošteno nasedli. Geniji slabi dijaki Kdor je v šoli odličnjak, ni vedno odličnjak v življenju. Naprotno, kaj rado se pripeti, da postanejo slavni oiii, ki so bili v šoli med srednjimi ali pa celo slabimi dijaki. To velja tudi za italijanskega pesnika Carduccija. Študiral je gimnazijo v Florenci in komaj je zlezel skozi. Zahvaliti se je moral samo prizanesljivosti profesorjev, da ni padel. Sreča njegova je bila, da v Italiji takrat še ni bilo treba polagati mature. Čez to srednješolsko barijero bi najbrž ne bil prišel. Pascoli se je tudi komaj prebijal od razreda do razreda, dokler se mu ni končno leta 1893 posrečilo dovršiti državne realne gimnazije v Florenci. Ni pa šlo gladko, dvakrat je imel ponav-Ijalni izpit. Samo v latinščini, grščini in zgodovini je imel dober red, v vseh drugih predmetih pa komaj zadostno ali nezadostno. Pozneje, ko je bil že sam gimnazijski profesor, se je vedno dobro zavedal, kako trda mu je predla v gimnaziji in zato je bil pri klasifikaciji dijakov zelo popustljiv; dijaki so ga imeli seveda radi, ker se ni bilo treba nobenemu bati, da bi padel. Ko je postal gimnazijski ravnatelj je vedno opozarjal profesorje, naj imajo z dijaki potrpljenje in naj ne pozabijo, da imajo poleg razrednice tudi srce. Zelo slab učenec je bil tudi Marconi, slavni izumitelj brezžičnega brzojava. Takoj v drugi gimnaziji je padel in le z največjo težavo je zlezel v višje razrede. Profesorji so trdili, da zanemarja učenje, ker se neprestano ukvarja z igračami. Njegove igrače so pa bile mehanika, fizika in kemija, za katere je bil Marconi ves navdušen. Zato slavni izumitelj nič kaj rad ne govori o svojih gimnazijskih študijah, pač pa o mojstrih, pri katerih se je učil mehanike in ki so znali oceniti njegove redke sposobnosti. Doktorat, ki ga Marconi ima, mu je bil podeljen leta 1904 honoris causa na univerzi v Bologni. Psi kralja Alfonza Bivši španski kralj Alfonz je velik prijatelj psov, posebno psov novofund-landske pasme. V svoji palači v Madridu je imel sedem takih orjaških psov. Cene običajne!! Pridi kmalu, da dobiš se prostor! V zgodovinski noči, ko je moral v največji naglici zapustiti svojo deželo, so psi menda slutili, kaj se godi. Polastil se jih je naenkrat velik strah, oči so se jim plaho svetile, nemirno so gledali priprave za odhod in na vse načine so skušali priti k avtomobilom, s katerimi se je odpeljal kralj in njegovo spremstvo. Pse so morali zakleniti v palačo. Palača je bila pozneje zapuščena in novofundlandski psi so ostali njeni edini prebivalci. Republikanska vlada je odredila, naj pse v palači puste in skrbe zanje. Tako so bili kraljevi psi preskrbljeni do zadnjega, ko so jih končno vzeli iz palače in prepeljali v privatne hiše. Enega je vzel predsednik društva za vartvo živali v Madridu, pet so jih vzeli drugi prijatelji psov in tako je ostal v kraljevi palači samo najmlajši »Ja-ckie«, ki straži sedaj gospodarjev dom. N06 AVICE i Ž.I60M zato Nujno ga potrebujeta. V ordinacijsko sobo prilomastita dva zdravnikova prijatelja. »Doktore, nujno te potrebujeva«. »Kaj se je pa vama zgodilo?« »Nama nič. Potrebujeva pa tretjega, da bi vrgli karte«. Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, dne 4 avgusta 1931 Ste v. 174 N. Lidin: Sin človekov Fantič je molče zatisnfl oči. Vohčok je še pripomnil: — To ni nič hudega, to se rado pripeti. Imeli smo ta tri, kakor si ti, m vsi trije so se izlizali. Dihaj enakomerno m ne obupuj... trpiš za svojega brata delavca, a tvoj brat trpi v tovarni ob grenkem strupu ah" pa obdelava zemljo. Tebi pa s tem ne bo nič pomagano, toda pomisliti moraš, da vsi okrog tebe trpe m talko ti bo v tvoji nesreči lažje. Jaz sem to temeljito poskusil, dragi moj. Pomenkoval se je z vsemi petimi, popravljal jim je odeje, dajal jim je piti, otipaval jim je žrle m sploh je bil cel VoSčok v beli čepici, z otožnimi, svetlo-modrimi očrni in svetlimi brčicami na dobrem obrazu, ki >e znal tako dobro skriti svoje trpljenje za vse — bil je sam za vse v tem zapuščenem domu, od koder so bifl zbežali vsi, ki so le mogli premikati noge, kjer se je tako strašno in mrtvaško širil bomtški duh po karbohi in jodoformu, Potem je prinesel iz kuhinje v lončku p rose-ne kase in pogretega belega kruha, ki ga je sam prejšnji dan iskal po Prireč&u. Jesti je dal vsakemu, kdor je Še mogel, onim, ki niso mogli požirati 3©di, je pa nalfl redke ovsene mezge in jim dajal zapiti z vodo. Ko je pa ranjence že objemal spanec, je hitel opravljat nešteta nujna dela; rx>mrval je v kuhinji posodo, grel vodo in pral rjuhe, da bi jih mogel zamenjati za okrvavljene. Obesil je perilo, pomil posodo in hitel nazaj v bolniško sobo. Ranjenci so bili utihnili, zunaj je jesenski dan počasi prehajal v večer. Električna luč je še gorela, Dimitrij Svidrigajlov je spal^ — njegovo trpljenje je zakril spanec, težko hropeč v njegovem grlu. Zvečer h pregledal ranjence, stopil je k Fjodoru Svi-drigajlovu in ga prijel za roko. Roka je ona težka in topla, toda tenka nit življenja ni več tekla med mišicami. Njegov podolgasti tenki nos je bil prekrasno izrezljan. Volčok je sedel k njemu, položil roko na vlažno Fedjino roko in ozke špranjice motnih oči so ga mirno gledale. Volčok je vzdihnil, zadrhtel je, za-kasljal in pogladil ranjencu, rekoč: — No, kaj hočemo, Fedja... je že konec ... ah, Fedka, Fedka. Jesenska noč z razjedenim ciganskim mesecem za oknom se je tiho vdala. Prve sovražne čete so prikorakale skozi zapadna vrata ob šestih zvečer in zasedle mesto. Nihče se jim ni postavil v bran, mesto je bilo mrtvo. Ranjenci so prišli na vrsto šele ob sedmih zjutraj. Ponoči je umrl še en fantič. Umrl je ob jutranji zarji v strašnih mukah kakor vsi s prestreljenimi pljuči. Samo Dimitrij Svidrigajlov je bil še živ, živ je bil troomo, strašno: njegov razparani trebuh je že smrdel in se nagk) napenjal. Trije vojaki so odvedli Volčka po hodnikih mimo operacijske sobe v pri-marijev kabinet. Stopal je med vojaki bodro, čeprav vso noč ni spal; čudil se je samo, kam in zakaj ga vodijo od ranjencev, v roki je pa še držal rjuho, s katero je hotel pokriti mrliča, pa rti mogel. Mladenič rdečih Kc, zelo tih, s starimi kapitan siki mi epoletami ga je vprašal: — Kako se pišeš? Volčok ga je mirno pogledal in odgovoril: — Vladimir Volčkov, po domače Volčok. — Kateremu polku pripadaš? — Kuhar pri vojni bolnici sem. Ko so pustili tu umirajoče težko ranjene, so me pustili pri njm... da bi imeli kaj toplega jesti. Mladenič ga je ošinil z utrujenim, malomarnim pogledom in vprašal: — Komunist? Tedaj je ocbovoril VoKok hitro, prepričevalno je položil roko na prsa, prepričevalno je stopil korak naprej... in odgovoril žarečih oči, kolikor je le mogel, prepričevalno, kajti mladenič je bil zelo utrujen in nerad ga n poslušal. Volčoik je dejal: — Ne, tovariš poveljnik, komunist pa že nisem, to se pravi v stranki nisem, ker je pa zdaj vsa oblast v rokah kmetov in delavcev, sem na strani vlade, namreč delavske m kmečke vlade, ker sem siromašen mužik brez zemlje in hiše, brez pridelka. Znam se pa prebijati skozi življenje, zato mi pravijo Volčok, in mislim, da sem si s poštenim delom zaslužil košček zemlje. . To je povedal plamtečih oči, tiščeč roko na prsa, povedal je to tako, da ga ni mogel razumeti ta mirni fantič, mnogo mlajši od njega. Volčok se ni prav nič jezil, ko je oficirček za rohnel: Dovolj! Potem so odvedli Volčka po hodnikih in po železnih stopnicah doli na dvorišče mestne bolnice. Rahlo je deževalo in na brezah je šelestelo orumenelo listje. Volčok je stopal zaupljivo za vojaki m zopet mu ni šlo v glavo, zakaj ga vodijo iz bolnice od ranjencev. Na koncu parka za bolnico so ga postavili vojaki pri steni pod brezo in odstopili nazaj. Volčok je zrl za njimi m ni mu šk> v glavo, zakaj so ga. človeka, ki je bil ostal pri ranjencih, da bi lažje umirali, privedli ob jutranji zarji sem; zaman je razmišljal, če ie storil tem svojim rojakom kaj hudega, da hočejo zdaj po svoje obračunati z njim. Zopet ie pritisnil obe roki na prsa in jim dejal prepričevalno, kolikor je le mogel: — Tovariši, rojaki moji dragi... mi vsi smo kmetje — kaj res ne moremo pravično razdeliti koščka zemlje, da imamo nerešeno vprašanje... Kar je zagledal obraze vojakov, stoječih blizu, zagledal je nekaj, kar mu je razširilo oči v nepopisni grozi, pritisnil de roke na prsa, hotel je povedati še zadnje besede tem ljudem, ki so mu bili rojaki in bratje, toda naenkrat... Fjodor Svidrigajlov je šel mimo njega tako blizu, da mu je srce zatrepetalo od radosti in groze; ne misleč nase S3 je Volčoik oprijel hladne Fedjine roke.. • Grad je prepeljal iz.Evrope v Ameriko Gost vladarja ameriškega javnega mnenja |e zadaje čase tudi nečakinja zadnjega roškega carja Ameriški Časniški kralj Hurst je postal skoraj legendaren junak, kakor je pravljična tudi njegova tipično ameriška karijera, saj je postal mož iz skromnega novinarja skoraj neome* jen vladar ameriškega javnega mne» nja. Hurst je sedaj neverjetno bogat, da niti sam ne ve, koliko je vredno njegovo ogromno veleposestvo San Simeon v Kaliforniji blizu San Franci* sca. Veleposestvo meri 240.000 akrov in se razprostira od morske obale da* leč tja do gorskih grebenov. Hurstova zemlja se razteza samo ob morju 80 kilometrov daleč. In sredi tega pro* stranstva stoji »Časa Grande«, palača, v kateri prebiva sam Hurst. Okrog pa» lače so manjše hiše in vile za bogata* ševe goste. Poleg tega krasnega vele* posestva ima pa Hurst še veliko hišo v New Yorku, grad v Walesu in grad na Long Islandu. Hurst je menda največji ljubitelj raznih zbirk na svetu. V njegovi pala* či so zbirke neprecenljive vrednosti. Njegova hiša v New Yorku je zidana tako, da sta po dve in dve nadstropji združeni v eno, da je mogel Hurst spraviti v hišo krasne stenske okraske in razne dragocenosti, pripeljane iz starodavnih evropskih gradov. Zbirke, določene za Hurstovo palačo, so pri* peljali na 60 tovornih avtomobilih. V velikem salonu palače visi šest gobe* linov, za katere je plačal Hurst 575.000 dolarjev. Posebno drage goste nastani milijonar v sobah, kjer stoji v spalni* ci postelja, na kateri je spal kardinal Richelieu. Sveže rože stoje v drago* cenih vazah, na stenah vise dela naj* večjih mojstrov. Blizu palače ima Hurst celo mu* zejsko mestece. Tu so že obnovili sta* ro angleško hišo, skrbno podrto v An* gliji, spravljeno v zaboje in prepeljano v Ameriko. V New York je že prispe* la ogromna množina zabojev z opeko in kamenjem z zgodovinskega gradu v Andaluziji, ki ga je kupil Hurst. Tu* di ta grad so podrli, vsaka opeka in vsak kamen je dobil svojo številko in v Ameriki bo starinski grad obnovljen tako lepo, da bo do najmanjših po* drobnosti enak onemu v Andaluziji. Prodaja tega gradu je dvignila v Špa* ni j i mnogo prahu. Pod pritiskom jav* nega mnenja je izdala odlok, da zgo* dovinski spomenik ne sme biti odpe* Ijan v inozemstvo. Toda Hurst ni za* man časniški kralj. Za ta dekret je iz* vedel prej, predno je bil objavljen in požuril se je, da je prepeljal v Ame* riko tri četrtine gradu. Ko je vlada zvedela, da je ostala samo še četrtina poslopja, je bil dekret razveljavljen in Hurstu so dovolili odpeljati v Ameri* ko še zadnje ostanke gradu, ki sami po sebi itak niso bili mnogo vredni. Hurst preživi većino leta na svojem veleposestvu. Vile za njegove goste so skoraj vedno zasedene in redki so dnevi, da bi ne imel milijonar 50 do 60 ljudi na obedu ali večerji. Ze 10 let morajo Hurstu vsak večer pokazati nov film. V njegov kino lahko hodijo tudi gostje in sede, kjer jim bolj uga* j a, razen na divanu, ki je rezerviran za gospodarja in one goste, ki jih izrecno povabi, da sede z njim. Med Hurstovimi gosti je zadnje čase tudi nečakinja zadnjega ruskega carja velika kneginja Marija Pavlovna. Sved* ska novinarka dr. A. Venzelova opi* suje svoje srečanje z veliko kneginjo pri Hurstu takole: »Z veliko kneginjo sva se srečati v palači ameriškega časniškega kralja Hursta. Nikoli ne bom pozabila tega srečanja Hurst je priredil visokemu gostu na čast v New Yorku obed, kakršnih je celo med ameriškimi milijo* 1 narji malo. Časniški kralj sam preživi večino leta na svojem gradu v KaM* forniji. V Ncw Yorku ima poleg lepe palače še štiri nadstropja vehkeja nebotičnika na brega reke Hudson* v najlepšem okraju mesta. Predno pri* deš v jedilnico, moraš skozi dolgo vrsto čudovitih galerij z okni, spominja* j očimi na cerkvena okna, kjer so spravljene prekrasne zbirke, predstav* ijajoče nekaj med opren*o samostana in muzeja V ogromni jedilnici, opremljeni ▼ srednjeveškem slogu cerkvene arhi> tekture, ki je v kričečem nasprotju z modernim slogom nebotičnika, so nam servirali svečan obed. Namesto rož je postavil Hurst sredi in:zc cel vino« grad, pripeljan iz Kalifornije. Pred vsakim gostom je visel skoraj pol me* rta dolg grozd kot originalen in pre* kiasen okrasek. VeLka knetjmia Ma» lija Pavlovna menda ie davno ni vide* tolikega bogastva in razkošja, ka* Lor pri Hurstu, ki ji je dal na razpo* ppc celo stanovanje« Na]tež]arodbina Za naj debelejšega moža na svetu je veljal doslej Anglež Daniel Lam* bert, ki je tehtal leta 1809 celih 658 funtov. Mož je umrl star komaj 40 let Njegov telovnik hranijo v nekem angleškem muzeju še sedaj kot veliko redkost. Širok je 180 cm, kar je sko» raj trikratna normalna širina. V Ame* riki je veljal za naj debelejšega moža E. Tltrman iz Philadelphije, ki je umrl pred dvema letoma, star 39 let. Tik pred smrtjo je tehtal 580 funtov, v času, ko je bil še zdrav, pa 630 funtov. O abnormalno debelih ženskah pra* vi j o, da žive delj kakor moški. Pred tremi leti je umrla v Danesburgu v ameriški državi Illinois Maud Weisso* va, ki je veljala dolgo za naj debelejšo in najtežjo Američanko. Tehtala je 510 funtov. Bolezen jo je pa pred smrtjo tako zdelala, da je tehtala sa* mo 270 funtov. Smrt jo je pobrala v 48. letu. V Cincinnati živi naj debelejša in najtežja rodbina sveta. To je rodbi* na Weitesova, ki šteje samo tri člane, tehta pa skupaj 1587 funtov. Najmanj odpade na očeta, ki tehta 552 funtov, mati tehta 560, sin pa 575 funtov. Zločinec v senu V Kosterovu blizu Plzni je prišlo v nedeljo do spopada med zločincem in orožniki. 211etni kmečki sin Eondr, ki so ga starši zaradi lahkomiselnega in zločinskega življenja zapodili od doma in ki je bil že večkrat kaznovan, je prišel na orožniško postajo in hotel ustreliti komandirja, s katerim sta imela še stare račune. Revolver se pa ni sprožil in napadalec je pobegnil. V bližini rojstne vasi se je zabarikadiral v kopico sena in začel streljati na orožnike, ki so ga zasledovali Orožniki so vso noč oblegali kopico, v kateri je bil Kondr skrit. Tudi oni so streljali, pa so menda slabo merili, ker se je zločinec vso noč uspešno branil. Enega orožnika je pogodil naravnost v srce. Šele proti jutru, ko so orožniki že dobro videli, so zločinca težko obstre-liTi, tako da je med prevozom v bolnico umri. Največja slovanska mesta Moskva šteje blizu 3 milijone prebivalcev, Leningrad okrog 2,500.000, Kijev nad pol milijona, skoraj pol milijona Odesa, Harkov in Baku, do 400.000 Rostov, okrog 300.000 Taškent in Tifus, okrog 250.000 Jekaterinoslav, 200 tisoč pa Nižnji Novgorod, Astrahan, Kazan, Saratov, Samara, Tula, Krasno-dar in Omak. Varšava šteje nad 1400.000 prebivalcev, Lodz nad 600.000, Poznanj, Livov in Krakov po 250.000, nad 200.000 Vilna, nad 100.000 Katovice, Lublin, Bvdgošt, Sosnovice, blizu 100.000 pa Čenstohova, Bialvstok in Hut Kralov-ska. Praga ima z okolico zdaj skoraj že en rnilijon prebivalcev, Brno okrog 300 tisoč. Ostrova z okolico blizu 200.000, Bratislava 150.000, Plzen nad 120.000, Liberec in Košice nad 70.000, Olomouc in Usti nad Labo 70.000, Ceske Budejo-vice z okolico blizu 60.000, Teplice, Ša-nov in Trnovanv nad 50.000. Beograd šteje okrog 250.000, Zagreb 130.000, Subotica nad 100.000, Sarajevo okrog 70.000, Ljubljana nad 50.000, Skoplje in Novi Sad blizu 50.000. Sofija ima nad 200.000 prebivalcev, Plovdiv okrog 100.000, Varna nad 60 tisoč, Ruščuk pa blizu 50.000. Iz tega pregleda je razvidno, da kažejo največji napredek mesta pri severnih Slovanih, dočim so pri južnih šele v razvoju. Mautner dobi visoke goste Antonu Habsburškemu je čestital k poroki z rumunsko princeso Tlears. tudi znani dunajski bankir Moritz Mautner in ga povabil na svoj grad v Bistrici, v katerem ima tudi nekaj spominom na Habsburžane. Te dni prile* rita Anton Habsburški in njegova žena z lastnim aeroplanom v Aspern pri Dunaju, od koder se odpeljeta z avtomobilom na grad Herrenstem pri Du* najskem Novem mestu, da p^setita Antonovega očeta, starega Leopolda Salvatorja. Potem se vrneta v Aspern in poletita z aeroplanom k bankirju Mautnerju. Mautner ima tudi lastno letališke, na katerem se je Anton IJab-Jourškt nekoč že spustil, ko je priletel iz Barcelone preko Curiha na Dunaj. 2e ta* kjat mu je bil bankir 'ci gr*d zelo všeč in zdaj je sklenil zgraditi si do najmanjših podrobnosti cn«k ;jrad na Bavarskem, kjer se hoće trajno nase* liti. Denar bo dala princesa Tleana, ki je zelo bogata. Anton Habsburški je hil do poroke siromaše i v Barceloni se je preživljal s predavanji o letalstvu in prevažanjem potnikov. Po po* setu bankirja Mautnerja odletita ola* da zakonca na Bavarsko, kjer si hočeta zgraditi grad. Vsako leto pa na* meravata preživeti nekaj mesecev v Parizu. Aeroplan, s katerim potujeta, je poročno darilo kralja Karla. Edison in ženske Slavni izumitelj Edison je zašel te dni med preroke, ne da bi slutil, da se dotakne s svojim prerokovanjem emancipiranih žensk. Dejal je, da bodo ženske čez 20 let že site javnih poklicev, da se vrnejo k domačim ognjiščem in da postanejo zopet to, kar so bile v dobrih starih časih — skrbne, dobre gospodinje. S tem pa seveda niso zadovoljna razna ženska društva. Zveza angleških trgovskih uslužbenk, ki šteje nad 60.000 članic, je poslala Edisonu ogorčen protest, v katerem je rečeno, da so sposobnosti moderne ženske tako velike, da bi bilo nespametno zaposliti jo samo v kuhinji, kjer more služiti edino le možu. Čez 20 let bo ženska po mnenju predsedstva omenjene organizacije ne le enaka moškemu, temveč ga bo v marsičem celo prekašala. Najtežje delo. »Jaz naj pometam po trgovini? Saj ste dejali, da imate za najtežje delo drugega«. »Da, toda ta inkasira denar«. Slab naravoslovec »Natakar, kakšna žival plava v moji juhi?« »Oprostite, gospod, na mrčes se ne spoznam«. V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Proti tuberkulozni dispenzar v službi socialno - higijenske borbe proti jetikl kot liudski in kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. Električne instalacije za hišno razsvetljavo in za pogon motorjev ter instalacije telefonskih central, hi Snih zvoncev in signalnih naprav. — Elektrotehniška delavnica za popravila. Strokovno in solidno delo ! Telefon št. 2003. IVAN BOGATAJ oblastveno konceeijonirano elektrotelinično podjetje LJubljana KONGRESNI TRG ŠT. 19, poleg nunske cerkve, Izjemno nizke cene! Postne hranilnice račun it. 12.610. Trgovina in tovarniška zaloga instalacijskega materijala, motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, 11-kamikov, kuhalnikov, modernih lestencev In svetiljk ter telefonskih aparatov in varovalk. MODROCE po 35.— Din predelujem. Otomane, divane, fotelje po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. SLAVIO FRANC, tapetništvo, LJUBLJANA, Rfr—fa* cesta 5. — Zabjak 14. 2183 IA6E SE ENOSOBNI DRUŠTVENI LOKAL, (lahko na dvorišču) po mogočnosti v pritličju blizu kolodvora. Pismene ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Kolodvore 0 2177 JUGOGRAD izvršuje solidno in najcene)e vso zgradbe tor tozadevne nacrte. — Inž. Srečko Pust — Inž. srh. Bogomir Pust. — Streliška 33, tet 2025. 86L star 80 let, s premoženjem in s stalno službo, želi resnega znanja s samostojno gospodično ali vdovo. Na premoženje se ne odra. Resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo Bata pod »Poletje 2193«. TOVORNI AVTO 2H—3% tone nosilnosti, nov aH rabljen, kupim. — Ponudbe s opisom in iđisjo na naslov: Brača Marcel ja, mlin, skrijevo — stanica Bakar. 2196 PEK. VAJENCA s vso oskrbo v hiši sprejme takoj Zorko Jeran, parna pekarna, Dunajska cesta 58. 2194 HIŠO Z VRTOM in nekaj polja, v lepem kraju pri glavni cesti prodam aH zamenjam. Pojasnila daje Lipov-nik, Limbus pri Mariboru. 2195 GOSPODIČNA s trgovsko Šolo, knjigovodstva, se sprejme za dve uri dnevno. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 2180 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bft-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Stingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno to sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matico Alfonz Breznik _ Mestni trg S. Najcenejša posojevaJnlca. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je dne 3. avgusta nenadoma preminul naš ljubljeni sin odnosno brat dr. ROMAN RAVNIH AR advokat in rez. pešad. kapetan L kL Pogreb bo v četrtek 6. avgusta ob 2. in pol od mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bo pokojnikovo truplo shranjeno v domači grobnici. Fany Ravnikar roj. Perme, mati Etbin Ravnikar, podpolkovnik v pok., Dr. Vladimir Ravnikar brata. Molimo za mir pokojnikove duše! MlutitiCatutni petph Qi o Omi 4*— Prejuje Jortp Zupana«. n Za »Narodno tiskarno« Fran Jezer**.« Za upravo la inaeratad det Uata: Oton CbriatoC, — Val r LJubljani.