Večina je navadnih delavcev brez izobrazbe. Prav njim bo najtežje najti ustrezno zaposlitev [foto';, Tomaž,Vreča) JJU7J 9770351 814014 udruga Mozirje z Mercatorje] KPC Ljubija Železnina1 I j^^»ZejeCTin?i!uć?,tel/5845tO^JBMBmiBl URSUSZINCALU % Mreža za ograditev pašnikov je pletena iz jeklenih žic višina 100 cm/8/30/100 m 12.996 SIT Vodovodni material, sanitarne garniture, armaturne mreže... flstäpxogranT Terme Snovik Vam nudijo kopanje v notranjih in zunanjih termalnih bazenih vodne atrakcije, vodne masaže hphhhmmh različne klasične ročne masaže K, j vrhunske solarije Ergoline j^H pestro kulinarično ponudbo Rpi s»*.» ■ restavracije POTOČKA K- - organizacija plavalnih tečajev’ I za odrasle in otroke ■ SKRB ZA ZDRAVJE IN REKREACIJO ~ Vsak dan telovadba pod vodstvom izkušenega fizioterapevta - vodna aerobika, plavalna ura -NOVO V LETOŠNJEM LETU: odprtje savna kompleksa TELEFON www.simer.st Verjetno najboljša okna ' lnvrata na svetu simer d.o.o., delavska 8, celje v sodelovanju Zadruga mozirje Elektrovaijena pocinkana in plastifidrana mreža višina 104 cm/25 m 13.992 SIT Betonske plošče 40x40 in 50x50, Tlakovci... Vse vrste lakov za premaz lesa in betona Keramične ploščice • Orahovica in Martex POSEBEJ UGODNO! BRAMAC OONAV - opečno rdeča - rjavo rdeča BRAMAC MARKANT • opečno rdeča CENE KOT JIH SE NI BILO! DOSTAVA NA DOM Z AVTODVIGALOM - možne šila na več obroke : obresti Terme Snovik ■ Kamnik d.o.o. Molkova pot 5,1241 Kamnik Uprava tel:01/830 86 02 CM/\1/||/ Recepcija tel:01/830 86 31 V MMk. . Restavracija tei.01/830 86 35 SVET TERMALNIH UŽITKOV IZPOD KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP SE V ZELENEM OKOLJU TUHINJSKE DOLINE NAHAJAJO NAJMLAJŠE IN NAJVIŠJE LEŽEČE SLOVENIJI. . ■V/o ZAVAROVALN IO A MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 Prenovljen paket individualnega premoženjskega zavarovanja Stanovanjska hiša • vključen strojelom vgrajenih instalacij (tudi indirektni udar strel) • svetovanje pri odpravi škode KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.0. KMETIJSKA TRGOVINA ŠMARTNO OB PAKI Tel*: 03/896-52-52 GSM: 051-317-024 GRADBENI MATERIAL BARVE IN LAKI VODOVOD, KANALIZACIJA, IZOLACIJA,... BELA TEHNIKA, ELEKTROMATERIAL, ... KMETIJSKI PROGRAM (GNOJILA, KRMILA, ŠKROPIVA,...) »Strokovno svetovanje FFS torek in četrtek« mmcnmwuxm > UREA 1/50 > PESNI REZANCI 1/30. > MREŽA ZA OVCE 1/100 ... > CEMENT 1/50........ 2.595,00 SIT/VR ....1.617,00 SIT/VR 14.100,00 SIT/ROLA ... 1.150,00 SIT/VR ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! DELOVNI CAS: 7.00 -18.00, SOBOTA 7.00 -12.00 VABLJENI K NAKUPU! OSREDNJA knjižnica Pred tednom dni smo se sodelavci Savinjskih novic udeležili seminarja Moč ustvarjalnega (so)-delovanja, ki gaje izvedel motivacijski trener Roy Goreya, avtor knjig Tam, kjer je volja, tamjepotinživl-jenjski diamant. Eden izmed glavnih poudarkov omenjenega seminarja je bilo postavljanje ciljev, ki ima pri doseganju uspeha, tako v zasebnem kot v poslovnem svetu, izjemen pomen. Največji strokovnjaki na področju osebnostne rasti so že pred časom ugotovili, daje sposobnost postavljanja ciljev in njihovega doseganja vrlina uspešnežev. Človek brez ciljev je kot ladja brez krmarja, ki plava po morju sem ter tja in je v neprestani nevarnosti, da se bo zaletela v čeri. Človek s cilji pa je kot ladja s krmilom in kapitanom, ki natančno ve, kam želi pripluti, zato neprestano korigira smer, ki ga na koncu pripelje na želeni cilj. Toda kljub tej zdaj že splošno znani resnici v nobeni rednišoli ne učijo, kako postavljati in dosegati cilje. Na srečo obstajajo seminarji in knjige, preko katerih se je mogoče naučiti teh sposobnosti, ne glede na to pa večina ljudine postavlja ciljev. Zakaj? Eden vodilnih strokovnjakov na tem področju Brian Tracyje ugotovil, da je prvi razlog prepros-tota, da ljudje niso resni.Želijo biti uspešnejši,želijo izboljšati svoje življenje, toda za to niso pripravljeni nič storiti. Drugi vzrok, zakaj si ljudje ne postavljajo ciljev, je, da (še) niso prevzeli odgovornosti za svoje življenje. Vso svojo energijo porabijo za iskanje izgovorov in obtoževanje drugih za lasten neuspeh. Tretji vzrok je občutek krivde in manjvrednosti. Kdor globoko v sebi misli, da si uspeha v življenju nezasluži, ker so mu že od malega govorili, daje le nepomemben, grešen posameznik na Zemlji, res ne more uspeti. Četrti vzrok je nepoznavanje pomembnosti postavljanja ciljev, peti vzrok je nepoznavanje načina postavljanja ciljev, šesti vzrok je strah pred zavrnitvijo, sedmi, poglavitni vzrok pa je strah pred neuspehom. Ta je pravzaprav največja ovira za uspeh odraslih. Želite spremeniti svoje življenje na bolje? Pokličite me, poznam ljudi, ki vam lahko pomagajo, da boste dosegli stvari, o katerih ste doslej samo sanjali. Ali pa si niti sanjati ne upate? Odločitevje vaša, vi sami (in nihče drug) ste odgovorni za svoje življenje. Tretja stran Aktualno: Zaposlene v Glin Žagarstvu je strah negotove prihodnosti Korupcija pri nas: Ste že nakazali podkupnino? Peleti d.o.o.: Stekla poskusna proizvodnja Ljubno ob Savinji: Predstavitev mladih podjetnikov 90 let Ljudmile Kranjc: V življenju je potrebno veliko potrpljenja.9 Jože Horvat - Jaki: Razstava del umetnika v Mariboru Zapojmo Evropi Veselja ni brez pesmi. SKK Ljubno BTC: Še z večjim optimizmom v novo sezono .... 21 Na naslovnici: Le usposobljen in izobražen gasilec je dober gasilec ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št 20,14. maj 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZAPOSLENE V GLIN ŽAGARSTVU JE STRAH NEGOTOVE PRIHODNOSTI Z odpravnino na cesto Po tistem Ro so lastniki in upniki nazorske firme Glin Žagarstvo razkrili načrte, je postalo delavce strah. Za delovna mesta in eksistenčno prihodnost, saj naj bi po najbolj črnih napovedih od sedanjih 220 zaposlenih vžagarski in stavbni proizvodnji delo ohranilo 140 delavcev. Za ostale naj bi poiskali primerne rešitve znotraj Glinovih firm oziroma jih upokojili. Takšen je ustni dogovor, brez kakršnegakoli zagotovila, da se bo »mehka« varianta odpuščanja tudi v resnici zgodila. Kriza v nazorski lesni industriji seveda ni od včeraj, zato delavci rešitvam, ki jih je sprejela zadnja skupščina, preprosto ne verjamejo, saj so prepričani, da se v sedanjih razmerah bolj kotfirma rešujejo tisti, ki so spravili podjetje vskrajno nezavidljiv položaj. Nezadovoljstvo zaposlenih, nijih malo, ki so pustili na Glinu zdravje in najboljša leta, je razumljivo precejšnje. Tudi zato, kersojim vodilni še pred desetimi leti govorili, da je potrebno potrpeti in zategniti pasove, zato, da bo prihodnost manj problematična. Velikokrat videna zgodba se bo očitno končala z odpuščanjem ljudi, ki so v zakonitostih kapitalizma edino in samo v mezdnem odnosu. Lahko bodo zadovoljni, če bodo dobili odpravnine, pri katerih bo sodeloval tudi sindikat podjetja. Njegov predsednik Igor Kalin je prepričan, da bi morali probleme začeti reševati pravi čas. O imenih odgovornih za nastali položaj ne govori. Preprosto zato, ker je povsem na dlani, kateri so v zadnjem desetletju krojili usodo ne samo Žagarstvu, ampak celotnemu Glinu. Izgovarjati se na krizo v slovenski lesni industrijije po Kalinovem mnenju Igor Kalin, predsednik sindikata v Glin Žagarstvu (foto: EMS) prepoceni in hudo poenostavljena trditev, v kateri je seveda tudi nekaj resnice. »Koje novo vodstvo prevzelo firmo, je bila blagajna prazna, zato smo se sporazumeli za nekajdnevni zamik plač za obdobje treh mesecev. Plače so minimalne, brez slehernih stimulacij oziroma dodatkov. Vse je v minimalni plači. Takšen sistem je uveljavljen od prvega do četrtega tarifnega razreda, kar v praksi pomeni, da delavci s petindvajsetimi leti delovne dobe prejemajo dodatke do minimalne plače. Pretekli teden smo se z vodstvom firme pogovarjali o izplačilu regre- sa. Obljubljeno je bilo, da ga bodo poskušali izplačati do roka. Gre za ustni dogovor in obljubo, saj pisnega zagotovila nismo dobili, čeprav smo ga zahtevali. V preteklosti smo se precej pogovarjali z zdaj že bivšim direktorjem, kije bil precej socialno usmerjen, saj v vseh letih ni nikogar postavil na cesto. Čepravje bilo vsem jasno, da v takšni obliki ni mogoče preživeti, smo celo pogodbene delavce zaposlovali za nedoločen čas,« Igor Kalin razlaga brez dlake na jeziku. V sindikatu jim je seveda jasno, da so njihove sedanje težave tudi posledica mačehovskega ravnanja države oziroma Slovenske razvojne družbe, s katero so pretrgali popkovino pred dvema letoma. Nič manjši problem ne predstavljata starostna in izobrazbena struktura zaposlenih. »Večina je navadnih delavcev brez izobrazbe. Teh ljudi je največ in prav njim bo najtežje najti ustrezno zaposlitev, če se bodo z borno odpravnino znašli na cesti. Preveč je tudi neproduktivne režije,« poudarja Kalin, ki povsem deli razmišljanje tistega dela zaposlenih, ki so prepričani, da sedanji scenarij reševanja žagarske in stavbne proizvodnje ne bo zagotovil preživetja. Savinjčan VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Nujno potrebna dela na plazovih Vlada Republike Slovenije je prejšnji teden sprejela spremembe in dopolnitve programov ukrepov za odpravo posledic plazov velikega obsega za letošnje leto, in sicer za plazove Stovže v občini Bovec, Slano Blato v občini Ajdovščina in Macesnik v občini Solčava. Spremembe in dopolnitve programov ukrepov temeljijo na ugotovitvah strokovnega odbora o nujno potrebnih delih za preprečitev širjenja plazov, ki jih je treba izvesti takoj, predvsem zaradi zavarovanja preprečitve posledic nadaljnjih erozijskih procesov ter vzdrževanja doseženih rezultatov uspešno izvedenih ukrepov. Komisija za plazove je ugotovila, daje treba sprejeti program ukrepov za odpravo posledic plazov velikega obsega popraviti predvsem zaradi izvedbe nujnih del za ustalitev plazov oziroma preprečitve nadaljnje škode na državni cestni infrastrukturi v Logu pod Mangrtom in na plazu Macesnik. Popravki programov se nanašajo predvsem na notranje prerazporeditve, saj se obseg sredstev v višini dobre 1,4 milijarde tolarjev, zagotovljenih s sklepom vlade iz decembra lani, ne spreminja. KF KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Redki kmetje izkoristili volilno pravico Za nedeljske volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) je značilno, da je volilno pravico izkoristila skromna manjšina volilnih upravičencev. Po ponedeljkovih neuradnih podatkih je bila na volitvah najuspešnejša Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja dosedanjega predsednika Petra Vriska. Po prav tako neuradnih podatkih je bil iz Zgornje Savinjske doline v svet zbornice izvoljen Stanko Zagožen iz Ljubnega ob Savinji. Dosedanji predsednik Območne enote KGZ Slovenj Gradec Andrej Presečnik, kije istočasno tudi direktor mozirske Zadruge, nam je povedal, da je bila v prvem zborničnem mandatu Zadruga oziroma Zgornja Savinjska dolina na nivoju območne enote ustrezno zastopana. Presečnik je bil presenečen nad izredno slabo volilno udeležbo, kije bila na nivoju države komaj 12 odstotna, medtem ko se je na območju slovenj- graške enote volitev udeležilo okroglih 15 odstotkov, sicer obveznih članov zbornice. »Na nivoju zbornice bo potrebno narediti temeljit razmislek, saj je očitno, da večina članov organizacije ni sprejela za svojo. V ureditvi, kakšno imamo v Sloveniji, je zbornica edina zastopnica kmečkih interesov, ki ima tudi zakonsko podlago. V prvem mandatu seje izkazalo, da državni organi prosijo zbornico za razna mnenja pri sprejemanju za- konodaje, čepravje seveda drugo vprašanje, koliko to mnenje tudi upoštevajo. Vtem smislu je potrebno članom na ustrezen način predstaviti pomen zbornice. Drugo pa je, koliko je kdo zadovoljen s kadrovskimi postavitvami znotraj organov. Vendar, zato so volitve, na katerih lahko posameznik vsaj teoretično vpliva na kadrovsko politiko,« je še dejal Andrej Presečnik. Savinjčan Aktualno ssaeaMHiiaai--—- KORUPCIJA PRI NAS Ste že nakazali podkupnino? Po raziskavi urada za preprečevanje korupcije je na začetku letošnjega leta kar 62 odstotkov managerjev menilo, da je korupcija v poslovnem prostoru velik problem. Mišljenje 24 odstotkov vprašanih je, da na poslovanje podjetij v največji meri vpliva korupcija javnih uslužbencev, še posebej na področju javnih naročil. Polovica jih celo misli, da je korupcija neizbežen del ekonomskega sistema. Na vprašanje, kolikšen delež pogodbene vrednosti mora podjetje njihove branže običajno nameniti za dodana neuradna plačila uslužbencem ali funkcionarjem, da pridejo do posla, je 68,3 odstotka anketirancev izjavilo nič oziroma ne vem. Torej.vse ostalo pomeni korupcijo, je povedal Boštjan Pelko, vršilec dolžnosti direktorja urada za preprečevanje korupcije. Torej se podkupovanja poslužuje slaba tretjina. Mednarodna organizacija Transparency International vsako leto objavi spisek držav glede na stopnjo korupcije. Slovenija seje lani uvrstila med prvo trideseterico najmanj skorumpiranih držav na svetu. Bila je uvrščena na 29. mesto, leto poprej pa na 27. Donedavna je tudi za nas v nekaterih državah Evrope denar namenjen korupciji spadal k poslu in davčnim olajšavam za države izven Evropske unije. V Sloveniji očitno zaostajamo na področju standardov in kodeksom etike v gospodarstvu. Pravila igre namreč delajo korupcijo prepoznavno. Seveda pa morajo biti poenotena. Po novem naj bi več pristojnosti od urada imela novoustanovljena komisija za preprečevanje korupcije, toda samo v smeri preventive. Ljudje, ki dajejo podkupnino, največ prispevajo k temu, da se bo korupcija tudi v prihodnje nadaljevala. Temu je po večini vzrokto, da sodni mlini meljejo počasi. Ta čas, ko teče postopek, bo o zadevi, za katero ste prijavili nekoga, ta isti še vedno odločal o vaši usodi. Najbolj velja seveda to, da če korupcije nihče ne išče,je ni. Kadar niso jasno določena pravila, lahko rečemo, da ni korupcije. Brez želje po razrešitvi prijavljenih primerov, tudi ni obremenilnih razsodb. Premalo šolani kadri ali pa jihjezgolj premalo, mar ni to posledica tihe privolitve državnih organov v takšno stanje? Ni prav, da nekdo, ki je plačan za svoje delo, dobi dodatno pregrešno drago darilo. Še posebej, če je bolje plačan od nas. Korupcija se pojavlja vzdravstvu (darila, denar), politiki (financiranje, lobiranje strank), gospodarstvu (odločanje direktorja v podjetju), javnem sektorju, državni upravi, sodstvu, tudi pri uslužbencih mednarodnih institucij, v šolstvu (izpiti) ... O naših usodah dostikrat odločajo državni uradniki, politiki, direktorji, sodniki, policisti, cariniki, profesorji... In res je težko prijaviti človeka, ki je na delovnem mestu, kjer odloča o naši usodi. Lahko pa seveda pogledamo z druge strani. Če ne moremo preko vrste, je to mogoče prilika, da si najdemo vsaj kakšen posel, kjer bomo pravila igre postavljali mi in bodo drugi odvisni od nas. Igor Solar Naša anketa Smo skorumpirani? Olga Berložnik, Nazarje Pojem korupcija mije sicer poznan, a s tem, kakšno vlogo ima na naši državni ravni, se nisem nikoli preveč ukvarjala. Državna uprava me sicer jezi, saj stvari nikoli ne potekajo tako kot bi morale, a ker večjih opravkov tam nimam, še tudi nisem naletela na kakšen primer podkupovanja. O stanju na tleh naše doline, sploh naše občine, pa ne bi dajala komentarjev. Gregor Verbuč, Mozirje Jaz mislim, daje podkupovanja na državni ravni zagotovo veliko. Pri svojem delu sicer nisem doživel kakšnih omembe vrednih poskusov podkupovanja, a najbrž le zato, ker pač nismo bili dovolj zanimivi! O korupciji pri nas, v dolini, pa še niti nisem razmišljal, verjetno pa se kaj večjega ne dogaja, saj je naša dolina precej zaprta inje zato premalo interesa, kar je po eni strani pozitivno, po drugi pa spet ne. Katarina Brezovnik, Bočna S korupcijo se seznanjam predvsem preko medijev in kot izgleda, je tega kar veliko. Vsekakor preveč, vsaj za moje pojme. Kar pa se tiče naših krajev, bi rekla, da podkupovanje ni kaj hudo razširjeno. Tudi sama niti z majhnimi darili, kot so kava ali steklenica vina, ne podkupujem za opravljene storitve, ker se mi to ne zdi pošteno, nekateri pa to pojmujejo kot majhno zahvalo, kar konec koncev tudi ni podkupovanje. Marija Brezovnik, Šmihel O korupciji se zadnje čase veliko bere, in to zagotovo ni dobro. Sama s tem sicer še nisem imela opravkov, verjamem, da se na državni ravni zagotovo marsikaj dogaja, dvomim pa v to, da bi bila skorumpirana tudi naša dolina. Seveda se marsikdo svojemu zdravniku ali kakšni javni delavki zahvali s kavico, tudi sama sem se že, a to nikakor ni pozornost. Korupcija mije seveda poznana. Gotovo je podkupovanja tudi pri nas, v Sloveniji, kar precej, res pa je tudi, da se vsako stvar da napihniti. Bilo bi pa dobro, da se vse stvari, kjer nekako "smrdi" po korupciji, tudi raziščejo. Kar pa se tiče Zgornje Savinjske doline, se mi zdi, da tukaj kakšne velike korupcije ni, v to sem skorajda prepričan. Če ljudje za dobro opravljeno delo dobijo kakšno kavo, je to le izkaz človekove hvaležnosti, tu o podkupovanju ne moremo govoriti. Če bi tudi na državni kavico ali buteljko, potem bi bilo še vse v redul Roman Kronovšek, Mozirje Podkupovanja je v naši državi ogromno, gre pa seveda za več vrst korupcije. Ena je managerska korupcija, oziroma nagrada za uspešno opravljeno delo, ki je v svetu tudi sprejeta, druga pa je korupcija, predvsem značilna za naše politike. Ta pa je škodljiva, se ne rešuje, ponavadi ni sankcij, kartudi kaže na njeno veliko razširjenost. Tudi v naši dolini je zagotovo kakšen primer podkupovanja, a dolina je verjetno premajhna za kakšno večjo skorumpiranost. Pripravila Tatiana Golob, foto: Franjo Atelšek NAZARJE Stekla poskusna proizvodnja pelet V kompleksu nazorske tovarne ivemih plošč je začelo z delom podjetje Peleti d.o.o. proizvodnja lesnih biomasnih goriv. Podjetje sta ustanovila Brest Pohištvo Cerknica, ki je lastnik proizvajalca ivemih plošč Glin Tip Brest, in Istrabenz Energetski sistemi. Naložba v peletimo linijo v Nazarjah je vredna 1,6 milijona evrov. V prvi fazi bodo proizvedli 120 kubikov peletov na leto. Opremo za polnjenje, transport, peletizacijo in ovijanje sta dobavili Gopack in Epi Pack. V Istrabenzu Energetski sistemi nameravajo med drugim pripraviti projekt za oblikovanje širšega grozda za energetsko izkoriščanje lesne biomase. Magister Ivo Glušič, tehnični direktor, in Irena Turk, direktor nazarske tovarne ivernih plošč, pravita, da bo podjetje Peleti začelo z redno proizvodnjo predvidoma še ta mesec (foto: EMS) »Podjetje Peleti bo začelo z redno proizvodnjo predvidoma še ta mesec,« sta povedala Irena Turk in mag. Ivo Glušič, direktorica in tehnični direktor nazarske tovarne ivernih plošč, ki sta zadolžena tudi za vodenje proizvodnje peletov. »Večino proizvodov bomo prodali na italijanski trg, nekaj peletov bomo prodalitudi vSIoveniji in Avstriji. Gre za nove proizvode, zato Slovenija še ne pozna standardov za goriva, ne za pelete in ne za brikete. Bislvena je kakovost proizvodov, saj je jasno, da gre pri lesni biomasi za perspektivni vir obnovljive energije.« S prodajo peletov se bodo ukvarjali v Istrabenzu. V Nazarjah računajo na odsluženo leseno embalažo in žagarske lesne odpadke ter lesne ostanke v gozdovih. S surovino zaenkrat ne bo problemov, zagotavlja Glušič, ki oprezno dodaja, da trditev drži samo za normalne tržne pogoje. Vsekakor pri nakupu surovine še zdaleč ne računajo samo na Zgornjo Savinjsko dolino. Pridobitev je seveda pomembna tudi z vidika zaposlovanja, saj bodo potrebovali kar nekaj ljudi primerne izobrazbe, tehnične oziroma lesarske smeri. »Pri 300-milijonski opremi želimo zaposliti primerno usposobljene ljudi. Čeprav ugotavljamo, da vlada vtem okolju precejšnja nezaposlenost, ljudi, ki bi bili strokovno podkovani in tudi sicer pripravljeni sprejeti izziv, preprosto ni,« ugotavlja tehnični direktor nazarske tovarne ivernih plošč. Savinjčan SLOVENIJA MED ELITO EVROPSKIH DRŽAV Vstop v EU ne pomeni samo mleka in medu Preživeti smo "magični" prvi maj, ki smo ga bolj ali manj željno pričakovali debelo desetletje. Če smemo verjeti, je Slovenija v političnem smislu postala Evropa, čeprav je več kot očitno, da Evropa še zdaleč ni Slovenija. Posledice vstopa v EU bodo k nam prodirale počasi, vendar zanesljivo. Med prvimi znanilci novih časov so nekatere nove, razumljivo, višje cene. Delovno intenzivne panoge se bodo srečale s cenejšo konkurenco, ob tekstilcih je nelagodje pred konkurenco zajelo tudi lesarje, oboji so bili že brez EU v dovolj nezavidljivih težavah. V zadnjih letih je bilo največ kovati tudi ugašanje ne-besed in zdaleč največ bojazni konkurenčnih podjetij živilsko- ter ugibanj deležno kmetijstvo, ki je tudi znotraj EU najbolj občutljivo področje. Brez bojazni za verodostojnost je mogoče trditi, da se bodo kmetje spopadli z leti boja za preživetje. Najbolj izrazite negativne plati vstopa se bodo gotovo odražale v znižanju odkupnih cen mleka, ukinile ali občutno se bodo znižale izvozne spodbude pri vinu, mleku in mesu in sploh so na obzorju slabši časi za predelavo mleka. Slovenske trgovine bodo preplavili tuji izdelki, kar slabi konkurenčno moč domačim proizvajalcev, realno pa je priča- predelovalne industrije. V resnici in na srečo ima evropska kmetijska zgodba tudi drugo plat medalje, saj se po vstopu obeta več denarja za subvencije kmetom, ponujajo se novi, plačilno sposobnejši prodajni trgi, kot je bil balkanski. Z reformo skupne evropske kmetijske politike bodo pridobile manjše in hribovske kmetije, proračunski denar se ne bo delil več »po domače«, pri izvozu v države EU pa je realno pričakovati rahel dvig cen in na drugi strani znižanje uvoznih cen iz EU in držav Cefte. Savinjčan MODNA KONEEKIJA ELKROJ V Evropo z novim logotipom Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se konkurenca na trgu še dodatno povečuje. To še posebej velja za konfekcijski trg, kjer podjetja vlagajo ogromna sredstva v promocijo, oglaševanje in odnose z javnostmi. Tako sta na primer Elkrojeva domača konkurenta Mura in Labod lani za oglaševanje porabila 25 oziroma 11 milijonov tolarjev. Elkroj je v zadnjih letih manj vizualno komuniciral, ob spoznanju, da brez oglaševanja ni mogoče uspešno pozicionirati blagovne znamke, pa so se v podjetju odločili za logotip. Po zadnjih raziskavah blagovno znamko Elkroj pozna skoraj vsak Slovenec oziroma 89 odstotkov anketirancev. 17 odstotkov izmed njih bi tudi kupilo hlače Elkroj, čeprav so anketiranci na splošno menili, da znamka Elkroj zveni zastarelo. Tržniki so ugotovili, daje ime Elkroj v evropskem prostoru premalo učinkovito za promocijo modne blagovne znamke. Kot je v tovarniškem glasilu zapisal komercialni direktor Elkroja Leon Pekošak, so se v podjetju po premisleku odločili za kompromis: ime so zadržali, spremenili pa so njegovo pojavno obliko - logotip. S tem se spreminja tudi celotna vizualna komunikacija, v kateri se Elkroj sedaj predstavlja manj produktno in bolj s celostno podo- bo oziroma imidžem. Novi logotip je oblikovan v črno-beli varianti, ki je bila izbrana na osnovi tržnega koncepta proizvodov, ki se cenovno uvrščajo v zgornji srednji razred in izražajo modno eleganco, kakovost in sodobne trende oblikovanja. Barvna nevtralnost zagotavlja barvno usklajenost logotipa povsod, kjer se pojavlja, in njegovo brezčasnost. »Komunicirati želimo življenjsko, preprosto in pozitivno,«je še zapisal Pekošak. Novi Elkrojev znak je že mogoče videti na jumbo plakatih širom po Sloveniji, seveda pa se bo zaradi kompleksnosti procesa zamenjave tu in tam do konca letošnjega leta še pojavljal tudi stari logotip. Franci Kotnik LJUBNO OB SAVINJI Predstavitev mladih podjetnikov V prostorih ljubenske šole so v petek pripravili 3. regionalni podjetniški forum, na katerem so sodelovali učenci 7. in 8. razredov, ki izdelujejo svoje poslovne načrte. V načrtih so predstavili vse faze, od prve podjetniške ideje do končne realizacije, vključno s stroški. Svoje poslovne načrte so predstavniki podjetniških krožkov za osnovnošolce tudi predstavili, komisija pa je izbrala najboljše, ki se bodo udeležili državnega podjetniškega foruma. Na Ljubnem seje predstavilo okoli 250 otrok iz 20 osnovnih šol Celjske in Koroške regije. Domači osnovnošolci so si v preteklem letu prislužili naslov regijskih prvakom, zato so bili letos gostitelji. Seveda bi brez izrednega posluha županje Anke Rakun in Občine Ljubno, kije v celoti pokrila organizacijske stroške, težko izvedli precej zahteven projekt. »Zanimivoje, da so se izredno izkazali učenci, ki po učnem uspehu ne blestijo. Imajo ideje in jih znajo tudi realizirati, kar pomeni, da se nam za Bodoči ljubenski podjetniki že dve leti uspešno delujejo pe4 mentorstvom Urške Plesnik (foto: EMS) JSf - lil ■ » - /- J f - 1 j» — m prihodnost teh učencev ni potrebno bati,« je ob Rajko Pintar, ravnatelj OŠ Ljubno, letošnjem podjetniškem forumu strnil ugotovitve Savinjčan USTANOVITEV SVETA PARTNERJEV V ospredju odpiranje novih delovnih mest »Vizija je tista, ki nas pelje naprej. In z ustanovitvijo Sveta partnerjev sledimo tej viziji.« To so besede Srdana Arzenška, direktorja območne službe Zavoda RS za zaposlovanje in predsedujočega novoustanovljenega Sveta partnerjev, ki šteje 15 članov, njegova prioritetna naloga pa bo priprava programov za odpiranje novih delovnih mest v regiji. Kot je na tiskovni konferenci v sredo, 14. aprila, ko je bil Svet partnerjev tudi formalno ustanovljen, poudaril Arzenšek, sta osnovni načeli sveta partnerstvo in socialni dialog, temeljni cilj pa postati ključni sooblikovalec in izvajalec politike zaposlovanja in razvoja človeških virov v regiji. Svet sestavljajo predstavniki občin, gospodarskih in obrtnih zbornic, reprezentativnih sindikatov, izobraževalnih institucij, regionalnih razvojnih agencij in ostalih interesentov na trgu dela. Nekaj teh predstavnikov seje udeležilo tudi tiskovne konference, med njimi direktorica gospodarske zbornice Alenka Avberšek, ki je dejala, da verjame, da lahko skupaj z ostalimi partnerji sveta naredijo več, zlasti, če jim bo namenjenih dovolj sredstev. V njenem mnenju seji je pridružila tudi Mira Videčnik, sekretarka območne zveze svobodnih sindikatov, ki hkrati upa, da bo s pomočjo Sveta partnerjev tako vsakomur omogočeno, da pride do svojega poklica. Prva konkretna naloga sveta, kjer že potekajo prvi pogovori, je uspostavitev baze mladih kadrov, ki je nujno potrebna tudi po besedah Avberškove, problematika mladih pa je tudi letošnji poseben cilj območne službe Velenje, ki želi tudi s pomočjo Sveta partnerjev zmanjšati delež mladih, starih do 26 let, med brezposelnimi s 31,4 na 29,5 odstotka. V upravni enoti Velenje j e mladih brezposelnih kar 40 odstotkov, kar je še dva odstotka več, kot na celotnem sav-injsko-šaleškem delu območne službe. Brezposelnost je prvič tudi za dober odstotek nad republiškim povprečjem, kjer brezposelnost trenutno znaša 12,3 odstotka. Kot so prepričani v Svetu partnerjev, bodo lahko vsi člani skupaj bolje vplivali na oblikovanje primernih programov aktivne politike zaposlovanja, se še aktivneje ukvarjali s trgom dela in tako učinkovito dosegali visoko zastavljene cilje. Tatiana Golob NOVA ŠTIFTA Podjetniška pobuda Na Tomanovi kmetiji nad Novo Štifto so se pred leti odločili, da bodo prihodnost domačije gradili tudi s pomočjo izletniškega turizma, za kar je na tem hribovskem območju prvi pogoj primerna cestna infrastruktura. Dva kilometra relativno slabo prevozne gozdne ceste seveda ni privabljalo kaj prida izletnikov, zato sta se gospodarja Viktor in Erika Veršnik skupaj z občino Gornji Grad odločila za rekonstrukcije ceste od Črnivca do njune domačije. Kar seveda pomeni, da bodo tudi stroške delili na dvoje. Investicija je ocenjena na 1,5 milijona tolarjev, obsežna dela naj bi delavci GG Nazarje zaključili do konca maja. Po zagotovilih tajnika občine Gornji Grad Jožeta Pozniča bo cesta prevozna tudi za manjše avtobuse, po posegu pa bo cesta urejena do te mere, da dobi status javne lokalne ceste. Savinjčan Rekonstrukcija ceste od Črnivca do domačije Veršnik je ocenjena na 1,5 milijona tolarjev / (foto: EMS) OBČINA LUČE Razsvetljava, most in še kaj V občini Luče so v preteklem letu precej časa in energije namenili izdelavi prostorskih aktov in drugih razvojnih načrtov, potrebnih za izvedbo raznih projektov. Med večje zalogaje gotovo sodi nov Logarski most, za katerega so podpisali aneks h pogodbi. Znano je, da je prejšnjega leta 2000 odnesla narasla voda. Za začasno rešitev je poskrbela država z vojaškim mostom, ki ga bo, ob tem, da je skrajno nefunkcionalen, potrebno vrniti, zato so v Lučah poiskali rešitev, ki bo po mnenju župana Cirila Rosea trajno zadovoljila potrebe ljudi v zaselku Raduha. »Nov betonski most nameravamo zgraditi dobrih sto metrov nižje od sedanjega, v neposredni bližini avtokampa. Prepričan sem, da prinaša takšna rešitev same dobre stvari: dovolj stran bo od glavne ceste, kar pomeni, da bo možno narediti optimalne nagibe in zagotoviti normalen izvoz na glavno regionalno cesto. Celotna investicija z vsemi priključki je ocenjena na 50 milijonov,« pravi župan Ciril Rose. Povsem razumljivoje, da razvojne usmeritve terjajo urejeno cestno infrastrukturo, h kateri sodi tudi ulična razsvetljava. V teh dneh so za- čeli z izvedbo razsvetljave proti Boltinovem travniku, kjer naj bi na precej ozkemu in temnemu odseku ceste kmalu zasvetilo 12 svetilk. Za ta namen so v občinskem proračunu rezervirali 9 milijonov tolarjev, istočasno z elektriko pa nameravajo temu zaselku zagotoviti nov vodovod. Spremembe se obetajo tudi v Spodnji vasi, kjer bodo obnovili kanalizacijo in vodovod. Istočasno bodo uredili priključke za priključitev na javno razsvetljavo in kabelsko televizijo. Savinjčan GORENJE Dobro poslovanje v prvem trimesečju V prvih treh mesecih leta 2004 je Skupina Gorenje ustvarila 47,6 milijard tolarjev konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje, kar je za 7,1 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2003 in predstavlja 23,7 odstotka načrtovanih čistih prihodkov za leto 2004. Čisti poslovni izid Skupine Gorenje je v omenjenem obdobju znašal 867 milijonov SIT, kar je za 12,3% več kot v enakem obdobju leta 2003 in predstavlja 16,3% letnega načrtovanega čistega poslovnega izida. Zaradi vstopa Slovenije v Evrop- godna poslovna dejavnika: zaht-sko unijo so se s prvim majem eve sindikatov po rasti plač in zaradi ukinitve prosto-carinskih sporazumov poslabšali pogoji poslovanja Skupine Gorenje na trgu Bosne in Hercegovine, Makedonije in Hrvaške, poleg tega pa se glede na napovedi pričakuje tudi predčasen vstop v sistem ERM2 ter fiksiranje tečaja EUR/ SIT, kar bo ustvarilo dodatne stroškovne pritiske na Skupino Gorenje. V začetku leta 2004 sta se pojavila še dva nenačrtovana neu- izjemni cenovni pritiski na rast cen strateških materialov in surovin, predvsem jeklene pločevine, drugih jeklenih izdelkovter neželeznih kovin. Če se bodo navedeni stroškovni pritiski v drugi polovici leta 2004 nadaljevali, uprava Gorenja ocenjuje, da bi skupni negativni učinek teh dejavnikov lahko dosegel obseg tretjine načrtovanega čistega poslovnega izida v letu 2004. Franci Kotnik SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA S sodelovanjem do usklajenega prostorskega razvoja Gospodarstvo savinjsko-šaleške regije se že vrsto let srečuje z neusklajeno ponudbo in povpraševanjem po poslovnih prostorih, pomanjkanjem razpoložljivih zazidalnih zemljišč, previsokimi cenami za nakup in komunalno ureditev ter dolgotrajnimi upravnimi postopki, ki še posebej zavirajo razvoj malih podjetij in obrtnikov. Območna gospodarska zbornica s sedežem v Velenju je v sodelovanju z občinami v začetku letošnjega leta izvedla obsežno anketo med svojimi člani, vanjo pa vključila tudi številne institucije, zavode in podjetja izven regije. Na okrogli mizi, ki so se je poleg predstavnikov podjetij udeležili tudi predstavniki nekaterih občin, so bili predstavljeni rezultati analize omenjene ankete, izpostavljena pa so bila tudi vprašan-ja opredelitve pristojnosti posa- meznih subjektov ravnanja s prostorom in ukrepov za skupno reševanje problemov. Razmere v občinah regije SA-ŠA so različne, v nekaterih (podjetniška) ponudba tudi presega povpraševanje, zato je toliko bolj pomembno skupno reševanje oziroma načrtovanje prostorskega razvoja. Pri industrijskih oziroma poslovnih conah in sprejetih zazidalnih načrtih se občine v veliki meri srečujejo s problemom nedokončanih denacionalizacijskih postopkov in pridobivanjem lastništva zemljišč. Ob tem občine finančno ne zmorejo same kupovati in komunalno opremljati zemljišč, lahko pa sodelujejo z investitorji in jim pomagajo. Brez povezovanja tudi za sred- stva iz skladov EU ne bo mogoče kandidirati. Zato so udeleženci okrogle mize podprli usmeritev, da vse občine, gospodarska in obrtni zbornici ter območna razvojna agencija skupaj pristopijo k oblikovanju prostorsko-geografskega informacijskega sistema, dopolnijo že obstoječo bazo ponudbe in povpraševanja po prostorih in zemljiščih ter oblikujejo delovne operativne skupine za uresničevanje zastavljenih ciljev povezovanja in reševanja prostorske problematike v regiji. Franci Kotnik m SINTAL' CELJE Vaša varnost Je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si ŠALEŠKA D. ZG.SAV.DOL. SA-ŠA PROSTORI - OBJEKTI V M2 POVPRAŠEVANJE 54720 31200 85920 PONUDBA 36813 3704 40517 PROSTORI/OBJEKTI RAZLIKA -17907 -27496 -45403 ZEMLJIŠČAV M2 POVPRAŠEVANJE 63200 16000 79200 PONUDBA 4800 17990 22790 ZEMLJIŠČA RAZLIKA -58400 1990 -56410 WWBSBBB Ljudje in dogodki 90 LEI LJUDMILE KRANJC IZ NAZARIJ V življenju je potrebno veliko potrpljenja Devet križev si je na svoja ramena naložila Ljudmila Kranjc iz Nazarij, ki svojo jesen življenja preživlja ob obujanju spominov in vsakdanjimi sprehodi ter urejanju rož in vrta okrog hiše. Pogosto pa poseže tudi po svinčniku in svoje misli strne na papir v obliki veiza. Izdala je že svojo pesniško zbirko Iz moje gredice, njene pesmi pa so objavljene tudi v pesniških zbirkah Slap. Zelo rada posega po kvačkancu in igli ter ustvarja različne kvačkane motive in mojstrovine. Rada se pohvali, da so z njimi zaljšana stanovanja tako doma v Sloveniji kot tudi Ameriki in Nemčiji. »Ni ga čez ročno delo, če moraš dati komu darilo, saj stem poda ristudi del sebe,«je prepričana Kranjčeva mama. Spremlja aktualna dogajanja tako na področju politike kot gospodarstva vdolini pa tudi širše. »Tako sem vedno na tekočem, o čem se moji otroci in vnuki pogovarjajo, ko skupaj posedimo, saj me zelo pogosto obiščejo. Milica in Andrej sta sedaj v Mozirju, Janko na Rečici, le najstarejša Vida je odšla malo dlje od doma, v Maribor,« se razgovori prijetna sogovornica, ki rada opazuje dogajanje na najbolj prometni cesti v Nazarjah, ki se vije mimo njenega doma. Ob tem pa potoži, da ljudje tod venomer hitijo, tako z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi kottudi peš, le redki pa se uspejo toliko ustaviti, da spregovorijo kakšno vljudnostno besedo. Prav tako zmajuje z glavo ob različnem nasilju, ki se dandanašnji vse pogosteje dogaja: »Trpljenja in beda me vedno ganeta, pa naj bo to v dnevnem časopisju ali na televizijskem ekranu. Vedno mi bo uganka nasilje, ki gaje danes vedno več.« POTRPLJENJE SKOZI ŽIVLJENJE Ob pogovoru začno vreti spomini. Beseda nanese na otrošlvo in mladost, na čas, ki gaje delo- Ljudmila Kranjc tudi deveto desetletje življenja preživlja aktivno (foto: Marija Šukalo) ma preživela pri babici v Bočni in pri starših v Lučah. Ljudmila seje rodila kot peti od dvanajstih otrok v gostilniški družini. Oče Ivan je rad prepeval, režiral različne igre, bil organist in tajnik v Lučah, tako da seje tudi Ljudmila seznanila z lepim petjem in kulturo že v rani mladosti in se z njo ukvarjala, vse dokler se ni poročila. »Spoznala sva se pri nas v gostilni, Ivanje prišel z ljudmi, ki so delali na hudournikih iz Primorske. Po zaroki sva morala počakati pet mesecev, da sva se lahko poročila. Vse potrebno za poroko sva nabavljala celo v Ljubljani. Tja sva se preko Podvolovljeka podala peš z košem na rami in potem enako nazaj,« se smeji Kranjčeva, kije ob svojem partnerju vztrajala več kot pol stoletja, nato pa ju je pred desetletjem in pol ločila smrt. Ob tem zatrjuje, daje v življenju potrebno veliko potrpljenja, če ga ni, nastaja razdor. ŠE SO DOBRI LJUDJE Danes se boji močnega deževja, saj jo vedno opomni na leto 1990. Tedaj je namreč Savinja, ki teče v neposredni bližini Ljudmiline hiše, prestopila bregove in odnesla vse pred seboj. V njenem domovanju pa je voda segla celo v nadstropje, kjer je živela z možem. »Tedaj sem ugotovila, da še vedno živijo dobri ljudje, ki znajo nesebično pomagati, saj so nam bili v pomoč ob spravilu nesnage in nereda, ki gaje za sabo pustila razbesnela reka,« opisuje dogodke ženica s srebrom v laseh in zatrjuje, daje danes, kolikor ji leta dopuščajo, sicer zdrava, le noge so take kotvreme. Kijubtemu ima zelo dober spomin, ki si ga bistri tako z zapisovanjem pomembnih dogodkov kottudi za zapisovanjem stroškov v gospodinjstvu. Marija Šukalo 6. POHOD PRIJATELJSTVA Kjer živijo prijatelji, je mir Prvi maj so v Krajevni skupnosti Kokarje obeležili s tradicionalnim pohodom na Čreto. Šestega pohoda prijateljstva seje udeležilo več kot sto pohodnikov iz različnih društev v kraju in širše. Najmlajši pohodnik Aleks Krajner je štel ie pet pomladi. Na športnem centru na Lazah, kjer so pohodniki štartali, je vse udeležence pričakalo okrepčilo, ki so ga letos pripravili člani kokarskega športnega društva Dreta. Pot so nadaljevali mimo Tajne do Krepljetove domačije, kjer jih je pozdravil gospodar s šilčkom domačega in toplim čajem. V prijetnem kramljanju so pot nadaljevali do cerkve Matere Božje, v kateri je sveto mašo vodil vranski župnik Jože Turinek. Ob spomeniku pad-lim borcem XIII. brigade Mirka Bračiča so udeleženci pohoda prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga ob pomoči Zvonke Zakrajšeksoo-blikovali harmonikarja recitator in Kokovnikove sestre. Govornik Anton Blatnik, predsednik KS Kokarje,je poudaril, daje ravno pohod na Čreto srečanje, kjer se stkejo številna prijateljstva. Kjer živijo prijatelji, je mir - tega pa vsi potrebujemo. Srečanja prijateljstva sta se udeležila tudi župana občine Nazarje Ivan Purnat in občine Vran- sko Franc Sušnik, ki sta na vrhu Črete dvignila evropsko zastavo in s tem simbolično nakazala vstop Slovenije v EU. Marija Sukalo RAZSTAVA DEL JOŽETA HORVATA - JAKIJA V MARIBORU Energija in umetnost povezani v «eloto Energija in umetnost. Na prvi pogled povsem različna pojma, različna svetova, a če začnemo o njima razmišljati življenjsko, hitro pridemo do ugotovitve, da brez energije tudi umetnosti ne bi bilo. Eden izmed umetnikov, ki prekipeva od ustvarjalne energije, pa je slikar Jože Horvat - Jaki, katerega likovna dela so od minulega četrtka na ogled v upravni stavbi Dravskih elektrarn v Mariboru. Jože Horvat - Jaki v pogovoru z Danilom Šefom (levo) in Borisom Sovičem (desno) (foto: Franci Kotnik) O energiji in umetnosti je v uvodnem pozdravu na otvoritvi razstave razmišljal tudi direktor Dravskih elektrarn Danilo Šef. Dejal je, da je umetnost tudi pretvorba energije vode v električno energijo, kar pri njih počnejo 24 ur na dan. »Dozorel je trenutek, da dravskim vilam vsaj za kratek čas delajo družbo Jaki-jeve podobe v prostoru, ki omogoča umetniške užitke tudi zaradi dnevne svetlobe. Naj se združijo pozitivne energije,« je zaključil svoj nagovor Šef. Po pozdravnem nagovoru župana Mestne občine Maribor Borisa Soviča je spregovoril še umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj. Po njegovem mnenju Jaki dojema dinamiko življenja v njegovi vpetosti v večno skrivnost, ki jo uteleša in ji daje vidno podobo neznana domišljija. Očitno se zato umetnik lahko poču- ti močnega, toda ne glede na to se nebogljeno prepušča nenadzorovani ustvarjalnosti, za katero ne ve, odkod prihaja. »Prav zaradi tako impulzivnega nastajanja pa so njegove slike samoumevna podoba avtorjeve obsesije, ki jo vidimo kot pravo gna-nostza bruhanjem podob. Tak izraz - že Zoran Kržišnik, ki je o slikarju največ in odlično pisal, je Jakija označil za bruhajočega vul-kaničnega ustvarjalca - pa sodi v žargonsko označevanje tistih ustvarjalcev, ki jimje delo strast in užitek in zato ne brez razloga vse ustvarjeno opisujejo glede na užitnost z okusi in priokusi,«je med drugim še povedal dr. Komelj. Otvoritveno slovesnost odprtja razstave, ki bo na ogled do 6. avgusta, je na svojstven način obeležila glasbena skupina Šukar. S pristno romsko glasbo, torej glasbo ljudi, ki jih okolje ne mara, jih zavrača in onemogoča, so med obiskovalci ustvarili unikaten čustveni naboj. Njihov stil nastopa bi lahko enačili z Jakijevim: »Tukaj sem, takšen kot sem. Sem ti všeč ali ne, takšen sem. Kar delam, je moje poslanstvo, in takšen bom ostal.« Franci Kotnik MED0BM0ČN0 SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Med najboljšimi tudi gornjegrajski plesalci Danes je ples izraz zabave in prešemosti. In prav takšni so bili tudi udeleženci medobmočnega srečanja otroških folklornih skupin celjske in koroške regije prvo majsko sredo v Celju, ki je potekalo pod naslovom Pleši, pleši. Tu so se predstavile plesne skupine, ki so bile po mnenju strokovnih spremljevalcev najboljše na območni ravni. Tako seje v organizaciji celjske izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Celjskem domu predstavilo dvanajst folklornih skupin iz vrtcev in osnovnih šol celjske in koroške regije. Med nadobudnimi plesalci so bili tudi gornjegrajski osnovnošolci, ki so se na to srečanje uspeli uvrstiti po nastopu na območnem srečanju v Mozirju sredi aprila. Gornjegrajski ljubitelji plesa in ljudskega izročila ob mentoricah Mariji Vincek in Marti Tesovnik so s svojim spletom narodnih plesov in pesmi sporočali Mise imamo radi. Koliko se imajo radije dokazalo enaindvajset deklic in dva fanta. Plesi in pesmi, ki sojih predstavili, pričajo o človeški preteklosti, o šegah in navadah, ki so RAZSTAVE DEL VLADIMIRJA PAREŽNIKA 40 let javnega likovnega udejstvovanja V likovnem ateljeju Vladimirja Parežnika v Mozirju je ves mesec maj na ogled razstava njegovih del s tematiko cvetja. Njegova dela so hkrati na ogled tudi na treh drugih lokacijah, in sicer v gostinskem lokalu Tiršek na Poljanah nad Rečico ob Savinji, na Zavratnikovi turistični kmetiji v Raduhi nad Lučami in v gostinskem lokalu Semprimožnik na Homcah. Razstave so posvečene obeleževanju vstopa Slovenije v Evropsko unijo in 40-letnice javnega likovnega udejstvovanja Vladimirja Parežnika. KF mladimi plesalci nekoč bogatile življenje. In te je treba po besedah malih plesalcev ohraniti tudi za poznejše rodove. Nastopi plesalcev so potekali pod budnim očesom strokovne sprem- ljevalke Nežke Lubej, ki bo ocenila, katere skupine se bodo uvrstile na državno srečanje otroških folklornih skupin. Marija Sukalo OPRAVIČILO V prejšnji številki Savinjskih novic v članku o 34. območni in medobčinski reviji odraslih pevskih zborov in skupin Zgornje Savinjske doline na strani 10 pomotoma ni bil omenjen mešani pevski zbor iz Nazarij. Za napako se opravičujem. Jože Miklavc _______________________________________________________________y GORNJI GRA Srečanje nekdanjih gimnazijcev Ljudte in dogodki. Oglasi Po! stoletno obdobje je giedano iz časovne brezčasnosti skrajno zanemarljivo in nepomembno, celo v življenjskem ciklusu človeka ne predstavlja časti vredne prelomnice. Povsem nekaj drugega pa je, če se po petih desetletjih od tistikrat, ko so nehali drgniti klopi nekdanje gornjegrajske nižje gimnazije, zberejo nekdanji sošolci. Kar 44 se jih je zbralo pretekli petek v Gornjem Gradu, med njimi tudi nekdanji učiteljici Suzana Štravs por. Tratnik in Cvetka Čegovnik por. Pariš. nadgradili. Nekateri so si zgradili domove v rodnem okolju, spet druge je usoda zaznamovala s širnim svetom, vendar so vsi kot eden zatrjevali, da so bila »gornjegrajska leta« med najlepšimi v življenju. Zato je prav, da jim je Gornji Grad tudi tokrat izkazal vso dolžno spoštovanje. Po sprejemu in ogledu osnovne šole so si z zanimanjem ogledali še današnjo podobo Gornjega Gradu, kjer jih je pozdravil tudi župan Toni Rifelj. Za nekatere je bilo vse drugače, spet drugi že od gimnazijskih let vztrajajo v kraju, kjer so zajemali prvo učenost. Generacija, ki je odraščala v skromnih razmerah, seje hvaležno in z nostalgijo spominjala tistih iet. Seveda pa so spomini tudi čudovita priložnost za pogovor o tem, kaj kdo počne po petih desetletjih, ko za skupno mizo niso več sedeli razposajeni fantje in sramežljiva dekleta, ampak odrasli ljudje, ki so se hvaležno poklonili spominu na skupaj preživeta šolska leta. Savinjčan Sošolci nekdanje gornjegrajske nižje gimnazije so na srečanju obudili spomine na skupaj preživeta leta (foto: EMS) Koliko radosti in prijateljstva je gornjegrajski graščini nabirali žarelo iz oči nekdanjih učencev, znanje za življenje, ki so ga vsi do ki so v letih od 1952 do 1954 v zadnjega krepko oplemenitili in f—.-——------------------ ----- 7 MOZIRSKI GAJ Prva civilna poroka Kot je znano, v Mozirskem gaju že kar nekaj let potekajo obredi cerkvenih porok, v soboto pa so v parku cvetja ob Savinji opravili tudi prvo civilno poroko. Mozirski gaj je bil namreč letos uradno »registriran« kot prostor za Med čudovitim pomladanskim cvetjem sta si zvestobo obljubila nevesta iz Žalca in ženin iz Ljubljane. Ceremonial je sicer malce motilo vreme, vendar se je vse odlično izteklo. Po besedah Boža Plesca v Mozirskem gaju računajo na to, da se bodo za takšno obliko poročnega obreda za- čeli odločati tudi številni drugi pari, saj je ambient naravnost idealen, zato bodo v kratkem uredili poseben namenski prostor za izvedbo porok. Organizacijo poroke bo v celoti prevzel Mozirski gaj, razen formalnosti, ki jih je potrebno urediti na upravni enoti. KF NOVO V VELENJU POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA Nudimo vam kvalitetne in hitre storitve: - servis ■ prodaja nadomestnih delov - avtokleparska in avtoličarska dela - menjava pnevmatik ... SERT C -'v Šaleška c. 15, 3320 Velenje Tel.: salon: (03) 898 32 20, servis: (03) 898 32 32 MATIČNA KRONIKA ZA MESEC APRIL 2004 Rojstva: Rodilo seje 7 dečkov in 7 deklic. Poroke: Anton Starič iz Topolšice in Anka Kolenc z Rečice ob Savinji, Jernej Krepel iz Velenja in Helena Hudales z Rečice ob Savinji, Anton Mihelič iz Čateža ob Savi in Reneja Mejak iz Nazarij, Martin Lenko iz Primoža pri Ljubnem in Darja Zamernik iz Primoža pri Ljubnem, Matjaž Kovač iz Ljubije in Stanislava Orešnik iz Savine. Smrti: Ana Ciraj iz Tera, Magdalena Krivec iz Rovta pod Menino, Franc Prislan iz Grušovelj, Terezija Poznič iz Gornjega Grada, Franc Brinovšek iz Ljubije, Frančišek Mächtig iz Gornjega Grada, Simon Volovšek z Ljubnega ob Savinji. ZOBRAŽEVANJE GASILSKIH KADROV Le usposobljen in izobražen gasilec je dober gasilec Iz leta v leto se število intervencij oziroma dogodkov, ob katerih je potrebno posredovanje gasilcev, povečuje. Vzrokov za to je več, posledica tega pa je, da so tovrstna posredovanja nemalokrat izredno zahtevna in tudi psihofizično naporna. Gasilci se vsakič srečajo z drugačno situacijo, kar od njih terja brezhibno usposobljenost, ki jo morajo ne le doseči, ampak tudi vzdrževati, da lahko zagotovijo ustrezno strokovno pomoč in da ob posredovanju zagotovijo varnost tudi njim samim, sicer lahko pride do nesreče. Tudi uporaba gasilske opreme za- je potekal v novourejenih prostorih hteva visok nivo znanja, ki ga je PGD Okonina in gaje obiskovalo 36 mogoče doseči le s primernim us- gasilcev iz PGD Okonina, PGD Rad-posabljanjem, S tem namenom sta mirje in PGD Ljubno ob Savinji, bila na območju občinskih pov- pridružili pa so se tudi trije tečajniki Uporaba gasilske opreme zahteva visok nivo znanja, ki ga je mogoče doseči na usposabljanju na tečajih (foto: Tomaž Vreča) eljstev Ljubno ob Savinji in Mozirje organizirana tečaja za vodjo skupine, ki sta trajala vsak po 55 ur. Tečaj, organiziran v občini Ljubno, iz PGD Bočna. Pogoj za udeležbo so bili uspešno opravljeni sprejemni izpiti, sam tečaj pa je z izpiti in zaključno vajo uspešno zaključilo 27 gasilcev, ki so tako dobili naziv vodja skupine. Enak tečaj v Mozirju, o katerem so Savinjske novice že poročale, je obiskovalo 29 udeležencev, ki pa še čakajo na zaključno vajo, ki bo predvidoma v mesecu maju. Le usposobljen in izobražen ga- silec je dober gasilec, zato bodo v zgornjesavinjski gasilski zvezi stak-šnim tempom izobraževanj nadaljevali tudi v prihodnje z upanjem, da bo tej humani dejavnosti namenjeno več pozornosti in spoštovanja. Gregor Križnik O©Oo8680O00So SqCžoo09£>OS)0O Vrhunska tehnologija je vredna svojega denarja! Ifc Vozite letos. Odplačujete drugo leto. Inovativno financiranje: 15% vrednosti avtomobila plačate ob sklenitvi pogodbe. Plačilo je odloženo za 12 mesecev brez obresti. Potem plačate prvi redni obrok. Inovativna tehnologija: BMW Serija 5 je s tehnološkimi inovacijami vodilni avto v svojem razredu. Koncept iDrive, Head up display, prilagodljivi žarometi, aktivno krmiljenje, sistem dynamic drive, vrhunska motorna tehnologija VALVETRONIC in najsodobnejši varnostni elementi nudijo resnično veselje do vožnje. Za vse dodatne informacije smo vam vedno na voljo. BMW Sc-f 5 je b>r v leviti Avtomagaan izbran za najboljši avto teta 2004 v sveleni razredu. SELMAR, Mariborska cesta 119, 3000 Celje Tel.: 03 42 44 000 Vabi na tradicionalno srečanje družin na Gori Oljki, ki bo v soboto 15.5.2004. Ob 15.30 bo sv. maša, po njej pa družabno srečanje. Gosta srečanja bosta kandidata za EU poslanca ga. Milka Novak, županja iz Moravč in g. Jernej Pavlin, predsednik Mlade Slovenije. Občinski odbori Mozirje, Ljubno in Gornji grad Zgodovina in narodopisje Desetina Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo z objavo članka iz Koledarja Družbe svetega Mohorja za 1909. "Da se rž suši v deseterih snopih zelo počasi in da bi se sušila v šestih hitreje, da bi bilo delo pri basanju lažje, na to ne mislimo. Za voljo desetine seje morala nekdaj sestavljati po deset snopov vkup in tako se sestavlja še danes. Po hektarjih je potem mogel gospod našteti, kar je bilo njegovega. Kjer pa se snopje spravlja na ostrvi ali stoge, se je moral pavman z gospodo posebej dogovoriti. Če pa kdo misli, daje kmetvstari dobi bil suženj, se moti. Kmetje pred reformacijo užival zlato svobodo, bilje premožen in ni živel slabo. Marsikateri plemenitaš je snubil bogato kmečko dekle. Da taki kmetje niso snemali pred gospodo klobukov, je umevno in zato je morala deželna postava od leta 1577 določiti, da pavman ne sme snopja, ki je last gospode, za zasmehovanjem vstran metati kakor beraču ... Ko seje žito želo, moral je snop ostati, kjer seje bil zvezal, vsaj tri dni. Le kjerje zavoljo ajdove setve bilo treba, smelo seje snopje ob zarjah sestaviti. Čeje gospoda mislila, dajoje kmet opeharil, smela je v teku treh dni sestav razdejati in snope prešteti. A čeje gospod šel desetino šteti meneč, da gaje pavman goljufal in seje izkazalo, daje bila desetina pravično sešteta, moral je to desetino kmetu pustiti in je ni smel odpeljati. Čeje pa kmet krivično ravnal, je zapadla gospodu namesto desetine cela kopa. Če bi bil kmet pred tremi dnevi brez dovoljenja lastnika desetine zvozil del žita s polja, tedaj je zapadla za kazen polovica odpeljanega žita gospodu. Po treh dneh pa je smel kmet voziti. In čeje gospod potem imel kmeta na sumu, da mu ni pustil pravične desetine, smel je s konjem in vozom na skedenj. Tam je smel pregledati, koliko kopje bil kmet zvozil domov. Če seje dognala goljufija, vzelo seje kmetu vse dotično snopje; če pa seje izkazalo, da kmet ni nič vzel gospodu, da je sum neopravičen, moral je gospod pustiti konja in voz. Kmet mu jih je smel na mestu vzeti in gospod se ni mogel nikjer pritožiti. V hribih gospoda ni pobirala snopja, marveč je pustila pri kmetu tudi mlatiti. Gorjanci so morali gospodi le naznaniti, da se prične žetev in gospoda je potem preštela kope, daje približno vedela koliko ima dobiti. Vendarje moral kmet gospodovo snopje posebej zravnati in postava je ukazala, da ne na takem mestu, kjer bi vse klasje obrale kokoši, ptice ali podgane ali pa miši. Gospodaje ob svojem času poslala h kmetu svoje mlatiče. RAZNI DRUGI PRIDELKI Od repe, zelja, maka, korenja in leče se sprva ni plačevalo desetine. A dogajalo seje, da so kmetje začeli teh pridelkov več saditi oziroma sejati. Gospodaje bila prikrajšana in nastal je spor. Zato seje določilo (1.1577), da naj bo kmet le za toliko teh pridelkov desetine prost, kolikor jih poseje oziroma nasadi venem dnevu. Karjih seje več, je desetini podvrženo." Prav zanimivo je brati te vrstice, posebno še frd- Nadaljujemo s pripovedjo o Rakovem zakladu. Spet je krenil vjamo. Vrnil seje in dejal, daje v skrinjici premalo denarja, torej ne vleče. Domači so segli po zadnjih prihrankih injih dali vskrinjico. To je mož skrbno zaklenil, ključ pa dal domačinom. Tretji danje spet prišel iz jame in rekel, da naj zberejo še nekaj denarja, saj se jim bo tisočero poplačalo, ko bo odkril zlato. Rakovkaje šla k sosedu in ga nagovorila, daje primaknil svoje trdo zaslužene prihranke. Seveda mu je obljubila delež pri zakladu. "Gospod" je sedaj v jami ugotovil, da je vse jasno: treba je v Sarajevo in tam odkriti zaklad, potem bo na voljo tudi ta v Rakovem peklu. Ljudi je prepričal, da je treba poskrbeti za spremljevalca v Sarajevo, ki bo imel ključ od skrinjice. Dogovorili so se, da pojde z njim kmet Sunčnik. Za drugi dan je bil dogovorjen odhod. Zvečer je mož položil skrinjico v hiši na mizo, itev, daje tedaj v davnih časih kmet živel zelo dobro in da je med kmeti bilo kar dosti bogatinov. Seveda je opisan čas na začetku 16. stoletja. Vemo, kako je pozneje ravnala gospoda s svojimi podložniki. Kar spomnimo se na številne kmečke upore, ki sojih gosposki (fevdalni) vojaki v krvi zatrli. Tedaj so kmetje zahtevali "staro pravdo". Krivice, ki so se kmetu godile, niso trpeči podložniki imeli komu potožiti oziroma se kam pritožiti, ker je tedanja oblast za razna vojskovanja potrebovala denar in plemenitaše z njihovimi vojaki. Zato se jim ni smela zameriti, še več, z njeno vednostjo so "gospodje" izkoriščali kmete in sploh podložnike. zraven pa kolomon (Čarovniške bukve, op. A .V.) in rožni venec. To je spet naredilo na vse globok vtis. Toda kot kaže, je možakar izrabil noč za svoje goljufije in izpraznil skrinjico. Zjutraj sta s spremljevalcem krenila na pot. V Sarajevu je "gospod" na železniški postaji velel Sunčniku, da naj počaka, češ da mora sam na stranišče in se takoj vrne. Spremljevalec je potem zamanj čakal na gospoda. Ko pa je končno odprl skrinico, je našel v njej le narezan papir, denar pa je izginil. Ubogi Sunčnik se je mesece dolgo vračal iz daljnega Sarajeva, saj si je moral sproti kaj prislužiti, daje imel za preživetje. Koje končno spet bil doma, so lahko skupaj z Rakovimi ugotovili, kakšen goljuf je bil tisti "fini in pobožni gospod". Pa še nekaj: vsi so bili ob trdo prislužene prihranke. Zgodboje opisal Alojz Plaznik, kije na Riharskem kot otrok večkrat poslušal, kako je hlapec Matevž pripovedoval o tem žalostnem dogodku. 3sčemo state fotografije naše pripovedi Nasveti, Oglasi Vzdrževanje starih dreves in drevoredov DAMJAN JEVŠNIK Vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Drevesa v drevoredih in posamezna drevesa v vaškem okolju so potrebovala mnogo let, da so zrasla in zdaj olepšujejo in zasenčujejo ulice in parkirišča, podeželju pa dajejo značilno podobo. Reševanje starih dreves je drago, prav tako pa tudi sajenje novih. Čeprav to vemo, vsako leto v Celju, Velenju, Ljubljani in tudi vZgornji Savinjski dolini z neprimernim obžagovanjem pospešimo propadanje številnih starih dreves. POLONA ŠPORIN, socialna delavka BARVE Monotonost barv povzroča, da si vsebino zelo težko zapomnimo, če pa za poudarek uporabljamo barve, si zapomnimo veliko več. Pričnite označevati učno gradivo in informacije z barvnimi flomastri. Da barve olajšajo/skrajšajo proces učenja, se strinja tudi pedagoginja Roz Townsend, ki pravi, da so barve najboljše sredstvo za stimuliranje možganov, zato priporoča, da jih pogosto uporabljamo, da bi povečevali produktivnost in kakovost svojega učnega in drugega dela. Strokovnjakinja priporoča, da razvijemo svoj kodirni barvni sistem. Njen kodirni sistem je sledeč: rdeča pomeni, da se mora hitro odzvati oziroma, da gre za najpomembnejše informacije; rumena predstavlja stvari s prednostjo oziroma so pomembne; modra pomeni, da mora o stvari še razmisliti; zelena Postopno izginjajo velika in značilna drevesa v omejkih, vaške lipe, stare hruške. Napaka pri vzdrževanju dreves je v rezi predebelih vej, kar je najpogosteje posledica večletnega zanemarjanja dreves ali pa preprosto želja, da bi bilo delo čimprej končano. Ponekod se zdi, da sekamo drva, ne pa, da vzdržujemo drevesa. Pri takem početju tudi ran ne zavarujemo. KAJ STORITI? Krošnje dreves v drevoredu oblikujemo, koje drevo še mlado, rast bujnejša, veje tanjše in se rane lažje zarastejo same. Če dovolj zgodaj oblikujemo želeno krošnjo, kasneje ne bo več treba rezati debelih vej. Seveda bomo morali odrezati polom- pomeni, da mora vključiti in preveriti tudi drugo gradivo. Pečjak piše tudi o ustreznih barvah v učnem prostoru. Preveč žive barve učenca motijo. Čeprav je nagnjenje do ban/ in učinek barv močno odvisen od posameznikove osebnosti, priporoča funkcionalne barve, torej, da študijski prostor prepleskamo s hladnimi pastelnimi barvami, ki pomirjajo in omogočajo zbranost. GLASBA Glasba je pomembna za učenje, ker vpliva na človekovo fiziološko stanje. Če je le mogoče, v svoje učno in delovno okolje namestite glasbeni stolp ali kasetnik. Ob poslušanju primerne glasbe lahko opravljamo naporno umsko delo, pri tem pa ostajamo sproščeni in zbrani. Ob taki glasbi se znižata srčni utrip in krvni tlak, možgansko valovanje se upočasni, mišice so sproščene. Lozanovje ugotovil, daje najbolj primerna baročna glasba, kakršna je Bachova, Handlo-va in Vivaldijeva. V tej glasbi so speci- Ijene veje in tiste, ki so napoti električni napeljavi, prometnim znakom, semaforjem... Podatkov, kako debele rane se še zarastejo same, nimamo, ker je to odvisno od vrste drevesa in njegove starosti. Iz izkušenj pa vemo, da se pri mlajših in bujnejših drevesih zarastejo rane s premerom od štiri do največ sedem centimetrov. Zaraščanje večjih ran traja več let, zato moramo vtem času preprečiti gnitje aii trohnenje rane, da z obrezovanjem ne povzročimo propadanja celega drevesa. Vse rane premera več kot nekaj centimetrov, zlasti na drevju manj bujne rasti, moramo pravočasno zavarovati. To lahko storimo s premazom s cepilnim voskom, belo barvo na podlagi lanenega olja ali drugimi fični takti in vzorci, ki samodejno usk-lajujejočlovekove možgane in telo. Na primer, večina baročne glasbe je napisana vtempu šestdeset udarcev na minuto, kar je enako tempu povprečnega srčnega utripa. Znane so tudi teorije, da glasba učinkovito zaposli našo intuitivno desno polovico možganov. Med učenjem, sestanki, predavanji in podobnim, prav delovanje desne možganske hemis- zaščitnimi sredstvi. Zaščito obnavljamo, dokler se rana ne zaraste. Če je rana prevelika, da bi se zarasla, jo moramo zaščititi, da preprečimo trohnenje. Za to uporabljamo bitumen, asfaltno emulzijo ali mastno belo barvo. Stem občasno prekrivamo rane. Vsi ti ukrepi veljajo za drevje v parkih, za posamezna drevesa in seveda tudi za visokodebelne sadovnjake. Vzdrževalna dela v okrasnih nasadih in stroške vzdrževanja lahko močno zmanjšamo s pravilno izbiro drevja. Kjer je prostora malo, izbiramo nižja drevesa, izbira sadik v drevesnicahje velika. Za podeželsko okolje priporočam izbiro domačih vrst, ki znajo biti tudi zelo lepe, saj raste v Sloveniji kar 75 avtohtonih drevesnih vrst! fere odvrača našo pozornost od sledenja dogajanju v prostoru. Glasba učinkovito zaposli našo desno polovico možganov, medtem pa se lahko osredotočimo na dejavnosti leve. Poskusite si med učenjem in ustvarjanjem predvajati baročno glasbo. Med odmori pa se sprostite s popularno zabavno glasbo, ki spodbuja telesne dejavnosti in pomaga uslvar-jati pozitivno razpoloženje. \m*lker /KI Avto LW C23EHD Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Pomen telesne drže, barv in glasbe za učenje Za učenje je pomemben udoben položaj pri sedenju. Idealno je, če je mizna ploskev v višini popka, višina stola pa omogoča, da stopala trdno počivajo na tleh. Stegna ležijo skoraj vodoravno, naslonjalo stola mora biti v oporo hrbtenici. Ležeči položaj ni primeren za naporno umsko dejavnost. Nikoli ne sedimo skupaj več kot 45 minut brez premora. Po tem času naredite premor, naslonite se nazaj ali napravite nekaj korakov po prostoru. Ravna hrbtenica omogoča kisiku in krvi prost pretok skozi telo, še posebej do možganov. ŠTUDIJSKI KROŽEK V SOLČAVI Solčavski gozdovi - dediščina za prihodnost Logarska dolina je v turističnem pogledu ena od najbolj obiskanih alpskih dolin. Turizem se tu odvija sedaj v močnem obsegu in v vseh mogočih pojavnih oblikah. K temu pomemben delež dajejo tudi kmetije, ki so v turizmu našle in prepoznale pomembno tržno nišo za svoj razvoj in obstoj. Nekdaj donosni gospodarski panogi, gozdarstvo in živinoreja, niso več to, kar so bile, zato je usmerjenost v turistično gospodarstvo še toliko pomembnejše. Ob tem pa se tudi zavedajo, kako pomembno je znanje, turistična promocija, gostoljubnost, kulinarična ponudba in vse kar zadovoljuje gosta, da se vrača in priporoča lepo preživete počitnice na kmetih tudi svojim prijateljem, znancem, sosedom... Udeleženci študijskega krožka na turistični kmetiji Perk, kjer so se srečali stanujoči ob panoramski cesti (foto: Darko Naraglav) Še posebno doživete so takšne počitnice na višje ležečih kmetijah. Teh je nekaj tudi ob solčavski panoramski cesti, ki se začenja v središču Solčave in vodi preko znamenitega Maces-nikovega plazu, mimo Sv. Duha do vstopa v Logarsko dolino. Lahko pa se po njej seveda podamo tudi v obratni smeri iz Logarske doline preko Sv. Duha do Solčave. Panoramska cesta ima preko Pavličevega sedla, kjer je meddržavni mejni prehod, tudi povezavo z Železno Kaplo na avstrijskem Koroškem ter blizu najvišje slovenske kmetije Bukovnik s Črno na Koroškem. Prav te povezave, še posebno pa povezava preko Pavličevega sedla, predstavljajo dodatno spodbudo za razvoj turizma na Solčavskem. ŠTUDIJSKI KROŽKI ZA SEDANJOST IN PRIHODNOST V teh mesecih poteka v tem delu Zgornje Savinjske doline posebni študijski krožek, v katerem se srečujejo Solčavani oziroma stanujoči ob panoramski cesti. Namen njihovega druženja je preučiti možnosti razvoja podeželja s trženjem njihove naravne in kulturne dediščine. Z medsebojnim dopolnjevanjem želijo te zanimivosti strokovno spoznati, raziskati in opremiti za turistično ponudbo. Pri tem jim pomaga Alojz Lipnik, inženir gozdarstva iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki dela kot revirni gozdar območne enote Nazarje in krajevne enote Luče. »V Zavodu za gozdove Slovenije smo si med drugim zadali nalogo iskati priložnosti za razvoj podeželja v novih dejavnostih. Kot domačin, gozdar in ljubitelj narave sem največjo priložnost za to videl v turistični ponudbi naših naravnih in kulturnih znamenitosti. Skupaj z dr. Mirkom Medvedom iz Gozdarskega inštituta Slovenije je prišlo do pobude o organiziranju študijskega krožka z naslovom Solčavski gozdovi - dediščina za prihodnost. Stvar je lepo zaživela. Srečujemo se vsak četrtek na eni izmed kmetij ob panoramski cesti in korak za korakom bogatimo svoje znanje, vedenje o nas samih, naših zanimivostih ter ob tem oblikujemo tudi določena stališča in konk- retne naloge. Takšne oblike izobraževanja so značilne za razne severne države Evrope, Švedsko na primer, vendar lahko rečem, da se je dobro prijela tudi pri nas na Solčavskem. V tem krožku se bom skupaj z domačini marsikaj tudi sam naučil. Predvsem pa sem vesel, da bomo na ta način dobro preučili vse naravne in kulturne zanimivosti tega dela Solčavskega in potem le-te tudi na primeren način pokazali oziroma predstavili turistom,« je na študijskem krožku na Perkovi turistični kmetiji povedal Alojz Lipnik. SKUPAJ DO CILJA IN BOLJŠE PONUDBE V študijskem krožku po organizacijski plati sodeluje tudi predstavnik podjetja Logarska dolina d.o.o. Marko Slapnik, kije eden od glavnih »motorjev« turizma na Solčavskem. Ob tej priložnosti je povedal: »Zelo dobro je, da se turistični ponudniki srečujemo med sabo, saj tako bogatimo svoje znanje, si izmenjujemo mnenja in izkušnje ter ustvarjamo nove zamisli in ideje. V našem podjetju, katerega zastopam na teh študijskih krožkih, se trudimo skupaj narediti tisto, kar posameznik sam ne more. Se pravi, da povežemo tisto, kar že obstaja, da se informiramo, razgledamo okrog sebe in ob tem odkrijemo tudi kaj novega. To nam takšna viharjenja našega skupnega druženja tudi dajo. Najpomembnejše pri vsej stvari je, da se ljudje med sabo družimo in da se ob tem prijetno počutimo. Vsekakor pa smo veseli, da iz teh druženj nastaja nova kvaliteta, ki se bo zagotovo odražala v boljši turistični ponudbi, naši medsebojni povezanosti, novih turističnih zanimivostih in v bolj trdni navezavi in spoštovanju do naše naravne in kulturne dediščine.« Darko Naraglav Gamsi za Kristjana Nekako pred letom dni so fantje iz priljubljene skupine Gamsi na dobrodelnem koncertu, ki so ga za malega Kristjana iz Ljubnega ob Savinji organizirali Habrovi fantje, obljubili, da bodo izkupiček koncerta ob 10-letnici delovanja v celoti namenili za dečka, kije v sedmem mesecu starosti zbolel za redko kronično ledvično bolezen Fanconijev sindrom in hudo presnovno motnjo cistinozo. Obljuba dela dolg in Gamsi so seveda vrli fantje, ki vedo, kaj pomeni dati besedo, zato so povabili znane glasbene prijatelje, ki bodo skupaj zaigrali in zapeli za malega Kristjana v letnem gledališču »Miran Jarc« vškocjanu pri Domžalah. Prireditev, ki so jo poimenovali »Pomagajmo Kristjanu« bo v četrtek, 20. maja, ob 19.30 uri. Vstopnice za koncert so na voljo v Mercatorjevi trgovini v Lučah in pri Jožetu Pančurju, vodji vokalne skupine Habrovi fantje, kije na voljo na telefonski številki 838 40 67 vsem, ki bi želeli dodatne informacije ali kako drugače pomagati obolelemu Kristjanu in njegovim staršem. Savinjčan ZAPOJMO EVROPI Veselja ni brez pesmi V uvodu je pevce in obiskovalce pozdravila ravnateljica rečiške osnovne šole Vlasta Poličnik, ki je ugotavljala da je območna in medobčinska 45. revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline prva po vstopu Slovenije v EU in prav zato sojo naslovili Zapojmo Evropi. Nato je obiskovalcem v dvournem programu zapelo 485 nadobudnih in obetavnih pevcev iz šestih osnovnih šol naše doline pod taktirko devetih zborovodij. Za instrumentalno spremljavo so poskrbeli pianista Anton Acman in Neva Port, harmonikar Matija Venin-šek, flavtistka Maruša Tostovršnik, kitarist Niko Poljanšek ter bobnar Luka Venek. Poleg zanimivega in (foto: pestrega programa s tremi pesmimi so pevci pripravili tudi zanimive predstavitve posameznih zborov. Vsi pa so si bili enotni, da kot ni življenja brez sonca, tudi veselja ni brez pesmi. Glasba usmerja človeka v globino duše. Pevce osnovnih šol je spremljal strokov- ni spremljevalec Franci Kovač. Pohvalil je tako delo pevcev kot njihovih mentorjev, saj so v nekajminutnem programu, kije obsegal skladbe slovenskih avtorjev in priredbe ljudskih pesmi, uspeli pokazali delo, vloženo na vajah skozi vse šolsko leto. Marija Sukalo Prvo majsko sredo so se v rečiškem kulturnem domu predstavili pevci in pevke otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline na območnem srečanju, ki so ga pripravili mozirska območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kulturno društvo in Osnovna šola Rečica. /--------------------------------------------------------- Savinjske novice in volitve v evropski parlament V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje volitve v evropski parlament in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času do volitev bodo Savinjske novice izšle še štirikrat: 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija 2004. Vsem organizatorjem volilne kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih strank in kandidatov. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik O odsluženih starih avtomobilih smo v preteklosti prelili že toliko črnila, da v resnici vse skupaj postaja že nadležno. Vendar očitno ne za tiste, ki svoje stolčene jeklene konjičke še naprej brezobzirno do narave in ljudi odlagajo na skrajno neprimerna mesta. In takšna so vsa, ki so izven deponij za stare avtomobile. V Savini, na meji med ljubensko in lučko mejo, lučaj nad Savinjo in ob gozdni cesti, po kateri se vsakodnevno vozijo domačini, krasijo okolico tri rjave pločevine, ki so nekdaj slišale na ime avto. Za »boljšo« podobo jim je nekdo pritaknil še odsluženo zamrzovalno skrinjo, tako daje idila za svin-jarje popolna. Skoraj smo prepričani, da bližnji sosednje vedo za »varuhe narave« (v kolikor niso med njimi?), vendar po starem prepričanju, ne čohaj, kjer te ne srbi, vsi modro molčijo. Nekakšna vezana trgovina torej, pri kateri bomo še naprej tako kot doslej ostali neumni in okolju nevarni Balkanci. Izvzeti Balkanci, kijih z brezbrižnimi »Novoevropejci« primerjamo po nemarnem. Savinjčan -________________________________________________________________________— Iščete idejo? Zunanjost je dovolj samosvoja, da Notranjost je oblikovana sim- Paketi opreme so trije, dva pa se ne spominja na punta. Oblika se patično, a skorajda nemško pus- dopolnjujeta z oznako plus, kar preko velike položne sprednje šipe to. Velike predale pokrivajo še večji pomeni dodatno klimatsko napra- nadaljuje z visoko bočno linijo in pokrovi, merilniki pa so pomaknje- vo. Torej active, active+, dynamic, velikimi stekli. Zadek je simpatičen ni v sredino armaturne plošče. dynamic+in emotion, ki se ponaša in skriva v sebi najmanj 320 litrov Škoda, da so ob bočnem soncu z avtomatsko klimatsko napravo. Motorna paleta se začne pri 1,2 in 1,4-litrskih bencinskih motorjih z 80 in 95 KM, zaključi pa z dizloma 1.3 in 1.9 JTD s 70 in 100 KM.Podobno je s cenami, ki se začnejo pri ugodnih 2,7 milijona tolarjev in se vzpenjajo preko štiri milijone SIT. Testna idea je imela osnovno srce, ki pa je prijetno presenetilo z 80 konjički. No, kakšnega divjega pospeševanja ni pričakovati, je pa vožnja udobna, tiha in družinska. Za ustavljanje skrbijo natančne zavore, za lepo ubiranje ovinkov pa natančen volanski mehanizem. Vzmetenje je naravnano na udobje, lega na cesti dobra, pozna pa se malce več nagibanja, saj je težišče vozila višje. Ampaktojetako ali tako značilnost vseh enoprostorcev. Skratka - veliko avtomobila za relativno malo denarja. Piše: Igor Pečnik Pred časom so enoprostorci osvojili srca družin z več otroki. A kar naenkrat so postali preveliki in zdaj nam avtomobilske tovarne ponujajo manjše enoprostorce, kot so renault scenic, VW touran... A spet ni dovolj kruha za vse! Zakaj ne bi »napihnili« še najnižjega razreda? Tistega pod štirimi metri dolžine. Hyundai matrix, opel meriva in podobni so že na trgu, sedaj seje prebudil še Fiat in ponudil ideo. Priznati moram, da sem med testno vožnjo z ideo dobil kar nekaj idej... Kdor ne verjame, naj stopi do salona Avto Žunter v Okonini, pa hitro dobil nekaj idej, kam z denarjem. Fiat idea se ne bohoti z dolžino. 3.930 mm je ravno prav, daje avto prostoren in zanimivo oblikovan. slabše pregledni. Sedi se udobno in visoko, karje pisano na kožo ljudem, ki ne marajo nizkega sedanja v avtomobil. Volanski obroč je nastavljiv po višini, za maio drobiža pa tudi po globini. prtljažnega prostora, ki ga z lahkoto povečamo na 1.420 litrov. Zadnji sedeži se zlagajo po želji, pravtako naslona sprednjih sedežev, ki se lahko spremenita v mizico ali počivališče za utrujene noge. Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji -Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a,m.miklavc@email.si Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil -menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic inSiovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si NOVO V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! PRODAJNI CENTER TUŠ NAZARJE Torta za rojstni dan V nazorskem prodajnem cenim Tuš so prejšnji petek pripravili prazno-vanje rojstnega dne in nanj povabili številne zveste kupce. Za vedro razpoloženje je skrbel ansambel Happy band, udeleženci praznovanja pa so se pomerili v metanju na Tušev zlati koš, medtem koje malčke zabaval balonar Mihec. Vsi skupaj so se lahko posladkali še s pravo torto I velikanko. KF Atrakcija Tuševega rojstnega dneva v Nazarjah je bila torta velikanka (foto: Helena Kotnik) Mladi bobenček. Oglasi KLUß ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Na ŠKIS-ovi tržni« Vsako leto se meseca maja v Ljubljani srečajo študentski klubi iz vse Slovenije, kjer skupno nastopijo na prireditvi, imenovani ŠKIS-ova tržnica. Zgornjesavinjski študenti so se letos prvič samostojno udeležili odmevne ŠKIS-ove tržnice, kjer so predstavili nekatere kulturne posebnosti naše doline in tako ponesli zgornjesavinjsko kulturno tradicijo v zavest študentov iz cele Slovenije. Zgornjesavinjski študentje so v Ljubljani predstavili našo lesarsko in flosarsko zgodovino (foto: JP) Ureja: Nastasja Kotnik Téma letošnje tržnice je bila »kulinarika«. Vsak klub je dobil svojo stojnico, na kateri je imel možnost prikazati domače specialitete. Ker se Zgornja Savinjska dolina odlikuje po svoji lesarski in flosarski zgodovini, so bili na tržnici vsi naši študentje oblečeni v stare hlače, srajce, laj-biče in klobuke, za katerimi so imeli zataknjene rdeče naglje kot znak, daje naša dolina bogata tudi s cvetjem. Obiskovalci so lahko poskusili prvovrstne specialitete iz domače kuhinje, kot so savinjski želodec, ajdnek, pariške .rožice, domači keksi, skutini namazi, borovničovec, »toke«, itd. Obiskovalci so bili nad izgledom in pripravljeno hrano navdušeni. Mnogim je bilo potrebno natanko opisati, kako se pride v našo dolino in kje je te posebnosti možno dobiti. Med navdušenci niso bili le študentje iz vseh koncev naše dežele, ampak tudi starejši gostje in zelo ugledni obiskovalci, ki so se prišli pozanimat o delu študentskih klubov. Kljub temu, daje Klub zgornjesav- injskih študentov med najmanjšimi v Sloveniji in da so študenti raztreseni po celotni dolini, je bila ŠKIS-ova tržnica dokaz, da velikost in uspešnost ne hodita vedno z roko v roki. Zgornjesavinjski študentje so se skupaj z drugimi klubi predstavili tudi v dolgi povorki, kjer je bilo mogoče videti medvedje obleke študentov iz Kočevja, ribje glave študentov iz Ribnice, rudarsko opremo študentov iz Zagorja itd. Za vrhunec predstavitve so naši študenti na tržnici uprizorili še igro »Krstflosarja«, ki so si jo obiskovalci z veseljem ogledali. Na žalost je bil zaradi dežja in vina krščenec moker že pred krstom. Nekatere posebnosti stojnice KZSŠje ujela tudi kamera RTV Slovenija in jih predvajala v svojem programu. Jernej Pintar, predsednik KZSŠ Dajmo ljudem možnost, da živijo Jakob Polajžar je občinstvo nasmejal z zgodbami vaških posebnežev (foto: Franjo Atelšek) V organizaciji Kulturnega društva Ljubno ob Savinji in v sodelovanju z avtorjem vseslovenskega projekta z naslovom Človek iz Donačke -smeh, upanje mnogim - Jakobom Polajžarjem, ki po Sloveniji prireja monokomedije za pomoč ljudem v stiski, je bila tudi v ljubenskem kulturnem domu prejšnjo nedeljo predstava omenjenega avtorja. Udeležba gledalcev resda ni bila množična, prisotni pa so v dobri uri trajajočem programu kljub temu spoznali avtorjev smisel razvedriti občinstvo z na šaljiv način prikazanimi aktualnimi političnimi dogodki in njihovimi glavnimi akterji, kakor tudi s smešnimi zgodbami vaških posebnežev iz vsakdanjega življenja. Obiskovalcem je nastopajoči na lahkoten način popestril nedeljsko popoldne, številni družini, za katero so bili namenjeni prostovoljni prispevki po predstavi, pa približal možnost nakupa invalidskega vozička za njihovega invalidnega otroka. Franjo Atelšek kulturno" DRUŠTVO NAZARJE vabi na ogled ŽLAHTNE KOMEDIJE Petek, 21. maj, ob 20. uri Dom kulture Nazarje JELENJAD V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Kako do sožitja med človekom in jelenjadjo Ekološko avtohtona jelenjad Zgornje Savinjske doline je del enotne populacije jelenjadi na območju Slovenije in predstavlja pomemben del naravne dediščine. Vsaka kulturna država skuša z različnimi ukrepi ohraniti naravo čimbolj nespremenjeno. Nemalokdaj se prav po odnosu do narave meri kulturna stopnja države in naroda. Odkar se je na območju Zgornje Savinjske doline za stalno naselila jelenjad, pogosto naletimo na razgovor med lastniki gozdov, gozdarji, lovci, naravovarstveniki in ostalimi občani, ki razpravljajo o težavah, ki spremljajo prisotnost jelenjadi. V glavnem nobenega ne moti prisotnost jelenjadi v gozdovih. Nasprotno! Vsi si želijo srečanja z jelenom, okrašenega z mogočnim rogovjem, saj jim takšno srečanje vzbuja občutek zadovoljstva in dokaz, da še živimo vzdravi naravi. Upravičeno pa lastniki gozdov pričakujejo od gozdarjev in lovcev odgovorno in strokovno gospodarjenje z jelenjadjo. Lovci in gozdarji so dolžni negovati in varovati življenjski prostor ter zahteve jelenjadi v njem, hkrati pa ukreniti vse potrebno za preprečevanje škod, ki jih povzroča jelenjad. Vodilno načelo pri iskanju rešitve je znižanje ali odprava škode na gospodarsko znosno mejo. Poškodbe na mladju, drevju in sestojih, ki jih ti lahko preb- k&SjjfSte.. .. - Ì ___________________~ olijo brez posledic, ne smemo smatrati za škode. Jelenjad je povsod pri nas, ne glede na to, da jo je na posameznih delih tega ozemlja zatrl človek, ekološko avtohtona vrsta s pravico do obstoja, ne glede na to, kako se to ujema z interesi dejavnosti ljudi. Življenjski prostorjelenjadi je gozd. V njem živi, od njega živi, se razmnožuje in ohranja. Razumljivo je, da pojavi škode v gozdu, na travnikih in pašnikih vnašajo med ljudi nezadovoljstvo. Odnos lastnikov gozdov do jelenjadi je odvisen prav od obsega teh poškodb. Če številčnost jelenjadi prekorači dopustno mejo, lahko začne povzročati resnejše škode v gozdu, ki jih ni mogoče spregledati ali opravičiti. Previsokstaležnima negativnih posledic le na okolje, ki ga naseljuje, temveč tudi na jelenjad samo. Kvaliteta živali lahko občutno pade, kar se odrazi na telesni teži in teži rogovja. Rešitev nastalih težav je iskati v usklajevanju interesov med gozdarji in lovci v sodelovanju z lastniki gozdov, pašnikov, travnikov in njiv. Bojan Rak DNEVI ŠAHA OD 10. DO 15. MAJA V PLANETU TUS CELJE Šahovski dvoboj Slovenija -Hrvaška na 100 šahovnicah Družba Tuš je podprta iniciativo organizacijie prvega velikega šahovskega turnirja med Slovenijo in Hrvaško v Sloveniji po 49 letih. Množični šahovski turnirji med narodoma so do sredine prejšnjega stoletja močno odmevali v javnosti, saj so bili v dneh turnirja šahisti nosilci narodovega ponosa. Tokratni turnir poteka v Planetu Tuš Celje. Začel seje 10. maja z otvoritvijo šahovske razstave, v sredo pa so lahko obiskovalci spremljali napeto šahovsko simultanko dveh nacionalnih velemojstrov na kar 70 deskah. Danes bo potekal 1. mladinski turnir za pokal Tuš v dveh starostnih skupinah - do 12 let in do 15 let, jutri pa se obeta vrhunec Tuševih dni šaha - napet množični dvoboj med Slovenijo in Hrvaško na stotih deskah. Razglasitvi rezultata in podelitvi pokalov bo ob 15. uri sledil še mednarodni hitropotezni turnir. KF >k kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 6. POHOD SOPOT 2004 Neokrnjena narava in prijazni domačini Letošnjemu vabilu Turističnega društva Ljubno na spomladansko potepanje po kmetijah ob pohodniški poti k izviru potoka SopotvTeru se sicer ni odzvalo pretirano veliko udeležencev, zato pa je bila zbrana druščina toliko prijetnejša. Tako kot že nekajkrat doslej, so se udeležencem pridružili tudi Ljubljančani - člani Planinskega društva SCT, ki očitno znajo ceniti lepote naših hribov. Po dobri uri vzpona po grebenu Proti Kaduncu so morali malo hitreje nad dolino Jezernice je pri kmetiji Stenšak sledil zaslužen počitek. Za vsestransko okrepčilo je poskrbel gospodar Lojze kar sam, kajti gospodinje ni bilo doma. Da zna Sten-šakova mama raztegniti tudi meh harmonike, pa je že znana stvar, zato so se udeleženci pohoda kar nekaj časa »obirali«, preden so krenili dalje. Letošnja s snegom res radodarna zima je poskrbela, da seje izvir potoka Sopot na dan obiska kazal v vsej svoji mogočnosti in lepoti. Kazalo bi razmisliti o tem, da se širše območje izvira zaščiti kot naravna znamenitost občine Ljubno. Pohodniki so se okrepčali tudi pri Podlesniku in Globočniku. Prav vsi so se nekako spravili v Globočnikovo kašto, kjer gospodar ureja prijetno sobo za take in podobne prilike. stopiti, da jih popoldanska nevihta ne bi preveč ohladila. Pokušino domačega sira so opravili v še nedokončani sirarni, tačas pa je bila tudi nevihta že mimo. Spustili so se še do Mlakerja, kjer so lahko poizkusili čaj iz mešanice zelišč z novega zeliščnega vrta, ki bo letos dokončno urejen. Še sprehod skozi gozd in mimo Fileža, pa so bili spet na Produ, od koder so krenili na pot. Franc Atelšek - Aco, predsednik Turističnega društva Ljubno: »Vsem domačinom, ki so nas tako prijazno sprejeli in tudi pogostili, se prav lepo zahvaljujem. Tudi po njihovi zaslugi smo skupno preživeli prijeten dan. Tiste, ki bi jih kaj takega zanimalo, vabim, da se nam prihodnje leto brez strahu pridružijo, najverjetneje bo to prvo nedeljo po veliki noči.« FA Kultura. Horoskop, Oglasi RAZSTAVA FOTOGRAFIJ SLAVICE TESOVNIK Trenutek na Zemlji Letošnjo sezono razstav v gornjegrajskem Šteklu je na predvečer vstopa v EU zaznamovalo odprtje razstave fotografij Slavice Tesovnikz Ljubnega ob Savinji, ki jo je avtorica poimenovala Trenutek na Zemlji. O njenih delih je spregovoril fotograf Jurij Vižintin, medtem ko so za kulturni program poskrbele pevke ženskega pevskega zbora Si-renija pod vodstvom profesorice Anite Lakner. Vezno nit, v kateri je predstavila Tesovnikovo tudi kot pesnico,je potegnila galeristka Vika Venišnik, ob zaključku pa tudi predsednik gornjegrajskega društva Edi Mavrič Savinjčan. »Pišem, da se umirim, delam, da se prizemljim, ustvarjam, da preživim,« je odlomek iz recitacije, s katerim se razstavljavka - fotografinja, slikarka in pesnica, na zelo nazoren način predstavi kar sama. Fotografijo kot zvrst umetnosti po besedah Jurija Vižintina opisuje veliko lepih pa tudi manj lepih besed. Skupna točka vseh zvrsti, pa naj si bo to črno-bela, barvna, profesionalna ali amaterska pa je lastno gledanje motiva skozi objektiv. Ob odprtju je avtorici besede zahvale namenil tudi Savinjčan, prepričan, da je na predvečer zgodovinskega vstopa v EU, vredno posvetiti nekaj misli tudi kulturi, ki bo ohranjala slovenstvo v družini evropskih narodov. Čeprav smo si na »oltar« postavili Trubarja, Prešerna, Cankarja, pa po Mavričevem mnenju ne smemo pozabiti ljudi, ki ustvarjajo vsakdanjo - ljubiteljsko kulturo in mednje vsekakor sodi tudi Slavica Tesovnik. Marija Sukalo HOROSKOP ZA MAJ 2004 Oven V tem mesecu boste bolj mislili na zabavo kot na delo, a to ne bo tako moteče. Naloge so dobro zastavljene, le izpolniti jih morate in vse bo potekalo po vaših načrtih. V drugi polovici meseca boste nekoliko nepotrpežljivi, mir in spokojnost pa boste našli v ljubezni, saj se boste končno nehali bojevati. Ugotovili boste, da se pogosto zaletavate v zid brez pravega razloga. To vas bo streznilo. Bik Spremembe vam že od daleč ne bodo dišale, a na delovnem mestu česa drugega ne morete pričakovati vtem obdobju. Nenehno se bo nekaj dogajalo, kar vas bo metalo iz ustaljenih navad. Na koncu pa si boste priznali, da svež veter nikoli ne škoduje. Čustveno pa boste vzcveteli. Partner vam bo priznal svoje najbolj skrite misli in potrdilo se bo, kar že dolgo slutite. Dvojčka Vse česar se boste dotaknili, bo na vas naredilo neverjeten vtis. Še posebno vdrugi polovici maja, ko boste začutili pomlad vsrcu. Najbolj bo vidno pri delu, čeprav se boste spraševali, kako ste mogli spregledati toliko stvari, ko pa so bile tako očitne. Spremenili boste le zorni kot. Čustva bodo za vas glasbilo, na katerem boste igrali zelo ubrano. Partner pa se ne bo mogel načuditi vaši ustvarjalnosti in ganjen bo v globino srca. Rak Poguma boste imeli dovolj, toda samo za delovne naloge, še posebno za tiste, ki se jih bodo drugi izogibali. Dokazali boste, da znate v kritičnih trenutkih stopiti na pravo stran. Ledeno hladni boste, ko se bo govorilo o vašem čustvenem življenju, vendar se boste po 20. maju pretirano zapirali vase. Bali se boste škodoželjnosti, vendar ostanite realni. Lev Zelo vas bo motilo, če se bo kdo v službi vtikal v vaše zadeve. Zaprto in disciplinirano boste dosežke in dogajanja ljubosumno skrivali pred drugimi. V zadnjem tednu maja pa se lahko težave začnejo ravno tu, ker vam bodo sodelavci težko zaupali. Svet, ki mu vladajo čustva, bo prijeten in zavidljiv. Ubranost v odnosih bo takšna, kot boste želeli, ne boste pa se mogli izogniti zaslugam za nastalo stanje. Devica Nekaj starega na delovnem mestu se bo poslovilo in ne boste mogli kaj, da Združenje izdelovalcev zgornjsavinjskga želodca v sodelovanju s Turističnim društvom Rečica ob Savinji prireja 14. ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev Zgomjesavinjske želodce bomo pobirali v petek, 14. maja - od 8. do 9. ure v kmetijskem obratu v Gornjem Gradu - od 8. do 10. ure v kmetijskem obratu na Ljubnem in na sedežu Kmetijsko svetovalne službe v Mozirju - od 10. do 12. v Lučah ter od 18. do 21. ure v prostorih stare osnovne šole na Rečici ob Savinji. V ocenjevanju lahko Sodelujejo izdelovalci iz Zgornje Savinjske doline oziroma z območja Upravne enote Mozirje. Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in pokušina najbolje ocenjenih zgornjesavinjskih želodcev bo v soboto, 15. maja, ob 17. uri v prostorih stare osnovne šole na Rečici ob Savinji. VABLJENI! za tem ne bi žalovali. Vzeli si boste premalo časa, da bi o tem temeljito premislili, kaj in kako naprej, le težko pa boste verjeli obljubi, da bo poslej bolje. Spokojnost pa bo občutena v ljubezni. Zagnani boste le v drugi polovici meseca, pa še to samo tam, kjer boste povezani z naravo. Tehtnica V službi na žalost ne bo tako spokojno, kot bi si vi želeli. Pripravite se na razburljiv mesec, ki vas bo naučil marsikaj, ne bo milosten do vas. Nekaj bo odšlo, marsikaj pa ostalo. Sledil bo končni obračun vam v prid. Dojemali boste globlja čustva, ljubezen pa v čisto prvinskem pogledu. Kako se boste odzvali, je težko napovedati, saj bo nepredvidljivost vaša stalna spremljevalka. Škorpijon Na delovnem mestu bo nekaj težav s sodelavci in naročeno delo ne bo tako potekalo, kot ste si zamišljali. Nekaterih nalog niste izpolnili in posledice se bodo pokazale šele v naslednjem obdobju. Sprijaznite se s tem, sicer boste res v stresu. Partnerju ne boste zaupali, ker se boste bali kritike. Strelec Prepričanje, da morate na delovnem mestu nastopati bolj ognjevito, vas bo nenehno zasledovalo. Sprožili se bodo izzivi, ki jih ne boste pričakovali. Presenečenje pa bo večje, ko bodo sodelavci izvedeli, da ste že vse vzorce sami pripravili. V drugi polovici meseca se boste zapletali v že preživete ljubezenske dogodke, ki s sedanjostjo nimajo nič opraviti. Kozorog Zavzeli se boste in kos boste vsaki delovni nalogi. Nastopili boste bolj ognjevito in samozavestni boste pri reševanju težav. Doraslost bo videti na vseh področjih in priključili se boste tistim, ki bodo zahtevali od vas največje naloge. Rezultatom boste zaupali šele, ko bodo leti potrjeni. V ljubezni nekoliko sitnosti, odprite plaz zamolčanih misli. Vodnar Reševanje službenih dolžnosti ne bo težko, na trenutke bo celo dolgočasno. Mojstrsko se boste spoprijeli z vsem, kar vam bo prišlo na pot. Le ozračje med sodelavci ne bo tako prijetno, kot bi hoteli vi. Ljubezenski svet pa bo neskončen iste našli prave prijeme, da bi se odločili. Na vrtu vam bo delo zelo uspelo. Ribi Preteklost vas bo dohitevala s takšnim tempom, da se še čuditi ne boste imeli časa. Obremenitev bo velika, čeprav boste v službi postorili več, kot od vas pričakujejo. Nič kaj obetaven mesec, toda pospraviti bo treba, da ne boste ujeti v nepotrebne predsodke. Ljubezenske stvari boste hoteli urejati po svoje. Neko ponudbo boste po treznem premisleku opustili. m in težko b m SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Še z večjim optimizmom v novo sezono Smučarji skakalci iz Ljubnega ob Savinji ne poznajo počitka in so že pričeli s pripravami na novo tekmovalno sezono. Pod vodstvom strokovnega vodje Janeza Debeljaka trenira 21 dečkov in deklic do 13 let, kmalu pa se jim bodo pridružili še mladinci in njihov najboljši mož Primož Piki, ki trenutno vadi z državno reprezentanco. Po odličnih dosežkih v lanski sezoni pričakujejo letos vsaj podobne in še nekoliko boljše rezultate, vse pa bo seveda odvisno od kvalitete priprav. Mladi skakalec Matevž Slatinšek s svojimi zvestimi navijači Da je njihov optimizem upravičen, so najboljši pokazatelji lanski rezultati, ko so dosegli res nekaj vidnih uvrstitev. Ob reprezentantu Piklu in njegovemu debiju na tekmah svetovnega pokala, seje kot meteor v sam vrh slovenskega skakanja zavihtel njihov mladi up Matevž Slatinšek. Matevž je zmagal prav na vseh tekmah slovenskega, oziroma Cocta pokala in prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka pri pionirjih do tl let, v kategoriji višje pa je bil že celo tretji. Omeniti velja še skupno peto mesto Nejca Cajnerja v najmlajši kategoriji do 10 let, do 13 let pa je bii Urban Zamernik šesti. Da na Ljubnem odlično skačejo tudi deklice, je z bronasto medaljo v skupnem seštevku slovenskega pokala dokazala Gabi Robnik, ki se že enakovredno kosa s svojimi fantovskimi vrstniki, poleg nje pa na svojo priložnost čaka še JaninaTesovnik. SašoTadičjesskupnim petim mestom pri mladincih sicer dosegel lep uspeh, je pa pri njem opaziti še veliko rezerv in prav on bi lahko bil eden glavnih adutov ljubenskih orlov v prihajajoči sezoni. Cilji in želje so jasne, njihova uspešnost pa bo odvisna predvsem od kvalitetnih priprav, nemotenega in dobrega treninga, ki bo seveda pogojen z razpoložljivimi finančnimi sredstvi ter zaupanjem sponzorjev. Predvsem generalna BTC Ljubljana in občina Ljubno sta tu neobhodna. SSK Ljubno BTC želi v svoje vrste pridobiti čim več mladih, zato še enkrat vabi vse zainteresirane dečke in deklice, da se jim pridružijo. Vse potrebne informacije v zvezi z vpisom lahko novi kandidati in njihovi starši dobijo vsako soboto ob 9. uri in 30 minut na domačem skakalnem poligonu, ali na telefonsko številko 051 250 214. Vabljeni! Franjo Pukart ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 12. KROG Solčevani navdušujejo s svojo igro Zadnje dejanje nazorskega dela zgornjesavinjske lige ni prineslo bistvenih sprememb, bilo pa je zelo zanimivo. Predvsem neposredna konkurenta sredine razpredelnice ŠD Mozirje in Upa sta odigrala pravo prvenstveno tekmo, kjer so se na koncu veselili Šmarčani, kompletna Solčava je ponovno dokazala, da igra daleč najbolj dopadljiv mali nogomet v ligi, za presenečenje pa bi kmalu poskrbeli zadnje uvrščeni Kokarčani, pri katerihje odlični mladi vratar Tratnik proti vodilnim Raz-borčanom klonil šele v zadnji minuti in še to iz akumuliranega prostega strela. Preložena tekma Rančer-jev in ASC-ja se bo odigrala med tednom, Lučani pa so na najlažji možen način prepustili zmago Davidovemu Hramu, saj jih sploh ni bilo na tekmo. Rezultati 12. kroga: Solčava : Veseljaki Frenkys Puba 6:3, ŠD Mozirje : MC Lipa 2:3, Davidov Hram : ŠD Raduha 3:0 - bb, Razborje : ŠD Dreta Kokarje 2:1, Ranč Burger : ASC 2000 - preloženo. Lestvica po 12. krogih: 1. Razborje 32,2. Davidov Hram 25,3. ASC 2000 20,4. Veseljaki Frenkys Puba 20,5. MC Lipa 20,6. Solčava 17, 7. ŠD Mozirje 16,8. Ranč Burger 12,9. ŠD Raduha 6 (-2), 10. ŠD Dreta Kokarje 0 (-2). Za tri kroge se sedaj liga seli v Šmartno ob Dreti, današnji pari pa so sledeči: 17.30 Ranč Burger : ŠD Raduha, 18.20 Davidov Hram : ŠD Mozirje, 19.10 ŠD Dreta Kokarje : MC Lipa, 20.00 Solčava : Razborje, 20.50 ASC 2000 : Veseljaki Frenkys Puba. Franjo Pukart KINO NAZARJE Sobota, 15.5., ob 20.00 in nedelja, 16.5., ob 17.00: DERGI IN ROZA V KRALJESTVU SVIZCA- komedija Režija: Boris Jurjaševič Igrajo: Marko Derganc, Andrej Rozman, Bojan Emeršič, Jernej Šugman, Janez Škof KINO LJUBNO Nedelja, 16.5, ob 17.30: NASMEH MONA LISE -romantična komedija Igrajo: Julia Roberts, Kirsten Dunst, Julia Stiles, Maggie Gyllenhaal, Ginnifer Goodwin, Dominic West, Juliet Stevenson NK LJUBNO Ljuben« porazili vodilnega ŠPORTNO DRUŠTVO RADUHA LUČE Združeni v akciji »Hura prosti čas« Od oktobra pa vse do konca aprila je v osnovni šoli Luče potekala organizirana rekreacija, imenovana »Hura prosti čas«. Vseslovensko akcijo so prizadevni organizatorji domačega športnega društva Raduha preselili v telovadnico, kjer je poleg košarke, malega nogometa in rokometa zaživel tudi namizni tenis. V 14. krogu so Ljubenci pripravili pravo senzacijo: na vročem gostovanju v Rogatcu so porazili lanskoletnega tretjeligaša, vodilno moštvo Mons Claudiusa s prepričljivim rezultatom. Disciplinirana in požrtvovalna igra celotnega moštva ob strokovnem vodenju trenerja Rajka Rudnika je tokrat bogato obrodila sadove z doslej najodmevnejšim rezultatom, kar bo tudi nova spodbuda za delo v prihodnje. Ljubenci tako z že tretjo zmago v spomladanskem delu ostajajo na osmem mestu, vodstvo na lestvici pa je prevzela Oplotnica, ki v soboto gostuje na Ljubnem. Glede na vse boljšo formo Ljubencev lahko pričakujemo zanimivo nogometno predstavo. Jože Grčar Prav zanj je bilo zanimanje največje, zato so odgovorni povabili k sodelovanju še trenerja iz Velenja, ki je poučeval obvladovanje poskakujoče žogice tako otroke kot starejše rekreativce. Najboljši osnovnošolci so dosegali lepe rezultate na šolskih, področnih prvenstvih, nekaterim od njih pa seje ponudila priložnost, da zaigrajo celo v ligi mladih severno-vzhodne regije. Za vse generacije pa je bil namen tovrstne rekreacije isti in sicer šport- no druženje, razvijanje motoričnih sposobnosti, krepitev zdravega duha v zdravem telesu in nekakšna oblika tekmovalnosti. Akcija je odlično uspela, zato prizadevni člani lučkega športnega društva že razmišljajo o podobni obliki rekreacije tudi v času letnih počitnic, to pa predlagajo tudi ostalim društvom v dolini, saj bi izmenjava športnih igrišč in sodelovanje med rekreativci še popestrilo omenjeno akcijo. Franjo Pukart Rogatec. Gledalcev: 100. Mons Claudius : Ljubno 2:4 (1:3). Strelci: 0-1 Kugler (9), 1-1 Firer (18), 1-2 Kugler (21), 1-3 Omladič (28), 1-4 Plesnik (66), 2-4 Špoljar (90). NK Ljubno: Funtek, Pisanec, Naraločnik, Atelšek, Janžovnik, Retko, Kugler, Suhoveršnik, Plesnik (Lomšek), Fedran (Preskar), Omladič (Urtelj). Medobčinska članska nogometna liga -MNZ Celje Rezultati tekem, 14. krog, 8.5.2004: Tristar : Oplotnica 0:2, Mons Claudius : Ljubno 2:4, Vojnik : Vransko (-6) 0:3, MU Šentjur : Rogaška Crystal 3:3, Laško : Kovinar Štore (-3) - preloženo. Lestvica: 1, Oplotnica 31,2. Mons Claudius 29,3. Rogaška Crystal 25,4. Kovinar Štore (-3) 24,5. Vransko (-6) 19,6. MU Šentjur 19,7. Tristar 16,8. Ljubno 15,9. Laško 7,10. Vojnik 3. Pori naslednjih tekem, 15. krog, 15.5.2004: Mu Šenjur : Tristar, Rogaška Crystal : Laško, Kovinar Štore : Vojnik, Vransko : Mons Claudius, Ljubno : Oplotnica. Uspešni ««bani in mlajši dečki NK Ljubno Izmed štirih selekcij, s katerimi uspešno nastopa Nogometni klub Ljubno že drugo sezono v ligaških tekmovanjih Medobčinske nogometne zveze Celje, predstavljamo najmlajši dve: cicibane in mlajše dečke. Selekciji sestavljajo igralci iz občin Ljubno, Luče in Solčava. Sistem tekmovanja zahteva igranje dveh ekip vsakega moštva, tekme potekajo na polovici igrišča, v vsaki ekipi pa je sedem igralcev. ekipa mlajših dečkov s lom Janžovnikom Ekipa cicibanov Radenka Tešanoviča je starosti) tekmuje v 2. ligi cicibanov, ki šteje osem ekip, in je trenutno na petem mestu (vodi mozirski Elkroj). Trener moštva je Radenko Teša-novič. Ekipa mlajših dečkov (dečki do 12. leta starosti) tekmuje v 2. ligi mlajših dečkov, ki prav tako šteje osem ekip, inje trenutno na tretjem mestu (vodi šoštanjski Rudar), Trener moštva je Renato Janžovnik. Ob kakovostnem delu z mladimi in uspešnimi nastopi pa se klub srečuje tudi s problemom pomanjkanja igralcev. Zato velja povabilo vsem ki se želijo nogometno usposabljati in spadajo v te starostne skupine, da se pridružijo. Jože Grčar VPIS UČENCEV ZA šol. leto 2004/2005 VPIS BREZ SPREJEMNEGA PREIZKUSA V PROGRAMA: PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA Pouk se izvaja 45 minut tedensko za učence v starosti 5 let, GLASBENA PRIPRAVNICA Pouk se izvaja 60 minut tedensko za učence v starosti 6 let. Vpis učencev v obe skupini je omejen ( 12 -15 učencev ). VPIS S SPREJEMNIM PREIZKUSOM V 1. RAZRED V PROGRAM: Instrument: Starost: KLAVIR 7 - 9 let HARMONIKA 7 - 8 let VIOLINA 7-9 let KLJUNASTA FLAVTA 7-9 let FLAVTA IO-12 let KLARINET IO -12 let SAKSOFON IO -12 let ROG 9-11 let TROBENTA 9-11 let TUBA IN DRUGA TROBILA 10-18 let NADSTANDARDNI PROGRAM: ELEKTRIČNE KLAVIATURE Sprejemni preizkus bo v popoldanskem času od 24. do 31. maja 2004 v Glasbeni šoli Nazarje po posameznih instrumentih. Vpis bo potekal od 20. do 24. junija 2004 od 7.00 do 18.00 ure. V primeru prostih mest bo naknadni vpis od 20. do 25. avgusta 2004. Za informacije pokličite Glasbeno šolo Nazarje, tel. 839 42 10. Zahvala Občina Ljubno se zahvaljuje vsem društvom in posameznikom, ki jim urejeno in čisto okolje nekaj pomeni, za številčno udeležbo na čistilnih akcijah v aprilu letos. Vsi, ki bi želeli še kaj postoriti, ste vabljeni, da za informacije pokličete občinsko upravo. Pridobljeni podatki o črnih odlagališčih so podlaga za izvedbo nadaljnjih postopkov sanacije črnih odlagališč in preprečevanja nastajanja novih. Lastniki zemljišč, kjer se črna odlagališča nahajajo ali povzročitelji le teh so že prejeli ustrezne dopise, njihovo izvrševanje pa bo kontroliral Medobčinski inšpektorat Sa-Še regije. Še enkrat hvala vsem, ki skrbite za urejeno in čisto okolje, kije najvidnejši izkaz naše omike in kulture. ČRNA KRONIKA • POTEPUŠKA PSA Luče: 7. maja popoldan sta v Raduhi dva neznana psa zaklala dve ovci. Lastnika psov policisti še iščejo, hkrati pa opozarjajo vse lastnike psov, da skrbijo za svoje domače štirinožce in jih varujejo. • BO LOVEC? Mozirje: Med 7. in 8. majem je neznani storilec vlomit v stanovanjsko hišo v Ljubiji in iz nje odnesel lovsko puško in nekaj nabojev. Lastnik ima za okoli 110.000 tolarjev škode. • KRAJA IZ AVTOBUSOV Mozirje: 11. maja, nekaj pred deveto uro zvečer, je mladoletnik iz Nazarij na avtobusni postaji v Mozirju na dveh avtobusih razbil šipo ter iz njiju ukradel nekaj drobiža, s čimer je povzročil za okoli 300.000 tolarjev škode. AM.MIKLAVC :-naslov; a.m. Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji -Telefon; 03/838 80 90, Telefaks; 03/838 80 91, 041 643 538 Obveščamo lastnike traktorjev, da bomo opravljali tehnične preglede na terenu za traktorje in traktorske priklopnike: LJUBNO: 2l.5.2004 ob 12.00, LUČE: 27.5.2004 ob 12.00, SOLČAVA: 27.5.2004 ob 14.00. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURS Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 DOBESEDNO VSE ZA NAS Tesar si ogleduje delo: "Kje so "koze", da bomo imeli kam dati deske?" Mali vajen'c gleda proti cesti in reče: "Niso še prišle." "Naš direktor je socialni čudež!" razmišlja orodjar. "Dobro ve, da ga ne maramo, pa je za nas vseeno pripravljen voditi podjetje." BREZ IZKUSTVA NI POSLEDIC Fantje v gostilni vsak pred svojo pijačo posedajo in gledajo natakar'co. Takrat, če le ni bilo malo pozneje, kar je vseeno, je vstopil Janez. "O, Jani! Kje hodiš?" ga pobara Fonza. "Danes si pa pozen." "Nič nisem pozen," pove Jani, "bil sem že tu, zdaj sem pa spet prišel." "Kako to?" "Domov sem šel ženo vprašat, če nisem že predolgo v gostilni, pa sem bil prepozen. Se vprašat' mi je ni bilo treba, takoj sem videl, da je jezna." "Kaj si pa potem naredil?" "Saj vidiš. Ker je že jezna in se mi ni zdelo, da bom s svojo prisotnostjo doma kaj popravil, bom raje tu, kjer še ni nič zamujenega." "Viš, ga viš. Pri meni je bilo pa drugače," pravi Fonza. "Mene je moja nagnala nazaj v gostilno, ker sem se pre- kmalu vrnil." "Kh, kh, kar zaletelo se mi je. Daj, nehaj s takimi." "Veš, ko midva z mojo spolno občujeva, hoče ona mir. Edino takrat, ko me ni, pravi, dajejišej...za mene." "Sva pa res že dolgo oženjena, a ne da?" "Ja, pa si vseeno nisem mislil, da bo tako že pred prvo obletnico poroke." "Jaz sem nekje slišal, da se ženska po poroki spremeni... Tega nisem verjel, dokler nisem o tem začel slutiti." "Tudi meni se je isto zgodilo. Še sreča, da sva z ženo odlašala s poroko in sva se vsaj do penzije luštn imela." Blenda Tavrl HUMOROSKOP I Izzivi v življenju vam pomenijo vse. Ko vas nihče ne bo gledal, si boste v sendvič poleg šunke in sira dali še list solate. Zberite še pogum in po dveh letih skupnega življenja vprašajte svoje dekle, kakoji je ime. USPEH NEZNANJA NI NEZNATEN Na Ljubnem ugotavljajo, da so v podjetništvu bolj spretni tisti učenci, ki v šolskem uspehu niso odlični. Torej mladi podjetniki v praksi uporabljajo znanje, ki se ga niso nikoli naučili. To je zelo osvežilna pijača, gospod. To vem, ker sem se v njej okopala, ko se je mama oblačila ... mali OGLAS Iščem čedno punco, ki se sama ne počuti preveč lepo. Hoi Cvetke to koprivi VSI NE GREDO V BRUSELJ Margareta Atelšek, predsednica društva Toplica: »Gospa županja, vsi se spravljajo v Bruselj, kaj vas še ni nihče povabil?« Anka Rakun, županja občine Ljubno: »Veste, gospa Margaretka, preden končam mandat, moram postoriti še marsikaj... Na primer napeljati vodovod v Okonini, zgraditi cesto na Golte, postaviti stopnice v novo kuharsko učilnico Toplice v Okonini...« Margareta Atelšek: »Ja, če je pa tako, se pa najprej lotimo najlažjega, bo najceneje. Naših stopnic!« (GASILSKA KULTNA PRESS) OSVAJANJE NA REZERVO Poškruhov Simon: »Ti se kar stisni k meni, saj mije ati povedal, da bova čez pet let skupaj hodila v šolo.« Nabožatova Mateja: »Menije pa moj rekel, da se bom vozila z Nad-lučnikom, zato v šolo sploh ne bom hodila.« (LOGIKA PO OTROŠKO PRESS) RIBJE ŠTETJE Gospodar ljubenskih ribičev Matic: »Tako, vse je pod kontrolo in prešteto. Od skupnega števila rib manjkata samo dva »kapuzerja« in tri steklenice piva.« Predsednik istih ribičev Miklavž: »Tista dva črva bova že nekako opravičila, za pivo bi pa predlagal, da zadevo rešimo po ključu kolektivne odgovornosti.« (EVROPA DVEH HITROSTI PRESS) Nagradna križanka, Oglasi Vulkani z ERSTvn SKD K NEKDANJI NIZOZEMSKI TENISAČ- TOM SESALEC IZ VRSTE MRENARJEV SLOVENSKI BIOLOG- STANISLAV SLOVENSKI PISATELJ- NARTE (1891-1945) ALMA KARLIN NAVADA, ŠEGA KAKEGA NARODA REKA NA HRVAŠKEM, LEVI PRITOK LONJE PRIPRAVA ZA SNEMANJE FILMOV ZADNJI DEL ŽIVALSKEGA TELESA FERHAT ABBAS JUŽNO- AMERIŠKI POLITIK- FREDERIK WILLEM KARBOLNA KISLINA PRITRDIL- NICA UMETNA SNOV ZA TENIŠKA IGRIŠČA VESOLJČEK IZ FILMA VODONOSEC (REDKO) KOS SUKANCA SLIKAR (ŽARG.) TROPSKA OVIJALKA MENICA, NA KATERO SE PREJME MENIČNI ZNESEK UOKVIRJENA PLOSKEV NA STENI <•4° MADŽARSKI REŽISER- KAROLY STRUPENA PUŠČAV. KAČA, PURSA USTANOVITELJ SAMOSTANA V BIZANCU GRŠKI BOG VETROV TRAVA DRUGE KOŠNJE NIKOLA TESLA NIKOLAJ OGAREV SKUPNOST FRANCOSKO GOVOREČIH TOVARNA PAPIRJA IN SELOTEJPA V CELJU GENERALNI SEKRETAR OZN- KOFI IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: AVITUS- frankovski krščanski teolog ČERVEK- slovenski biolog- Stanislav KTITOR- ustanovitelj samostana v Bizancu KAFI- alžirski politik- Ali KLERK-južnoameriški politik- Frederik Willem OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 18. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri lepe nagrade. Tokrat vam jih podarja Restavracija Hotela Benda iz Lok pri Mozirju. 1. nagrado, večeijo za dva v vrednosti 6.000 sit, prejme Miroslava Pilih, Šlandrova 12, Velenje 2. nagrado, kosilo za dva v vrednosti 4.000 sit, prejme Štefka Špeh, Prešernova 9, Mozirje 3. nagrado, dve sladici v vrednosti 1.000sit, prejme Nevenka Osovnik, Novo naselje 41, Gornji Grad. Čestitamo! Nagrajenci prejmejo obvestila o nagradah po pošti. Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa injo najkasneje do torka, 25. maja 2004, pošljite na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA VULKANIZERS1V0 SKOK Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri premontaže prevmatik na osebnih avtomobilih. Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TRAFFIC I © Ö Zk TEČAJI A,B,č,E in H k AVTO ŠOLA MOZIRJE A Tečaj CPP se prične v ponedeljek/ 17. maja, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. • Petek (14. maj), ob 9.00. Mestni stadion Velenje Področne športne igre osnovnih šol s prilagojenim programom • Petek (14. maj), ob 17.00. Interspar Velenje Mini potujoči živalski vrt • Petek (14. maj). Kokarje Zbor motoristov • Sobota (15. maj), od 9.00 do 19.00. Varpolje (pri Kosovih) Razstava vezil krajank • Sobota (15. maj), ob 1700. Ljubno ob Savinji - Foršt Nogometna tekma Ljubno : Oplotnica (člani) • Sobota (15. maj). Kokarje Zbor motoristov • Nedelja (16. maj), od 9.00 do 19.00. Varpolje (pri Kosovih) Razstava vezil krajank • Nedelja (16. maj), ob 10.00. Telovadnica II. OŠ Celje Košarkarska tekma - Keleja : Nazarje (starejši pionirji) • Nedelja (16. maj), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Kvalifikacijski turnir v košarki za 1. SKL (igrajo: Elektra, Prebold, Nazarje) • Torek (18. maj), ob 13.00. Razstavišče Gorenje Odprtje razstave slik Zdenka Huzjana • Sreda (19. maj), ob 12.00. Trg celjskih knezov Celje Unesco dan: Moje mesto skrivnosti šepeta • Četrtek (20. maj), ob 1700. Telovadnica OŠ Livada Velenje Košarkarska tekma - Elektra : Nazarje (mlajši pionirji) ŽIVALI - PRODAM Prodam mlade pse mešance; mati (rotweil-er in nemški ovčar), oče čistokrvni rottweiler. Gsm 031/732-776. Prodam dve telički limuzinki, stari 9 in 7 tednov. Tel. 583-52-58. Prodam teličko sivko, težko 120 kg za nadaljnjo rejo. Gsm 041/793-597. Teličko simentalko, staro 7 mesecev, prodam. Tel. 5841-891. Ugodno prodam 6 brejih ovc jezersko-solčavske romanovske pasme. Gsm 041/ 853-085. težkega do 80 kg. Gsm 031/295-331. DRUGO - PRODAM Kosilnico rotacijsko 170-d sip, brana krožna, nakladalka sip, puhalnik tajfun, pred-setvenik, škropilnica traktorska, ličkalnik koruze, plug imt, molzni stroj vitreks, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Gsm 041/666-476. Ugodno prodam sipov stroj s puhalnikom za silažo. Gsm 031/765-430. Prodam cisterno 2200 91 L, obračalnik 2 m, obračalnik gorenje muta. Gsm 031/780-596. Testirano avto prikolico in nova sončna kolektorja, prodam. Tel. 839-18-00, gsm Kupim bikca simentalca ali mesne pasme, 051/355-787 ŽIVALI - KUPIM KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 21. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Prodam simulatorteka na smučeh. Gsm 031 / 792-416. Prodam šrotarz motorjem. Tel. 03/5843-149. Sončni kolektor IMP klimat, 2 kosa prodam in štiri letne pnevmatike 165/70-13. Gsm 041/647-793. Rezervoar za hidrofor 1201 nerjaveči prodam. Tel. 5833-652. Prodam garažna vrata - ugodno. Tel. 838-83-200, zvečer. Prodam dekliško gorsko kolo, dobro ohranjeno, cena 10.000 sit. Gsm 041/928-378. Prodam fižolove preklejalovko brejo 8 mesecev. Tel. 5841-291 AVTOMOBILI - PRODAM Prodam zelo dobro ohranjeno škodo felic-ijo lx 1,6 combi, I. 97, met. srebrna barva, sončna streha, lita platišča, več dodatne opreme, 100.000 km, možen odkup na obroke. Gsm 041/793-063. Prodam seat ibiza 1.6 glx, temno sive barve, I. 94. Gsm 041/463-650. Prodam škodo felicio 1.1999 in voziček racer hortan, otroški svetlobni vrtiljak in glasbeni vrtiljak. Gsm 031/676-921. Golf jgl 1.82 registriran, prevoženih 111.000 km, odlično ohranjen, prodam. Tel. 831-715. ODDAM Oddam bon v višini 25.000 sit kupcu vozila v Renault servisu Levec. Tel. 03/5844-083. Oddam dva psička, stara 2 meseca (črna, večje rasti). Tel. 5841-548. NEPREMIČNINE V najem vzamem stanovanje cca 60 m2 ali hišo v Gornjem Gradu ali v okolici Mozirja -nujno do junija - možno predplačilo - mlada družina. Gsm 031/676-921,041 /401 -215. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jokob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. Nbvòinagrecmoivprre^ Kat^feb wrst i ? i e^š dM II et oš R i i foravo ma i skT pohod prijateljstva na Čreto?-_ž^lai»^5 Ime in priimek \^PX5Qj®0DìB Naslov Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje adna akcija za brafce Savinjskih novic Med pravočasno prispelimi ,p£avilnimi*oagovori na drugo vprašanje (32 metrov) iž 19. številke^'-^^fnjš^n^vic^smoJž^^Sfi naslednje Šfltik udeležence izleta v Terme^sSovilcfi ' j ■' - Cveta Poličnik, Sp. Rečica^?, Rečica ob Savinjjj divah [Blažič, Solčava 2/Solčava ^Jožefiider, Dol-Šuha Rečiča bB Savinji Hkovhiky Nove Träte W Mozirje ^išk|[Ga\^ce ^Gmafano gif Paki ijnšt/Rečiča•ot&Savmjf43 i I ; akcije» -iGrega Kunst/ Rečiča omSavinji 43 i i ; >1 prevozništvo STORrTtEZGPiCEESoMEhiNz>cic uujumkh; vinkotsj^M^^ìlevI .Ìt^èìéavà*^ - nat naslov: najkasneje do törka^ 18. maja^SMr Rezultate ^^^jäj^mo/objävili v prihodnji številki, ko Kopali : : iff co CO 05 __05 _Q -= i— T3 S2 £ co o O >cn ><~^ 03 C7> o _<5 O o Q_ Q_ Q_ Q_ »CO Celje - skladišče D-Per 7/2004 5000014034,20 COBISS s VC TO CO «A o j: KOLEDAR PRIREDITEV 1 1 Novi Golf ■■■■■ I v četrtek, 13.5. ob 18. uri Nagradno žrebanje Otroška glasbena animacija MOJ MEDVEDEK JAKA pet. 14.5. med 16. in 19. uro Odprto mladinsko šahovsko prvenstvo za pokal TUŠ sob. 15.5. med 10. in 19. uro Šahovski dvoboj SLOVENIJA - HRVAŠKA v četrtek, 20.5. ob 18. uri SPOZNAJMO DOBROTE KRASA Nagradno žrebanje s podjetjem KRAS in POLONO FURLAN v soboto, 22.5. med 10. in 19. uro SPRETEN KOLESAR, SPRETNA KOLESARKA v četrtek, 27.5. ob 18. uri KORAJŽA VELJA Golf 30 I o bletnica Klimatska naprava serijsko Ob tridesetletnici Volkswagnove legende smo vašega novega Golfa serijsko opremili s klimatsko napravo Climatic. Ponudba velja do 30.9.2004. Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE v otroškem kotičku vsak petek, med«. in 19. uro vsako soboto, med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro VARSTVO V IGRALNICI vsak dan v tednu M'WhI m ODRA ŠTEVILKA • 0801310) www.planet-tus.com Kjer so zvezde doma ENGROTUŠ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/A, 3000 Celje