Političen list za slovenski narod. Po poStl preleman Telili: Za celo leto predplauan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. ^^aznaaila (inserati) se sprejemajo in velja tristopa petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji ee cena primerno zmanjša. Rolcoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. V Ljutljani, v ponedeljek 20. oktobra 1884. Letnili XII. Deželni zbor kranjski. XIV. seja, 18. oktobra 1884. ■ (Dalje.) Pri IX. naslovu (Javne stavbe) govoril je gosp. deželni predsednik in izrekel željo za uvrstitev ceste skoz Kopačnico med okrajne ceste. Gosp. poslanec De tel a je odgovarjal, da se bode to zgodilo, ko bo cesta dovršena, in da se zdaj ne more reči, ali bo okrajna cesta ali ne, ker ne morete biti obe tamošnji cesti okrajni cesti, ob enem pa predlaga, da naj se sme v letu 1884 ostali znesek kredita za cestne stavbe, ako bode treba, porabiti v ta namen v letu 1885. Ta predlog se sprejme. Druge točke se sprejmo brez ugovora. Vsa potrebščina znaša 525.665 gld. 27V, kr. Zaklada pa je . . . 137.540 „ 24'/^ „ Tedaj bode primanjkovalo . 388.125 gld. 27.1 kr. Ta izvanredna primanj-kava je povzročena vsled tega, ker se je cela primanjkava pri normalno-šolskem zakladu z ....... 89.541 gld. — kr. navalila na deželni zaklad ker so se stroški za prisilno delavnico za ...... 6.859 „ 747, „ zvišali, ker se je nadalje za obrtne šole..... 5.000 „ — in za pripravna dela za dolenjsko železnico .... 5.000 „ — „ dovolilo. Ce se odtegnejo vsi ti izvanredni stroški v skupnem znesku..... 106.400 „ 74»/, „ od cele primanjkave . . 388.125 , 02'7, „ ostane primanjkave . . . 281.724 gld. 28 kr. ki je v primeri z ono v pro- 47 1.700 gld. 81 kr. računu pretočenega leta z 280.023 le za....... večja. Finančni odsek, ki je dobro spoznal, da so vzroki temu deficitu le vedno rastoči stroški, ktere zahteva vlada leto za letom za ljudsko šolstvo, iskati je moral druga sredstva, da pokrije ta deficit, ker je bil tega prepričanja, da se že tako napete moči rednih davkoplačevalcev ne morejo še bolj nategovati, in se je za tega del odločil, posnemati druge dežele in predlagati, da se obdačijo žgane pijače, kakor se to že davno godi pri Štajarskem in Solnogradskem deželnem zboru. Mislil je tudi, da bi se ta uvedba dala opravičiti iz etičnih ozirov. Zgoraj izkazana potrebščina znaša..... 525.625 gld. 27 V4 kr. zaklada pa ..... 137.540 . 24'/, „ primanjkave je tedaj ■ . . 388.125 gld. 02^/^ kr. ktera se ima pokriti. 1. Z 20% doklado na davek užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, in sicer od letnih najemščin po izkazu finančnih uradov v znesku . . 71.356 „26 „ 2. S samostojno naklado 3 gold. od vsakega hektolitra porabljenih žganih pijač v znesku..... 30.000 „ — Po izkazih finančnih uradov in vodstev Ljubljanskih postaj južne in državne železnice uvaža se vsako leto na Kranjsko blizo 17.000 hetrolitrov špirita. 3. Z 21% doklado na vse neposrednje davke za 1. 1885 v skupnem znesku po izkazu finančnih uradov 1,319.700 gld., toraj z letnim zneskom..... 277.137 „ — tedaj skupaj s . . . . 378.493 gld. 26 kr. V primeri s primanjkave ......... 388.125 „ 02% „ se kaže naposled deficit . 9.631 gld. 76% kr. ki se bode pokril in obstoječe blagajnične gotovine. Sprejmo se toraj sledeči predlogi finančnega odseka. 1. Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1, 1885 v znesku 525.635 gld. 27'/^ kr. in dohodki v znesku 137.540 gld. kr. se potrdijo. 2. Za potrebno zaklado primanjkave v znesku 388.025 gld. 02% kr. naj se za leto 1885 pobira. a) 20% priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; b) samostojna naklada 3 gld. od vsakega hektolitra porabljenih žganih pijač; c) 21% priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikla-dami vred; d) konečna primanjkava pokrije se iz obstoječe blagajnične gotovine. 3. Dežela se ob jednem zaveže povrniti one deželne naklade od žganih pijač, ki se plačujejo v Ljubljani, v slučajih, v kterih mora mestna občina Ljubljanska mestne doklade po obstoječih ukazih povrniti, da bodo te deželne naklade zadevale le porabo. 4. Deželni odbor je pooblaščen in se mu ukazuje, da v zvezi z visoko deželno vlade izdela potrebne ukaze in postopanje glede prestopkov, ki zadevajo samostojne naklade. 5. Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi Najvišje dovoljenje za sklepe pod 2. a, b, c in 3. Prične se potem obravnava o lastni režiji v blaznici na Studencu. Poročevalec gosp. Detela v imenu odsekove večine predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da stopi s kon-gregacijo usmiljenih sestra v dogovor glede pre-membe dotične pogodbe z dne 21. avgusta 1880, v ta namen, da se več toček dotične tarife zniža, na podlagi deželnemu odboru podane ponudbe z dne 25. septembra, št. 691, kakor tudi glede v tej zadevi pridobljenega gradiva, ter da sklene z omenjeno kongregacijo za deželni zaklad ugodnejšo pogodbo zaradi hrane in postrežbe za blazne na Studenci. V tem slučaji pa, ako bi se deželnemu odboru to ne posrečilo, se isti pooblasti, da redu usmiljenih sestra pogodbo z dne 21. avgusta 1880 do 15. avgusta prihodnjega leta odpove." 31). LISTEK. Mladega Gašpaija življenje in trpljenje. Prosto poslovenil I. S. Gombarov. (Dalje.) Ko je Gašpar šel s Karlovca domov, prišel je tudi v frančiškanski samostan v Brežicah. Opoldne je tam prav ponižno pozvonil in prosil za skledico juhe. Zdelo se mu jo, da je bil vratar voljen njegovo prošnjo uslišati, pa prej ga je še prašal to in drugo. Gašpar jo odkritosrčno pripovedoval, da je Karlovški študent, da je dobro šole izvršil in da je zdaj domov grede postal jako lačen pa brez denarja. Na to pater hudo pogleda in se zareži: „(Jo si ti Karlovški študent, tedaj pa le hodi v božjem imenu po svojem potu, kajti ni še tri dni minulo, kar je tak študent pri nas spal, posteljo ognju.sil in prte vkral, potem pa zginil. Bo pa gotovo en potepin, kakor drugi." Rokši to, jo zaprl vrata prod (lašparjevim nosom. Tako mnogokrat jeden nepoštenovič vsem drugem srečo kvari. Da (jašparju tudi o počitnicah ni bilo predobro in predolgočasno, dobil je grižo. To pa je bilo tako. V Prihovi je bilo mnogo griže, ko je prišel Gašpar na počitnice. Sestra mu je to takoj povedala in dostavila, da jih jo že 40 v fari za grižo umrlo in bi jih še več, ko ne bi padar imel takega olja zoper grižo, ki vsakega obvaruje, kdor si ž njim trebuh namaže. Vsled tega poročila je bil Gašpar v velikem strahu, da bi tudi njega utegnila griža popasti in padarjevo olje njemu morebiti vendar ne bi pomagalo. Ni mu dišalo ne jesti ne piti, kar se še o njem ni nikoli slišalo. Želel je sestri lahko noč ter odšel spat. Dolgo se je valjal po postelji, pa ni mogel zaspati, kar ga oblije mrzel pot, v želodcu ga začne žgati in ščipati, da je moral vstati in na prosto iti. Mislil si je: „Je pač škoda, da bi svojo mlado življenje že zdaj končal, boljše bi bilo, ko bi zarad starosti umrl!" Tedaj sc spomni na padarjevo olje, ki bi mu vendar utegnilo pomagati. Zleze toraj v sestrino spalnico, vlože se na klop pri peči in javče: „Ah, sestra, ljuba sestra, z menoj je proč! jaz imam že grižo, morebiti celo (dvo, — daj mi olja!" Sestra ' hitro vstane in mu da olja. Gašpar ni utegnil misliti. kaj ima z oljem storiti, toraj naglo steklenico odpre in olje izpije. Le en požirek je naredil in kakor mrtev je ležal na klopi. „Kaj mu neki je", si misli sestra in naredi luč. Mrtev še sicer ni bil Gašpar, pa tako hudo mu je bilo, da jo resno na smrt mislil; zdelo se mu je, kakor da bi mu kdo z žarečo roko čreva in želodec preobračal. Žalostno se je ozrl na sestro, in potem —. Potem je šla sestra vun, prinesla skledo vode in je osnažila sebe, peč, klop in tla, kajti--- Kajti sestra mu je bila dala mesto olja za mazanje, jelenovca, ki ga je Gašpar izpil. Ko je padar o tej čudni vračitvi slišal, naredil je čudno-resen obraz in rekel: „Čudom se čudim, da študenta ni mrtud zadel. To je hujše od konjskega zdravila, mora toraj Gašpar močnejšo natoro imeti od konjske. — ,Jaz pač nikomur tega zdravila zoper grižo ne svetujem, čeravno je Gašparju pomagalo. Bolje je za te, če misliš, da nimaš konjske natore, ter z jele-novcem snažiš maroge v obleki in ne vračiš ž njim griže." V takih in enakih nadlogah je Gašpar vkljub vsem zaprekam šesto latinsko šolo dokončal. dr. Za njim obširneje govori poročevalec manjšine vitez Bleiweis tako-le: Iz stališča previdno računajočega deželnega poslanca moral sem z ozirom na ogromne stroške, ktere plačuje naša revna dežela vsako leto za oskrbovanje blaznih, staviti lansko leto predlog, naj se vpelje na Studenci lastna režija. Veliko let že delujem v blaznicah, osem let na Studenci, mislil sem toraj in imel nado, da vsled mojih praktičnih skušenj in dobrih informacij mi pač ne bode treba zagovarjati danes stališča manjšine odseka v ta namen izvoljenega. Na drugo stran moral sem pa tudi pričakovati, da se mi bode od vseh straui vsaj to pripoznalo, da sem storil le svojo dolžnost kot deželni poslanec, ko sem hotel po tem načinu od-bremeniti deželo. A varal sem se, razposlal se je mojim gospodom kolegom in tudi drugim osobam po deželi neki pamflet, v kterem je nakopičeno toliko neresničnosti in zvijače, ob enem pa tudi se mi očitalo, da sem imel pri stavljenji svojega predloga dvojni namen, odpraviti usmiljene sestre iz dežele in sebi kaj prislužiti. To je nesramno in neopravičeno natolcevanje in jaz bi želel, da bi se bil podpisal skladatelj tega pamfleta, kakor se to spodobi poštenjaku. Eazvidno je pa ravno iz tega pamfleta, da je moj predlog zadel v centrum, ker se je oglasila kod anonimus najbolj prizadeta osoba in znano je vsem, da se oglasi taisti, kteremu se stopi na prste. Ko sem stavil predlog, imel sem dvojni namen, prvič prihraniti deželi vsako leto veliko svoto, drugič koristiti bolnikom in zavodu. Navesti hočem le nektere točke, da bodete razvideli, koliko preveč plača dežela na leto najemniku. Celi inventar na Studenci znaša 10790 gld. 23 kr. V tem inventaru znašajo one stvari, ktere se morajo vsako drugo ali tretje leto popraviti ali ponoviti 3599 gold. 86 kr. Celi drugi inventar, to so postelje, mize, postelna odeja, ne potrebuje poprave ali obnovitve deset in več let, in vendar plačuje dežela redno za vzdrževanje inventara, ktero reprezentuje svoto 10.797 gld. 33 kr., vsako leto nad 3000 gld., toraj več kot 33 prcentov. Druga velikanska svota je hrana za umo-bolne, za ktero plačuje zdaj dežela vsako leto za 100 bolnikov 11.520 gld., pri lastni režiji pa bi znašala hrana za 100 umobolnih s kruhom in vinom vred 8946 gld. Ako se pa še oziramo na sosedne dežele, v kterih je lastna režija v blaznicah že z vspehom vpeljana, posebno na Celovško blaznico, vidimo, da se ondi bolniki še veliko bolj po ceni oskrbujejo, da so tam cene za posamezna jedila izdatno manjša, kakor pri nas, in da bi naš sedanji jedilni list veljal za osobo le 19"/io kr. na dan, skupna svota izdatka za hrano umobolnih bi se zmanjšala od 8946 gld. na 7506 gld. Prištedilo bi se toraj vsako leto pri hrani umobolnih 4000 gld., o resnici moje trditve se lahko vsak prepriča iz računov in cen, ktere je poslalo vodstvo blaznice ter magistrat Celovški. A tudi pri drugih potrebščinah režije se zamore še mnogo prihraniti, temu ni opo-rekel nijen član dotičnega odseka, vendar se ne bodem spuščal v podrobnosti tega računa, omenil sem le glavne režijne točke, iz kterih se razvidi velika korist lastne režije. Preidem zdaj na dohodek, ki bi ga imela dežela pri lastni režiji od gospodarstva, namreč dohodek iz hleva, polja in vrta. Čeravno se moj račun, kterega so potrdili izvedenci, kojim je znan svet in vse okoliščine posestva na Studenci, se ni vjemal z nazori odsekove večine, vendar ne polagam toliko vrednosti na denarni vspeh gospodarstva, kterega sem pa vendar nastavil s pritrje-njem odseka na 600 gld., poglaviten dobiček pri gospodarstvu pride bolnikom v korist. Tukaj je v prvi vrsti psihiatričen vspeh merodajen in velike vrednosti. V novejšem času se po vseh deželah ne zida več velikanskih hiš za dragi denar, povsod se zdaj izdelujejo bolj po ceni kolonije, v kterih se blazni izdatno porabijo pri celi ekonomiji v hlevu in celo pri raznih s kmetijstvom združenih obrtih. Taka kolonija je v Altscherbitzu na južnem Nemškem, dospeli so tam že skoro do vspeha, da bodejo kmalo brez deželnih doneskov oskrbovali 300 bolnikov, kteri si bodo sami zaslužili svojo oskrbovalnino. Isto sklenili so letos v deželnem zboru nižjeavstrij-skem, ter bodejo po tej poti ne samo dosegli hitreje povoljnega vspeha v ozdravljenji, ampak tudi bolj ceneje oskrbovali bolnike. V tem tiči velika korist lastne režije, na Studenci je vedno do 20 blaznih za delo pripravnih na razpolaganje, teh bi lahko porabili pri izdelovanji in vzdrževanji inventara, na polju in travnikih, v hlevu, kuhinji in pri perilu. Zdaj pa pri vseh teh delih ni mogoče, najemnik rabi bolnike le tam, ker mu to kaže lastna korist in to je še odvisno od njegove dobre volje. Pač je v pogodbi izrečeno, da ima odškodovati delajoče blazne, kar tudi stori, a nikjer ne stoji, da jih mora rabiti. V hlevu, kuhinji, pri perilu in inventaru ne dobivajo za to pripravni bolniki dela pri najemniku, ker mu to ne kaže, vsled tega ostane velik del blaznih brez dela, to je pa škodljivo umobolnim, zakasne ali onemogoči ozdravljevanje, kar je na škodo fondu. A tudi dostojno gospodarstvo ovira psihiatričen vspeh, celo osobje na Studenci, od prvega strežaja do zadnjega hlapca je v službi najemnika, on prosto disponira z strežajskim osobjem, jim odkaže dela, ktera so dostikrat v protislovji z njihovimi dolžnostmi, kot strežaji. Tudi imajo naravno le bolj korist svojega jih plačujočega gospodarja pred očmi in se manj ozirajo na potrebe bolnikov. Pritožbe zaradi slabe hrane od strani bolnikov strežaji le redkokrat oglašajo, ker bi tako oškodovali gospodarja. Da je pa dobro in le enemu gospodarju podložno strežajstvo prvo in glavno načelo dobro vredjene blaznice, pripozna celi izobraženi sv^et, zaradi tega se tudi strežaji v blaznicah bolje plačujejo in so se celo vstanovile šole za odgojitev dobrih blažničnih strežajev. Najemnik gleda v prvi vrsti na to, da dobi take strežaje, kteri so po ceni in dobri poljski delavci, ali so pa razumni, milosrčni in potrpežljivi oskrbovatelji bolnikom, ga toliko ne zanima. A tudi plača, ktero plačuje najemnik, ni taka, da bi dobil dobre strežaje, da so pa slabo plačani strežaji male vrednosti, je očividno. Pridem zdaj na delovanje usmiljenih sester v naši blaznici. Naglašati moram pred vsem, da v polni meri pripoznam velike zasluge posameznih sester za postrežbo bolnikov, trdim, da ni koristno za zavod, naj se imenuje bolnišnica ali blaznica, če je strežba bolnikov in pod-vzetstvo za režijo in hrano v eni roki, ker so si te dolžnosti dostikrat navkriž in premnogokrat prevladuje človeška slabost. Za blaznico pa redovno stežajke niso posebne vrednosti, to priznajo tudi (iašpar je toraj gimnazijo dovršil. Kakošni po-čutki pač takrat dijaka obhajajo, ko gimnaziji slovo da! Takrat so njegovi koraki trdneji, njegova postava bolj ravna in samosvestna, njegov pogled prosteji in drzneji, govor odločen, lasje mu ne visijo več ponižno po čelu, bodoče brke se po stokrat na dan pogledajo in drzno zavihajo, če je le količkaj maha videti, pipo očitno po ulicah, costah in potih na sprehod nosi in gosti dim iz nje na lovo in desno spušča, krčma in pivarna ran niste več zgubljeni raj, ampak široko ste odprti žejnemu študentu, ki se oblastno vsede k najlepši mizi brez strahu, da bi se potem moral v luknji trezniti. Poprej je moral celi kup knjig pod pazduho v šolo nositi in ondu v strahu in trepetu odgovarjati ali pisati in še zraven poslušati ojstre pušice čmornega profesorja, zdaj pa hodi študent s paličico kot svobodni državljan v kolegije ali pa tudi izostane, če se mu ne ljubi profesorja poslušati; in naj tudi celi teden izostane in nič ne študira, profesor vendar ne sme zavoljo tega gospoda študenta grajati ali mu slabe razrede dati. čemu bi neki bil drugače svoboden akademiški državljan? Gašparju je bil v zadnjih počitnicah svak vso dedščino izplačal, in vkljub temu, da se je' prvič v svojem življenju od pete do glave novo obleko omislil, mu je še vendar 100 gld. v žepu ostalo. Za velike šole je bil to prijeten začetek, drugače kakor v srednjih šolah, ko so mu oče dve dvajsetice dali, rekoč: „To imaš denar, pa glej, da ne boš postal lump." Bilo je že pozno v jeseni, ko se je Gašpar poslavljal, ter odpravljal na veliko šole študirat. Ko jo zadnji dan vzel klobuk in palico in se tudi pri domačih poslovil, so ga vsi domači in sosedi spet lepo prijazno gledali in vprašali, bo li res za gospoda študiral in Gašpar je prav resno prikimal in rekel: „Če mi dti Bog življenje in še nekaj driizega je moja resna volja in trden sklea gospod postati." Potem je hitro odšel po prašni cesti in kdor je srečal veselega študenta, ki si je vedno kakošno okroglo pel ali žvižgal, bil ga je vesel ter ga je prijazno pozdravljal. (Dalje prih) same, ker povsod, kakor tudi na Studenci, opravljajo službo v vseh oddelkih posvetni strežaji, one opravljajo le službo nadstrežajk. Važno je dalje, da se strežaji v blaznicah ne menjavajo premnogokrat, kar se pa pri najemniku zaradi slabega plačila vedno godi. A tudi v drugem obziru jo delavnost redovnih strežajk le dvomljive vrednosti. V blaznicah je strežba bolnikov zelo razločna od bolnic), tam se potrebujejo posvetni in krepki ljudje, kteri se ne sramujejo ali bežijo, ako bolnik kako neslano pove, svojo obleko raz sebe vrže in v adamski noši okoli hodi, treba je pa tudi imeti fizičnih moči, da se vkroti besni bolnik. Za vse te posle niso slabotne sestre, zatoraj naj bi one, kakor dosedaj, le opravljale posel nadstrežajk, nadzorovale bi posvetne strežaje in pazile, da se vsem ordinacijam zdravnikov zadosti. Tako službo opravljajo tudi v Graški blaznici, ter dobivajo za njih delovanje primerno odškodnino. Slišali smo od poročevalca večine, da hoče najemnik odjenjati nekoliko pri kruhu in vinii. Eed, katerega namen gotovo ne sme biti pridobiti si posvetnega bogastva, zasluži že več let samo pri kruhu in vinu 1400 gld. in tako odtegne naši revni deželi svoto, ktera bi se lahko obrnila v drug namen. Dokazal sem že, koliko preveč se plača najemniku za vzdrževanje inventara, namreč več kot 1500 gld., dokazal sem lansko leto, da plača dežela neopravičeno previsoko oskrbovalnino 28 krajcarjev na dan in za osobo na Studenci, kar znaša 1400 gld., ker je trditev, da so strežaji na Studencu dražji, kot v Ljubljani, neresnična, vrh tega pa mora še dežela skrbeti za kurjavo na Studenci. Toraj samo pri teh treh rubrikah plača dežela najemniku preveč 4030 gld. na leto. Očividno je toraj, da se zamore mnogo prihraniti, a mogoče je to pri vseh potrebščinah le pri lastni režiji, višje vrednosti je pa vspeh iz psihiatričnega ozira in vsled odprave bolnikom in zavodu škodljivega dvojnega gospodarstva. Od več strani ugovarjalo se je tudi, s kacimi težavami bi se dala uvajati lastna režija in kako komplicirana bi bila kontrola. Temu nasproti le navedem, da je po vseh bolnišnicah in blazilnicah, v kterih je lastna režija že mnogo let z vspehom vpeljana, administracija samo taka, kakor bi bila na Studenci, dotični vodja z ekonomom vred imata skrbeti za vse potrebščine blaznice, ter sta odgovorna in pod kontrolo deželnega odbora, kakor je enako v prisilni naši delavnici z vspehom vpeljano. Na Studenci je taka administracija še veliko ložji izpeljiva, ker se ondi število bolnikov in strežajstva nič ne spreminja, jedilni list je zmirom enak, natanko se da preraču-niti koliko ia kacega materijah se bode potrebovalo vsaki mesec, zatoraj jo pa tudi računanje in kontrola brez vsacih težav. Dokazal sem na podlagi natančnih računov v odseku, da bi si dežela veliko svoto prihranila pri lastni režiji, da bi se po tej poti tudi dosegel hitreje psihiatričen vspeh, kar je zopet zakladu na korist, odprava škodljivega dvojnega gospodarstva, stroga disciplina in boljša hrana so pa tudi vspehi, katerih vrednosti se ne more in ne sme prezirati. Eedu pa bi bilo tudi zanaprej mogoče, sodelavati pri postrežbi bolnih v blaznici na studenci in sicer v isti meri, kakor dozdaj, le s tem razločkom, da bi sestre opravljale službo nadstrežajk, red, kot celota, pa ne ostal več podvzetnik, kteri plačuje in ukazuje celemu na Studenci nastavljenemu osobju. Narisati Vam hočem le še prihodnost, ako sprejmete predlog večine. Oe bode deželni odbor popraševal najemnika, v kterih rubrikah je pri volji odjenjati, bode pogojno odjenjal pri kruhu in vinu, morebiti tudi pri vzdrževanju inventara, a dokazati sem bil v stanu, da je ta svota veliko premajhna proti oni, ktera bi se dala prihraniti pri vseh točkah režije in hrane po vpeljavi lastne režije, vrh tega se bi pa postavila organizacija blaznice na zdravo stališče. Ker bodejo toraj — ako pritrdite večini — ostale pri starem vse napačnosti dosedanjega škodljivega dvojnega gospodarstva in ovire v psihiatričnem obziru, zaradi tega manjšina tudi drugo leto ne bode mogla odjenjati od svojih tirjatev, in zopet in zopet bode prišla z utemeljenimi dokazi, tako dolgo, da Vas bode od vsestranske koristi vpeljave lastne režijo prepričala, silili Vas bodejo pa k temu še bolj od leta do leta rastoči stroški za oskrbovanje blaznih. Ako hočete naši revni in z bremeni za oskrbovanje bolnih in blaznih preobloženi deželi dobro, ako hočete zboljšati stan bolnikov in pripomagati k hitrejemu psihiatričnemu vspehu, bodete pritrdili predlogu manjšine. Konečno predlaga: „Veleslavni deželni zbor naj sklene: 1. V blaznicl na Studenci se vpelje lastna režija. 2. Deželnemu odboru se naroča, odpovedati „ - 5 „ — 5 „ - 5 „ - 2 ., - 1 „ - 5 ., - r. „ - 5 ., - ■") •, — 3 „ - kr. Tujci. 17. oktobra. Pri Maliči: Vladimir Kovinski, rentir, iz Moskvo. — Avg. Holdenfleiss, iz Meissena. — Dr. Ant. vitez IJeek, o. kr, dvorni sovetnik, z Dunaja. — Gizola Garzanor, operetna pevka, iz Gradca. — Jan. vitez Matkow6ki, z družino, iz Celja. Pri Slonu: Dr. Avg. Ilartiuann, bibliotekar, s soprogo, iz Monakova. — Prane Doleneo trgoveo, z Dunaja. — M. Lo-bowitsch, trg. usnja, z Dunaja. — Frane Trauner, trg. pot, z Dunaja. — Janez Humitia, c. k. nadporoenik, z Dunaja. — Dr. Josip Jagič, odvetnik, z družino, iz Mohaea. — R. JIo-horčie, trg. pot., iz Trsta. — Julij Franzin, trg. pot., iz Dig-nane. — Alojzij Jentl, okr. zdravnik, iz Cirkniee. — Alozij Coelig, agent, iz Novoiuesta. — Gustav Kroupa, c. k. rud. uradnik, iz Idrije. Pri Južnem kolodvortt; Avgust Kopf, kavaniar, iz Pulja. !Eksekutivne dražbe. 28. oktobra. 3. e. džb. pos. Jakob Bezov iz Žalovio, rktf. št. 123 pod Grm. Rudolfovo. — 3. e. džb. pos. Ana Flis iz Velike Lipovce. Trebno. Žitna cena. Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 18 kr., — domača 6 gl. 43 kr. — Ež 5 gl. 51 kr. — Ječmen 4 gl. 75 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 5 gl. 44 kr. — Turšica 5 gld. 25 kr. — Oves 2 gl. 95 kr. I>unajska borza. (Telegrafleno poročilo.) 20. oktobra. Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 9.5 kr. Sreberna „,,„.,. . . . 82 „ — „ avstr. zlata renta, davka prosta . . 103 „ — „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ 95 Akcije avstr.-ogerske banke . . 859 „ — „ Kreditne akcije............285 „ 80 „ London.......122 „ - „ Srebro.......— „ — n Ces. cekini.......5 „ 78 „ Francoski napoleond......9 „ 69 „ Nemške marke......59 „ 85 „ V nobeni hiši naj ne primanjkujejo sledeča zMa. 'm Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehliidnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Piccolijeva esenca za želodec. Ta esenca je narejena iz rož, in je zato tako priljubljena. ker je ozdravila že mnogo tisoč ljudi, kar se vidi iz pohvalnih pisem in zdravniških sprieal, ki jih izdelovatelj dobiva. To zdravilo pomaga pri boleznih v želodci in v trebuhu, ozdravi krč In Sčipiinje v črevesu, prehodno in trebuSuo mrzlico, zaprtje, hemorojide, zlatenico, glavobol itd., ter je najbolje zdravilo za otroke zoper gliste. Steklenica 10 kr., kdor jih več vzame dobi ceneje. Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pOmuhljeVO jetrno olje proti mramonci, rhahitisi, pljučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr. Pastile santoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, skatljica po 10 kr., 100 koščekov 60 kr. 1000 ko-šcekov 5 gld. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr. Prave od Nj. e. kr. Veličanstva cesarja Jožefa II. privilegirane iiričistilne icroffljice od lekarne Pser-hofer ua Bunaji. Štatljica 21 kr., jeden zavoj s 5 škatljicami 1 gld. 50 kr. P. n.^činstvo se svari proti ponarejanji teli krogi ji e. Zeliščni prsni sirop, pripravljen od d. Piccoli-jn, Ickarja pri Angelju v Ljubljani, na Dunajski cesti. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim vspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zaslii^.cnju, kašlju, hripavosti, duSIjivcmu kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci pa toliko žličic. Ne zamenjali z rudcčim sol-om, kterega pod tem imenom j)rodajajo. HJT Pravi sok mora temno rudeč biti. "Sat Steklenica 36 kr. Salicilna ustna voda, in salicilni zobni prali lekarja G. Piccoli-ja v Ljubljani vzdržuje dober duh v ustih in ohrani zdrave zobe, okrepča čeljusti in jo najbolje sredstvo zoper kostna gnjiloba in vse zobne u.stne in vratne bolezni. — Vzame se pol žličice na pol kozarca vodo za izplakniti usta po jedi, ali pa nekaj kapljic nii mokro zobno krtačico, za čiščenje zob in čeljusti. Steklenica palicilne ustne vodo 40 kr., 1 škatljica salicilnega zobnega praha 25 kr. Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zmi-raj svežna za dobiti v lekarni G. Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. (7)