Štev. 34. Peking tckoči račan št. 24, (Conto corrcnie con la posia.) Posamezna ši?v. 20 stotink V &OR1C1 dn© 23. avgnsta 1922 Letnlk V. GORISKA STRAŽA zhaja vsaKu aiedu opuiuu.. l btauc i.a Ciji. ^.^ z w, *<* n. meicc 1 L, za inozemstTO 20 L. Na naročila brez, doposlane na- ročniue se ne oziramo. ** — Uredništvo Jn uprava: uL Vetturini 9. — — -< — ODQOVORNI UREDNIK: ROMAN CEJ. - - Vi ste kot neurje, val, ki s sllo preko nas zamahne, mi smo kakor skala, ki vselej ostane, kadar val tzplahne. Nefr&fltorana ptstna se ne sprejemajo. OgJasi se plačaio napref in stanejo 6 Ur* v visočini enega cm v enera stolpu. — — List izdaja konsorcij »GORIŠKE STRAŽE«. — — — — Tlsk »NARODNE TISKARNE« v GoricL — — SAME KRIVICE. Slovani, ki so po slnčaju ivojsku iin re- volucije pripadli k Ikrailjevini Itailiji, so sc sicer zavcda!!, da pnidejo v popolnoma tu- jo dižavo, da zavlada nacl njimi mjim ne- poznan gospodarakj, socialni in državni ijstroj. Znali so, da pnidcjo v sti'k z naro- doni, ki so ga do danes ilc mallo poznaflii in s katerim so bili v skroinnih giospodarskih Jiii kultuniih sti'kili. V počeitku svojega ziiv.ljeii.ia v ItaMji jc bilo slovansko Ijudstvo pirepričano, da bo mioglo tudi v novi držaivi izvajaiti iin obra- 'liiti svoj položaj na oiarodncin. kulturncm 'in gcspodarsikem polju. To prepričanjc so gojili v nj-em pred- vscm übljube n\ zalrjevanja, ki so mil jih dajali ob najbolj svečanih in pomembiuil) prilikah najvišji predstavnik kraljevinc ItaJij-e in dirugi odgovomui činitclji v držaivi. Tcmu Jjudstvu je bila zajamčena po aneik- sijsfcih zakonih popohia državiljansika ena- kopravnost. Obljubc se nfco i/rolnilc. zakoni se niso izvršilh Nasprotno, iv štirili letih svo- jega živilj&nja smo dožlveli, da so se sSo- vensiki delavci lizgairjali iz dcla, da so mo- raLi mnogi slovensU uoitelji, duhiovuiki in razlicii'i uradniki zapustiti vsled nasKtaega preganjanja svoja mesta. V7 teh šlinih Jletih, se nam .ie kratiia svohodina »voitlna ]>ravi- ca, ter napadala inaša občinsika in deželna aivtcwiomija. V toratki dobi ätinih let smo biii priča, zilojiinom in grozodejstvoin, od pdkrovitefijstvom-in za- ščito vladc. Goreli so naši niarodni domio- vi, ,nasi iknieije, delavci, učitdji, duhovmiki so se morali potepati in skiiva'ti do goz- dovih, kako-r najvecHi z'1-očinci m itudi danes jc ninoffo nasili ljudi brcz doma 'in stirehc, brez vairncffa zavetišča in to radi vstadinc kniivde. Znane so krivice, W so se jrodile in se še «odiio nasemu iljudstvu v vprašanju •voinc odškiodlniine, znana ie borba našega Ijudstiva v zadevi izrablianja vodnih sil goriškc dežele i>rolii italiians'ikiini kapiuuM-. sioin, pi'oti ikatarini se vlada moče alii ne more odloci'ti. Najvecjli zločin ie ie izvajal ves ta čas n«d našitni otroci. Razuni in volia ot-rok naroda, ki je vedno kazal najvecjo s'krb in veselje za izobraževanje in duševni napre- dek, sta se ž>e 'v 'kalii iibijala. Na stotine je naaih otrok, 'ki niiso obisikovali vsa ;ta štiri iota sole. Vlctda, ki je po najbßflj lnerodaj- nili svoijili člamih obljubiila. da bo sikrbela tudi za vscsfcraJnski nai>redck islovansfcega Jjudstva, je izpoliuiila 'svojo obljubo nasproti stoviajuskim ofcrolkom na barbarski nacin. Zaprla je mad 150 Ijud. sol, ter je odprla za vse Slovaaic samo eno popolno srednjo šolo, to je realko v Idriji, dučim so vse drugc srednje šoile nepopdlne in vsled od- dai!jcno;sti od uiatravnih središč za ceäoto našeffa ljudstva iicuporabne. Ves napor iiasejca ljudstva, da bi priboriio svo'jim o- trolkom šolo, ki bi pomenila za «lie ueiln'ico in vz^jeva-lniico, miikak'or pa ne miičilnicc, •kar je moffoče edino le pri soli, ki podaja «troku niauike na podlagi mallerimega jezi- ka, je bil slkoraj zainan. Bliza se vnov/ic soilsko leto in sto'risi zrejo spet s skrbjo v bodoaiost, kaj bo s šolanii? Kakor na šoUsfkcin poilju. tako se nam godi tudi na jeziikioivnem pollu. Naš jezik se preganja pri ždezmici in ix>šti, pri kve- stiiirah »iii /komisainiatih, pri soduijah in dru- ffih uradih. Ravno v zadniem času je na-; stala ta jjosija proti našemu iez.iku na Oo- niškein brczmejna. Štiiri lela življenja Slovanov.v Italiji je zadostoval'-o, da so (jih i>t epriealli. da so vse trdiitve o iliberalinostii, olovekoliubno&ti, demolkraciji, pnavičnosti, ki nai bi bale ita- ko ze!o udo'macene v Iitaliii. iTeosnovane. Ka^koi pod bjivsim režimom, tako si boino morali tudi >v Italliti priboTiti drobtiniao za drobtinioo ma s'voiih pravicah. Težlka je ki pot, polna napora in truda — a je edina. Deželni šolski svet. Kakor li/jvemo iz najzanesljiivcjšega vÄra, je ohnavitev goriškcga deželnega šolskejja svöta zagotovljena in se bodo to-- zadevna imcnoviania lizvrsila v najkrajšem čaisu. S item bi bük> važno ,vprašainje naše dežele za nas uKodno rešeno. Kaikor smo žc v prcdzadmji »Gor. Straai« ix>roč^li je bito treba mnogih bojov in srillneffa truda, da so se merodajiii krosri v Rimu ud?li in dovoliili zopetno ožiivljcnic 'te 'volevažne us'tanove. Dežeilni šolski «vet je bistveni dd na- še aivtonomijc. Če njmamo deždlnega šol-i skega sveta je naša deželna aivitonomija koinaj vredina, da se zanjo potegujemo in bonimo. Kaj nam pomajra najsijajnojša sa- mouprava, če uiimanio v rokah one usta- nove, ki odiloča o naši šoli. o naši — bo- dočnosti. Brcz deželnega šolsikega sveta bi v najkrajšem času zamrli tuda še oni olkrajmi šolski sveti, (ki zdaj dölujejo. Nase šolstvo' bi bJlo s tem «zročeno neprijaznc- inii uplitvii centralnc ivilade 'V neomejemo oblast in vsaka naša zahiteva oo vsaj delni enakopravnosti v šoli hi se razbliinila. 0- trooi, učitefljstvo in lni ivsi bi bili s tem — obsojeni. Zaito sniö se mi od prvega pričet-: ka najodlociicjše postavili v boj za atvito- nomni deželni šolski svet. Kalkor smo že zadnjič poročali so se »Kmečiko delav^ke zveze« na innoffili zborovamiih odihčno iz-i vcMq za obnovivtev deželnega šolslkega sveta, ter so tudi narooile svoiim zastop- diikom. da brezpogojno .nc odnchaio, do-^ ltiler zadova ne bo za nas ugodno rešema. Poslanec Šček in dež. odborniik dr. Besed- njak sta zato — tkaU ni in Salata. Zato moramio s tern večjim Dtrdznamjeni bdležLti uspeh našili zgoraj inienovanih zastopnikov. ter se moramo tudi iskreno zahvalvti deželnenui gilavarju dr. Peittanmu in iiiidslki straniki za nescbič- liö pomoč. Pribiti pa moramo ikoneorio, da se za zadevo nfeo prav nič zavzelü maši vodillni činitelji okroir tiržaške »Edinosti«. NapraA vilii iiiiso nobenega Ikoraka, spregovoriii niso nobenc besede, splloh jim .ie biia cela zadeva — kakor navadivo — deveta briga. O KRNSKIH DOGODKIH. Vest o poškodbi spornenika na Krim je vzbudila v vsej italjauski javnosti silno razburjenje in velüko zanimanje. V vseli večjih mestih Italije so se zbrale italjanske nacijonalistične skupine in organizaeije k svečanim sejam in sklenile resolueije, ki so brez najmanjšega pomisleka obdolžile zločina barbare Slovence. Vse te resolu- eije so zahtevale, da mora priti nad divje slovensko Ijudstvo najhujše maščevanje in poiuižanje, iker je organiziiirano izvedlo ta zločrn, da bi žaliiilo iitaäijaaiske juniake ¦¦ alpince, ki so z največjini junaštvom žrt- vovali svoje mlado življcnjc za zmago- slavno !K)dočnost italjanskega naroda in kraljevine Italije. Slovenei so hoteli s tem zivinskim dejanjem žaliti državo, italjan- s*lrag. »Tu ostamem,« je mrmral plemič in se spustil na sitoi. »Vpničo nie me me bodo ubili.« Nato je zaitisnil ušesa. da ni s'MSal pesmi... * * V tiistem času pa kmetk roiso tisčali uses. Na ono stran giradu Skier ie bill lesen pnistavek. so nainesli grmado lesa. ObJ zidje 'ic bilo na dveh krai'h snodlkonano. Do glavnih vrat jc bil iz brun narejen most. Na zid so bile pnisioniene nflezaine priprave. Ves ta čas priprav mi bilo nHi euega človeka ina obzndje. Ves girad >e stai Ikaikor izumrl. Ko se ie priMižala ura, je poklicail Štefan nekaj mož na stran in jim je raz- delil iviloge. »Ne vemo,« je de.tal, »ikaj ie za ob- zidjem. Miorda mam se hodo udalii. Ali pa se piripra'viljajo, da mas sprejmejo. Vse- eno! Mii danes ne odnehamo. Grad rnora pasti. Samo eno vam povem: v item gra- du, za tem obzüdjem je Polonca. Njo in grof a prepustite meni. Vse drugo je vaše. Le eno še: ne morite, če je drugače mo- goče! Na delo!« S tcmi besedaimi je bilo dano ix)velije. Kot blisk so sc razpršiili kme»tje okolj gra- du. Krik se je dvognil iz vseh grl kot da se podira zemlia, v tistem hiipu, ko je zago- rel za gradom Ikres im je obsiinül vse nebo. Ikot da ie vstala jutrania zaria. Tisti trc- nutek so tudi zabobnele sekiire na duri in so udarilitežki železni drogi vanje. Na zidovili so se prikazale črne sence, raz- s^reltiljene od omnjene zarie. ki so prenle- zale greben im se spustiile po drugi strani mavzdol... Hlctpci. iki so bH>i noiniianf zadremali na dvoris^u in nred k'etio. so se pred^a- mili ob kriku in ob čudnem svltu in le ena senca je bežala v poslopje, ko je začula udarec na vrata. BHa je splošna zmeda. Obrazi so se gledaili in niso vedeli. kaj naj počnejo. V nagliici minuit, ko je kires dogo- reval in se prijemal poslopja, so se prika- zale na dvorišču druge semce. ki so pre- plezade zid. V tistem hipu so se podrla tm di vrata iin skozi nje se ie vsuilct množica oboiroženih ikmetov z goreoiimi plameni- cami v rokah. Bil je strašen prizor. Hlap- ci prvd hip v samoobrani niso vedeli, kaj naj prime jo v roike. Polr>ijani so se zale- teli brez orožja prona tlla. »Zvczi'tc jih!« se je oglasito povelje. »Nekaiteri za memoi!« Bü jc Stefan. Divjal je naglo v graj-» sko poslopje, ki je biJo odprto. Na desno in levo so se odpiraile veže in hodniki. Krenil jc na levo. Balklja ie mctala strašne sence na zid. kiot da se sprehaiaio pošasti med zidovi. Naenlkirait ie stal n^ed vrati. ki jiih je sfražiila 'trcpetajoča starka. Dvignila jc rdke. »Imejte nsmiljenje! Tu notri je ona, ki nji so sc zanrli!« Pri tem ie ookazala na n«zke duri. Štefanu ie bilo jasno vse... (Dalje.) zadevi krnskih dogoakov, so priobcii: strolkiOivnjčišiko poroöilo inžemiria Fürsta iz Dunaja in se niso niti vprašali, ali nam to škodujc ali koristi Radi tega lahkomišljc- nega poročila se je razvila med »Edinost- je« in itailijamskinni casoplsii za naše Ijud- stvo — mcpotrcfonaiiiti prej Skodlji'va, ka'koj- koristna poleinika. Upanio pa, da ta neprcmisUienosi ne uniči .vsch pilodav dela innapoia politiione- offcanizacije na (joriškein. PBisoreiidomjioviinioti Poslanec Seek, ki absolutno ne ute- gne vsakemu posebej odgovarjati, nas je naprosil, da objavhno slcdcči odgovor, ki ga je prejel od zakladnega ministerstva (oddelek v Trstu, via Acque 7) z oz'irom na fntcrvencijo v prid naslcdnjim ose- bain: (Šlevilke v oklcpaju se naiiašajo na vlo/.iri zapisnik). Trampuž Josef (9535). Razvidi se, da je bil pregledau po sosvetu zdravnikov 15. oktobra 1919. in 21. januarja 1920. z ncgativiüm uspeliom. Prcgledau bo vnovič v sviiio določitve stalnili prejemkov, hitro ko dospejo predpisani spisi, že zahtevani od županstva. Kikel Nikolai (4757). Razvidi se, da je bil že pregledan. Zadeva se je odstopila podtajništvu za naklonitev začasne pod- pore s pridržkom konečne ureditve. RoKovic Franc (4172). Moglo se bo kaj ukreniti, ko doprinese dokaz italiiau- skega državljanstva. Brandolin Jozcf (13752). Ukrene se za ugotovitev zdravstvenega stanja, ko dopošljc županstvo že zahtevane potreb- ne spisc. Kavčič Franc (8771). Njegova invalid nost je bila napačno klasificirana. Zaklad- iio ravnateljstvo zadržujc vsled tega do novega nakazila — nepravilno izplaeane zneske od 1. julija 1921. uaprej. Čuček Franc in Anton. Pod tema ime- noma ni razviden pričctek kakšnega po- stopanja, to se pravi, da njunih prošenj sploh ni. Berginc Jožef (14700). Ukrene se za ugotovitev zdravstvenega stanja, ko do- spe dokazilo italijanskega državljanstva, že zahtevano od županstva. Bv.dal Josef (20104). Stavljen je pud- tajuištvu ugodilen predlog za pokojninsko podporo od septembra 1919. dalje. Volčič Avgust (19844). Kakor za Bu- ll ala. u Markočic Ivan (10923). Kakor pri Bergincu. Svetličič Jakob (15337). Ni prišcl k zdravniškcinu prcgledovanju, h katerenuu je bil pozvan v januarju in niarcu 1. 1921. Odredi se niorda nov pregled, ko dopo- šlje županstvo dokazilo italijanskega dr- žavljanstva. Luin Anton (21139). Izročila se je za- deva podtajništvu v liitro rešitev. Vidmar Anton — soproga Mari ja (14797). Za odinerjenje prejemkov siro- tain so potrebni dokumenti, ki uiso bili nikdar predloženi, čeprav jili je ponovno zalitevalo pokrajinsko zakladno ravnatefj- stvo. Domevšček Avgusi — mati Katarina. Ni razvidiio, da bi došla prošnja. Sabotič Franc, Prošnja ni prišla. Po- trebna so pa hitra pojasnila, ker ima urad v resevanjci zadevo na ime: Sabotič Franc, sin Jakoba, in Elize Špelionja. MeUhen Ivan, (1566). Razvidi se, da se pokojninska podpora redno izplačuje varuliinji Antoniji Fuler z Banjšic, št 404. Kralj Karol — vdova Ivanka (10513). Pričakovaje trajne ureditve se je odločilo od oktobra 1921., da civilni komisarijat v Sežani vrne vzdrževalno podporo. Medvedšček Jožef — vdova Murija. Razviduo je, da je pod št. 15686 nercšena zadeva Ane, vdove po Jožefu Medvešček stanujoče v Gorici, via Alvarez, št. 10. Prosijo se pojasnila. Gabrijelčič Anton, vdova Marija (10447). Kakor pri — Kralj-u. Koritnik Jakob — mati Ana (6/A. C). Zadeva se proučuje v pričakovanju doku- mentov, pospešeno zahtevanih od žV.ipan- stva. Vičič Emil — oče Ludvik (20/A. C). Kakor pri Koritnik-u. Šušterčič Avgust — soproga Antonija (10612). Zadeva se proučnjc v svrho ko- nečne rešitve. Zaenkrat se je odredila po- vrnitev vzdrževalninc po civilnem koml- sarijatu v Sežani. Rebula Anton — oče Ivan. — Ni raz- vidno, da bi bila doposlana prošnja. Dobrovcc Mihael — vdova Marija (10239). Zadeva se proučujc v svrho ko- nečne rešitve. Zaukazalo se je povračilo vzdržcvalne podpore po žiipanstvu na ürahovem od januarja 1922. Šuiigoj Rihard — oce Martin. Ni raz- vidno, da bi došla prošnja. Gorkič Dominik, oče Karol. Kakor zgoraj. Baüstic Goiard, vdova Ivana (10272). Protičujc sc sklepna rcšitev. Vzdrževalni- na vrnjena. Cennelj Ivan, mati (53 A. C). Zadeva se prončuje in pričakujejo se dokumenti, pospcšcno zalitevani od županstva. Makuc Ivan, vdova Terezija (10899). Zadeva sc prouöuje v pričakovanju doku- mentov, naproseuih 13. julija od župan- stva v Solkanu. Kemla Mihael, soproga Marija (10105). Zadeva sc proučuje v pričako- vanju zakouite prqglasitve domnevne sinrti. Medtern se je z dne 26. 7. odrcdHo povračilo vzdrževalnine. Kavčič Ivan, vdova Marija. Ni razvid- no. da bi došla prošnja. Trst, 29. julija 1922. Domače novice« I Poziv slovenskhn starišem v Go- rici. Politiono drušbvo »Edinost« poahvlija sJlovenske starišc v Gorici, ki želiijo vpäsati sivoje otroke na «ilovensJkih razredih niest- me ljudske sole, da se zglasijo v draštve- u>em tajništvu, Viia Mameili ät. 5. (Prej Via Scuole; aiad bivšo trgovino Hcdžct-Koirit- nflk. — Prosimo, da sc slov. stariši zgla- sijo najkasneje do peteca sepiembera. Pri- glasibve se sprejemajo visak dan od 9.—12. urc dopddiic. Odbor Političnejza društva »Edinosti« v Gorici. + Plšite älovenskc naslove! V zad- •njein času zavračajo poštna upra'va v Go- rici in kaikor nam poirocaüo iz dezöle tudi podeželslke poštne uprave vsa pisnia, Iki so iiiasilövljena v slovenščini. To ie protipo- stavno, pomeni pa tudi mov davek za našc ljudstvo, ki bi se mioralo najprcj naučiti iita'lijanslka krajevna limena. Ti so v veliki veöimi tako spakedrana, da iih nas človek s])(loli ne more trazumeti. Zaito priporoöa- mö, da pisete samo islovcusike naslove! U- pamo, da se poštne uprave 'veudar spamc- tijo, drugače ))omo ptrisiljcii'i organizirati svojo last no pošto. H- t ANTON MII1CA. Iz Beneškc Sldvenije smo prejel-i tir/mo sporočiHo. V soboto 5. t. ni. je po dolgi in n:«iaii bo- lezni previden s sv. zakraincnti izdiiinil svojo blago dušo vclezaslužni, prečastiti gos'pod Anton Milica. Ranjki se je rodil v Brdu v Tarcintskeui okraju. Svoje narod- nosti se je zavedel v semenišču, kakor hi- tro je prišcl \' dotiko s slovensk'uni bogo- slovci. Kakor sploh vsi tukajšnji bogoslo\-- ci je tudi on z yneino čital sloyenske knji- ge in se tako pripravljal na svoj poklic. Večkrat je zastopal slovenske bogoslovcc in dijake na dijaških shodili n. pr. v Go- rici, v Ljubljani. Gojil je sloveusko petje in o vsaki priliki branil odločno pravicc slovenskega. jezika. Ravno prevelika go- rečnost in odločnost sta um povzročilc dolgo verigo neprilik, ki so ga spravile v prezgodnji grob. Clovek. ki ne pozna raz- mer, ne bo verjel koliko jih je prestal pri vojakili posebno za časa vojne. Tri leta je bil pri vojakili pred novo mašo in že drugi dan po novi niaši, 14. julija 1914, je bil zopet vpoklican. Na 6. junija 1915 je že bil na Kalvariji (Podgora). Po treh me- seeih mučeniškcga življenja poostrenega od framazonskega preganjanja je prišel ob zdravje in ni ni(2gcl več vzdržavati, zato so him izročili v oskrbo kuracijo Me- dano v Brdih. Medanci bi znali najbolje dopovcdati, kaj vsc je moral prestati v Medani saino zaradi tega, ker ni hotel i- talijauski pridigati in ker je bil pravi za- ščtnik ljud.stva. Da bi ga pregnali so ga ti- rali celo pred vojaško sodišče, kjer je pa njegoiva üicdollziiost pnišla na dan; ker miso vedeli kako drugače ga pregnati, so inu u- stavili vsako plačo. Ker taKß ni mogel na- prej je prosil za premestitev. Prcmestili so ga v Riin v neko vojaško bolnišuico. Pa tudi tarn ni imel mim, tudi do tja so scgli framasonske roke. Ker se je pa ranjki znal izvrstno braniti in ker inu niso mogli drugače do živega, so ga i>oskusili celo za- strupiti. Pokojni Milica jc bil od vestnc du- sc na to opozorjen in je preprcčil peklen- ske nakane. Strupeno zdravilo jc dal v ro- kc kcmikc-i in je pripravljal ovadbo. Da se izognejo neprilik so ga spoznali za nezmož nega za voiaško službo ter ga poslali do- mov, četudi brez vsake odskodnine in pen- zije. Prepozno! Qoriopisane razmere so ga SDraviile v jetilko, katera jra je umoriila v komaj 32 letu svoje starosti. Pokojni An- ton Milica spada gotovo med mučenike svojega naroda in ostane zato vsem v vec- ncm spominu. Slovenski duhovsčini ga priporočamo v molitev. + Poroke. V četrldk. due 17. t. m. se je poročil g. Janko Faganeli iz Mirna z gdč. Miniii WaWritsch iz Got ice. — V Mo- zirju v Savinjskii doiini se Ic porooii g. Franjo Fagaueli iz Minna, trgovee v Oe- lju, z gdč. Maro Tirogar iiz Moziirja. Obenia pa'roina: Ohilo sreče! H~ Dr. O. Rvbar imenovain za zasitop- ii'ika Jugostovije v Brusliju. Kakior poro- čajo jngoslovainsiki časopisi ic dr. Rybar imcuio'van za pohiomočnega miin. v Brus- ilju. Poverjeua inu je tudi naioga kointrole o lizvršitvii ineduarodnih pogodb. Kaloor paroča »Slov. Narod« se jc izjaivil dr. Ry- bar, ki je vodileiii čllau iiarodmo-'socijallne Ntran'kc v Ljub'ljani, da sc nc. bo vcč baivil z nwtraüijo polifcilkio, teinveč da se uosveti !c diiii'loma'ticni službi. — Ozadie toga lime- iiovanja bo ivorilo — talko si vsaS šei)ečejo auguri — dej&fcvo, da dr. Rybar in dr. Žer- jav liiista poscbaia prijatdja (in slednii prve- ga Jiičirad ne ividi v bel'i Ljubl.iani. H- Neinška niarka in avstriiska krona v zadnjem času porazuo Dadaia. Po najiio- vejšili ptjTočilih se dobi za enso liiro že mad 5000 nemšiko-avstrijslkili krön. -\- Ruzpisana uciteljska incsla mi Tol- mlnskem. Z ozirom na razpis učiteljskili niest v tolminskcm okraju, ki je bil objav- Ijen v zaduji >Ci. Straži«, se nam dodatno poročii, da jc razpisano še eno mesto za stalno učiteljico i)ii trirazredni šoli v Podbrdu. Nasprotno pa nisla razpisani: mesto stalnc nčitcljice za šolo v Idcrskem in incsto učitelja-voditelja za enorazred- no solo v Bavšici. + Vsem županstvoni! Iviulii siatistike, ki je .izredno ivažnega pomcna, prosimo vsa ŽLipaustva, da nam prijaiviijo vse viso- ko- in srednješolce, kü so iz njihove obči- iie, in siccr ime, srarost, kraj in wedniet stud'ije. Akad. ier. dr. »Adriia«. Gorica, Kajvarna Adriaitico, Piazza Victoria. -i- Akad. fer. dr. Adrijia v Gorici na-1. ziianja, da se vrši v potek, dne 25. t. m. v imalii ckvGtrani pri »Zlatem Jdlenu« prijatelj- slki iscstandk, na ka'terega so vabljeni vsi stareäine im pniijatelji dijašliva. Za članc udeiležba obvezna! Odhor. H- Prosvetni tečai na Nanosu. Alkad. fer. dr. Adsrija prazuuje ileitos 20-Jetimico sviojega delovanja. Da se «to izivrši v naj- jirimorncjši oblilkii, jc -sklenil odbou* ])nire- dilii dire 9. septembra skwiiosfaio proslaivo v »Trgovskcm Do*nu«, o kateri bomio pra- voeasino še izpregovoril/i par besedi. Po-; (leg tega pa s-e vršii due 27.. 28. im 29. t. m. prosivetni tečaj, zdiružen z izlctom ma Na- mos. V nedelljo', doe 27. zjutraj se (tečaj ötvoni v Vipaivi z predaivaniem itow. Simo- niitiija o mairodni higtijeni, in ako bo čas do->, puščall predava se tov. Paviin o zadružni- štvu. K tern predaivaniem lima dostop vsakdo in odbor žc item potom ivabi vse Vipavce, da nc zamude piiililke isilišati 'taiko konistne stvairi. V Vipavi se ositanc celö neddjo do večera. V liladu se potem dvigine vsa zbrana družba tin gre ma Na-- nos, kjer ;se bodo tdkom poaidelika in torka obdrzala sc ostaila predaivauja in sicer: Delo diijaštva med Ijudstvom. — Pro- svotna 'vprašanja. — Geografske priiktö Priimorja. — Kriitiilka Ikapiitalisitičnega dru-1 žabnega ireda in Idki protii nedostatkom vladajočega kapitalizma. — Vsatkdo naj priinese kaj prigrizka v nahrbtJiniku, sicer pa je za mildko in žgancc, Ikakcir tudi za premočišče dobro presikrbljeno pri pastiir- •jiih. Vabljeni so vsii alkademiiki, isrednjcsolci in vsi prijatelji dijaštva. Stroški lie bodo vdlikii. — Odbor. -!- Shod društva »Skalnica« bo v ne- d-eljo, dne 27. t. m. ,ob 3. uri pop. v Slo'ven- skem sirotišču. Priporočamo obilhio udc- iežbo. 50 L NAG RADE dobi oni. ki prinese ali izvc za moi zlat prstan z imenom Amalija 2. 6. 1920. katerega sem pozabil dne 22. t. m. od 8-9 ure zjutr. pri vodi kjer se na- paja konje na dvorišču pri »Treh kronah«. Tudi zlaitarje prosim, da pazijo1, ako hi ga jiui kdo prinese! prodajat, da me o tern obvestijo proti gornji nagradi v restavra- ciji pri »Treh kronah« v Gorici. H- ŠAH, Izšla je 1. in 2. štev. (julij- avgust) lista, »Sail«, ki ga jc začel izda- jati »Mariborski sahovski klub« za »Ju- goslov. šahovski savez«, z razno vsebino. Urednik tun jc K. Kramer v Mariborci, Ciril-Metodova ulica .26. Staue s poštnino za pol leta 12 dinarjev. Izhaja mcsečno v slovcnsko-ncmškcm jcziku, »da informira- ino šahovske kroge srednie Mvropc o ju- goslov. šahovskem življenjn« pravi ured- nistvo. Dostaviti bi si dovolil opazko naj bi se češke šahovce tudi seznanilo o tern važnem koraku v svet. List razpisujc »Savczni problemni turnir« (turnir za na- logc) kuierega se srnejo udeleziii pa sanio podaniki SHS. kar se mi zdt v protislovju z nems'kim besediloni .nivodnika: »... ist unser Blatt tlicilwcise auch deutsch abge- fasst un die Schachwelt von Mitteleuropa über das jugoslavischc Schach auf dem Laufenden zucrhalten. Übrigens wollen wir ale Beiträge möglichst im Original oringen.« Turnir za naiogc naj bi oil zato mednaroden, kakor je igra sama medna- rodna.*) Jugoslovenskih skladateljev na- log jc sedaj zelo, zelo malo. Turnir za — recimo 15 skladateljev — näma pomena v današnjih šah. razinerah. — Častitamo pa. da sc je v S11S udejstvilo to šah. l^odjetje. katereirm želimo vestnih in zmožuih so- trudnikov — uspeh je potem zagotovljen! Vivat Caissa SHS. Uršic. :;:) Nemci so prärejaii: Internationales Problcmtnrnic-r des deutschen Schach- bundesf = NAJ DEN O. Na poti Grahovo - Bu- kovo je nekdo nas'el denarnico z maihno svolo denarja. Kdor je izgubil rraj se zgla- si pod šL ?>^. pošta (lrahovo ob Bači. DopisL SOLKAN. Vodstvo Manjine družbe sc zahva- ljuje vsem, 'ki so prdpomogli, da je sloves- nost blagoslovitve družbenc zastave lepo potekla. ZUvst'i se pa zahvailjuje: ge Mariji Nibraii'tovii za 'kumovauje in vclikodusno darilo; njeinemu g. soprogu za prostor in postaviitev odra; vsem, Iki so denairno pri- spevali za zastavo. BILJE. »Div]i lovec«» Umetnost človeka oživlja, osrečujc, dviga, poučujc. — In kdor je hotel' imeti tak izrcdni užitek, sc jc moral potrmditi v •nedeljo v Baljelk po:Mo\-ni predsta'vi »Divje- ga Ipvca«. — »Divji lovec¦<, naša narodna last, se igra na mestnih in podežclnih o- drill. Mestni odri ga jedva dosegajo vse- binsko in čustveno, od podežclskih pa se jc morda cdino posrečilo biljenskemu »Vev skemu zboru« da se je tako precizno po- globil v ta problem naše polpretekle zgo- dovine. — Tu je potrcba študija, razume- vanja, dusc, vsbnajnosöi in železne .«voilje, da se doseže pisatelja, ki je vlil v klenih stavkih in jedrnatih besedah vso silnost svojc duse v ta naš ponamdeli umotvor. Prvo prireditcv je pospreinil g. Kemperlc s prologom: »Divji lovec-junak tlačenilK, v knterem je na podlagi Finžgarjevega dc- la tako jasno in dosledno razvil cpopejo slovenskih bojcv za osvoboditev bodisi od cesarskih ali kapitalističnih mogotcev, da je bila idejna misel »Divjega lovca« takoj visialkemu jasna ikiot boli darn. — Predstava sama pa jc dihala vsled sedanjega milje- ja nekako plahost, ki je nismo vajeni pri biljenskih igralcih. Kljmb vsem težkočain so igralci prekosili sami sebe, zato je za- htevalo občiinstvo, naj se igra čiiin prej po- novi. In ta užitek, ki smo ga imeli pri nc-; deljski predstavi, je zadovoljil tudi najbolj razvajencga gledaliskc.ua obiskovalca. — Predstava je bila tako dovršena, od za- četka do konca, da je občinstvo sfcrnie sle- dilo vsemu res tako naravnemu razvoju dejanja in poglobitvi igraicev v svoje vlo- gc. -— Glavni vlogi Majda in Janez sta biH v zclo srečiK) izbranih osebah. — Zahtc* vata veliko iteliuike, ki pa sta ii bila loba ikos do konca. Tisita ljubeznjivost in mepri- siljena čuvstvenost Mojdina je v mnogih ticnutkih izvabila solze gledalcem v oci- Možati nastop Janezov pa je odločno u- plival na ^vse gledalec: tak mora biti slo- venski fant! Junak od peta do temena. levji branitelj dekliške časti in ncdolžnostu — Vaški »rillter« je resil svojo vlogo do^ bro do bluznosti. Vloga zaliteva gibenosti duha, da odgovarja naravnemu dusevne- DXi razvoju in ob pcripetiji sc je izkazal mojstra. — Vloga naitežja, toda zadeta. — Kaj naj rečem o našem Tončku z nje- govim vednim zvijanjem trcbuha in raz- počenimi pljučami — bil je na svojem mc- stu — v zabavo in smeh. Gasper primer- no maskiran kot cinik in trgovee z duša- mi in blagom ni napravil dob re kupčije« clasi je svojo vlogo fotografično zadel. — Presrčkana in tako naravna sta bila Špelsl in Kovač, da se jiina je moral človek od srea nasmejati. — Istotako so bile tucli druge postranske vloge kot Gabcr, Tin1-' itd. v dobrih rokah. Le skupine niso bi^c v odločilnem trenutku takoj v dejanju. Zsl- četek pri pirhih zaliteva malo več odmorn predno se zacne govoriti! V drugem dc- janjin bi se pričakovalo od biljenskih pev- cev boljSega petja. — Preveč na hitrein sc jc izpraznila tudi krema »pri Grozdcku«- ko je bilo dejanje prepira še le v razvoju in ne na vrhuncu. — Si I no lepo pa je bilo slisati srebrnočiste ženskc glasove v zbo- ru na planini. — Zaključek igre je bil ne- koliko nrepočasen, ako se vglobimo v du- ševno nai>etost. k'ier gre za /Jvtljcnie - brez ozira na logiko in besedilo libreta svojitfl viliarnim potoin naprej — naj biriči govo- re ali streljajo. — Na koncu naj še onie- niino, da so bile igralke brez izjeme čla- nice »Marijinc družbe< in so ravno one s svojo nesebicno vztrajnostjo doprSncslc najlejisi dokaz, kako se na dcželi knltunio dela. I'U'XilNJ. (Nova maša.) BrcRinj je praznoval rcdko slovcsnost. r' se ne doživi vsako leto in tudi vsakih fftet let ne. Ob asistcnci jargr. duhovnikov [zJ)ližnjc okolice in ob udeležbi vseh bliž- Jfji'i j?jjf. duhovnikov — Slovencev — iz ¦Nemskc nadskofije jc breginjski rojak c. F Anton Cešornja v slavnostuo in nad vsc P'lsno okrašeni cerkvi sv. Nikolaja, za iRr Krc vsa cast breginjskini fantoin in Fkletoin ter zlasti novoniašneinu drugit Ptalovcu Kosu daroval due 13. t. m. JVf>Jo prvo sveto daritev. Slavnostni ^o- l'°vri ki je moral pač vsakemu versko ču- f^cinu človcku scči do srca, jc imel, č. ff. ||l!"isij;n()r Korsič, dekan kobariški. Cer- r^iii pevski zbor pod vodstvom č. kr. žup- f'kii Reja je z proizvajanjem Schweitzer- V\u latinske maše slavnost nad vse pov- fd'Knil. Proti pričakovanju krasno podana le bila Morčičeva »Ave Maria« in A. Lip- ?°v »Exsultabunt Sancti« z vijolin solo '? to tein boljc, ker so vsi pevci in pevke ^novi In hčcre haše kinečke grcide. Ni '' zastonj njih napor in trud. Za svojo ^jdnost so z č. L. pevovodjem želi obilo !rfeiianja Z veselja prekipcvajočim srcein 'e Pa moral pač vsak tujec - došlec obču- °vati naše Ijudstvo, ki se je v naravnost I'^omnem številu udeležilo novc maše; ne ).e ßrctfinjci, ampak tudi iz dalnje okolice: '|- Hrcznicc, Kobarida, Libušcnj ter iz <>d- :.%nih Krnic, Brezij in Cencble v Benc- l|j;: Koliko žive vere, koliko srenega vc- ^'.'u bi tu opazil! Notranjsko. ^TJE PRI AJDOVŠČINI. Ozenj. One 19. t. m. je nastal zgodaj zjulraj |?enj na Ustju St. 76, po doinaee pri »Ma- I'^l'U«. Ztforela je liisa in vcčji del oprave /()bleko, dalje jcospodarsko poslopjc s sc- Join vred. Dasi je pihal močan veter, so Cfidar rcšili soscdna poslopja z vclikiin ^Dorom, ker so hiše blizci skupaj. Vzrok ^'ija ni pojasnjen. Dasi je bil posestnik ,tivarovan, vendar je zelo prizadet vsled i ^reče in se priporoča v pomoč usmilje- ""n sreem. "' ^HŽAK. (Preteu,) . Pred enim meseeem so se na Baču ^res stepli — saj se večkrat, pa ne pri- je navadno do tako hudili posedic. Zabo- uCl1 je bil v prsi petkrat Marko Tomšič. c danos visi ncsrečni fant v bolnici v Po- l^ini nied življeiijcm in smrtjo. Vzrok po- l^'i: Pijača, pies, punce in ponočevanje. ^'^tje, paniut! Vse puuee in vse vino in ,'SlJ)lcsi niso vrcdni. da bi si en sam fant j^jčil življenjc. — Sv. masa v Leskovi do- /"• Najskrajnejsa vasica v Italiji je Le- ,,°vu dolina pod Snežuikoiu. Prej je spa- |ll''Ljudmila«. Vsi iffralci so se prav po- ^ili in zelo dobro rešili svoje vlojre, sa- ^ nied občinstvom sc par razgra'jaccv ni i^^'lo pojniriti, kar je oteževalo iRranje k^'o motilo poslušalce. Priliodnjič take v '.veil zaženitc! Na Pivki je letos polno l,j 'jjih veselic s plesom, ki jih prircjajo ¦,.{*k\ ma.crnati, da mladini izmozsravajo z^'ije lire, zato smo sc bali pri tej nedol- j'e'.zabavi. da ne bo ljudi; a fflcj, dvorana jc Dl'a dosti premajhna, skoro polovica jih ^nioralo oditi in kljub strašni vročini so l),..01"« vsi vztrajali do konca. Ljudje tudi v n^s žcle poštcne zabavc. Zato se i«ra ^jl^eljo dnc 27. 8. 1922 ponovi. Tiidi ple- Uj^1 -so ta dan v Knežakn v srostilni Ces- ^- Nekateri ljudje pac mislijo, da brez i^Sa ta dan ni veselja. Sanio ^odcem so ve raH dati S00 lir. Koliko so pa zapili zra- t^^tepa pa ne pove nobena prat'ka, sa- ^r/s®.v četrtek so no vasi nino.cri tnuca avili. pa tarnajo, da ni denarja. da bo- do morali v Ameriko. Fantje, Amerika je doma, samo pameti je treba. Mcdana, 22. VIII. 1922. RA2PISUJE SE SLUŽBA OBČINSKE- OA TAJ NIK A. Plava ]H) dogovoru. Proš- nje naj se post je jo na pod p. županstvo do 31. aim. Župan: GRADNIK. Društva. d. ŠT ANDREI. »Bralno in pev- sko drustvo v Štandrežu« vabi na »NA- RODNO SLAVNOST«, ki jo priredi v ne- dcijo due 27. avKiista 1922 v Standrezu na dvorišču gf. Petra Lutinan pri cerkvi, za- četek ob 3. uri popoldne. Vspored: 1. Po- zdravni govor. 2. Vilko Novak: »Himna«, poje liioški zbor iz Štandreža. 3. A. Ned- ved: »Ljubezen in pomlad«, poje moški zbor iz Štandreža. 4. Iv. pi. Zajev: »Po- ivittnica Nikolc Jurisiča«, poje moški zbor iz Štandrcža. 5. Dcklamacija. 6. *>:<* »Na planine«, poje moški zbor »Narodne či- talnice iz Vrtojbe«. 7. E. Adamič: »Ptič- ka«, poje niešani zbor iz Štandreža. 8. Rihard Orel: Prekmurske narodne a) Piintfrad je ograjeni, b) Bregi ponižajtc se, c) Snočkaršnja noč, d) Lanjsko leto sam se ženu, poje mešani zbor iz Štan- tlreža. 9. Slavnostni uovor. 10. ***: »Pri oknu«, poje pevski zbor iz Solkana. 11. Ipavcc: »Milada«, poje mešani zbor »Slov. izobr. druStva iz Mirna«. 12. ***: »Od Straže«, poje mešani zbor «Nar. čitalnice iz Vrtojbe«. 13. »RODOLJUB IZ AM ERI- KE«, veseloigra v treli dejanjih. Med od- mori in po iffri svira društveni tamburaški zbor ter deluje šaljiva pošta in srečolov. Vstopnina: I. sedež L 5.—. II. scdež L 3.—. Stojišča L 2.—. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. d. RENČE. V nedeljo 27. t. in. sc vrši velika vrtna veselica v Renčah v društve- nih prostorili. Ijrrala se bo prvikrat v na- sih krajih Ootfoljeva ruska komedija »Re- vizor«. Med odmori sodelujejo razna pev- ska dmštva iz okolice. K obilni udeležbi vabi odbor in jamči za dobro postrežbo! d. DORNBERG. »Slovenska Citalni- ca« priredi due 3. septembra veselico. Na vsporedu je I. F. Milcinske.ua roparska drama: »Volkašin« z E. Adamičevo pev- sko skladbo »Na kmečki svatbi«. II. F. S. Finžffarjeva burka »Vse naše«. Nastopijo tudi trije bratski pevski zbori. Prireditcv se vrši v »Posojilnični clvorani«. — Odbor. d. SAKSID PRI DORNBERGU. «O- mladina na Saksidu« pri Dornberffu pri- redi na 3. sept. t. 1. svojo prvo veselico s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. »Skr- janček«, poje in. zbor na Saksidu. 3. »U- jetesa ptiča tožba«, poje meš, zbor iz Dorn- berga. 4. »Jeftejeva prisega«, deklamacl- ja. 5. »Pastir«, poje moški zbor iz Dorn- berga. 6. »V pcpelnični noči«, dckl. 7. »Oj z Boffom ti planinski svet«, poje meš. zbor iz Dornberga. 8. »Naš čolnič otmimo«, dekl. 9. »Kiša«, poje meš. zbor na Saksi- du. 10. »Blage duše«, veseloigra v 3 de- janjih. llv»Kmet in fotograf«, šaljiv pri- zor. 12. »Živa slika«. Potem prosta zaba- \>a: Srečolov. šaljiva pošta, cvetlični dan ltd. Začetck točno ob pol 4 popoldne. K obilni udeležbi vabi — Omladina d. SRPEN/CA. Bralno društvo »Stol« na Srpenici. priredi dnc 27. augusta ob r> uri popoldne vrtno veselico s sledečim sporedom: 1. Grum: »Venček narodnih pesmi«, poje mesan zbor. 2. »Rodoljub iz Amcrike«, igra v 3. dejanjih. 3. V. Sonc: ¦Na srčku bolan«, poje moški zbor. Ker je čisti dobiček namenjen za društveno knji- znico in popravo odra, sc pričakujc obilnc udelezbe s strani domacinov in zavednih okoličanov. V slučaju slabega vremena se vrši vesclica prihodnjo nedeljo. — Odbor. d. Orehcvlje. »Slov. izobr. društvo« v Orcliovljah priredi due 3. septembra tt. 1. ob 4. uri pop. » prostorih gosp. Girila Mas)k veselico s slcdeöim vsporedom: 1. Letmi časi,« poje domači pevski zbor. 2. Nenavadni prihod glled. osob.ja cirkusa >Vcliiika zguba.« 3. Volkašin.« roparska drama v en-em dejanju. 4. )>Pevec«, poje d;omači pcvsiki zbor. 5. »Dornnvimi.« de- klamacija. 6. Zdaj gre sem, zdaj pa tje«, burka enodejanka. Razen navedenih točk, katerc priredi domače drustvo samo, na- stopijo še razna društva iz okolice s tam- buranjein in pevskimi točkami. Izredna slovesnost v Solkanu. üotovo bo zaniimalo vsaj večino na- ših inairočnikov, če podamo nekoldko boJj obsirno poročMo o izredni slovesnosti, ki je bila 15. avgusta v Solkanu. Veliko dvoriišče g. Nibranta ije bilo lepo oikrašeno z mlaji tin evetjem, v ozadju je pa bill pripravljen veilik oder z oiltairjem in prosftorom za povee. Ob 5. uri jc imela začeti slovesnost blagiaslovljenja zastave Mcinijine Družbe. 2e ob 4. uri je Z4ot- nilkov oslcpela in ne iviidi več večnostnih wedinot. Le bolj še mas mora vescliti, too viidimo' milada ddklota pod praporjem ne- le srečnih in niirnih dni, ampak pod boj- nira praporjein. Ni 'treba juuaštva. da se človdk norčuje iz najsvetejših rcči, ni tre- ba junaštva za posmehovanic an rogamje, ni treba junaštva pri kozarcu iviina v raz- posajeni družbi in ine na plesiišču; — vel/i- kega jtinaStiva in neustrašnosti je pa tre- ba, da se deJkle me straši brušeniih mečev z detsne dn leve — strupenih jezikov, da se ne tooljii itopov malega #n velikega ka- ilibra — im kljtib vsemu stopi pod Marijin prapor in pod njim vstraja. Prav zato cast Vam solkanska de- iklota, ki iv našii dobi dvdgate edlnii prapor l^esuiöncga preporoda in naših upov za bodočnost. Cast tebi solkanska občina, ki limas v svoji sredii tafco miladino. Naj sc kmalu pod tern prapodem združi vsa va- ša moška in žemska mladina. Svctogor- ska Maiti glej na 'vas z milostljivim oče- som, Troediiiii pa spremlljaj « svoüm bla- gioslovom \'ns vzvišeni no'let. Po govöru je domači g. župnik-ddkan Rejec blagoslovil zastavo. Kumica ijo je izročila prednioi Manijime Družbc. Oosp. dekan je s plamenečo besedo ])riporočil Družbi, sniaj slkrbi, da bo zastavo varoivaJa teilesnih madcžcv. šc bolj pa naj skrbi, da je ne bo z mepraviim živlienicm nSkdar o- nečastila. Nato je zapela Mariiina družba svojo ikantaito: «Pod zastavo Mariie Svcstogor- ske,« kii jo tje vgJasbil V. Vodo'pfivec. Po- item je bil blagosfav pred izpostavljcniin Najsvetejšim. Mešani zbor je lepo izivajal Hochreitcrjevo: »O Jezus ves moj blagor Ti«' V. Vodopivca: »Lavretanske lita- lwje« štcv. 1 in »Taimtum ergo«. S kioral- nim »Hvallite Oospoda« se je zaključila corlkvena slovesnosit. P^) cerkiveni slovesmosti je casütaila mala deklica iz Mainijinega vrtca Družbi, da je pnišla do zastave. Med dnigim je rellda: In druga želja Vrtca je, da kmailu bi iz njega ale mlade vrstc pod vas prapor, v svoj in vsega lljudstva blagor. Dr. MiiroljLibncga »Vecenn'i «razgovor« ža! ni prišcl do vcljavc. ker so rado'vedini Gospodinje Ali zahtevate pri trgovcu kjer se ku- pujete, vedno testenine „Pekatete"? Ako ne prosimo storite to vedno. PODRUZNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom." «$*8 Telefon St. 50. m®mm Brzojavni naslov: Ljubljanska bank a. DelnlSka glavnlea SHS kron 80 »qUJONOV. 6ENTRALA: LJUBLJANA Rezerva SHS kron 64 MIL1JONOV PODRUz-NICEj Brežiee, Borovlje, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptnj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestaje vloge na knjižice po 4°/0- Na daljšo odpoved vezane.vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvrinje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradn«» ure za obcinstrvo 872--12 in od 3—5 Ob «o bot ah popoHiK!,, oh nedeljah in praznikih se ne oradnje utioci neiismiijcno silili na oder. Ugajalo nam je zelo rajanje. Prav bi bfilo. da se ta pnizor ob pnilnlki poniovi v zanritem pro- storu. Ho obširno' norooilo smo uatisnili v nadi, da se i druge Mariiine družbe ineko- Mko razmahnejo ob pojrledu ma saSkansko sestro. Kaij pa nnladeiriči? Nai se zanimajo za narodnc priireditve. nai se lizobrazujejo socialno, gospodarsko, politično — naj pa prl tern ne zainemarjajo svojcjra najbolj- šespa jedra. Koiiffretfaciie so namemjeiie predvscm mošlkii mladiwi. Menda vendar nc obtiiöinu) v blaitu tostraus-kega prizadc- van.ia! Po svetu. s Priprave z« Ijubljunsko borzo. Pri- pratvljaliii odbor za usteuioviitev liubljanske borze je iniel te dni posvetovanje o naei- nu in predpripravah ustanovitve blagov- ne in efektne borze v Ljubljani. Temu sc- sitamiku so pnisöstvovai-'i zastopniiki vsch ljubljanskili denarnih zavodov. Predsedo- val je predsednik Slovenske banke g. Legvart, ki je poročal o dosedanjih kora- kih. Pripraivljalmi odbor irna žc koncesäflo za blagovno in efeiktno borzo Ln ie že pod vzel korake za koncesijo valute in devize. Prostori za borzo so zasijjurani v Filhar- moniji. Tekom debate, katcre so se ude- ležili v prvi vrsti predsednik Drag. Hribar, gen. ravn. Tykäc in ravnatelj dr. Kisovec, se je ugotovilo, da bo imela devizna in va- lutna borza največji pomen in so se vsi pri- sotni strinjali z ustanovitvijo borze v Ljubljani. Dosedanji pripravljalni odbor se je dopolnil z zastopniki kro^ov denarnih zavodov, ter je pritegnil kot svetovalec iz teh krogov gen. ravn. Tykäca, ravn. dr. Iv. Slokarja, ravn. dr. Cerneta in ravnate- lja dr. Kisovca. Ljubljanska borza bo na vsak način pomenila en korak naprej na polju osamosvojitve slovenskega gospo- darskega življenja. ALFONZ DAUDET: Baiada v prozi: Sitirt kraljevic a. Preiveil Šorli F. Mali kraljevič je bolan, mali kraljc- vič umira. Po vseh cerkvah kraljestva je noč in dan izpostavljeno Najsvetejše in o- gronine sveče gore za ozdravljenjc princa. Ulice stare prestolice so tihe in žalo- stne; zvonovi so umolknili, kočije se po- tnikajo po polževo. Okoli palace se gnele radovedna množica in opazuje švicarje s pozlačenimi podprsnicami, ki se pogo- varjajo na dvorišču. Vse je pokoncu v gradu; dvorni o- pravniki in ceremonjeri tekajo po mra- mornatih stopnicali gori in doli, niostov- ži so polni dvorjanov in plcmičev v svili, ki se stekajo v gruče in natilionia poizve- dujejo. Na širokih terasah sc zbirajo ča- stite dame, topee se v solzah, priklan- jajo se križem in si brišejo solze z lepimi čipkastimi robci. V pomarančiiem vrtai pa se zbirajo zdravniki v togi. Skozi kristalna stekla se jih vidi kako jim vilirajo široki črni ro- kavi in kako z doktorsko važnostjo iidar- jajo z lasuljasto glavo kakor kovač s kla- divom. Kraljevič governator in konjušar stopicata pred vratmi pričakovaje sklepa fakultete. Kuharji se zadevajo ob nju brez pozdrava. Konjušar preklinja kakor Tu- rek, governator pa deklamira Horacijeve verze. Med tern pa se razlega iz kon* jušnice otožni rezget žoltorujavega žrebe- ta, ljubljenca kraljevičcvega, ki pozab- ijen kliče ob praznih jaslih. Pa kralj? Kje pa je pravzaprav njego- vo Veličanstvo kralj? Kralj je zaprt v svo- ji čumnati prav na zadnjem koncu grada. Vejičanstva ne marajo, da sc jih vidi pfakati. Vse drugače je s kraljico. Ona sedi ob vzglavjw kraljeviča; krasni obraz ie opran od potoka solz. Glasno vzdilmje vpričo vseh kakor kaka kramarica. V postelji, okinčani s čipkami leži mali kraljevič, bledejši od belega perila, na katerem leži. Počiva z zaprtimi očmi. Reklo bi se, da spi, toda ne spi. Mali kraljevic ne spi. Obrne sc proti materi in videč kako ta plaka ji pravi: »Zakaj joče Vaše Vcličanstvo kralji- ca? Kaj misli Vaše Veličanstvo ravno tako, kakor vsi drugi, da umrjem?« Kraljica bi rada odgovorila, toda jok ji zaduši vsako besedo. »Ah, naj ne plaka Vaše Veličanstvo; kaj ne veste, da sem kraljevic in da kra- ljeviči ne umirajo kar tako.« Kraljica vzdihuje še hujše, mali kra- ljevic se plasi. »Hoj!« pravi, »nočem da se mi sinrt približa; ji bom že znal zastaviti pot. Naj pride takoj štirideset vitezov, da zastra- žijo mojo posteljo, sto težkih topov naj noč in dan varuje s prižgano lunto pred oknom in gorje smrti če se predrzne pri- bližati.« Da zadovolji sina mignc kraljica in glej: že zagrmc težki topovi pred oknom; štirideset orjaških vitezov s helebardo sc uvrsti okoli posteljc. Stari so, sivih brk ti možjc. Kraljevic je zaplakal, ko jih je pogledal. Knega je spoznal in ga poklical: »Lotar, Lotar!« Veteran pristopi korak bližje. »Zclo rad te imam moj stari Lotar; pokaži mi svojo dolgo sabljo. Ce me za- i*rabi smrt treba, da se jo ubije, kaj ne?« Lotar odvrne: 4)a, gospod!« l)vc debeli solzi sta zdrknili po zar- javelem usnjatem lieu starca. Redovnik sc približa maleinti kraljcviai in mu govori dolgo in natihoma kazoč mu razpelo. Kra- ljevic ga ves začiiden posluša in naen- knit prekine: > Vse dobro razumem prečastiti pater kar pravite, toda konečno bi vcndarle lahko umrl moj mali prijatelj Bcpi namesto liiene. Saj se inn lahko drago plača.« Redovnik natihoma nadaljuje svoj go- vor, začudenjc kraljeviča pa čudovito narašča. Ko redovnik konča povzame kraljevic z globokim vzdihom: »Vse kar mi pravite prečastitt pater je neveselo; toda zavest sama, ta me to- laži, da bom namreč tarn gori visoko v raju med zvczdami šc vedno kraljevic, kajti dobri Bog ne bo pozabil dostojanstva svojega sorodnika. Potem dostavi, obrnivši se do inaterc: »Naj mi prinesejo najbolj svečanostno obleko, moj jopič z belim hermclinom, moje čeveljčke iz žameta, kajti lep hočem biti pred angelji in iti v paradiž kot kra- ljevic.« V tretjič se redovnik skloni in mu na- tihoma in dolgo govori malemu kraljeviai. Med govorom ga kraljevi potomec jezno prekine: »Torej biti kraljevic se nc pravi prav nlč!« Kraljevic noče ničesar več slišati. 0- brnjen v steno plaka, bridko plaka.... plaka..... Razglas. One 10. septeinbra 1922 popoludne ob 2. «mi se bode vršila v Oslavju list. 110 razprodaja zemljiških parcel Iežeoih v ob- činah Pevma, OsU'avje in Podgora. Po- drobnc iniformacijc daie g. KaroJ Fiegl št. 141 giostilna Oslavje. MOTORNI VOZIČEK znamke »Frcra« 5 HP v dobrem stanu za vsako postkušnjo je aia prodaj. — Staftna oena 4500. Naslav: Vda Pitteri št. 14, I. inadstr. IŠCEM TRGOV1NO aili gostihio v najem event, na prodaj. — Ponudbe na upravo »Gorslške Stnaže«. IŠČEM GOSPODICNO za trgoviino zmo- žnio Slav. iin li'talijanslkega iezika. Bernard Rcdzinsky, itrgovec v RaStelu st. 36. ORKESTRIJON bi rada kupila mdka °seba. ...... Ponudbe, Raštclj 25, pritličjc. Okrajna posojilnica v Kanalu bo imela svoj rednii letmi iobčni zbor dne 24. scpit. t. 1. po 8 30—33 svojih pravil ob 3. uri popoldne v svojih prostoriih v Kanalu. K obi'Ini udeležbi vabi lodbor. DVA ŠIVALNA STROJA, eden za to- jače, drugi za šiiviilje proda po dogovor- jeni ceini. — Franc Bremec, krojač, Podbrdo._____________ Podpisaroi se zahvaljujem dn priporo- čam zavajrovailnico goveje živiine, katero zastiopa gosp. Drag. Starec iz Barkovelj, ker mi je točno, brez vsalkcga odbitka iz- plačala popolno odšlkodnino z»a pogimjemo kravo. — Trobec AIojz, Kregioliišče. Hranilnica in posojilnica v Bovcu, reg. zadir. z neomejeno zavczo. vabi isvoje člane na redni letni občni zbor. )ki se vrši v zadružimih prostorih due 3. septembra 1922 ob 15. uri. DNEVNI RED: 1. Poroüilo načeilstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odiobnitev detnih računov. 4. Dopolnilina volltev načelstva. 5. Slučainosti. Načelstvo. Bavec, dne 17. avgusta 1922. NB. Ako bi občni zbor ob dioločeni uini ne bil sklepoen, vrši se v istem prostoru 1 uro kasneje drugi občni zbor, ki bo sklepoen ob vsa'kem štcviilu navzočih članov. Velika zalcga manufakture RUGER VENUTI Corso G. Verdi št. 15. Bogata zaüoga voJnc, domače in ptuje tkan>ine, bombaževime za goispode in go- spe, velika zatoga platna, pcniila vsaflcc vrst'e. .Svila, žanict, penkal, batisit, šifon, kretcn itd. itd. Tepihi, linoleum, preproge in zavese. VoJna, ziimti ,im pertje za stra- mace, spJoh vse blago za nevestc. Cene zelo ugodne! Najvcč.ia manufakturua trgovtna v Gorlci. OBCINSKI TAJNIK z 224etao pralkso zmožen sloiv. \n italj. jezkka lišče službe. — Naslov pri upravi. MoiSti VOI * Pariser» prodam ali zamenjam z lahkim enouprežnim. TERP1N ALOJZ — Podgora 214. SREBf^NE Kf^ONE, goldinarje plačam po najvisjih dnevnih cenah; kupujem slaro zlato. A. SAVORGNANI zlatar Nunska ul. 9. Priporoča se slav. občimstvu na novo od- prta prodajalma kuhinjske posode, do prav nizki ceni. — Pliazza Corno 13. Dr. A. Grusovin specialist za koine in spolne bolez^itl ter negovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure. Cioricft (Piazza grande) Travnlk b\*M Pitemoll. IVAN KAC1N Gorica, Via Carlo Favetti 6. (nasproti »Goriške Straže«) Izdeluje orglje, harmonije, klavirje, po- pravlja, uglasuje. V zalogi ima različne harmonije, klavirje, violine, strune, tudi preigrane harmonije in klavirje. Oddaja :-: tudi na obroke. :-: Zadružna zveza (prej Goriška zveza v Gorici) vpisana zadruga z omejeno zavezo e osrednja organizadSa vseh goriških za- drug. Pisarna v Gorici Corso \era(teiropje Uraduje ob ddavniikih od 8. do 12. predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob ^obotah in dnevih pred praznffld ie uirad OQpoludne zapTt. NAZNAN1LO ¦ Podpisani si usojam uljudno nazn"' | niti si. občinstvu tolminskcga in ^0; bariškega okraja, da sem odprl P[l Sv. Luciji VELIKO ZALOOO STAV11ENEGA IN DRUGEGA U:SA, desk, tramov itd. — Za obilcn obisk sc Pr'' poročam, zagotavljaje točno postrežbo l nizkimi cenami. udani Alojzij Slamiv, trgovec Ruski violinist Vladimir Sevčenko odliko- van na konservatoirju v Petrrogradu ^1' red (Auer) v Parizu (Lejeune) odprc vi1 jolinski tečaj v Gorici z vsporedom in ce< nami Slovenske glasbcne Maticc Za vpisovanje v vse razredc naislovtti]]j upravo »Goriške Straže« do 15. sept- AMBITLATORIJ ^ " za spotne, sifilitifne, kožne in otroJke bolcznl ^ D.ra G U.DE LEO Specialista spopolnjena na pariški kin11*1 tfoderno zdravljenje Eiflliiičiie bolezni, zo2eiija in vnetj* ^ kapavca. Preizkužaj» krvi za agotovitcv eililitidnih okuženj. Sprrjomata od 10 do Vi Sn od 14 do 17. GORICA, Piazza Nicolö Tornmasoo (Piazzulta) N-' ^ÄSTONJ ^ se mučite iu iščele po ceni m doW* moko, otrobi, oves ter drugo specerijsko in kolonij«'11 blago ako niste še poskusili pri J. LENASSI na Solkanski cesfi vneposredni bližini severnega kolodvC1 Vsak dan sveža sirkova moka. y Pristni islrski tropinovec (žganje) \r^° v zalogi. Ha novo razsirjeno skiadišče^ APNO. Po najnižjih cenah prodajam 'jl . apno. Na željo kupca pripeljem tndi » dom. Andre j Rijavec Trnovo pri Gorici št. I. _^y ANTON"TLRPiN in Coi# nova zaloga maBufakturnega bl^^ v Gorici, Via Rasfeilo št 10 , se priporoča slav. občinstvu v inestü na deželi za mnogobrojen obisk^^ |y Cene brez. koiikureuce. "^ ^ft drobnol Na dt^eW, -------------------------------------------------------------------------------------— '.jjj tLm*±t^2Fm I Nudi se Vam Prilika ' ¦ Rj« wKWOJOCI S fc popolnoma v krojenju- . pove uprava »Goriške S>ra2e«. - - - - - " . Naznanjam cenj. občinstvu. da sem zopet otvoril MENJALNICO v koBodvorski ulici St. 41 | na dvorišču levo (poleg carinske posredovalnice A GROM). It ter se priporočam tudi nadalje za v prejšnjem delovanju izkazano nri n I klonjenost. MILAN STUBE1LJ | LJUBLJANA, Kolodvor^k,» ul 41. I •.. •«¦> jmr^* ^aiBB^ PozorI Na domačo tvrdho Pozor! Andrei Mauris I GORICA ul. Carducci st. 11 (prej GOSPOSKA ul.) GORICA I 1 Velika zalogs ravnokar došlega poletnega sukna za moške in ženske obl^g' raznovrstnega perkala zephirja ter vel*ka izbera penla, cvilha, volne, l