čins
St. 17
poročevalec
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudmi občine Domisle izhaja dvakrat mesečno, m gcapodinjerva v občini p dobivajo brezplačno (.lanln ureja uredniški odbor v sestavi Karel Kussr. Mirjai Brojan. Maki leran. Franc Teksvec. Darko Gognjavec. Marjan Bodar M.iiaJ Kepnit Ivana
Seifert m Jote Skok (.lavni urednik Karel Kirlar tel 7:1-6»:, od|ovorni urednik Mahal Brojan lel 721*8(1, tehnični uledmk Franc Ravnikar, tel 7:H)K: (.latilo i/haia v nakladi I 2 000 l/vodov in ga liika litavska univerzi Dom/ale Rokopbe sprejema od|ovomi urednik. Ljubljmnaka 94 Domialr naročene ogjsse iprejema Delavska univerza Domžale. Kolodvorska o Rokopnov ne vraCamo lolokrafiir pa le izjemoma (.latilo |r na podlagi iklepa llevilka 421 I /72 vr dne 26 I I 1974 Sekretanata za infotmacT te. l/vrtnega ivela SR Slovenije opiosCeno plačila temeljnega davka od piomrta proizvodov
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naioda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
-J
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE     Domžale, 28. november 1980, Leto xix
Ob sedanjih prizadevanjih na vseh toriščih dela, ko postavljamo v ospredje delovnega človeka in občana, napore za boljše ekonomske učinke in ko želimo uveljaviti mnoštvo interesov socialističnega samoupravljanja, prevečkrat Pomislimo, da nam je težko in da ne bomo zmogli narediti vsega tistega, kar smo sami sprejeli kot cilj nadaljnjega razvoja. Toda pri tem čestokrat pozabljamo, da nam je bilo v času vojne in revolucije še veliko težje-če sploh lahko primerjamo svobodo in blagostanje s krutostjo vojne in pomanjkanjem — smo vendar sprejemali in uresničevali zgodovinske odločitve, ki so terjale še več naporov in žrtev, naporov, iz katerih je zrasla nova samoupravna socialistična Jugoslavija.
Zaradi tega nam ne sme biti nikoli preveč in odveč, če se povrnemo v leta vojne, če obudimo spomin na vstajo, na prve partizanske enote, na požgane domove in razbite družine, na talce •n internirance, na neenake boje s sovražniki in izdajalci v nemogočih Pogojih, ko je primanjkovalo vsega ■n ko je nasilje prevladovalo nad razumom človeka. Vendar ne Pozabimo, da je bilo tedaj vedno živo prisotno v srcih in zavesti 'Judi: tovarištvo, medsebojno zaupanje in vera v zmago. Vse te vrline niso poznale ne meja, ne nacionalnosti, ne socialnih in drugih razlik med ljudmi, temveč so Pogojevale bratstvo in enotnost v bojih in revoluciji in kateri je vizija svobode vedno dajala novih moči. Tako moramo zreti na rast partizanske vojske, na ustanavljanje narodnoosvobodilnih odborov kot oblike ljudske oblasti, ki se je rojevala v trpljenju in krvi. In če smo zmogli in znali v letih vojne izvoliti svoje ljudi, ki so šli mimo zased na zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ - a, kjer so ti naši delegati enakopravno z drugimi delegati jugoslovanskih narodov sprejemali temelje naše sedanjosti, potem spoznajmo, da je danes naše prizadevanje za stabilizacijo le skromna dolžnost, ki smo jo sami sprejeli in *' jo moramo pošteno opraviti.
Res je, da smo veliko naredili da smo strnili naše vrste tudi po končani vojni, da nismo pustili drugim odločati o naši poti razvoja, res pa je tudi, da smo na poti razvoja pustili del tistega, kar je zraslo med nami med vojno: skromnost, odločenost in prepričanje, da moramo zmagati za vsako ceno. Če sta sploh primerljivi svoboda in vojna, potem nam v današnjem samoupravnem in delegatskem odločanju manjka tista odločenost, ki je bila vedno prisotna v vojni, in tista odgovornost pred samim seboj in družbo, ki sta bili moto naše revolucije: človek mora postati resnični nosilec napredne družbe in njen edini dejavnik.
Ni nam treba ob prazniku ponovno dajati obljub, da bomo več postorili na vseh področjih, da bomo skušali biti bolj varčni in
družbeni, da bomo stopali po Titovi poti in uresničevali njegove besede:,,Tujega nočemo — svojega ne damo", ampak je naša edina dolžnost, da te obljube začnemo brezpogojno uresničevati. To pa pomeni tudi jamstvo za našo suverenost, za razvoj samoupravljanja, stabilizacijo vsega našega življenja, za trezno sprejemanje pretehtanih odločitev in za vidno mesto naše domovine v neuvrščenem gibanju v tistem viharnem svetu, kjer še vedno vladata sila in želja po kratenju svobode.
Če bomo dojeli veličino in zgodovinsko poslanstvo 29. novembra 1943, Dneva republike, potem bo naša odločitev za sedanji trenutek realna in spet bomo odločno tlakovali pot naši lepši in bogatejši prihodnosti.
Karel Kušar
¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE NAŠE ISKRENE ČESTITKE
resolucija .. .
Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Domžale v letu 1981 je dokument, s katerim se delovni ljudje in občani zavezujemo, da bomo nadaljevali z izvajanjem stabilizacijske usmeritve na vseh področjih. Takšno opredelitev smo sprejeli že za leto 1980 in jo v srednjeročnih načrtih vseh nosilcev planiranja sprejemamo kot osnovno usmeritev. Resolucija postavlja materialne okvire, ki jih bomo morali v naslednjem letu zagotoviti zato, da bi proizvodnja v organizacijah združenega dela normalno stekla, in da bi na ta način dosegli takšno stopnjo povečanja dohodka, ki bi omogočila višje doseganje dohodka na delavca in s tem tudi povečanje realnih osebnih dohodkov. Tako bi tudi zaustavili padanje osebnega standarda delovnih ljudi in občanov. Ti materialni okviri predstavljajo tudi osnovo za izvajanje programov na področju družbenih dejavnosti. S tem bo omogočena višja kakovost na posameznih področjih družbenih dejavnosti, vendar pa bodo materialni okviri orrejevali nekatere naložbene programe. Omejitve bomo morali izvajati še posebej tam, kjer nismo strogo vezani na socialno varnost delovnega človeka in občana.
Z resolucijo za leto 1981 se opredeljujemo tudi za učinkovitejše reševanje problemov na področju preskrbe, zato naj bi znatno višja sredstva usmerjali v primarno kmetijsko proizvodnjo, oziroma v pospeševanje kmetijstva in večjih vzpodbud zasebnim kmetovalcem skladno s sklepi skupščine občine iz začetka novembra letošnjega leta.
Osnutek resolucije, ki je pred nami, je dokument o katerem je potrebno spregovoriti v vseh sredinah in ga po potrebi tudi dopolniti, oziroma mu dati ustrezno podporo. Doseči moramo kar največjo operativnost tega dokumenta in se tudi zavezati, da borno resolucijo po njenem sprejetju 29.12.1980 tudi dosledno izvajali.
Te—M a
JUBILEJ V PAPIRNICI KOLlCEVO:
■Šest desetletij že mineva, odkar se je iz manjšega mlina, ki je stal ob Mlinščici, začela pot razvoja današnje Papirnice Količevo. Mlin se je moral umakniti načrtom Franca Bonača, ki je začel z gradnjo oddelka za proizvodnjo lepenke. Takrat ni nastala le sprememba namembnosti prostora, pač pa je imela odločitev, da se kraj industrializira, velik vpliv na spremembe v vasi, saj so se vaščani množično zaposlovali v Bonač9vi tovarni. Iz teh začetkov se je razvila velika, sodobna tovarna Papirnica Količevo.
Nekaj zgodovine
Prvo obdobje razvoja Papirnice je bilo predvsem vezano na nabavo oz. nakup že starih strojev, pred-
nadomestek. Zgrajena je bila tudi stavba, v kateri so našli prostor dodelovalni stroji in sortirna dvorana.
strijski tir, ki je povezoval tovarno /. železniško postajo v Jaršah. Zrasli so tudi drugi novi objekti: skladišče surovin, skladišče tehničnega materiala, vzdrževalne delavnice. Širil seje tudi lepenkov oddelek Z novim sušilnim kanalom in gladilnikom.
Zgrajen je bil nov gasilski dom ter skladišče goriv, konec 1954. leta tudi nov del za proizvodnjo lepenke s štirimi lepenčnimi stroji in pripravo snovi, visokotlačni parni kotel in tudi obratne kopalnice. Naslednje leto je ob kartonskem stroju začel delati tudi prečni rezilnik, sledila je gradnja garaž za tovarniška motorna vozila.
Konec pedesetih let je v znamenju priprav za nakup parne turbine in kartonskega stroja, ki sta začela obratovati v letu 1960.
Nov II. kartonski stroj je bil tako velik dosežek v razvoju Papirnice, saj seje proizvodnja podvojila in zaposlili novi delavci. Po tem
vanja v Radomljah, istočasno pa tudi sodelovali s širšo družbeno skupnostjo in pomagali pri asfaltiranju cest, gradnji vodovodov, trgovine, vrtca in tudi na ostalih področjih družbenih dejavnosti.
Pomembnejše leto je tudi 1973, koje bila realizirana rekonstrukcija kartonskega stroja II in s tem povečana proizvodnja za 50 %,
V letu 1974 smo se delavci Papirnice Količevo na referendumu odločili za gradnjo novega, III. kartonskega stroja. Želje in ideje o tem so se rodile že dosti prej, vendar pa je tega leta le prišlo do končne odločitve. Proizvodnja kartona na tem stroju bi omogočila nadomestitev uvoza kartona v celotnem jugoslovanskem prostoru.
Priprave in izvedbo projekta KS III so spremljale velike finančne, organizacijske, kadrovske, tehnične in zunanjetrgovinske težave.
30. julija 1976 je bil simbolično
81    Sil Ml
Stara koliška tovarna Pogled na novo „lepotico", ki pa se žal iz različnih vzrokov ubada z mnogimi
težavami
vsem v tujini, kjer so jih že izločili iz proizvodnje. Počasi je tovarna rasla, objekt za objektom.
Tako je bil najprej postavljen leta 1920 brusilnik za lesovino in zgrajeni trije stroji za proizvodnjo lepenke. V letu 1922 je bila pridobljena prva hidrocentrala, štiri leta pozneje pa je pričela gradnja hidrocentrale na Duplici, ki je že 1927. leta začela proizvajati električno energijo.
Že pred tem leta 1924 je lastnik Bonač, usposobil v tujini kupljen papirni stroj za obratovanje na Količevem.
Strojem za lepenko in papir se je 1928 leta pridružil še kartonski stroj, ki pa je lahko proizvajal tudi specialne papirje.
Ker dotedanji viri energije niso več zadoščali potrebam, je lastnik v bližini tovarne kupil mlin, ter ga preuredil v vodno centralo.
Paro za sušenje kartona in papirja sta do tedaj proizvajala manjša parna %otla, nato pa se je Bonač odločil za gradnjo kalorične centrale z zmogljivostjo parnega kotla 5 t pare na uro.
Kljub veliki svetovni gospodarski krizi je bil v tem času dograjen še en papirni stroj, ki je začel proizvajati 1933 leta predvsem plakatni, pelir in kuler papir, pa tudi   pergamin   in pergamentni
Voda za proizvodnjo in ostale potrebe tovarne se je zagotavljala iz dveh vodnjakov, predvsem pa preko čistilne naprave Mlinščice.
Parni kodi so dajali potrebno paro za pogon, ogrevanje in sušenje proizvodov, za sušenje lepenke pa se je uporabljala zračna sušilnica.
Kakšne so bile proizvodne zmogljivosti?
Stroji za proizvodnjo lepenke so imeli delovno širino 110 do 120 cm, možna pa je bila proizvodnja 3 t lepenke na dan.
Prvi papirni stroj — delovna širina 140 cm, izdelal pa je od 40 m do 80 m papirja v minuti.
Prvi kartonski stroj - delovna širina 170 cm s hitrostjo od 80 do 90 m na minuto.
Drugi papirni stroj — delovna širina 220 cm, izdeloval pa je do 5 t tankega papirja in 9 t težjega papirja dnevno.
Pred in med drugo svetovno vojno ni bilo bistvenih razvojnih dosežkov.
Pridobitve povojne graditve
Po osvoboditvi je bil v skladu s spremembami naše ureditve lastnik tovarne razlaščen. Kot državno podjetje je Papirnica normalno začela poslovati 19. julija 1946. V letu 1948 je bil zgrajen nov indu-
obdobju se je razvoj upočasnil, vendar so bili pridobljeni pomembni objekti: lesobrusilnice, trafo postaja, lesni prostor, nove pre-mazne naprave, skladišča za odpadke, asfaltiranje cestišč.
Družbeni standard
Ob razvoju in postavljanju novih proizvodnih zmogljivosti pa moramo omeniti tudi napore za reševanje stanovanjskih zadev. Tako je bil že leta 1951 dograjen 12.stanovanjski blok, sledila sta še dva, kupovali smo stanovanja v Domžalah, gradili blokovna stano-
Malo je bilo delavcev v času nastanka Bonačeve tovarne, na Količevem, ki so se preživljali samo z zaslužkom v tovarni. Ker je industrija šele nastajala, je tudi kapitalist izkoriščal delavstvo. Na vodilnih mestih so bili tujci, domačini pa niso imeli možnosti napredovanja. Ob tem je bil izredno prisoten tudi verski vpliv jezuitov, ki so tudi „skrbeli", da se delavstvo ne bi organiziralo. Vse to je imelo posledice, da se revolucionarna zavest delavstva ni tako hitro razvijala.
vgrajen temeljni kamen za nov objekt KS III, ki obsega stroj za proizvodnjo kartona z zmogljivostjo 50.000 t letno, parno turbino z močjo i 0 MW in parni kotel /. zmogljivostjo 65 t pare na uro. Seveda pa ob tem še spremljajoče in infrastrukturne objekte.
Začetna vrednost projekta KS III je bila v letu 1975 890.000.000 din, konec letošnjega septembra pa 1,815.708.000 'din. Od porasta vrednosti v višini 925.630.000 din je le 13 % zaradi dodatnih in nepredvidenih del, ostalo pa zaradi tečajnih razlik oz. devalvacije.
Delavstvo se je po prvih poizkusih znova močneje organiziralo poleti 1927, vendar je lastnik Papirnice takoj ukrepal in odpustil napredne delavce, podobno pa se je dogajalo tudi ob preprečitvi izvolitve delavskih obratnih zaupnikov.
18. marca 1928 je bil v Dobu ustanovni občni zobr „Strokovne skupine papirniškega in drugega delavstva', na katerem je bil izvoljen tudi odbor.
(Nadaljevanje na 3. strani)
OB 45. LETNICI STAVKE NA KOLIČEVEM
(Nadaljevanje z 2. strani)
14. septembra 1933 se je v Bonačevi tovarni zaposlil komunist Franc Bukovec z nalogo, osnovati sindikalno organizacijo. Papirni-čarji so se tako organizirali v Jugoslovanski strokovni zvezi. Bukov-čeve aktivnost in priljubljenost . med delavci je pripeljala do odločitve vodilnih in lastnika, da organizirano delovanje zatro in Bukovca odpustijo. Delavci pa se s to odločitvijo niso strinjali in pričela se je dvainpetdesetdnevna stavka koliških papirničarjev. Odpust Bukovca je bil le povod za stavko,
Delavcem je spregovoril sam Bukovec ter jih pozval, naj enotno vztrajajo v boju. Izvoljen je bil stavkovni odbor, ki je obvestil o stavki vodstvo JZS, papirničarje na Vevčah in delavstvo v soseščini. Skrbel je za prehrano delavcev, organizacijo stavke, pogajal pa se je tudi z lastnikom Bonačem. Posredovane pa so mu bile tudi zahteve, da mora Bukovec nazaj na delo, direktor VVuisch, kot glavni krivec zla, naj zapusti tovarno, razmerje delavcev naj še uredi s kolektivno pogodbo, vodilne delavce nadome-ste z domačimi, svoboda organiziranja delavstva in da nad stavkajo-
Proizvodnja kartonov jc postala tehnološko zahtevno delo
čimi ne bodo izvajane represalije.
Prvih pogajanj se podjetnik Bonač ni udeležil, ker je upal, da se bo delavstvo „omehčalo", poskušal je tudi s podkupovanjem
saj so bile delovne in ostale razmere v tovarni nevzdržne. Začela se je 17. avgusta 1935, ko so se delavci na znak sirene zbrali na tovarniškem dvorišču. Stroji so se ustavili.
r--
Naše okolje:
Drevesa...
Malokatera stvar je v toliki meri razgibala v zadnjem času naše delovno in drugo okolje, kot so to storila drevesa, ki stojijo na vrtu restavracije „Pri pošti". Ob vprašanju - sekati: „da" ali „ne" in „koliko" so se v preteklem mesecu nekajkrat do vrelišča soočala mnenja in razgrevale že sicer vroče dobate.
Zaradi rekonstrukcije križišča v središču mesta, ki ga imenujejo RONDO, so sprva predvideli, da bo moralo sodobno urejen promet v središču plačati 7 dreves. Zganili so se vodstveni organi Napredka, delegati delavskega sveta pa ne le zaradi komercialnih nagibov njihove TOZD Gostinstvo zahtevali, da sečnjo preprečimo. Na koncu so vsi pristojni za to reč vendarle prišli do ugotovitve, da je pravzaprav potrebna le sečnja dveh najbolj motečih dreves, ki ogrožata varnost v prometu.
Zadeva pa še ni bila končana, saj je bil zaradi omenjenega drevja sklican celo širši posvet, ki so se ga poleg projektanta in investitorja (SKIS Domžale) udeležili tudi predstavniki skupščine občine, krajevne skupnosti, turističnega društva in drugi.
Rezultat tega dogovora je bil, da je zaradi zagotovitve kar največje prometne varnosti obe sporni drevesi vendarle treba posekati, kajti v primeru, da ostaneta - Kdo bi v slučaju prometne nesreče (če bi do nje zaradi nepreglednosti prišlo) - prevzel zanjo nase odgovornost.
Zadeva imenovana „DREVESA" pa ima vendarle tudi nekaj pozitivnega. Pozitivno je to, da smo se ob enem perečih vprašanj naše ekologije in s tem tudi življenja v prihodnje v Domžalah na pobudo Napredka zganili, da smo se vendarle zavedli pomembnosti slehernega zelenja v mestu. Pozitivno je naposled tudi to, da bo vsaj v prihodnje boj za vsako zeleneče drevo najmanj tako hud in oster, kot je bil tokrat. Kajti - tudi to je bilo sklenjeno - nobeno drevo v Domžalah ne bo več padlo, ne da bi prej občani, ki v mestu živimo odločili ali ga potrebujemo ali ne in tudi ali cilji, za katere bo padlo, sečnjo v resnici upravičujejo.
Matjaž BROJAN
stavkajočih. Ostali somišljeniki -kapitalisti so mu svetovali, naj ne popusti stavkajočim.
Ko je bilo jasno, da je volja in prepričanje stavkajočih neomajno, je bil 13. oktobra podpisan sporazum, ki je začel veljati naslednji dan, ko ga je sprejelo tudi delavstvo.
Dolgotrajna stavka je bila končana, sporazum pa pomeni veliko zmago delavstva, močno seje okrepila delavska zavest in borbenost tudi v drugih tovarnah.
30 LET
SAMOUPRAVLJANJA
Po sprejetem zakonu o delavskih svetih so delavci Papirnice Količevo 9. septembra 1950 leta izvolili 41 —članski delavski svet.
Vendar je že pred tem datumom poizkusilo deloval delavski svet, ki je imel seje 24. maja, 28. junija in 28. julija 1950.
Z izvolitvijo zakonitega DS se je pričel  manjšati vpliv državnega
aparata. Prvi delavski svet je volilo 369 volilcev.
Na prvi seji so se sestali 13. septembra, za prvega predsednika pa je bil izvoljen Dušan Kosmina. Dogovorili so se tudi za 9—članski upravni odbor ter volilni komisiji predložili kandidatne liste, od katerih je največ glasov na volitvah prejela druga kandidatna lista. Člani upravnega odbora so kot prvega predsednika izvolili Franca Bajca.
Simbolična predaja tovarne v upravljanje delavcem je bila 16. septembra 1950. leta. Po formiranju 5. ekonomskih enot v letu 1961 imamo danes v delovni organizaciji formirano pet TOZD in DSSS, v katerih delujejo vsi samoupravni organi, ki pa so zaradi usklajenega delovanja formirani tudi na nivoju celotne DO.
Naša nadaljnja skupna skrb in prizadevanje morajo biti usmerjena k cilju, da bo resnično delavec, tako kot določa tudi Zakon o združenem delu, aktiven soustvarjalec in oblikovalec samoupravnega odločanja o ustvarjenih rezultatih dela.
POMEMBNA PRIDOBITEV OBJEKTI V DOMŽALAH:
MED KOMUNALNIMI
Stari domžalski vodovod so pričeli graditi leta 1958, dograjen pa je bil leta 1960. Njegova zmogljivost je zagotavljala le vodo za občane iz centra, torej za kakih 5000 do 6000 ljudi. Tedaj so menili, da bodo zmogljivosti tega vodovoda zadoščale do leta dva tisoč.
V letu 1960 je bilo dograjeno črpališče ter rezervoar s prostornino 500 m3 vode na Šumberku. Prvo leto po dograditvi so Domžalčani dnevno porabili 248 m3 vode. Leta 1965 se je ta potrošnja že dvignila na 2268 m3, leta 1978 pa je porasla kar na 4760 m3. Letošnja poraba znaša že 5800 m3, dnevno to pa je bil dovolj velik razlog, da so v Komunalnem podjetju Domžale s pretežnimi sredstvi SKIS—a pristopili k gradnji novih vodovodnih zmogljivosti. O tem nam je posredoval nekaj podatkov Tomo VAVTAR, vodja de/ovne enote PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA VODE.
Domžalčani so gotovo opazili v poletnih mesecih, da potekajo na nekaterih mestih v kraju poleg ostalih tudi vodovodarska dela, saj so bila — denimo na Rodici — ta dela več kot očitna oz. opazna.
Pretirano priseljevanje
Ta poseg je narekovalo več razlogov. Enega smo že omenili: pretirano doseljevanje, kije mnogo prej „izčrpalo" vodovodne zmogljivosti, kot so načrtovalci porabe ob gradnji leta 1958 - 1960 domnevali. Te zmogljivosti so bile rečeno — docela izkoriščene že leta. 1979 in 1980, četudi so ob gradnji načrtovali, da bodo zadoščale do leta 2000.
Veliki novi objekti
Drugi razlog so novi veliki objekti SPB-1 in SPB-2 v katerih
bo 500 novih družin po projektantskih izračunih rabilo za preskrbo in zagotovitev požarne varnosti 700 m3 vode na dan.
Tretji razlog za novogradnjo pa je tudi v tem, da so nekateri vodovodni objekti še iz leta 1927 in ki jih komunalno podjetje še danes vodi kot osnovna sredstva. Vsekakor se je pokazalo, da so nujno potrebni saniranja in zato vzporedno z novogradnjo poteka v sodelovanju SKIS -a, sanitarnega inšpektorja in vzdrževalne skupine Komunalnega podjetja že akcija, da se uredijo tudi te stare vodovodne naprave.
Študija o vodi
V letu 1979 je bila iz omenjenih razlogov   izdelana   tudi študija
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
oskrbe Domžal in okolice z vodo. Izdelala jo je DO Projekt nizkih gradenj SCT Ljubljana. V teh načrtih oz. študiji so do leta 2000
dovolimo, da bi prišlo do onesnaženja naših zaščitnih pasov, kjer vodo črpamo.
Kakovost vode žel že pada!
Strokovnjaki žal že ugotavljajo
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV DOMŽALE
Iz naših vrst dobri vozniki
Že dlje časa opažamo, da občani, ki nameravajo opraviti vozniški izpit „B" kategorije ne znajo ali pa z določenimi pridržki ne potrkajo na vrata avto šole ŽŠAM Domžale. Ker se je po pogovorih s člani izoblikovala edina možnost, da ti ljudje ne poznajo organizacije, se vam želimo pobliže predstaviti.
Tole je nov rezervoar na Šumberku
obdelane potrebe Domžal po vodi in sicer po vseh urbanističnih dokumentih, ki so v veljavi. Seveda je tudi ta študija pokazala, da je rešitev „vodovodnega problema nujna..."
Novi „vodohram", črpališče in povezovalni sistem
Ker so torej — kot smo ugotovili — zmogljivosti dosedanje 500 m3, izčrpane, so na Šumberku pristopili k gradnji druge faze vodnih rezervoarjev (vodohramov) in sicer s prostornino 1000 m3 vode. Za srednjeročno obdobje ostaja še naloga - zgraditev še četrte komore za 500 m3 vode. Ob omenjeni gradnji je bilo opravljeno tudi vrtanje vodnjaka do globine
in analize vode iz leta v leto to potrjujejo, da se kakovost vode slabša. To dejstvo bi moralo osvestiti vse: poleg delavcev Komunalnega podjetja, občinske strokovne službe, SKIS pa tudi vse občane, da je zdrava pitna voda naša osnovna nujno potrebna življenjska dobrina, ki je moramo optimalno varovati. Predvsem je treba varovati zaščitne pasove, predvsem pred pozidavo, da se voda kakorkoli ne onesnaži.
Vodo pijemo z mengeškega polja, če ga bomo pozidali, tedaj je skoraj gotovo, da si bomo uničili tudi to, kar (zaenkrat) vsaj v Domžalah še ni sporno: zdravo pitno vodo.
Vrtanje na novem črpališču (vodnjaku) na mengeškem polju je potekalo do globine 44 m. Premer vodnjaka je od 80 - 60 cm
44 m v premeru od 80 - 60 cm ter z zmogljivostjo 601 vode na sekundo. To je močan in zdrav vodnjak, ki zagotavlja zdravo pitno vodo brez klora.
Kako zdravo vodo pijemo?
Kakovost pitne vode z mengeškega polja je še tolikšna, da je ni potrebno klorirati, saj je zaenkrat še neoporečna oz. zdrava za pitje. Malo je občin na Slovenskem, kjer občani lahko pijejo neklorirano vodo, zato moramo storiti vse, da bo taka tudi ostala, oz. da ne
Preskrbljeni za lep čas ...
Celotna za občane vsekakor zelo dragocena pridobitev bo veljala družbo približno 20 milijonov ND. Novi vodni rezervoar, črpališče in razvodno vodovodno omrežje ter elektrika pa bodo zagotovili, da bomo imeli težav v preskrbi z vodo v Domžalah v prihodnje manj.
M.B.
Združenje šoferjev in avtomeha-nikov Domžale je bilo ustanovljeno 1956. leta, kot rezultat vse večjega naraščanja prometa, voznikov in avtomehanikov. Danes združenje šteje preko 100 članov in tudi vas bodo radi sprejeli, če želite delati in razpravljati o prometni problematiki ter reševati življenjske in delovne pogoje voznikov in avtomehanikov. Na začetku je organizacija svojo dejavnost usmerila predvsem na preventivno področje, kjer je z občinskim svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu dosegla zavidljive uspehe in sodelovala v številnih preventiv-
področju. Izobraževanje kandidatov „B" kategorije je narekovalo razširitev vozniškega parka, pri čemer so se upoštevale želje kandidatov, ki se danes lahko učijo veščin na vozilih Z 101, Z 750 . .. Tečajnikom, prijavljenim pri ZŠAM Domžale pa v veliko zadovoljstvo ni potrebno čakati na red vožnje, saj le to opravijo tri do štirikrat tedensko. Na izpitni vožnji pa je vsak, ki je obvladal tehniko vožnje, kandidat pri nevtralni občinski komisiji, izpit tudi uspešno opravil.
Domžalčane trenutno pesti problem pridobitve lastnih prostorov,
Inštruktorja pred vozilom ZSAM
nih akcijah, ki so v javnosti vedno naletele na pozitiven odmev. Vseskozi pa so razmišljali o vzgoji vozniškega kadra in so po temeljitih pripravah organizirali šolo za poklicne voznike, ki še danes deluje kot dislocirani oddelek SIC Jezica. V mesecu oktobru se je pričel pouk in 35 kandidatov nestrpno pričakuje, da pridobe poklic - voznik. Zasluga za to v veliki meri pripada organizacijam ZŠAM, saj so prav one po dolgoletnih naporih izbojevale priznanje poklica. Velika potreba po izobraževanju voznikov amaterjev pa je privedla do tega, da je združenje napravilo korak naprej tudi na tem
saj so sedanji neprimerni in na Ljubljanski 97 težko dostopni. Že v naslednjem letu se jim tudi tu obetajo boljši časi.
Upamo, da smo s tem sestavkom vrata avto šoli, kakor tudi organizaciji ZŠAM, odprli bolj na stežaj.
Mnoga priznanja, diplome, odlikovanja ter sodelovanje pri reševanju prometnih problemov in ureditvi cestnega omrežja v občini dokazuje, da je ZŠAM res delovni kolektiv, potreben ne samo njenim članom, ampak vsem občanom, ki kjerkoli in kadarkoli pridejo v stik s prometom.
Marjan Vrtačnik
zahvala
Občinski odborZZB NOV Domžale se zahvaljuje vsem osnovnim šolam, vsem družbenopolitičnim organizacijam m društvom v občini za sodelovanje pri komemoracijah in ureditvi spomenikov in grobišč in za prineseno cvetje in sveče ob Dnevu mrtvih.
Ob tem praznovanju vedno znova občutimo ponos in spoštovanje do naše revolucije.
Vsem iskrena zahvala.
Občinski odbor ZZB NOV Domžale
Ob akciji NNNP so povedali:
V sklopu akcije NNNP so v Domžalah pripravili pohod, ki so se ga udeležili tako člani Zveze rezervnih vojaških starešin, Zveze socialistične mladine Slovenije ter drugi. Četudi je tisto zadnjo soboto v oktobru neusmiljeno deževalo, tako da so morali pohod celo prestaviti, je bila to vendarle priložnost za nekatere med udeleženci, da so povedali nekaj misli o svojem sodelovanju v akciji NNNP. Tole so povedali:
VOJKO GORENC
Kot vojaški starešina delujem v domžalski Zvezi rezervnih vojaških starešin, delam pa v TOSAMI na Viru kot tekstilni tehnik. Tako se udejstvujem tudi v različnih obrambnih akcijah tudi v delovni organizaciji. Tudi letos v take akcije obramb-
nega usposabljanja vključujemo vse delavce. V primeru elementarnih nesreč, vojne nevarnosti ali drugega skušamo biti kot specifična tovarna docela pripravljeni oziroma usposobljeni.
JAKOB ČERNE, kapetan prvega razreda
Vsa dejavnost Zveze rezervnih vojaških starešin je namenjena tudi pomoči pri obrambnih pripravah drugega prebivalstva, zlasti mladine. Ta dejavnost torej ni le za lastno strokovno izobraževanje, bistven namen je da želi pomagati in usposabljati tudi druge. S tem seveda v pomembni meri podružblja svojo dejavnost. Logična je posledica, daje aktivnost ZRVS tako zelo tvorna pri uresničevanju programov in akcij LO in DS. Ena takih velikih pojavnih oblik tega dela je akcija NNNP, v katero se lahko člani ZRVS s svojim znanjem neposredno in konkretno vključujejo. Osnovna
njihova naloga je v tem, da so prisotni na vseh planiranih dejavnostih krajevne skupnosti in v temeljnih organizacijah, kjer delajo. Seveda ima ZRVS tudi svoj program v akciji NNNP, ki zlasti pospešeno želi razvijati lastno izpopolnjevanje, organizacijo pohodov s kon-kren tirni obrambnimi prvinami, uresničujejo pa tudi druge dejavnosti, ki mnogo prispevajo k večji skupni obrambni pripravljenosti. V tej akciji se tako znanje ZRVS preizkuša v konkretnih situacijah na raznih območjih.
NIKO KRŽAN
Tudi lani nisem mogel spremljati akcije NNNP v lastni sredini kjer delam - to je v Mlinostroju, ker sem bil docela vključen kot namestnik načelnika Narodne zaščite to akcijo v okviru občinske konference SZDL. Tudi sicer v ZRS delujem kar redno in sem kot višji vodnik tako ali drugače vključen v vse akcije, ki jih ZRVS pripravlja.
Sicer sem tudi dolgoletni strelski delavec. Ob tem želim vnovič povedati, da ta za obrambno dejavnost zelo pomembna panoga še vedno nima svojega strelišča in torej ni pogojev za to, da bi bili uspešni. Nekakšni obeti vendarle obstajajo, saj bomo kot kaže dobili strelišče v šoli Venclja Perka ...
MARJAN GALIEN
V tovarni Žito Ljubljana, kjer sem zaposlen kot elektrikar sem bil lani vključen v različne dejavnosti v okviru akcije NNNP. Ker sem bil v Žitu sekretar osnovne organizacije ZK, sem imel seveda kopico nalog, ki sem jih moral izvršiti.
Potem sem zamenjal delovno mesto oziroma temeljno organizacijo, tako da v sedajšnje priprave na akcijo NNNP v tovarni še nisem vključen. Sicer pa delam v Zvezi rezervnih vojaških starešin Domžale in imam čin poročnika.
STANKO KOKAU
V akciji NNNP se vključujem po več svojih interesnih dejav-
nostih. Sem namreč radioamater, navdušen gasilec, kar vse mi ob činu poročnika daje ob takih priložnostih obilo dela.
Take aktivnosti, kot je pohod,   so   za usposabljenje
rezervnih vojaških starešin zelo pomembne in jih tudi vedno uresničujem: lani sem bil z ZSMS prav tako na pohodu, saj sem vedno kadar mladi kaj priredijo. Lani sem bil 16 dni na Oklem, letos dvakrat kot inštruktor, organiziral sem proslavo, sodeloval pri pripravi krožka, itd..
DAVORIN JOGER
Delam v vodnogospodarskem podjetju Hidrotehnik v Ljubljani, kjer sem tudi deloval v lanski akciji NNNP. V podjetju moramo biti s težko gradbeno mehanizacijo pripravljeni na vse vrste elementarnih nesreč. In tudi smo!
Sicer pa delujem v Zvezi rezervnih vojaških starešin že od leta 1976 kot podporočnik. Nisem bil preveč aktiven, zato se zavedam, da bom moral svoje delovanje na področju strokovnega usposabljanja intenzivirati. Pohodi so že ena od pomembnih oblik takega usposabljanja.
DRAGO KLOPČIČ
Delam kot operater telekina na RTV Ljubljana, kjer pa lani nisem bil vključen v nobeno obliko akcije NNNP. Včasih sem deloval vsaj v KS Homec— Nožice kot gasilec, sedaj pa še to ne več.
Moja aktivnost v kraju je bila doslej zgolj v tem, da delam kot operater v kinu Radomlje. Drugega dela ne poznam, vem pa da imajo mladi tudi na področju obrambnih priprav svoje načrte, ki jih uresničujejo.
Nisem vojaški starešina pač pa se želim pohoda udeležiti kot eden izmed mladih, ki naj tudi na takih oblikah usposabljanja z udeležbo pokažemo, da syzavedamo nalog, kijih imamo na področju obrambne pripravljenosti.
Obrambno usposabljanje v naših krajevnih skupnostih:
V KS Jarše Rodica so pripravljeni
Ob tednu požarne varnosti so tudi v KS Jarše-Rodica dali svoj prispevek k različnim manifestacijam, ki so bile v občini že oprav-
8:ne. Tako so organizirali gasilsko predavanje in prikazali tri filme, pravili so pregled vseh hidrantov, pripravili razstavo opreme in orodja v gasilskem domu, osnovno težišče pa je bilo dano veliki zaključni vaji v kateri so sodelovale poleg 7 enot gasilcev (od najstarejših do najmlajših) tudi enote civilne zaščite in člani Radio kluba. Ta vaja je bila v tej KS doslej največja in sodi tudi v sklop priprav za vajo NNNP, ki bo v prihodjem letu.
V krajevni skupnosti Rodica-Jarše so gasilci začeli delati pred 18 leti. Iz skromnih začetkov seje razvila dovoli široka aktivnost (požarna skupnost je dodelila v upravljanje kombinirano vozilo TAM 125-G, ki se ne kaže le na vajah, temveč tudi v uspešnih gasilsko— reševalnih akcijah. Širina tega delovanja pa je zaobsežena tudi v
enotami civilne in narodne zaščite, Rdečega križa in Radio kluba. Od enot civilne zaščite sta sodelovali enota prve pomoči in gasilski vod CZ, medtem ko bodo v ostalih akcijah v okviru NNNP sodelovale tudi druge enote, ki so še v ustanavljanju in izpopolnjevanju.
Ekipa Rdečega križa v akciji
podatku, da je letos tekmovalo v občinskem tekmovanju kar sedem tekmovalnih enot. Svoje delo pa so gasilci najučinkoviteje predstavili tudi na vaji, o kateri poročamo.
Združeno proti ^nevarnosti"
Vaja o kateri je govora je prva skupna akcija združenih enot gasilskega društva KS Jarše-Rodica, z
Množično usposabljanje
Predvidoma se bo v enotah civilne zaščite organizirano usposabljalo približno 250 krajanov KS Jarše -Rodica, vendar je pravica in dolžnost slehernega občana, da deluje in sodeluje v SLO in DS, saj gre za uresničevanje interesov krajanov v izrednih razmerah t.j. v primeru naravnih nesreč in posred-
Na pogorišče jc bilo treba v azbestnih oblekah - mladinci v akciji
ni ali neposredni vojni nevarnosti, gre za reševanje človeških življenj krajanov in njihovega imetja in zato za podružbljanje SLO in DS v KS.
Pionirji gasilci so v akciji NNNP dobro preizkusili novo nabavljeno motorko in delo prav dobro opravili
Akcija v KS Jarše-Rodica je pokazala, daje uspešna in da uspeh ne izostane, če se krajani oz. ekipe marljivo usposabljajo in akcije izvajajo v tej vaji.
Jarški gasilci - člani A skupine v akciji NNNP - 26.10.1980 6
INFORMACIJA O DELOVNEM ČASU V OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH
S 1. oktobrom je stopila v veljavo odredba izvršnega sveta skupščine občine Domžale o delovnem času in uradnih urah upravnih organov skupščine občine Domžale. Cilj spremembe delovnega časa in uradnih ur je bil, da se omogoči vsem občanom uveljavljati njihove pravice in izpolnjevati obveznosti pri upravnih organih izven njihovega delovnega časa. Tako je bil s to odredbo podaljšan čas uradnih ur v sredah popoldan od 15.30 do 17.45 ure.
Vsaka taka ali podobna sprememba, ki vpliva na človekove navade seveda zahteva določen čas za svojo uveljavitev, vendar smo kljub temu pričakovali večji odziv občanov. Za ilustracijo vam prikazujemo podatke o številu strank ob sredah v popoldanskem času pri upravnih organih v mesecu oktobru.
od 16. do 17. ure   od 17. do 18. ure
Sprejemna pisarna Referat za borce Matična služba
Referat za izdajo prom.in voz.dov. Geodetska pisarna Referat za izdajo potnih listov JRM '
Referat za obrt
Izdaja grad. in lokac. dovoljenj Premoženjsko pravna služba Registracija računov Davčno knjigovodstvo Izeterjava davkov Ref. za odmero davka na promet nepremičnin, dediščin in darila Kadrovska služba občine Odmera davka od kmetijstva Referat za splošne zadeve — LO
87 1
23 53 14 16
1
8 27
8 13
3
6 2 6 38
24
9 42
2 10
3 5 2 14 4
Navedeni podatki nam kažejo; da je obisk strank v popoldanskem času še zelo majhen, posebno še po 17. uri, kar povzroča pri delavcih upravnih organov, ki imajo v sredah 12-urni nepretrgani delovni čas, dodatno nejevoljo. Delno je tako stanje tudi odraz odnosa delavcev v organizacijah združenega dela, kjer bi lahko s preprečevanjem izhodov zaposlenim med delovnim časom zaradi urejanja njihovih obveznosti in uveljavljanju njihovih pravic pred upravnimi organi v znatni meri prispevali k zmanjšanju nepotrebne odsotnosti z dela.
Pozivamo vse občane, da v čimvečji meri izkoriščajo uradne ure v popoldanskem času, da bi dosegli cilj spremembe delovnega časa.
IZVRŠNI SVET skupščine občine Domžale
Samoupravno informiranje in dedek mraz
(če želite, da bi vsi otroci dobili enaka novoletna darila, ne preberite!)
Da, tako je, prav ste prebrali, Dedek Mraz in samoupravno sporazumevanje ali pa obratno kakor želite. Se vam zdi nemogoče, da bi imela ta dva kaj skupnega. Meni tudi od začetka, ampak če človek malo premisli, se tudi Dedek Mraz mora vključevati v socialistično samoupravljanje, pa čeprav samo ob novem letu in jaz sem se v to aktivno vključeval že v lanskem letu in sem sklenil, da se letos tudi, zato poslušajte, mogoče se bo celo pokazalo, da bi se morali v samoupravno sporazumevanje vključevati tudi drugi, morda celo vi!
Čeprav sem star in navajen vsega hudega, stabilizacijsko pa se obnašam že od kar pomnim (do nekaterih otrok celo preveč), me je lansko varčevanje prisililo, da začnem o svojem delu malo razmišljati in prišel sem do sklepa, da ne bo šlo drugače: Leto otroka je in prav bi bilo, da so vsaj v tem letu otroka vsi otroci enako obdarovani, čeprav skromno, vendar enako. Kajti do tedaj je bilo moje obdarovanje zelo različno, nekateri otroci so dobili po eno, drugi dva darili, ni bilo malo takih, ki so bili obdarjeni celo trikrat, bili pa so tudi otroci, ki od mene niso dobili ničesar. Povedati namreč moram, da so mi do tedaj darila pomagale kupovati predvsem sredine, kjer so bili zaposleni starši teh o tre k. Kako in kako, smo razmišljali in razmišljali, se dogovarjali in sporazumevali, dokler se naš strokovnjak za ustavna, pravna in ne vem kakšna področja ni domislil, da se dandanes itak vse ureja s samoupravnim sporazumevanjem in nastal je SAMOUPRA VNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE. . . Priznam da malce pozno, vendar ne za tiste, ki so praznovanja organizirali, temveč za tiste, ki naj bi ta praznovanja plačali, da naj bom le brez skrbi, denar bo, vi le organizirajte . . . Žal od vsega tega na koncu ni bilo veliko. Program je bil, skoraj vsi otroci so si lahko brezplačno ogledali lutkovne, igrane ali drugačne predstave, nekateri so dobili celo skromna darila, denarja pa od nikoder. Lahko rečem, da so tisti, ki so po mojem naročilu pripravili vrsto prireditev še največ besed in živcev
deležni enako mojih darov.
Sam pa nisem vrgel puške v koruzo in sem si rekel: „Ose/ gre le enkrat na led, jaz pa, ki sem Dedek Mraz, bom šel tudi drugič in smo spet začeli. Tokrat precej bolj zgodaj in precej bolj strokovno in zavzeto, saj sem okoli sebe zbral kar precej veliko skupino sebi podobnih. V samoupravni sporazum smo zapisali, da se sporazumevamo z namenom, da bomo po uveljavitvi tega sporazuma:
— zagotovili vsem predšolskim in šoloobveznim otrokom, vključno z 8. razredom, ki živijo na območju občine ali kater/h starši združujejo delo na območju občine ter socialno ali zdravstveno ogroženim starejšim občanom ob praznovanju Novega leta enake pogoje s primernimi kulturnimi prireditvami;
— organizirali skromne obdaritve otrok vključno s 5. razredom ter starejših občanov, ki se iz zdravstvenih razlogov ne bodo mogli udeležiti kulturnih prireditev.
Predvideli smo vrsto podpisnikov, pa koliko finančnih sredstev bo potrebno (1,2 % na zaposlenega delavca od povprečnega OD v gospodarstvu v preteklem letu iz sklada skupne porabe) in dali dokument oz. njegov predlog kot se to spodobi, v javno razpravo. Upam, da bomo letos uspeli in z žarečim obrazom še vedno gledam na naše skupno enako obdarovanje. Žal se je barva mojega obraza često zelo spreminjala, o vzrokih pa lahko preberete v naslednjih odstavkih. Ko sem vse skupaj zbral in dobro premislil, sem mnenja razdelil v naslednje tri skupine:
1. „Mi smo za, mi to podpiramo z rokami in denarjem, mi bomo dali ta denar, da bodo le naši otroci dobili enaka darila in da bodo deležni kulturnih prireditev", so vpili razpravljalci na nekem sestanku in zdi se mi, da sem takoj zrasel za par centimetrov, potem pa šel zopet skupaj, kajti ugotovil sem, da so bili ti delavci, katerih otroci že vrsto let iz mojih rok niso dobili ničesar in zdelo se mi je, da moj prvi uspeh le ni bil nič kaj prepričljiv pokazatelj nadaljnjih odločitev.
2. „Damo, damo, tistih nekaj jurjev damo, toliko, kolikor je zapisano v sporazumu, za ostalo pa nam dajte bone, bone za vsakega otroka. Najboljši so boni, kajti ti se najlaže porabijo. Podpiramo sporazum, samo z našim predlogom ga dopolnite, dopolnite ga, dopolnite, mi smo za samoupravljanje, za bone!" so mi pritrjevali in ostali nemi, ko sem jih spraševal, kako je potem z idejo, ki jo skuša sporazum končno le uresničiti tj. da vsi otroci dobijo enako. To mi ne vemo, smo za predlog, sicer pa nič . . .
3. „ Smo že vse razdelili, naši delavci že vedo, da bodo dobili bone, da bomo imeli celo neko igro ali proslavo, so zadovoljni in ne marajo nič drugega. Saj ste se že s pripravo sporazuma dolgo zamudili, koliko časa šele boste zapravili za pripravo programa? Delajte raje kaj bolj koristnega," so nam predlagali nekateri. „Kje je program, kako bomo vedeli, da sploh kaj bo, so se skušali popravljati, ko sem jim še enkrat razložil pomen sporazuma. Pa sem jim spet razlagal in razlagal, da bi program bil, da so organizatorji pripravljeni program izdelati takoj, da pa se bojijo, da bo tako kot lani, zato žele imeti podpisan samoupravni sporazum. Oni pa še vedno, da so se odločili, da bodo premislili, naj počakamo, da pa se že dogovarjajo o bonih in še in še . . .
Tako je torej bilo, žal so to le mnenja nekaterih, kajti nisem prepričan, da si ljudje resnično žele tako, kot pravijo nekateri. Želel sem vsaj pismene odgovore, zato sem poslal svoje odposlance, pa so hodili nazaj in pripovedovali. „Kaj bomo pisali, da nismo za, če pa uspe, bomo pa mi „ta grdi", so jim rekli nekateri, „borno rajši tiho!" „Pri nas delavcem sploh povedali nismo, kaj bi jih obramenjevali, saj tako nimajo časa, da bi o tem razpravljali, saj še o čem važnejšem ne!" (to je povedal nekdo, ki ima tri majhne otroke in za novo leto pričakuje večjo družbo.) „Kaj? Mi tega sploh nismo dobili, kdaj? Kako? no le pošljite ga, bomo razpravljali? Do 15 pravite? Ja, ja do 15. decembra bomo pa že razpravljali." „Podpišemo, pristopamo, dobite tiste jurje, ampak boni ostanejo, delavci so tako sklenili in konec."
To so bili odgovori, to so bili razgovori in sedaj razmišljam in se sprašujem, kako je z našo solidarnostjo, kje je naša tolikokrat izgovorjena parola „VSEM OTROKOM ENAKE POGOJE", če se vsa ta solidarnost in ljubezen do otrok (predvsem do lastnih) konča že pri odločitvi, smo za enako obdarovanje, smo za kulturne prireditve. Razmislite in vprašajte se! Kakšen je vaš odgovor? ? ? ?
(VSAKA PODOBNOST S SPREJEMANJEM NEKEGA SAMOUPRA VNEGA SPORAZUMA V NAŠI OBČINI JE IZKLJUČENA?)
DEDEK MRAZ
Bliža se čas otroškega veselja, čas praznovanja Dedka Mraza, čas v katerem želi sleherni otrok doživeti čimveč lepega, veselega in ravno tako kot njegov sosed, sošolec.
Že nakej let razpravljamo o tem, kako našim otrokom zagotoviti čim lepše praznovanje novega leta, kljub vsem naporom in volji, ki jo sicer kažemo vse dotlej, dokler ni potrebna dokončna odločitev, nam še vedno ni uspelo preiti na organiziranje enotnega praznovanja.
J
Na posvetu s predsedniki sindikata smo se dogovorili, da akcijo poenotenja vodimo naprej, še zlasti v tistih delovnih sredinah, ki so
doslej omahovale med tem ali bodo pristopile ali ne k samoupravnemu sporazumu za novoletno praznovanje in praznovanje 8. marca v
občini Domžale.
Ugotovili smo, da vse delovne organizacije niso planirale sredstev za praznovanje Novega leta in obdaritev otrok, zato smo se odločili, da letos zagotovimo pristop k samoupravnem sporazumu vseh udeležencev.
Na osnovi prispelih pripomb in predlogov v zvezi z vsebino samoupravnega sporazuma za novoletno praznovanje in praznovanje 8. marca bo izdelano končno besedilo akta, h kateremu bi morale pristopiti vse temeljne samoupravne sredine, samoupravni sporazum pa bi začeli uresničevati v naslednjem-letu.
To pa pomeni, da morajo osnovne organizacije ZSS, v okviru plana za leto 1981 dati pobudo za
zagotovitev sredstev, ki jih bomo združevali za praznovanje Novega leta ter zagotoviti pristop vseh TOZD oz. delovnih organizacij k samoupravnem sporazumu ter spoštovanje vseh njegovih določil.
Ne glede na to, kaj in kako smo načrtovali praznovanje letos, si moramo prizadevati za uresničitev pričete akcije sindikata, da se praznovanje Dedka Mraza in 8. marca nepoenoti samo v naši občini, ampak tudi v širši družbeni skupnosti.
To pa pomeni, da bomo letos praznovali Dedka Mraza tako kot smo v lastnih delovnih sredinah že planirali
Občinski svet Zveze sindikatov Domžale
Ob 150—letnici rojstva in 75—letnici smrti Janeza Trdine
TRDINOVO DELO JE ZNOVA ZAŽIVELO
V začetku novembra, ko je zopet več časa za različne kulturne prireditve, sta Zveza kulturnih organizacij Novo mesto in Domžale, v izvedbi Delavsko kulturnega društva Svoboda Mengeš, izvedli načrtovano izmenjavo kulturnih prireditev ob letošnjih okroglih obletnicah, ki jih praznujemo v spomin na našega velikega rojaka — Janeza Trdino. Mengeška pobuda je bila tako uspešno izpeljana, nanovo smo se srečali z delom in življenjem pomembnega slovenskega pisatelja, pesnika in etnologa; hkrati pa se je stkalo nekaj zelo prijetnih in toplih prijateljskih vezi med obemi mesti, oziroma med Mengšem in Novim mestom.
JANEZ TRDINA
Kulturni večer o delu in življenju Janeza Trdine se je začel že ob 17. uri, ko je bila slavnostna otvoritev razstave o našem velikem rojaku. Seveda je bilo potrebno še veliko prej precej dogovarjanj, po telefonu in osebno, da sta tako razstava, kot kulturni večer lahko sploh stekla. Glede tega sta opravila precej dela Slavko Pišek, predsednik ZKO in tajnik Tomaž Bole. Razstavo je pomagal pripravljati tudi Tone RAvnikar in še nekateri, vsekakor pa se Mengšani lahko naj topleje zahvalijo prof. Bogu Komelju iz Novega mesta, ki je razstavo skrbno pripravil in jo takšno tudi poslal v Mengeš, ko sam zaradi bolezni ni mogel priti.
TRDINA: V vrhovih slovenskega slovstva
Na slavnostni otvoritvi ob 17. uri, vse skupaj se je dogajalo 7. novembra, so najprej zapeli bratje Pirnat, potem pa je imel prof. Ivan Vidali krajši govor, v katerem je označil svoj značilni osebni odnos do Janeza Trdine, ki je lahko odnos vsakega Mengšana, oziroma izobraženca od koderkoli. Posebej je poudaril, da hočejo literarni zgodovinarji Trdino vrednotiti na različne načine, od folklornega pisatelja do pravega etnologa, vendar je nekaj pri Trdinovem delu prav gotovo nespornega: Vsaj del njegovega dela se lahko primerja z vrhovi našega slovstva, s Cankarjem, Prežihom in Tavčarjem. Razstava o življenju in delu Janeza Trdine je bila odprta od petka do torka, tako da si jo je lahko ogledal čez nedeljo vsakdo. Posebno šole so se dobro izkazale, saj so jo obiskale tako rekoč vse osnovne
šole iz domžalske občine in Center srednjih šol. Vsakdo se pač ni vpisal v spominsko knjigo, kljub temu pa prireditelji ocenjujejo, da se je seznanilo z razstavo pobliže kar okoli tisoč obiskovalcev. Ob tej priložnosti so obiskovalci lahko dotili tudi posebne lične razglednice s Trdinovim portretom, ki so jih pripravili v Novem mestu, na razglednici pa je vsakdo dobil tudi odtis spominskega pečata, pripravljenega posebej za to priložnost v naši občini. Vseh razglednic je bilo prodanih 1500, kar pomeni, da bo Trdinov portret našel prostor tako rekoč v vsaki mengeški hiši in še precej daleč naokrog.
VTISI POTRJUJEJO: DOBRO PRIPRAVLJENO
Razstava je bila resnično lepo pripravljena, kar potrjujejo tudi razni vtisi o njej v spominski knjigi. ,,Razstava o pisatelju Janezu Trdini je lepa in zanimiva. Z veseljem smo si jo ogledali." Tako je med drugim zapisal vodja skupine OŠ Josipa Broza—Tita. Podobnih pohvalnih ocen je bilo še veliko. Treba je dodati tudi to, da je bil posrečeno izbran prostor Glasbene šole Mengeš, saj je ustvaril dovolj intimno vzdušje za srečanje s pisateljem. Gostoljubje Glasbene šole se je torej lepo obrestovalo.
PRIJETNO KULTURNO DOŽIVETJE
Kulturni večer o delu in življenju Janeza Trdine se je začel ob 19. uri v Kulturnem domu v Mengšu. Na njem so sodelovali naši gostje iz Novega mesta in sicer Sentjernejski oktet z vodjo Jankom Avsenakom, ki je požel veličasten aplavz; člani gledališke skupine Dušan Jereb iz Novega mesta, ki so prisrčno uprizorili dva skeča v dialektu, pripravil jih je Vladimir Baje; posebno toplo pa so bili sprejeti tudi člani folklornega društva Kres, ki jih vodi Branka Moškon. Domačini pa smo prispevali nekaj pesmi in glasbenih točk, ki so jih izvedli člani Mešanega pevskega zbora DKD Svobode Mengeš in Komornega orkestra Domžale—Kamnik, oboje pod vodstvom Tomaža Habeta? večer pa so popestrili tudi dramski igralec Janez Rohaček in člana dramske skupine DKD Svobode Mengeš, Minka Žun in Jože Gogala. Večer je tekstovno pripravil in izbral
odlomke iz Trdinovih  del Ivan Sivec.
Na začetku večera je predsednik ZKO Domžale in DKD Svoboda Mengeš, Slavko Pišek, toplo pozdravil goste in vse nastopajoče in v imenu vseh zaželel, da bi se kulturna izmenjava med kraji, ki jih povezuje Trdinova osebnost, v prihodnosti povečala ter postala izraz trajnega sodelovanja. Mešana delegacija je položila tudi venec k spomeniku na Trdinovem trgu. O življenju in delu Janeza Trdine pa je v uvodu nekoliko natančneje spregovoril dr. Miroslav Stiplovšek. Povzemimo iz njegovega slavnostnega govora nekaj misli!
DR. STIPLOVŠEK: TRDINA PISATELJ TREH POKRAJIN
Dr. Miroslav Stiplovšek je najprej poudaril, da oba kraja, tako Mengeš kot Novo mesto gojita spoštljiv spomin na človeka, ki je doprinesel pomemben delež v zakladnico slovenske literature. Trdina je pripadal tako rekoč trem pokrajinam, Gorenjski, Hrvaški in Dolenjski, kar je še posebno obogatilo njegovo delo. Trdina je doživljal v tako imenovani pomladi narodov slovensko politično narodno gibanje od vsega začetka, bil je aktivna priča dobe najhujšega zatiranja, doživel pa je tudi še vzpon in razcvet slovenske kulture in jezika v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Janez Trdina je študiral na Dunaju zgodovino, potem ko se je že v gimnazijskih klopeh nalezel Prešernovega demokratičnega duha. Študiral je z jasnim ciljem, da bo „v historiji govoril brez strahu, da bo brez milosti napadal praznoverje, duševni mrak in pogubne mračnjake, da bo seznanjal mladino z vsemi pojmi politične in vsake druge svobode in ji vcepil sovraštvo zoper narodno zatiranje in naše zatiralce, da bo oznanjal in zasajal v mlada srca slovenski patriotizem o vsaki priliki, z vsemi mogočnimi dokazi, budili in pripomočki..." Kljub prisilni upokojitvi je še malo pred smrtjo zapisal: „Navdušenje za politični in vsak drug napredek, za domo-kratična načela, za huiranizem, posebno pa za slovenstvo in za slovanstvo, mi gori v prsih z isto silo kakor pred petdesetimi leti."
Dr. Anton Slodnjak je vrednost Trdinovega literarnega opusa povzdignil posebno zaradi ljubezni do ljudstva in vsega, kar je bilo ljudskega, zaradi značajskih lastnosti in nenavadnih življenjskih okoliščin pa Trdina ni mogel zrasti v harmoničnega ustvarjalca najširših dimenzij, vse njegovo delo pa so čudovite študije o življenju in času. Janez Trdina ima v slovenski literaturi pomembno in trajno mesto, je ob koncu poudaril dr. Miroslav Stiplovšek, potem pa je v imenu Kulturne skupnosti Domžale izrazil vse priznanje obojim prirediteljem.
Prijetno prijateljsko srečanje se je potem odvijalo v prostorih jedilnice novega Traka, ki je — kot že • velikokrat doslej — gostoljubno in stabilizacijsko odstopilo svoje usluge novomeškim in domžalskim kulturnikom. Posebno zanimivost
so prikazali člani Šentjernej skega okteta, ki so brez inštrumentov zaigrali kot prava godba na pihala, večer pa je popestril tudi Janez Rohaček z dodatnimi recitacijami. Naši gostje so se ogreli sicer nekoliko hitreje, vsekako pa je bil namen večera kmalu dosežen tudi z naše strani, saj so tako rekoč vsi nastopajoči ovili okoli miz prijateljsko kolo in zapeli Jugoslavijo. Med pevskim tekmovanjem pa so tokrat zmagali moški.
TUDI V NOVEM MESTU
Naslednji petek smo se odpeljali v Novo mesto, kjer smo skupaj priredili še en mešani kulturni večer. Na pot so odšli člani Komornega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta, Dekliški pevski zbor ZKO Domžale z zborovodjo J ožetom Naraločni-kom in Folklorna skupina DKD Svoboda Mengeš z vodjo Bredo Kurzv/eil. Tudi v Novem mestu sta sodelovala dramski igralec Janez Rohaček in član mengeške igralske skupine Jože Gogala.
Kulturni večer v novomeški dovrani je bil prav tako prijetno sprejet kot v mengeški, na večerji v restavraciji Kandija pa smo postali že pravi prijatelji, saj so bile vse začetne nerodnosti premoščene že v Mengšu. Posebno Boris Savnik, tajnik ZKO Novo mesto in kulturna delavka Darja Baje, sta ugodno ocenila prve stike in zaželela v imenu vseh, da bi se še večkrat srečali, ne samo na nekaj let, saj imata oba kraja dovolj kulturnih skupin, da to sodelovanje preraste v trajnejšo obliko, hkrati pa smo drug za druge dovolj zanimivi, saj imamo vsak zase korenine v drugi pokrajini. Ob sproščenem pogovoru in na improviziranem plesišču pa se je spletlo toliko prijateljskih vezi, da se je bilo kar težko ločiti. Dramski igralec Janez Rohaček je dejal, da je videl že veliko takšnih srečanj, vendar še nikdar tako prisrčnega. Tokrat smo se bolj razgreli „mrzli" Gorenjci, tako da bi najraje krepko podaljšali srečanje v naslednji dan. Na srečo bo možnosti za takšna prijateljska srečanja še veliko.
Tudi predsednik ZKO Domžale in DKD Svoboda Mengeš, Slavko Pišek, meni, da so skupne prireditve dobro uspele, povsod je bilo dovolj obiska, hkrati pa je bila izvedba dovolj uspešna, kljub temu, da je v Domžalah istočasno tekel niz monodram. Vsekakor tudi on meni, daje treba te kulturne stike obdržati in jih razširjati v okviru možnosti.
V Mengšu so kulturne dneve, namenjene spoznavanju življenja in dela uspešno nadaljevali tudi pla ninci, ki že od nastanka nosijo Trdinovo ime. Priredili so cel splet prireditev, ki so jih zaključili s skupnim pohodom po poteh Rašiške čete. V akciji v okviru akcij NNNP so sodelovali tudi taborniki, ZRVS, 00 ZSMS in člani sindikata iz ZD.
Na vseh teh prireditvah se je torej vsak občan ponovno srečal z Janezom Trdino, našim pisateljem, pesnikom, zapisovalcem narodnega blaga, vnetim političnim borcem in zavednim Slovencem.  Ivan Sivec
r.
Nekaj drobcev iz stanovanjske samouprave:
0 tem, kako nam teče na glavo...
V zadnjih letih se je blokovna izgradnja kar precej razmahnila, še lepša bodočnost pa jo čaka v naslednjem petletnem obdobju, saj srednjeročni plan naše občine predvideva kar 700 stanovanj v blokovni gradnji. Leto 1985 bo pokazalo, kako realno smo načrtovali, veliko pa bo odvisno od samih delovnih organizacij oz. skupnosti in delovnih ljudi v njih, kajti nov način financiranja stanovanjske izgradnje bo zahteval oz. že zahteva realno načrtovanje potreb in pa seveda veliko mero solidarnosti, za katero pa vemo, da ni vedno najbolj prisotna v nekaterih sredinah.
Z izgradnjo velikega števila blokov, kot jih kratko imenujemo, pa se je razmahnila oz. naj bi se razmahnila tudi stanovanjska samouprava, ki naj bi preko zborov stanovalcev in hišnih svetov uveljavljala oz. uresničevala interese stanovalcev. Žal ni vedno tako. Vemo, da so problemi bili, da so in bodo, v tem prispevku pa bi rada spregovorila o življenju in delu ter problemih stanovalcev v „novo-zgrajeni" poslovno stanovanjski stavbi v Lukovici. Ni ravno nov, saj v njem bivamo že leto in pol, toliko stare pa so tudi nekatere ugotovitve stanovalcev, s katerimi si beli glavo hišni svet, stanovalci sami, pa tudi stanovanjska skupnost je pokazala veliko razumevanje pri reševanju nekaterih problemov.
Nekateri že veste, za druge bo novost, da si je v Lukovici projektant zamislil stavbo, ki se bo lepo vgrajevala v okolje, v kateri bo 16 stanovanjskih enot, prostori za trgovino in bife, pa prostori za delo hišnega sveta, kolesarnica in drugo. Vse lepo in prav si je zamislil, postavil na svoje mesto, le z nekaj zračniki ni vedel kam in kako, pa jih je postavil kar pred okno stranke v 3. nadstropju, ki si tako sploh ne upa zračiti stanovanja, ker je končni rezultat zračenja v vsem nasproten, kot bi bilo potrebno. Pa tudi drugi ni vse tako, kot je videti s ceste, kajti od tu se vidi le modema in lepa stavba (kar zadeva zunanji izgled je ena a), ki je resnično vredna občudovanja, nekaj ali pa veliko od tega izgleda pa se izgubi, če naštejemo vse pomanjkljivosti, ki jih že dlje časa skušamo odstraniti. Seveda bi bilo potrebno takoj prestaviti zračnike, ob tem pa bi bilo treba delno popraviti tudi streho,. Stanovalci, ki smo morali na vselitev čakati precej dlje, kot smo sprva mislili oz. je bilo dogovorjeno, smo bili sprva kar navdušeni nad svojimi stanovanji, manj pa nad izvedbo nekaterih obrtniških del, ampak streho nad glavo smo le imeli in to je bilo glavno.
Izvajalec je obljubil, da bo vse tako uredil in to takoj, da bo v redu, v tolažbo pa nam je poslal celo nekaj obrtnikov, ki so resnično odpravili in popravili nekaj pomanjkljivosti. Vendar vsi skupni prostori še niso urejeni, tudi ureditev okolice stavbe je še neizpolnjena obljuba.  Problem  se je
pokazal tudi pri ogrevanju, kajti ugotovili smo, da naša peč troši neprimerno več kot peči v drugih stanovanjskih stavbah. No, to smo nazadnje le uredili tako, da sr;io segli globje v žep in se še bolj stabilizirali kot v lanskem letu.
Zaživel je hišni svet, stanovalci so s svojimi mnenji skoraj vedno sodelovali na zborih stanovalcev, v letošnjem letu pa smo s prostovoljnim delom uredili tudi okolico (po svojih močeh) in jo tudi vzdržujemo. Na naših ramah je seveda tudi vzdrževanje same notranjosti stavbe, pri katerem pa nismo nekateri najbolj dosledni. Sedaj pa k pomanjkljivostim, o katerih govorimo, odkar smo se vselili, pa so še vedno. Ob reševanju nam je bila v veliko pomoč samoupravna stanovanjska skupnost, žal pa je popolnoma dopovedal izvajalec del, ki se ne odzove niti ustnim niti pismenim prošnjem, naj odpravi pomanjkljivosti, ki slabo vplivajo tako na stanje same stavbe kot tudi na stanje stanovalcev. Videti je, da si sami ne moremo več pomagati, brez moči je ostala tudi samoupravna stanovanjska skupnost, izvajalec pa molči in čaka, mogoče, da se ga bomo lotili kako drugače, ne vemo! Zavedamo se, da je tu še sodišče, katerega pa bi se resnično radi odrekli, kajti prepričani smo, da se da to urediti tudi brez različnih potov in tožb, ki bi zahtevale samo še dodatna finančna sredstva od izvajalca. Kot nam je znano, mi nismo dolžni odpravljati različnih pomanjkljivosti, pa tudi strokovno usposobljeni nismo za premeščanje zračnikov, prestavljanje opeke na strehi, zamenjavo strešnih oken, dokončno ureditev zaklonišča, ureditev skupnih prostorov, okolice bloka in drugo. Ni pa nam vseeno, da nekaterim strankam ob deževju teče voda v stanovanja, kajti s tem se dela družbena škoda. Marsikaj smo skušali odpraviti s prostovolj-nim delom, toda kaj, ko pa so povsod potrebna finančna sredstva, teh pa nimamo in nimamo. Tako torej lahko samo čakamo in upamo, da se stanje ne bo poslabšalo in da bo izvajalec le našel čas in nam vsaj odgovoril, če že ne najde časa za popravilo oz. odpravo pomanjkljivosti
Med tem časom smo dobili tudi trgovino, s katero dobro sodelujemo, saj smo se z DO Napredek brez težav dogovorili za skupno
ogrevanje, problem ostaja še velika onesnaženost okolice, katero pa bomo morali čistiti s skupnimi močmi. Sodelujemo tudi s krajevno skupnostjo, čeprav po mnenju nekaterih krajanov premalo predvsem pri prostovoljnem delu,, nihče pa ne opazi, da s prostovoljnim delom vzdržujemo okolico in še kaj drugega.
Na zadnjem zboru stanovalcev smo spregovorili tudi o prostom, ki je namenjen za bife, ga pa zaradi visoke cene (verjetno!) nihče noče odkupiti. Mogoče pa bi se našel denar pri samoupravni interesni skupnosti za otroško varstvo, ki bi
v teh prostorih lahko ustanovila oz; organizirala varstvo predšolskih otrok, ki ga na našem območju skoraj ni. Menimo, da bi o tem veljalo razmisliti...
Prizadevamo si, da bi probleme kar najhitreje reševali, pri tem pa moramo pohvaliti samoupravno stanovanjsko skupnost, še posebej pa tov. Spreitzerja, ki nam vedno priskoči na pomoč s svojimi nasveti, največji problem pa še naprej ostaja nezainteresiranost izvajalca, da bi odpravil pomanjkljivosti. Do kdaj še?
OSA
Objavljamo odgovor na članek iz 10. številke Občinskega
poročevalca:
Članek „Tako se objekta ne gradi! Obilo truda - majhen efekt!" je bilo lahko napisati, anonimni pisec ali informator pisca pa je z njim pohodil vsa pravila o poštenih in tovariških medsebojnih človeških odnosih.
Sestavek navaja, da je „ ... delala cela brigada ... ", a hkrati „... je objekt rezultat osebnega prizadevanja telesnokulrumega delavca..." Res je pri delih pomagalo veliko šolarjev, ki so sestavljali kar delovno brigado; delali so prostovoljno, a z navdušenjem, zavedajoč se, da gradijo zase, za svoje sošolce, za našo šolo. To je bil močan in dolgotrajen vzgojni učinek, sledi, ki jih je puščalo delovno vzdušje na mjadini, ne bo oz. ni odpihnil veter. Ob delu se je oblikoval delaven in odgovoren bodoči samoupravljaJec, predan skupnemu delu in skupnim koristim.
V delovno brigado so se lahko vključili tudi člani pedagoškega kolektiva in mnogi so skupaj z učenci pomagali pri športni ureditvi okolice šole.
Je toliko pridnih rok res lahko streglo samo osebni ambiciji enega človeka? Mar bi bila urejena okolica naš skupni interes, naša velika želja, mar športni objekt ne pomeni boljših delovnih pogojev, pestrosti dela, dobrega počutja učencev, boljših kreativnih
možnosti.
Upravičeno se sprašujemo, kje so ves čas bili ti „ ... strokovnjaki ...", ki bi bili zares lahko veliko prispevali. Brez dvoma bi bil objekt kvalitetneje izdelan, finančna sredstva bolj izkoriščena, boljše naložena. Na delovnem mestu, v času dela se ni pojavil nihče in od nikoder.
Po končanem delu je lahko ocenjevati in kritizirati. Anonimni pisec je zavestno izpustil vse pozitivno in se posvetil samo strokovnim pomanjkljivostim. Alije lahko objektiven kritik izvedenih del, če se na delovnem mestu ni nikoli pojavil? Tudi to je „ ... navsezadnje še druga zgodba."
Z odgovorom na omenjeni članek se oglašam zelo pozno, to pa izključno zaradi njegove anonimnosti. Običajno se anonimnega pisanja ne jemlje resno, pa če se gre samo za pesmico po želji, ta anonimnež pa sije dovolil veliko več.
Na izdajatelja Občinskega poročevalca — SZDL občine Domžale, na uredniški odbor in odgovornega urednika se osnovna šola Šlandrove brigade Domžale obrača z zahtevo, da o naši ustanovi, o našem delu, o delovnem počutju učencev in delovni skupnosti v celoti ne objavi nobene anonimne informacije, pa naj bo njena vsebina pozitivna ali negativna.
Vedno smo pripravljeni delati, upoštevati iskrene in poštene pobude, zavedamo se, da je objektivna kritika sestavni del dobro opravljenega dela, z vsakomer smo se pripravljeni konstruktivno pogovarjati o svojem delu — toda samo iz oči v oči, z navzočimi osebami o konkretnih primerih.
Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4
DEŽURNI TRGOVINI 1. DECEMBRA 1. decembra bosta dežurni trgovini s prehrambenim blagom
SP BISTRICA Radomlje in SP RAČA Domžale
Trgovini bosta odprti od 7. — 11. ure dopoldan.
r
Nezgod je mnogo...
Živimo v času, ki nam narekuje hiter tempo življenja in dela.. Posledica tega je veliko število nezgod pri delu in tudi število prometnih nesreč je iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče. Se posebno naglo te številke naraščajo pri mladini, saj je prav mladina zaradi mladostne neizkušenosti in neprevidnosti še bolj izpostavljena nesrečam kot odrasli.
Zato je ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV zajela v svoje zavarovanje tudi nezgodno zavarovanje učencev. Zavarovanje je prostovljno, vendar želimo, da se zavarujejo vsi učenci. Tako učenci, dijaki in študentje v začetku šolskega leta plačajo zavarovalno premijo, ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV pa jim nudi zavarovalno zaščito med šolskim letom in še v času šolskih počitnic. Čc jih doleti nesreča med poukom, na cesti, pri igri, pri športu in drugod, dobijo določeno zavarovalno vsoto glede na višino vplačane premije, glede na poškodbo in čas zdravljenja.
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV pri tem zavarovanju ne pričakuje in tod tudi nima ugodnega finančnega rezultata. Njen namen je le, da mladina spozna namen in pomen nezgodnega zavarovanja. Če bo namreč že mlad človek začutil potrebo po zavarovanju, bo tudi kot odrasel dober zavarovanec.
Pa še en pomen ima nezgodno zavarovanje učencev, saj vzgaja v njih zavest solidarnosti in medsebojne pomoči. Zbran denar od zavarovalnih premij se namreč solidarnostno preliva in ga koristi tisti, ki ga je nesreča doletela. Torej ima zavarovanje poleg koristi tudi pomemben vzgojni pomen.
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, poslovna enota Mengeš, pa je v tem šolskem letu napravila še pomemben korak dalje. Del sredstev za leto 1980 je namreč namenila za preventivno dejavnost. Nekaj tega denarja je tako dodelila tudi šolam.
Predstavniki ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - poslovna enota' Mengeš in vodstva šol so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju pri preventivni vzgoji mladine.
Sredstva so strogo namenska. Uporabljajo se lahko za vzgojo in izobraževanje šolske mladine, za razvijanje in pospeševanje šolske prometne službe,za nakup opreme prve pomoči, za nakup preventivnih pripomočkov in podobno. Namen preventivnih sredstev je preprečevanje morebitnih nesreč in varovanje mladih življenj.
Vsa šolska vodstva se v imenu svojih učencev samoupravnim organom ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, poslovne enote Mengeš zahvaljujemo za dodeljena denarna sredstva in si želimo še vnaprej tako uspešno sodelovanje.
Angelca Blejc OS Josip Broz Tito Domžale
dobesedno obkolila množica pionirjev s čepicami in ruticami ter zastavicami z vsklikanjem „dobrodošli . .." Po izdatnem okrepčilu je bilo v telovadnici prisrčno srečanje bratstva in enotnosti z nastopi našega zbora, gimnastične vrste pionirk ter tamburaškega orkestra in recitatorjev pobratene šole. Poslušali smo pristno zagorsko govorico in zagorske narodne pesmi ter prehojeno pot revolucije Zagorja v besedi, pesmi in glasbi. Marsikomu so se orosile oči, ko je poslušal pozdravne besede naše pionirke, ki je dejala:
„Že vrsto let se veselimo srečanj, ki utrjujejo prijateljske vezi med dvema kolektivoma, dvema bratskima republikama. Naši učenci vsako leto nestrpno pričakujejo te dni, saj spoznavajo nove učence ali že s starimi znanci prijetno pokramljajo. Letos bo to naše srečanje nekoliko manj veselo, saj se ob naših srečanjih vedno spomnimo, da prihajate iz krajev, od koder je doma tovariš Tito, ki je v svojem dolgoletnem delu dosledno utrjeval bratstvo med našimi narodi in narodnostmi.
Ker tovariša Tita ni več - nadaljujemo njegovo pot in delo mi mladi. Želimo, da bi ta naša srečanja pokazala, da nas ne ločijo ne jezik, ne republiške meje, temveč,
Osnovna šola RADOMELJSKE ČETE Preserje
Bratstvo in enotnost uresničujemo v praksi
Leta 1973 se je delegacija petdesetih pionirjev naše občine udeležila zbora slovenskih in hrvaških pionirjev pri spomeniku KMEČKIH UPOROV v Donji Stubici. Naši pionirji so bili gostje pionirjev OŠ Marija Bistrica, kjer so tudi prenočevali. Na pobudo vodstva naše šole, je delegacija PO Radomeljske čete navezala stike s svojimi gostitelji. Po šestmesečnem dopisovanju med pionirji obeh šol, so dozoreli pogoji za podpis listine o pobratenju obeh šol. Junija 1974 je bilo prvo srečanje pionirjev in učiteljev obeh šol na naši šoli. Srečanje je bilo enkratno doživetje, saj je dvorana Kulturnega doma valovala od navdušenja, ko sta delegaciji pionirskih odredov podpisali listino o pobratenju in izmenjali pionirski zastavi ter darila. Sledil je kulturni program pod geslom: „RADI SE IMEJMO".
Od takrat je minilo 7 let in tudi 7 let srečanj pionirjev in učiteljev, vsako leto obogateno z novimi in novimi poznanji med mladimi in učitelji. Srečanja so vsako drugo leto pri nas oziroma v Mariji Bistrici in na vsakem srečanju sodeluje po 50 mladih in sest do osem učiteljev. Pionirji so gostje družin oziroma njihovih pionirjev in se
da nas vežejo želje po sodelovanju in spoznavanju dela in izkušenj v teh dveh kolektivih.
Upam, da se boste tudi tokrat med nami prijetno počutili in odnesli s tega srečanja prijetne spomine. DOBRODOŠLI!"
Po programu so pionirji odšli s pionirji - gostitelji na domove, kjer so se prijetno zabavali in vzpostavili nove vezi, bolj pristne, kot jih znamo mi odrasli.
Drugi dan je bilo kljub slabemu vremenu na šoli zelo živahno, saj so merili moči na različnih področjih ob navijanju množice naših pionirjev. Po tekmovanjih so se še enkrat zbrali pri družinah pionir-jev-gostiteljev, se dobro okrepčali in izmenjali darila, nato pa je sledil zadnji pozdrav in klic: „NASVI-DENJE PRIHODNJE LETO V MARIJI BISTRICI"!
Taka srečanja bomo nadaljevali in še poglabljali, ker smo prepričani, da predstavljajo vsaj majhen kamenček v mozaiku krepitve bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Letošnje srečanje so gmotno podprli Izvršni svet Skupščine občine Domžale ter Martin Sraj, Urška Šraj in Rejc Jožica, katerim se za izkazano pomoč iskreno zahvaljujemo.
Rajko Hafner
tako iz leta v leto razširjajo vezi med mladimi in starejšimi. Srečanja pa potekajo z nastopi kulturnih skupin in z dvoboji na športnem področju: v košarki, odbojki, rokometu, nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Leta 1978 so se vsi gostje udeležili tudi pohoda PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE. Ob 125-letnici šole v Mariji Bistrici seje slovesnosti udeležila posebna delegacija naše šole in poklonila šoli reprezentančni album o delavskem gibanju in NOB ter ljudski revoluciji na našem območju. Na slovesnosti pa je šola prejela posebno priznanje za krepitev bratstva in enotnosti, ravnatelj, kot pobudnik navezave stikov pa posebno jubilejno plaketo. Učenci izmenjujejo likovna dela, literarna glasila, fotografije in druge izdelke, kar krepi bratske vezi in prepričanje, da bomo močni, če se bomo imeli radi ne glede na razlike v jeziku in republiške meje, ki nas ne razdvajajo, ampak spajajo v enotno družino pobratenih narodov in narodnosti Jugoslavije.
Prav nič drugače, če ne še bolj
!>risrčno, kot doslej je potekalo etošnje srečanje na naši šoli 24. in 25. oktobra. Avtobus z gosti je
OBVESTILO
Na postaji milice v Domžhlah so zbrali nekaj predmetov, ki jih hranijo, da se oglasijo lastniki.
Delavci milice prosijo, da se oni, ki so na fotografijah prepoznali svoje predmete, oglase v prostorih milice Ljubljanska 102.
OBVESTILO
Obveščamo vas, da imamo lepe cvetoče lončnice za okras stanovanja ali darila. Urejamo sobna cvetlična korita.
Se priporoča: VRTNARSTVO „GORNIK", Študljanska 34 a, Domžale.
Dober dan, domžalski občan:
France Capuder
Pred kratkim sem obiskal Franceta Capudra - Šajčevega Franceta, dolgoletnega prizadevnega kulturnega delavca Črnega grabna, ki živi in dela v Lukovici. Hišo si je postavil prav na obronek brdskega hriba, kjer je živel in deloval pisatelj Janko Kersnik.
Izhaja iz številne Šajčeve družine iz nekdanjega Gorenja, sedaj Spodnjih Kosez pri Lukovici, kjer je bilo v družini 15 otrok. Oče Martin, kmet in borec za severno mejo, rojen 1898 in mama Antonija, rojena Mahkota; rojena je bila 1901 prav tako v Gorenjah. Oba še živita. Poročilasta se leta 1923 in sta prav gotovo med najstarejšimi zakonskimi pari v občini. Zanimivo je pa tudi dejstvo, da od 15 živi še 14 otrok. In kakšne poklice so si izbrali? Gradbenik, trgovec, dva čevljarja, krojač, ključavničar, mizar, sestre pa, babica, ekonomski tehnik, gospodinja. Francetu se je pa v zakonu rodilo šest otrok. Fantje so se vsi odločili za poklic kovinarja, hčerka pa negovalka v otroškem vrtcu.
Čevljar po poklicu
France je osnovno šolo obiskoval na bližnjem Brdu, obrtno nadaljevalno šolo Prav tako v Lukovici, kjer je tudi obiskoval številne prikrojcvalne tečaje v svoji stroki. Po poklicu je namreč čevljarski mojster. Obiskoval je tečaj za vodilne kadre, saj je že lepo število let direktor podjetja Mojca v Lukovici. Čevljarske obrti se je izučil pri čevljarskem mojstru Francu Jemcu v Lukovici in bil pri njem zaposlen kot pomočnik do leta 1951. Nato je postal samostojni obrtnik in bil to do leta 1954. Nato jc bil krajšo dobo pomočnik v bivšem čevljarskem podjetju Prcvoje.
Razvoj čevljarskega podjetja
Le-to se je v začetku leta 1955 vključilo v Kmetijsko zadrugo Lukovica. V začetku leta 1956 jc to podjetje postalo samostojno čevljarsko podjetje socialističnega sektorja. Najprej jc bilo to podjetje v njegovi hiši, kasneje pa pri Smcrkolju v Lukovici. V novembru leta 1968 se je podjetje preimenovalo v Čevljarsko podjetje Mojca Lukovica, ki jc do sredine leta 1971 izdelovalo otroško obutev, kasneje pa samo zgornje dele za tovarno Planika Kranj. Leta 1974 so zgradili novo tovarno na prostoru nekdanjega strelišča v Lukovici, v neposredni bližini nekdanje pošte v Podpeči, pod lukovškim kamnolomom. Sedaj spada podjetje v TOZD Planika Kranj Tovarna obutve Mojca Lukovica. Ko jc bil France še poslovodja v čevljarski delavnici KZ Lukovica so bili zaposleni le trije delavci, ko jc bilo čevljarsko podjetje približno pet, sedaj je pa v Mojci zaposlenih približno 150 delavcev. France je direktor podjetja od leta 1969. In morda še to: Tovarna zgrajena leta 1974 je takrat veljala 450 starih milijonov.
France kot kulturnik
Kot gospodarstvenika sem Franceta deloma predstavil, sedaj bi ga pa rad predstavil kot redkega kulturnega delavca med vodilnimi kadri v občini. Ker se Poznava že vrsto let, mi je to rad ustregel. „Vem, da si kot kulturnik deloval na več področjih. Prosim, da mi o tem kaj več poveš."
„Veselje do igranja sem imel že v osnovni šoli, saj sem prvič igral na odru, ko sem obiskoval 3. razred osnovne šole. Resneje sem se lotil igranja leta !956, ko je bil upravitelj osnovne šole na Brdu pokojni upravitelj Viktor Sotenšek, ki jc bil kot večina starejših učiteljev tudi vnet kulturni delavec, •gral sem tudi takrat, ko sem obiskoval obrtno šolo, pa v času, ko je učila na Brdu Marjana Matičičcva, ki jc bila tudi vnet kulturni delavec in režiser pri našem KUD-u Janko Kersnik Lukovica. Igrati sem nehal približno pred desetimi 'cti. Zadnjič sem nastopil v Finžgarjcvi drami „Razvalina življenja".
Najraje vloge preprostih ljudi
„Francc, kakšne vloge si pa najraje igral? "
,.Najraje sem igral vloge kmeta, pa pijanca, zaljubljenih vlog pa nič kaj rad, čeprav sem moral tudi te odigrati. V Jurčičevem „Dcsetem bratu sem odigral vlogo Doleta, v Jurčič-Kersnikovih „Rokovnjačih" pa čevljarja Bojca, pa tudi birta Obrščaka. Kot igralec sem nastopil v več kot 20 igrah. Večkrat sem pomagal tudi režiserju pri njegovem zahtevnem delu."
„Vcm, da dolga leta poješ tudi pri vašem zboru."
Petje? Pojem pa rad .. .
„Da, pojem pri Moškem pevskem zboru KUD Janko Kersnik Lukovica, saj sem bil tudi med ustanovitelji tega zbora. Zbor ima vsakoletne koncerte, nastopamo na vseh prireditvah krajevnega pomena, na revijah pevskih zborov, nastopili smo tudi v televizijski oddaji „Naši zbori pojo". Ob tem smo sodelovali tudi na vseh pomembnih občinskih prireditvah. Zbor vseskozi vodi prof. Percgrin Capuder, po rodu Lukovčan. Pojem pa prvi bas. Ker nekdo mora biti sem tudi dolgoletni predsednik zbora, več kot deset let sem pa bil tudi predsednik KUD Janko Kersnik Lukovica. Za svoje delo sem prejel občinsko priznanje, za delo na kulturnem področju pa leta 1976 Kersnikovo plaketo. Dolga leta sem tudi odbornik ZKO Domžale in Kulturne skupnosti Domžale. Veliko sem si prizadeval za to, da smo v zadnjih letih pomladili pevske vrste, vesel sem pa tudi, da v zboru poje pet mojih sinov.'
Zakaj ni več rokovnjaškega tabora?
„Lukovica, oziroma Brdo sta bila nekdaj daleč naokrog znana po rokovnjaškem taboru. Zadnja leta tabora ni več, kaj jc temu vzrok? Vedno si bil „ta glavni rokovnjač", ki so ga rokovnjači imenovali ..Groea? "
„Ja res, Rokovnjaški tabor jc zaenkrat še vedno v krizi. 20 let jc že minilo od prvega tabora. Vsega skupaj jc bilo 16 taborov in pri vseh sem sodeloval, bodisi v programu v Jurčič-Kersnikovih Rokovnjačih, kjer smo odigrali celotno igro ali odlomke tega dela, ki se odigrava prav tu v Črnem grabnu, kjer so rokovnjači pri nekdanji pošti v Podpeči, pod lukovškim kamnolomom napadli Francoze, ko so vozili blagajno. Kdo drugi bi znal to delo bolje prikazati kot prav naš pisatelj in graščak na bližnjem Brdu, Janko Kersnik. Na teh rokovnjaških taborih jc nastopal tudi naš pevski zbor, pa domača folklorna skupina, pa domžalska godba. Poleg igre Rokovnjači je bil za gledalce vsekakor najbolj privlačen napad rokovnjačev. Skoda, da so stari   odborniki   pri   tem popustili.
Izvoljen je sicer nov odbor, vendar so težave z zemljiščem, oz. bližnjim gozdom, kjer so bile te prireditve, in ga prireditelj TD Lukovica nima v lasti. Upam, da se bo tudi to vprašanje premaknilo z mrtve točke in da bomo spet ugledali plakate z rokovnjačem, ki vabi na Rokovnjaški tabor."
Tudi športno sem „turnal"
„Ali si se morda poleg kulturnega dela ukvarjal še s čem drugim? "
„0 ja, vidim da ti tega ne veš, da sem bil nekoč tudi športnik, predvsem orodni telovadec. Celo po vojni sem dvakrat nastopil na orodju kot član TV Partizan Lukovica - Prevoje."
„Ali si poleg sodelovanja v kulturnih organizacijah še kje sodeloval? "
„Da, bil sem, pa član odbora za urbanizem, sem v kolegiju tovarne Planika, poleg tega pa sedaj tudi predsednik Krajevne konference SZDL Lukovica."
Včasih živahnejša kultura v kraju
„Kot predsednik Krajevne konference SZDL imaš veliko stika s prebivalci. Kaj pa pogrešaš v Lukovici?
„Veš, pred 1. svetvno vojno je bila Lukovica in bližnje Brdo središče dogajanj v Črnem grabnu. Na Brdu je bilo sodišče, notariat, zemljiška knjiga, in celo zapori so bili na gradu. V Lukovici se je zbirala gospoda, ki jo je dobro opisal Kersnik v Jari gospodi. Včasih je bilo več družabnega življenja, pa tudi učiteljstvo je bilo bolj vključeno v kulturno delo na vasi, česar sedaj z redkimi izjemami vse bolj pogrešamo. Delno ie to tudi razumljivo, sai ie med učiteljstvom veliko vozačev. Včasih jc bilo v Lukovici pet gostiln, pet čevljarskih delavnic in pet trgovin. Sedaj je pa v Lukovici lc gostilna „Pri Bevcu", nova trgovina v novem stanovanjskem bloku in naše podjetje Mojca. Bou' me, ko vidim, koliko nesreč s smrtnim izidom je bilo prav v Lukovici, čeprav je na tej regionalni cesti omejitev na 60 km in to, da sta bila med mrtvimi tudi dva naša delavca. Nujno bi bilo napraviti semafor.
Kmalu spet dramska predstava
Veselim se že, da bo naša igralska skupina zopet pričela z vajami. Režiser bo ponovno prizadevni upravitelj osnovne šole Tone Kos. Saj je tudi prav, da delo igralske skupine ponovno zaživi. Čeprav sem z delom precej obremenjen, želim da bi bilo v našem kraju čim manj sporov in da bi bila Lukovica deležna še večjega napredka in da bi ponovno postala ekonomsko in politično središče Črnega grabna."
Prizadevnemu gospodarstveniku in dolgoletnemu kulturnemu delavcu iz Lukovice želimo pri njegovih naporih v zanimivi dolini in lepi dolini čimveč nadaljnjih uspehov, kjer pač deluje, pa zdravja seveda tudi.
Tone Ravnikar
r
OB 100-LETNICI POŠTE V DOMŽALAH
Zgodovinski podatki
V zadnji številki Občinskega poročevalca sem že pisal o 100-letnici Pošte v Domžalah, ki je letos 14. julija praznovala 100 letnico obstoja. Zanimivs bi bil tudi podatek, kdaj so bile ustanovljene ostale pošte v občini. Zato naj tokrat navedem še te podatke.
Med najstarejšimi poštami je vsekakor pošta v Podpeči pri Lukovici, ki je bila v 16. stoletju edina poštna postaja na Gorenjskem. Vzpostavitev poštne zveze na takratnem Kranjskem je leta 1573 naročil kranjskim deželnim stanovom nadvojvoda Karel. Najprej je bila uvedena pisemska peš pošta, leta 1578 jo je pa zamenjala poštna zveza s konji. Le - to je leta 1730 zamenjala vozna pošta, kije prihajala iz Gradca do Ljubljane čez Trojane in Podpeč enkrat tedensko, od takrat dalje pa dvakrat tedensko. Redna pisemska pošta je bila na poštni cesti Gradec -Ljubljana od leta 1814 dalje. Leta 1849 je bila zgrajena južna železnica od Celja do Ljubljane. Poštne postaje ob nekdanji poštni cesti so s tem postale brezpredmetne, zato je bila pošta v Podpeči ukinjena 10.5.1868 in premeščena v bližnjo Lukovico. Isto se je
zgodilo s poštno postajo v Sent-ožboltu, kije bila ustanovljena že v začetku 18. stol. inje bila ukinjena 10.9.1872.
Med poštami, ki so bile ustanovljene v 19. stol. je najstarejša pošta v Mengšu, ustanovljena 1.9.1859. Pošta v Moravčah je bila ustanovljena 24.5.1866, za pošto v Lukovici sem že omenil, da je bila ustanovljena 10.5.1868. Pošta na Viru je bila ustanovljena 3.3.1871, ukinjena pa 14.7.1880, ko je bila ustanovljena pošta v Domžalah. Od 1.12.1975 dalje je pa na Viru poštna filijala domžalske pošte. Pošta na Trojanah je bila ustanovljena 10.9.1872, v Dobu 2 1.3.1889, v Radomljah 21.5.1897, v Trzinu 31.10.1899, ukinjena je bila leta 1945, v Blagovici je bila prvotna pomožna pošta pretvorjena   v  redno 1.2.1961.
(Nadaljevanje na 16. strani) 15
JUBILEJ:
30 let glasbene šole Domžale
Ves kolektiv Glasbene šole Domžale se že več mesecev pripravlja na prireditve, ki jih bo šola organizirala ob priliki svojega jubileja: 30 letnice obstoja. Ta svečanost na kateri bodo proslavili tri desetletja pomembnega kulturno — prosvetnega oz. vzgojnoizobraže-valnega dela na glasbenem področju bo 6. decembra 1980 ob 18. uri zvečer v Hali komunalnega centra. Za to priložnost so v Glasbeni šoli izdali veliko gramofonsko ploščo, na kateri se predstavljajo nekdanji in sedanji učenci šole in otroški zborček šole JOSIP BROZ TITO ob spremljavi komornega orkestra Glasbene šole ^ Domžale.
Domžalska glasbena šola je od skromnih začetkov pred 30 leti prerasla v center kulturnega osve-ščanja in glasbene vzgoje mladine s celotnega območja domžalske občine. Svoje oddelke ima poleg v Domžalah tudi v Mengšu, Radomljah, Dobu in Moravčah. Letos obiskuje šolo 560 učencev in sicer oddelke za godala, klavir, pihala, trobila, tolkala, brenkala, ljudske inštrumente, goji pa poleg tega tudi dejavnost izraznega plesa.
Preko 10.000 občanov
V vseh 30 letih je bilo deležno vsaj ene od oblik glasbenega izobraževanja nad 10.000 občanov, v tem kontekstu pa se tudi kaže vloga in pomen, ki jo Glasbena šola ima med izobraževalnimi ustanovami v občini. Ta njena vloga in pomen, glede na opravljeno delo, torej nikakor ni majhna.
Več kot očitni rezultati
Rezultati tega dela glasbenih pedagogov vseh zvrsti glasbe na šoli se v zelo konkretni pojavni obliki kažejo v delovanju tradicionalnih godb v Domžalah, Mengšu in Moravčah, za katere Glasbena šola kadre prav gotovo strokovno usposablja.
Rezultat dela šole so tudi uspehi simfoničnega orkestra Domžale — Kamnik, ki je dosegel kakovostno raven, redko med amaterskimi simfoničnimi ansambli take vrste v Sloveniji. Popularnost tega ansambla se najbolje vidi pri povpraševanju za vstopnice novoletnega koncerta.
Ob omenjenem deluje tudi več harmonikarskih orkestrov v Dom žalah, Mengšu, tu so pa še manjše komorne skupine, ki se bodo predstavile ob priliki svečanosti 30. obletnice šole.
Sami so se odrekli...
Delavci na šoli so se že dalj časa
(Nadaljevanje s 15. strani)
Morda še podatek za domžalsko pošto, sedaj Podjetje za PTT promet Ljubljana, TOZD PTT Domžale.
Okoliš domžalske pošte obsega sledeče kraje: Bišče, Brdo pri Ihanu, Depala vas, Domžale, Dragomelj, Goričica pri Ihanu, Spodnje in Srednje Jarše, Šent-pavel, Zaboršt, Vir, Količevo. Obseg poslovanja domžalske pošte se je nenehno povečeval, kar naj ilustriram s podatki o številu poštnih delavcev in telefonskih priključkov.
odrekali določenemu delu sredstev, da so lahko v popolnosti obnovili zunanjost, deloma pa tudi notranjost šole.
Prav letos teče namreč 70 let; odkar je bila stavba zgrajena in je bila že močno potrebna popravila.
Kot rečeno so sredstva za obnovo šole zbirali sami delavci na šoli, na pomoč pa so jim priskočili še Izobraževalna skupnost Domžale, Izvršni svet in krajevna skupnost Domžale. Skupno je investicija v obnovitev objekta veljala 2.160.000 N dinarjev.
Obilica priznanj za opravljeno kulturno poslanstvo
Za svoje delovanje je šola prejela na raznih revijah nešteto priznanj, ki krase prostore stavbe. Poleg teh je prejela tudi občinsko odlikovanje za vlogo v kulturnem življenju občine in občinsko srebrno priznanje OF.
Eno izmed priznanj je prejel harmonikarski orkester Domžale na mednarodnem tekmovanju v ITALIJI, kjer je dvakrat osvojil prvo mesto. Ravno tako se je med najboljše uvrstil na tekmovanju v Puli.
Glasbena šola vsako leto nastopa tudi na radijskem programu v oddaji pod naslovom „Iz glasbenih šol", saj ni preteklo še mesec dni, ko je predstavila avtorja prof. Matijo Tomca ob njegovi 80 letnici.
Glasbena šola je izdala ob raznih jubilejih tudi več publikacij o svojem delu, ena od teh pa bo izšla tudi ob praznovanju 30 letnice 6. decembra 1980.
Prizadevni kulturni ustanovi, predvsem pa njenim delavcem in vodstvu šole ob tem pomembnem prazniku iskreno čestitamo in želimo še obilo delovnih uspehov.
MB
Leta 1939 je bilo v Domžalah le 22 telefonskih naročnikov, leta 1971 pa jih je bilo skupaj z Mengšem, Radomljami in Dobom 555.
Do leta 1954 je bila v Domžalah le manjša avtomatska telefonska centrala do 200 naročnikov. Ker je bila premajhna so jo leta 1967, ob preselitvi pošte v nove prostore, povečali na 500 številk, sedaj pa ima 2000 številk. Pred vojno so bili nanesti le štirje uslužbenci, upravnik,'.brzojavni mojster in pet pismonoš, sedaj je pa na pošti 30 delavcev, od tega 12 pismonoš.
GLASBENA SOLA DOMŽALE vabi
vse občane na jubilejni koncert ob 30-letnici Glasbene šole Domžale.
Pri programu bodo sodelovale instrumentalne in vokalne skupine ter skupina za izrazni ples, ki vam bodo predstavile delo Glasbene šole.
Ob tej priložnosti bo izšla velika plošča, kjer bodo izvajalci instrumentalni solisti in skupine ter otroški zbor Osnovne šole Josip Broz Tito ob spremljavi komornega ansambla Glasbene šole Domžale.
Prireditev bo v soboto, dne 6. decembra 1980 ob 19. uri v Hali komunalnega centra v Domžalah.
Vljudno vabljeni I
Jubilej Staneta Habeta:
ČESTITKA OB 60 LETNICI
Nekako ob istem času praznuje 60 letnico življenja dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Domžale tov. Stane Habe.
Ob tem njegovem jubileju mu hkrati z zahvalo za njegovo resnično prizadevno in neutrudno delo iskreno čestitamo in želimo v prihodnje še obilo zdravja, da bo plemenito kulturno - glasbeno poslanstvo opravljal v naši občini še dolga leta.
OSNOVNA ŠOLA
MATIJA BLEJCA MATEVŽA
MENGEŠ
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1 KUHARICO - vodja kuhinje - za nedoločen čas
1 SNAŽILKO - polni delovni čas - za nedoločen čas 1
SNAŽILKO - 4 ure (dopoldne) - za nedoločen čas
Pogoji:   pod 1 - kvalificirana kuharica pod 2 — osnovna šola.
Za vse velja mesec dni poskusnega dela. Prošnje pošljite na naslov „Osnovna šola Matije Blejca Matevža Mengeš". Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
KOLESARSKI KLUB "DISK" DOMŽALE vabi na
USTANOVNI OBČNI ZBOR,
ki bo v petek 12.12.1980 s pričetkom ob 17. uri v mali dvorani Korrunal-nega centra v Domžalah.
Dnevni red:
Ustanovitev kolesarskega kluba DISK Domžale Volitve v organe upravljanja
Pregled in potrditev pravil kolesarskega kluba DISK Domžale Razprava o predlogu programa dela za leto 1981 Razprava o predlogu finančnega načrta za leto 1981 Razno
Vse ljubitelje kolesarjenja, ki se želijo rekreativno in tekmovalno vključiti v kolesarski Sport in rekreacijo vabimo, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora.
Pripravljalni odbor.
V SPOMIN
SLAVKO
KOROSEC-MAJSKI
Na pokopališču v Krašnji smo se 5. novembra poslovili od aktivista, borca in družbenopolitičnega delavca Slavka Korošca. Pokojni Slavko se je rodil v številni kmečki družini 1921. leta v Spodnjih Lokah v Črnem grabnu. MlacJost je preživel v domačem kraju ob trdem kmečkem delu, dokončal osnovno šolo in se preživljal tudi z delom pri gradnji novih hiš ter si s tem pomagal k boljšemu življenju.
Vojna vihra je pripeljala številno družino v vrste Osvobodilne fronte. Okupator je zvedel za to delo in tako sta padla kot talca 3. septembra
1941 na Bistriškem mostu v Domžalah brata Andrej in Pavle, v partizanih pa so darovali svoja mlada življenja še sestra in dva brata. Toda ta krutost ni odvrnila Slavkota, da tudi sam ne bi delal za OF, vendar je moral  zaradi nevarnosti že junija
1942 med borce Kamniškega bataljona. Sodeloval je v bojih na Limbarski gori, na Sipku, Kostanjski planini in drugod. V enem izmed teh bojev je bil tudi ranjen. V drugi polovici leta se je vrnil kot ilegalec v domače kraje, kjer je organiziral NOO, narodno zaščito in VOS grupe.
Po osvoboditvi je bil funkcionar v Kamniškem okraju in predsednik KLO Krašnja. Veliko je bilo njegovo delo v borčevski organizaciji, krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah.
Za plodno in nesebično delo je prejel več priznanj med ostalimi tudi Priznanje Osvobodilne fronte.
Tako je bolezen iztrgala iz naših vrst še enega izmed tistih, ki so veliko doprinesli k svobodi in naši socialistični stvarnosti.
Loj ko
POPRAVEK
Pri zahvali tovariša Korošca iz Krašnje, ki je bila objavljena v 16. številki, 21. novembra 1980 je prišlo do pomote pri imenu in pri naštevanju govornikov v samem tekstu.
Ime se pravilno glasi: SLAVKO KOROŠEC - MAJSKI, med govorniki pa sta izpadla Franc Barlič, Brane Močnik.
Za napako se opravičuje uredništvo.
Avtovlefoo službo vršim na vseh relacijah NON-STUP
NOVAK Pavel . Tovarniška 27 Preserje, p. Radomlje Tel, (061j 721-784
NOVO - NON STOP - NOVO VULKANIZACIJA NA RODICI
— vulkanizacija
— montaža, demontaža avtoplaščev
— centriranje koles
se pripogočamo ob vsakem času SMOLNIKAR Janez, Perkova 17, Rodica, Domžale
PAPIRNICA KOLICEVO UNIJA - PAPIR SERVIS
Odkupujemo vse vrste starega papirja:
— časopisni papir;
— ostale vrste papirja, stari arhivi;
— kartonski odpadki;
— papirne vreče (cement, apno, itd.);
— odpadne kartone iz valovite lepenke;
— vse vrste mešanih papirjev.
Papirni odpadki morajo biti brez plastike, smol in katrana. Odkup se vrši vsak dan od 6. do 22. ure, izplačila pa od 6. do 14. ure.
ljubljanska banka
1950 1980
30 LET
BANKA DOMŽALE
OB TRIDESETLETNICI SE ZA USPEŠNO SODELOVANJE
ZAHVALJUJEMO VSEM ČLANICAM BANKE IN VARČEVALCEM IN JIM ČESTITAMO OB PRAZNIKU
r
Smučanje — množični šport
Po podatkih Smučarske zveze Slovenije že skoraj vsak peti Slovenec veselo vijuga po belih strminah. Bližina smučarskih središč je tudi vplivala na razmah tega zdravega športa v naši občini, veliko pa je temu pripomoglo tudi Smučarsko društvo Domžale ter SD Mengeš. Poleg vzgoje mladih tekmovalcev pa se društvo iz Domžal neprestano prizadeva, da bi čimveč občanov organizirano smučalo. V okviru društva deluje sekcija za množičnost, katere naloga je popularizirati ta šport skozi vrsto najrazličnejših dejavnosti.
Člani društva in s tem tudi Smučarske zveze imajo z izkaznico vrsto ugodnosti. Omenim naj le 10 % popust pri nakupu opreme in pri uporabi žičnic. Vsekakor je to lep prihranek v času stabilizacije, žal pa se tega mnogi ne zavedajo. V
Domžalah je lepo število smučar-jev-rekreativcev, včlanjenih pa je le nekaj več kot 900. Vsi, ki še niso člani, se lahko vpišejo vsak dan od 8. do 11. ure in od 15. do 18. ure pri Maji Mali na Ljubljanski 80 (oranžni kiosk nasproti Slovenije
avta), ali pa v času Smučarskega sejma v Domžalah, ki bo letos 21. in 22. novembra v hali Komunalnega centra. To bo organizirana prodaja nove ter komisijska in individualna prodaja rabljene opreme. Predvajali bomo tudi smučarske filme, vmes bodo strokovna predavanja o opremi in vzdrževanju le-te, na voljo bo podroben program sekcije za množičnost za sezono 80/81, organizirana bo svetovalna služba ter še nekaj novosti, ki bodo pritegnile zanimanje ljubiteljev smučanja.
V sodelovanju s sekcijo vaditeljev in učiteljev smučanja bo v času zimskih šolskih počitnic začetni in nadaljevalni tečaj smučanja v Kranjski gori. Skoraj 600 udeležencev, toliko se jih je namreč vsak dan vozilo na smučišče in nazaj, je dovolj zgovoren podatek, ki govori o tem, da sekcija za množičnost dobro dela. Žal, moramo spet omeniti premajhna sredstva pri ZTKO Domžale,
ki jih za množično dejavnost Smučarskega društva preprosto zmanjkuje. Bodimo si na jasnem; radi bi naredili veliko, toda za malo denarja je malo muzike.
Kljub nezavidljivemu položaju bomo skušali narediti čim več. Kot preteklo sezono bomo tudi letos prirejali sobotne izlete z avtobusom v Kranjsko goro ali drugam. Ob tem bo tudi organizirana šola smučanja, tako da bodo starši lahko brez skrbi zaupali svoje otroke zanesljivim strokovnjakom. Dogovarjamo se z ostalimi smučarskimi društvi in klubi iz domžal-sko-kamniškega območja, da bi uvedli serijo tekem množičnega značaja. To naj bi bili lažji veleslalomi prirejeni sposobnostim smučarjev-rekrcativcev. Končni zmagovalci v posameznih kategorijah pa naj bi dobili medalje in prehodni pokal.
Idej in dela torej ne manjka. Vse je odvisno lc od sredstev ter od zanimanja vas, občanov.
Velika aktivnost takoj po ustanovitvi:
DISK ZE ZELO USPEŠEN
Od predzadnje številke našega časopisa pa do danes je minilo le mesec dni, (v njej smo pisali o novoustanovljenem kolesarskem klubu DISK v Domžalah) pa že lahko pišemo o široki in množični dejavnosti. V tem času so organizira/i že nekaj trimskih voženj, ki ji vsaki posebej dajo svoje atraktivno ime.
Smučarji SK Domžale na treningu na Ledinah, avgusta letos
Po letu dni:
Betonarna
Kako leto dni je minilo, odkar smo takorekoč v samem središču mesta dobili neljubega gosta: betonarno. Ta gradbeni (začasni) objekt je potreben - tako so vsaj ob postavitvi zatrjevali strokovnjaki, zaradi več gradenj v Domžalah ter zaradi dejstva, da bo te gradnje doma zamešan beton nekoliko pocenil; ker ga pač ne bo treba voziti od rugod. Kakorkoli že — čeprav se občani niso strinjali s postavitvijo, jo imamo: tu je . . .
Mimoidoči, oz. tisti, ki nas betonarna neposredno ne zadeva, smo se navadili nanjo, ne pa tudi tisti, ki žive ob njej. /Ve le, da se ne morejo nanjo navaditi, ne morejo se tudi sprijazniti z vsemi nevšečnostmi, za katere je bilo ob postavitvi zagotovljeno, da jih ne bo...
Treba si je ogledati dovoz k betonarni, saj je trditev, da je nekoč lepa dovozna cesta k nekaj blokom nemogoča — premila beseda za stanje, kakršno je. Dvorišče, ki je bilo otrokom blokov varno igrišče, je neuporabno, preko vseh meja pa sega prah, ki se z gradbišč širi. Stanovalci Zupančičeve 7, zlasti pa Zupančičeve 6 in Ljubljanske 101 imajo balkone na debelo prekrite z belim prahom. Mnogi se skušajo zaščititi pred prašnatim terorjem z različnimi zavesami, razgrinjanjem platen ipd. — pa kaj ko*je omenjeno premalo, da bi se pred prahom uspešno zaščitili. Občanom ne preostane drugega, da upajo, kako betonarne na tem mestu niso zabetonirali za večno ter da se bo kdo spomnil obljub, ki so jih občani prejeli ob postavitvi.
Tako dejavnost betonarne občanov, živečih v okolici, ne bo motila.
Matjaž BROJAN
Prvo akcijo, ki je potekala v zelo lepem vremenu, so organizirali pod naslovom „Z DISKOM V MORAVČE". Udeležilo se je je preko 100 kolesarjev in sicer od najstarejšega 70 letnega ata iz Lukovice do najmlajše HRENOVO MARJETKE, ki hodi v drugi razred osnovne šole.
Akcija zaradi varnosti ni potekala po glavni cesti, pač pa po stranskih in je bilo nekaterim zaradi makadamskih cest nekoliko teže, bilo je pa zato prijetneje na cilju v Moravčah, kjer so na šoli Jurija Vega pripravili prijazno dobrodošlico, pojasnili zgodovino kraja in šole, čaj je pa tudi kolesarjem prišel kot nalašč.
Ob tem ko se kolesarski klub
Disk zahvaljuje prijaznim Moravča-pom, ravnatelju šole Maksu Zajcu, prometnikom, ki so skrbeli za varnost in drugim je minila tudi /c druga akcija „S KOLESOM NA DUPLICO", pripravili pa so tudi krožno vožnjo po okolici Radomelj. Popeljali so se skozi Homec, Rova, Radomlje in tako „osvojili" še en košček naše občine.
Ob koncu leta je za kolesarje „mrtva sezona", kajti zimski časi ne dopuščajo pretirane kolesarske aktivnosti. V klubu vendarle obetajo do konca leta, da bodo morda pripravili še kako akcijo, seveda če bo vreme dopuščalo. Sicer pa velja, da pravi kolesarski TRIMSKI zagon šele sledi spomladi nasvi-denje.
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo
OBJAVLJA o prodaji motornega vozila
JAVNO LICITACIJO
o prodaji osebnega motornega vozila IMV Renault 4TLS 1123, leto proizvodnje 1979.
Izklicna cena vozila je 97.000 din, kupec pa je dolžan plačati še prometni davek.
Javna licitacija bo dne 10. decembra 1980 ob 15. uri na sedežu občine Domžale, soba 35/1. Vozilo si interesenti lahko ogledajo isti dan od 8. do 15. ure na dvorišču občine Domžale.
Sekretariat za občo upravo
ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAJO
TOVARNA POZAMENTERIJE
Mengeš
Pridružuje se čestitkam in priporoča vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove
U
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
PRIPOROČA POD ROČJU TISKARSTVA
SVOJE USLUGE NA IZOBRAŽEVANJA, N KNJIŽNIČARSTVA!
Radomlje
proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture
Priporočamo proizvode
Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate.
Se priporočamo
/ViO
DOM2ALE
AVTOSERVIS Domžale
Čestitamo za praznik
Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse
MELODIJA MENGEŠ
Čestitamo za praznik.
Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table.
Priporočamo svoje izdelke
^ napntdok J^k domiam
Kolektiv
delovne organizacije
»NAPREDEK« Domžale
TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM
se priporoča na nakup vsakovrstnega potroš-nega blaga v svojih prodajalnah širom občine
/T
EKSPLOATACIJA
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN "TERMIT" DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
Kovinsko in strojno podjetje
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge
— izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda,
— izgradnja regionalnih vodovodov,
— preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo
INDUSTRIJSKI KOMBINAR
"PLANIKA" KRANJ
TOZD "MOJCA" LUKOVICA
Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik
Restavracija z garni hotelom
"PRI KONŠKU" Trojane — avtobusna postaja — parkirni prostor — domača in mednarodna kuhinja — krofi — zavitki — klobase — pečenice z zeljem — piščanci.
Garni hotel — neprekinjeno odprt — 63 postelj (32 sob) prijetna zajtrkovalnica oz. prostor, ki je uporaben za sprejem zaključnih družb, za seje, sestanke poslovnih ljudi, primeren za poroke. Sončna terasa.
Priporočamo se !
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
GIP "BETON" ZASAVJE TOZD OPERATIVA DOM 2 A L E
Priporoča svoje storitve in čestita za praznik
ZAVAROVALNICA "TRIGLAV"
Poslovna enota Mengeš
Čestitamo za praznik
in priporočamo svoje storitve
GOZDNO GOSPODARSTVO DOMŽALE
Priporočamo svoje storitve in čestitamo k prazniku
ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAJO
DO TO KO n.sol.o. Domžale, Kidričeva 1 61230 DOMŽALE
S svojimi TOZD:
— Galanterija
— Potovalni izdelki
— Torbarstvo Maribor
— Usnjarna
— Maloprodaja
— Commerce
in DS Skupnih strokovnih služb Proizvodni program:
Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij. Vrhnje usnje in usnjena podloga.
Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije
UNIVERZALE DOMŽALE
Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
r
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE DOMŽALE, Ljube Sercerja 4
tO
Priporoča svoje storitve
Kolektiv čestita
"M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO
H ELI OS
BARVE
LAKI
EMAJLI
DEKSTRINI
LEPILA
UMETNE SMOLE JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA
J
nn
■* = induplati Jarše
So v vašem domu zavese, prti in garniture Induplati?
Taborite v šotorih Induplati?
Uporabljate koridorje in zračne hale Induplati?
Torej nas že poznate kot fleksibilno delovno organizacijo, katere moto je nenehen razvoj — in kvaliteta.
TOSAMA
DOMŽALE
Papirnica
Ko
ičevo
POŠTA DOMŽALE
Izdelujemo:
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih • kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo
KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Mengeš
Opravlja:
zidarska, ključavničarska, steklarska in parke-tarska dela
Priporoča svoje, usluge in čestita za prazniki
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
z delovišči:
Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti nudi gozdno seme, sadike pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOVI
Živilski kombinat
»ZlTO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO
EMONA
TOZD Kmetijska kooperacija
s poslovalnicami kmetijskega repromate-riala v Domžalah, Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita
h TEKSTIL
^W TOZD
filc o. sol. o. 61234 Mengeš
J V.
izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom