Leio ¥11, štev. 81 LJubljana, sobota 10. aprila 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din asa Uhaja ob 4. xjutraj. aa Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Dip 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon štev. 72, ponoči tud! štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upr« vn IS tre: Ljubljana, Prešernov» ulica št. 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek j LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. «g> Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Celje, Aleksandrova cesta Račun prt postnem ček. zavoda : Ljub-jana št. 11.841 • Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.141. Ljubljana, 9. aprila. Zopet ena kriza zaključena. Zaključena začasno z imenovanjem aprilske vlade g. Uzunoviča. Nova vlada izgleda, kakor nadaljevanje prejšnje vlade in vendar temu ni tako. V njej ni najjačje ličnosti radikalnega kluba. G. Pašiič z migljajem mezinca lahko zruši vlado najnovejše državne zadrege. 8. februarja 1925. je sijajno zmagal Narodni blok. Rešil je ustavo in zagotovil državno edinstvo. Radičevstvo je šlo na kolena. Tedaj se je zgodila po-greška, da se ta politika ni nadaljevala. Radikalna stranka, nezrela za izvajanja dolgotrajnega vzgojnega in organizacijskega dela je v strahu za svojo moč porušila Narodni blok. Sedaj je okusila posledice tega grdega dejanja. Debakel, ki ga je te dni doživela, je zaslužen: zaslužen s stališča javne morale, zaslužen pa tudi radi upravnih krivic ln nesposobnosti, ki jih je pokazala vlada RR. Po lanskih dogodkih in velikem agita-cijskem poletu SDS je bilo njeno drža-nje v pretekli krizi dano v naprej: na obnovo Narodnega bloka so mislili samo še radikali v težki svoji stiski, SDS pa vkljub vabilom ni šlo za vstop v vlado. Čemu tudi? Samo radi portfeljev in «moči»? A brez garancij, da bo mogla stranka provesti vsaj glavne točke svojega gospodarskega in upravnega programa? Doba. ko je SDS, da čuva ustavo in državno edinstvo. stopala v koalicijo, je prošla. Danes gre že za na-daljno izvajanje programa, ki bi ga stranka morala v novi vladi doseči, sicer je zanjo vstop v vlado samo škoda. SLS se je te dni brez uspeha trudila, da pride v vlado. Njen predsednik se je nekie sprehajal, ko so padale odločitve. Zaman je bilo namigavanje, da je avtonomistični program SLS itak že suspendiran in da SLS za vstop v vlado sploh ničesar ne zahteva. Toliko naiv-nejše pa je biio. ko je SLS slepo sledila Davidoviču. čigar ves program je samo ena točka: proč s Pašičem. Najžalostnejšo vlogo je igrala HSS. G. Radič je bil zopet enkrat v svojem elementu. Brbljal je kakor velikonočna raglja in sproti uničeval, kar je ustvarjal. Vsake pol ure je samega sebe preklical. Višek pa je dosegel, ko je strašne osebne napade na Pašiča preklical z besedo: «Ako pa ugodi g. Pašic moji želji, potetn sušaški govor ni bil proti njemu naperjen.» Skratka: Nazadnje je Radič, videč klavrni polom Ljube Jovanovilča, bil že pripravljen tudi Pašiču zopet pasti pod kolena, a Pašic je bil toliko ponosen, da je odklonil nadaljno sodelovanje z Radičem in kot intermezzo porinil v ospredje g. Uzunovilča. G. Radič bo v kratkem videl, da je v vsej tej krizi dobro nadaljeval s podiranjem poslednjih ostankov svojega ugleda in da, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. G. Radič je s svojo igro skoro spravil klerikalce v vlado, obenem pa je v naprej upropastil vsako nado, da bo ta skupščina prinesla davčni zakon. Mesto da osredotoči vse samo na to prvo gospodarsko zahtevo, se ukvarja Radič z vsemi možnimi intrigami in boji. tako da je danes v veliko radost gotovih krogov davčna reforma v stvari odložena. Ni ene besede ni Radič v toku krize «izgubil» za davčno vprašanje, m danes se lahko reče. da je za to skupščino zakon o izenačenju davkov po Radičevi nerodnosti (aii morda namenoma radi povečanja nezadovoljnosti?) pokopan. To odgovornost je treba tu pribiti, da se pozneje gg. Radilč in Pucelj ne bosta lovila in izgovarjala. Davčno reformo je mogel iz radikalov še najhitrejše izsiliti samo Pašič in pamet bi bila velela, da se za vsako ceno situacija drži. dokler ni prišel zakon o izenačenju davkov. G. Radič pa je bil tako brihten, da je glasoval za 12 in pol milijardne izdatke in s tem za še hujše navijanje starih davkov. Baš, ko bi imela priti na red davčna reforma, razbije Radič koalicijo in s tem tudi skupščino. Vladi g. Uzunoviča manjka prvi pogoj za delo: zaupanje, da bo sploh obstajala preko 5. maja. Kako nai se ustvarja m organizira, ako se zna. da je vlada samo od danes do jutri? Še nobeni vladi, kakor sedanji, niso od vseh strani prerokovali tako kratkega konca. V njenih ruševinah pa bo ležala tudi ra-dičevščina. Veliko zanimanje za zbor Svet. Pribičeviča Beograd, 9. aprila, r. V političnih krogih »lada veliko zanimanje za nedeljsko zbora» vanje v Bosenskem Novem, na katerem bo Sv. Pribičevič prvič govoril o izpremenje» nem političnem položaju. V Bosanski Novi so odpotovali danes Sv. Pribičevič, Valeri» jan Pribičevič, Stojan Umlčevid, dr. Sveti» slav Popovič, Gligorije Boiovič in drugi vo» ditelji SDS. Nezgoda ministra dr. šuperfne Beograd, 9. aprila, p. Danes popoldne se je v Beogradu razširila vest, da je na dana« Snji seji ministrskega sveta ministra dr. Su» perma zadela kap. Ta vest Da ni rCSniČDft, Vojaška vstaja v Solunu V noči od četrtka na petek se je uprlo več poveljnikov Panga-losovi diktaturi. — Uporniki zahtevajo takojšen odstop Panga-losa. — Orožništvo na strani upornikov. — Grška vojna mornarica hiti v solunsko pristanišče. — Železniški promet med Jugoslavijo in Grčijo ukinjen. — Vstaško gibanje tudi v Trakiji in Makedoniji. — Vodja upora general Plastiras? Solun, 9. aprila p. Ponoči ob 1.30 se je del vojaštva v okolici Soluna uprl proti vladi. Voditelji vstašev so k"man" danti polkov Karakufas, Barkirdžis in Džaveas. Zasedli so položaje pri Ala-tiniju v bližini Soluna. Enajsta grška divizija je upornike obkolila. Voditelji vstašev so poslali odpslan-ce, ki so stavili sledeče pogoje: 1.) General Pangalos se ima takoi umakniti, 2.) sestavi naj se nevtralna vlada, 3.) razpišejo naj se svobodne volitve za predsednika republike in v času volitev naj bo predsednik Konduriotis, 4.) tisku naj se da popolna svoboda in izpustiti se imajo vsi politični aretiran-ci. Uporniki so izjavili, da bodo začeli obstreljevati Solun s topovi, ako se ti pogoji ne sprejmejo. Komandant solunske garnizije je za" hteval, da se imajo uporniki do 6. ure zvečer predati v interesu domovine. Pričakuje se prihod vojne mornarice, ki ima upornike blokirati. Žandarmeri.ia je razdeljena v dva tabora, katerih eden je za Konduriotisa. drugi pa za Pangalosa. Atene, 9. aprila p. Poroča se. da so uporniki zavzeli solunsko radio postajo. Komandat solunske žandarmerije ie prestopil na stran upornikov. Govori se, da je popoldne tudi eska" drila aeroplanov prešla k upornikom. Bitolj, 9. aprila p. Vstaja v okolici Soluna še ni udušena. Dva naša potniška vlaka, ki sta odpeljala iz B'tolja proti Solunu, so grške oblasti vrnile iz Larina nazaj v Bitolj. Tudi preko Gievgieliie je promet s Solunom ukinjen. Čuje se močno artiljerijsko streljanje. Atene, 9. aprila p. S službenega mesta se vstaji v okolici Soluna odreka večji značaj, češ da so razlog" vstaje materijalni interesi. Vlada ne pristaja na nikaka pogajanja z upornik!. Vojna mornarica v Pircju je dobila nalog, da z največjo naglico krene proti Solunu. Začetniki vstaje bodo eksem-plarično kaznovani. Atene, 9. aprila (Agence S' Athènes) O uporu, ki so ga uprizorili danes ponoči v Solunu, objavlja vojno ministrstvo sledeče uradno poročilo: častniki Karakufas, Barklrdižis in Džaveas so zbrali nekaj oddelkov solunske posadke, ki so jih zavedli v upor, zunaj mesta v bližini Alatinija. Vzroki upora, ki so baje materijalnega značaja, bodo še objavljeni. Enajsta divizija je obkolila upornike in jim stavila rok, po katerem bo odredila poslance, ki so izjavili, da upor ni naperjen proti vladi, temveč samo proti nekaterim poveljnikom posameznih vojnih oddelkov. Obljubili so tudi, da se bodo sami javili oblastem, če jim vlada zagotovi, da bodo vsi ti poveljniki odstranjeni. Vlada jim je dala sporočiti, da se z uporniki ne more pogajati, in jim stavila rok po katerem bo odredila, da bodo uporniki razgnani z oboroženo silo. Pričakujejo, da se uporniki vsak čas udajo. Mornarica je po posebnem nalogu od plula z vso naglico pred Solun. Solunski župan brzojavlja, da je prebivalstvo mesta ogorčeno in da ie izjavilo na zborovanju, da je pripravljeno prijeti tudi za orožje. Povzročitelji upora bodo strogo kaznovani. Po brzojavnih vesteh vlada v vseh mestih Makedonije, Trakije, Epira in drugih delih države popolen mir. Beograd, 9. aprila s. Po semkaj do' spelih vesteh iz Soluna je razvidno, da je šlo pri uporu v Solnnu za večjo stvar, kakor jo pa opisujejo oficijelna poročila grškega vojnega ministrstva. Iz številnih mest v Trakiji in Makedoniji javljajo o sličnih dogodkih kot v Solunu tako, da prevladuje vtis, da gre za velikopotezno, dobro zamišljeno akcijo. Domnevajo da je povzročil tO si" banje iz Jugoslavije dospeli general Plastiras proti diktatorju Pangaiosu. Kriza angleške premogovne industrije V treh tednih poteče rok vladne podpore premogovni industriji. Rudarska zveza proti krajevnim dogovorom in znižanju mezd. London, 9. aprila, d. Načelstvo strokovne zveze rudarjev je imelo včeraj skupno sejo z industrijskim odborom kongresa strokovnih organizacij. Na tej seji so razpravljali o predlogih, ki pridejo na dnevni red konference delegatov strokovne zveze rudarjev. Voditelji delavske stranke in drugih strokovnih organizacij u videvajo po veliki večini potrebo, da se razpravlja z vlado in lastniki rudnikov o sanaciji produkcije premoga, in sicer na podlagi poročila zadevne ankete. Voditelji rudarjev se pa boje, da se bodo mladi delavci zatekli! h komunizmu, ako se začne govoriti o znižanju mezd. Lancashirski rudarji so že odklonili predhodna pogajanja^ na katerih naj bi se izgotovila navodila delegatom konference. Tudi izvrševalni odbor rudarske zveze je imel včeraj sejo, za danes pa je sklicana konferenca zaupnikov, na kateri se bo sklepalo o stališču, ki naj ga zavzamejo rudarji do poročila premogovne komisije. Tajnik Cocik je izjavil, da je izvrševalni odbor že sprejel sklep, ki ga sporoče na današnji konferenci V dobro poučenih kro. gih mislijo, da Je izvrševalni odbor sklenil odkloniti predloge podjetnikov in pri- poročiti današnji konferenci, naj se od. ločno uprejo krajevnim dogovorom in znižanju mezd. London, 9. aprila. 6. Danes je bila otvor-jena konferenca zaupnikov rudarske zveze, katere izdida pričakujejo z velikim strahom, ker manjkajo samo še trije tedni do roka, ko bodo prenehale od vlade dovoljene pod. pore. Menijo, da bo konferenca odobrila sklepe, ki jili je včeraj sprejel lzvrSevalni odbor rudarske zveze. Predlagano je bilo, da se predlog lastnikov rudnikov odkloni, vendar pa pusti možnost, da se uvedejo z lastniki nova pogajanja. (Glej tudi poročilo na 2. strani.) London, 9. aprila, k. Na konferenci rudarske zveze so soglasno sklenili, da se bo Okrajem, katerim je bila izročena odločitev glede pogajanj, priporočilo sprejeti sledeče točke: Delovni čas se ne sme podaljšati; v načelu ostane v veljavi mezdna po. godba poleg nacionalnega najnižjega pri. bitka. Nikakor pa ne more delavstvo pristati na znižanje mezd. končnoveljavna odločitev v teh vprašanjih je pridržana poznejši konferenci delegatov. -ÎS2- Mussolinijevo potovanje vznemirja Francijo Rim, 9. aprila k. Celokupno časopisje razpravlja o simboličnem pomenu potovanja min. predsednika v Libijo, ki ga mora Italija bodisi kot kolonijalni problem, kakor tudi kot potrebo močne mornarice staviti na prvo mesto svoje politike. Pariz, 9. aprila d. Francoska javnost spremlja potovanje italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija v Libijo in govore, ki so bili izrečeni s tem v zvezi, s precejšnjim vznemirjenjem. To velja zlasti za napoved, da bodo šli fašisti po konsolidaciji notranjih raz' mer na razširjenje italijanskega imperija. Vsled tega je vznemirjenje francoske javnosti razumljivo, ker se boje, da ne bi ekspanzivna italijanska politika kalila svetovnega miru. Drummond odpotoval v Atene Ženeva, 9. aprila, b. Na povabilo grške vlado je odpotoval v Atene glavni tajnik Zveze narodov sir Drummond. Velika železniška nesreča Nawyork, 9. aprila, k. Ekspresni vlak Newyork « AtlantioGty je skočil iz tira. Samo trije vagoni eo ostali nepoškodovani. Doslej so ugotovili štiri mrtve ta 57 ranje« nih. Strojevodja in kurjač sta mrtva. Mirovna pogajanja z Rifovci Pariz, 9. aprila, s. Rifovci so pristali na to, da se v Rabatu začno pogajanja. Španija zaenkrat še ni pristala na pogajanja. Kakor se izve v poslednjem trenotku, se mirovna pogajanja med španskimi in fran« coskimi delegati in Rifovci prično sredi pri» hodnjega tedna. Pariz, 9. aprila, b. Dopoldne se je ministi» ski svet delj časa bavil s položajem v Ma» roku, zlasti pa s predlogom Abd el Krima, ki so ga dostavili francoski vladi posredo« valci. Abd el Krim predlaga namreč, naj bi se čim prej začela pogajanja za sklenitev miru med Francozi in Španci na eni in Ri» fovci na drugi strani. Francoska delegacija je že določena, španska delegacija bo ime» novana v najkrajšem času. Pogajanja se bo« do vršila v Ouidi. Samomor ruskega generala Newyork, 9. aprila, d. Policija je napo» vedala aretacijo bivšemu poveljniku carske garde, generalu Stackelbergu zaradi zlorabe naslovov. General je proa^, naj mu dovole, da se za trenotek umakne in še enkrat oble» če svojo gardno uniformo. To so mu dovo» lili detektivi. Čez nekaj minut je zopet pri» šel, nakar so ga detektivi odvedli proti po» liciji. Nenadoma pa sc je general zgrudil na tla in izdihnil v par minutah. Stackelberg ee je zastrupil s strihninom. Retrospektiva na potek minule krize Hoteli so širšo koncentracijsko vlado, a je Radič vse pokvaril, ter onemogočil svoje zaveznike. — Tudi Ljuba Jovanovlč je do- igraL Beograd, 9. aprila, r. Po končani krizi se seda] vidi, da je obstojal načrt za odstranitev Pašiča v svrho omogočenja širše koncentracijske vlade. Treba je bilo poiskati med radikali samo močnejšega človeka, ki bi imel pogum, postaviti se proti Pašiču. Takega človeka pa ni bilo. Dr. Ninčič se je branil postati Pašičev naslednik v boju proti njemu in je pasivno čakal razvoj dogodkov ter varoval svoj resor. O Ljubi Jova-noviču se ie govorilo, da bi imel postati predsednik nove koalicijske vlade in da ie imel že sestavljeno listo svoje vlade, v katero bi stopili poleg njegove skupin« davi-dovičevci, klerikalci in muslimani. Do pon-deljka so bili njegovi pristaši skoro sigurni da se bo na ta način končala kriza. Ljuba Davidovič je optimistično razpoložen že Pristal na sodelovanje z Radičem in je tudi že za vsak slučaj sestavil svojo listo. Oboroženi z ministrskimi listami so čakali samo še da se izvrše nekatere formalnosti glede kon zultiranja načelnikov strank, pri čemer bi se ugotovilo, da so vsi proti Pašiču. Medtem je Radič šel na Sušak. Znano je, da ie Radič bolj nevaren svojim zaveznikom kakor na-sprotivnikom. Kdor se je doslej naslanjal na Radiča, je slabo končal. Ko je upropastrl svojega zaveznika Pašiča, je takoj upropastil tudi že oba Ljubi. Na Sušaku in v svojem »Domu« se ie pokazal kot glavni režiser nove kombinacije. Ljuba Jovanovič je izgubil svojo zaslombo v radikalnem klubu, afera Pašičevega sina in interpelacije so se potisnile v ozadje, ko se je zvedelo, da gre za razkol stranke in osramotkev Pašiča. Podelitev mandata Ljubi Jovanoviču je naletela na oster odpor pri Pašiču, fn ker se ni moglo računati, da bi snu sledil večji del Borbenost Nikole Pašiča Za 17» aprila je sklical širši glavni odbor stranke, na katerem se je pričakovalo, da bo obračunal z Ljubom Jovanovičem. - Vodstvo stranke je včeraj sejo glavnega odbora odgodilo. razpoloženju. G. Pašič se je predvsem hudoval, da mu novinarji ne dajo miru radikalov, se je moral opustiti načrt ž njim. Radič se je moral vrniti k Pašiču in mu izjaviti, da nima ničesar osebnega proti njemu in da bi bila v njegovem interesu čimprejšnja razprava o interpelacijah. Pašič ni hotel ničesar čud o izpremembi roka za sklicanje skupščine in tako je nastala kombinacija z Uzunovičem. o katerem se more reči, da ga je delegiral Pašič. Uzunovič je brezpogojen pristaš Pašiča, ki ga zaradi tega tudi ni mogel odkloniti. Pašič je sprejel njegov mandat kot začasen Izhod iz krize. Dejstvo, da so v sedanji vladi vsi prejšnji ministra tn državni podtajnîki razen Sto jadinoviča, čegar mesto pa še ni zasedeno, najbolj dokazuje začasni značaj sedanje vlade. Uziroovičev položaj je tako slaboten, da se niso upali odstraniti niti enega državnega podtajnika, tako da imamo danes še vedno v ministrstvu agrarne reforme tri radikalne podtajnike, v finančnem ministrstvu Neudor-ferja, v prosveti Pasarida in celo v socital-nl politikf Krnjeviča. Ostale so vse sinekure. Nanovo je stopil v vlado saimo Mllorad Vu-jičič, ki ie na glasu kot pristaš Ljube Jovanoviča. Vendar pa tudi to ne pomenia koncesijo napram Ljubi Jovanoviču, zakaj Pa-šlčevi pristaši zatrjujejo, da so na ta način izvlekli Vujičiča z ministrskim portfeljem iz skupine Ljube Jovanoviča. Minister Vu-jičič je celo Izjavil v javnosti, da ni niti mislil vstopiti v kako akcijo pro+t Pašiču. Kolikor se je moglo doznati, z radičeve; ne obstoji noben dogovor glede opozicijskih interpelacij ter }e ta zadeva prepuščena rešitvi vlade. Vsa vprašanja so torej ostala nerešena. Politični krogi smatrajo, da sedanja vlada ne bo ostala niti do 5. maja. Beograd, 9. aprila, r. Po končani krizi je zavladala danes v političnih krogih razmeroma precejšnja tišina. Samo v radikalnem klubu je bilo zbrano večje število poslancev in ministrov. Ministri so se sami sebi čudili, da so zopet ministri. Priznavajo, da je njihov položaj na zelo trhlih nogah. Zdi se jim vse nekako sumljivo in ne polagajo velike važnosti na daljši obstoj sedanje vlade. Zelo različno se tolmači tudi zagonetno zadržanje Nikole Pašiča. Nenadni njegov seziv glavnega odbora radikalne stranke za 17. april je deloval kakor bomba. Ta korak g. Pašiiča se tolmači tako, da začenja znova borbo ter prehaja v ofenzivo najpreje prot Ljubi Jovanoviču in njegovim prikritim pristašem. Pašič ima v širšem glavnem odboru velikansko večino. Vsa pozornost je sedaj osredotočena na sklepe tega širšega glavnega odbora. V radikalnih krogih vlada veliko nezadovoljstvo tudi zaradi sestave sedanje vlade, predvsem zaradi tega, ker Uzunovič ni zahteval zaupnice od kluba in ker je ostal v vladi St. RadŽč, medtem ko se je Pašič moral umakniti. Današnja «Politika» priobčuje razgovor z Nikolom Pašičem na njegovem domu, kjer ga je posetil njen sotrudnik ter našel v vrlo dobrem in šegavem ter da se je tekom zadnje krize moral dati od njih fotografirati večkrat kot vse svoje prejšnje življenje. Ko je urednik «Politike» dejal Pašiču, da se vsa država zanima za njegove sedanje izjave, mu je on odgovoril, da tudi njega marsikaj zanima, a ga je prosil naj mu zato prečita članek dr. Nika Novakovi-ča o Ljubi Jovanoviču v včerajšnji «Politiki». O politični situaciji ni hotel dati Pašič nobenih izjav ter nasvetoval uredniku «Politike», naj se obrne na gospoda Uzunoviča, ki sedaj lahko pove vrlo interesantne stvari o notranji in zunanji politiki. Ako bi bil on (Pašič) predsednik vlade, bi odgovarjal na vsako stavljeno vprašanje Končno ie Pašič vendarle obljubil, da bo nekaj povedal. Izjavil je, da se 17. t. m. sestane širši glavni odbor radikalne stranke v svrho rešitve nekaterih neodložljivih internih strankarskih vprašani. Zatem ho on odšel za nekoliko dni na odmor v Cavtat. Pašič je svoji izjavi dodal: «Nc skrbite, vse je dobro, vse je v redu.» Beograd, 9. aiprila p. Vodstvo radikalne stranke je danes sklenilo, da se seja glavnega odbora radikalne stranke, ki je bila določena na 17. aprila, odgodi za nedoločen čas. -?S3- Iz prve seje ministrskega sveta Včerajšnji sklepi vlade o delovnem programu so bili sprejeti z veliko skepso. Beograd, 9. aprila, p. Popoldne od 5. do 7. je trajala seja ministrskega sveta, na kateri so razipravljali o razdelitvi dela. Stjepan Radič je po seji z novinarji obširno govoril o poteku ministrske seje. Sklenilo se je, da bo vsako sredo imel ministrski svet politično sejo, vsak petek poslovno sejo, vsak četrtek pa bo dan interpelacij. Radi tega morajo te tri dni v tednu biti vsi ministri v Beogradu. Vsak minister bo v sredo in petek dopoldne sprejemal občinstvo zunaj Beograda, ostale dni pa občinstvo iz Beograda. Dal'e je sklenjeno, da bo v vseh ministrstvih delovni čas trajal od 8. do 12. in 3. do 6. Oni uradniki, ki bodo največ delali, bodo imeli posebne privilegije ob priliki redukcije. Ako bi v kakem slučaju v vladi med ministri nastal nesporazum, se je sklenilo, da imajo ministrski predsednik Uzunovič. minister pravde Gjuričilč ln minister prosvete Radič rešiti spor. Vsa vlada bo skrbela za to, da se uredništvo popolnoma depolitizira. Zato bosta predsedništvu vlade dodeljena dva višja uradnika. Gorenji sklepi vlade so bili sprejeti -v političnih krogih z veliko skepso. ker nihče ne veruje na možnost resnega vladnega dela. Danes je bil ministrski predsednik Uzunovič delj časa pri Nikoli Pašiču. Ostavka francoskega notranjega ministra Pariz, 9. aprila, ds. Notranji minister Ma--lvy, ki trpi na živčni prenapetosti, je včeraj podal pismeno svojo demisijo min. pred; sedniku Briandu. Na današnji seji ministi. skega sveta je izjavil poljedelski minister Durant, da je pripravljen prevzeti listnic» notranjega ministrstva. Naslednik poljcdcls skega ministra se določi jutri. Pariz, 9. aprila, k. Finančna komisija v senatu je končala proučitev proračunskega osnutka za leto 1926., ki izkazuje čisti pre= bitek dohodkov v znesku 255 mii jonov frankov. Zarota proti rumunski kraljevski hiši? Pariz, 9. aprila s. »Temps« priobčuje p« rumunski cenzuri zakasnelo brzojavko iz Bukarešte, da so tam odkrili zaroto proti članom kraljevske hiše. Inicijator komplota je bil baje neki Nemec. Podrobnosti niso znane. Princ Karel odpotoval preko Budimpešte v Rumunijo? Budimpešta, 9. aprila, s. »Magyar Orzag* poroča, da je bival bivši rumunski prestolonaslednik Karo! dva dni v Budimpešti. Princ Je prispel v spremstvu nekaterih dam hi gospodov v sredo opoldne v dveh avtomobilih fz Nizze preko Dunaja v Budimpešto. Stanoval je v Palace-Hotelu kot iniž. Belin al Badu. Danes je odpotoval prestolonaslednik z vso družbo iz Budimpešte na madžarsko-romnnsko obmejno postajo L6-kûshazo, kier misli priti na Runranko, Preiskava o atentatu na Mussolinija Nove aretacije. — Zagovornik atentatorice. — Mussolini bo odlikovan za svojo rano. — Krvavi izgredi po zahvalni službi božji. Rim, 9. aprltaL a Policija nadaljnje pre. iskavo o atentata na Muasoltalja. Popol. dne Je karablnjerskl brigadir Gluseppe Manca uetavfl na trgu Spagna v bližini britanskega konzulata neko t en »ko tn Jo pre-Iskal. Pod površnikom Je Imela bodalo, ki je blio zašito v podlogo Odvedena je bila takoj v zapore, kjer Je Izjavila, da se ime-nuje Dagmon Anderson, da Je 41 let stara in rojena v Tumakanu na Švedskem. Kakor poroča «Glornale d' Italia», Je vldej to žensko včeraj okol! 14.30 neki deček pred angleškim konzulatom ter Je o tem dogod-ku ob vest ia policijo. Državni pravdnik Je Imenoval makeima-llstičnega poslanca Bruna Casimelija ta uradnega branlteje a/tentatorlce Vlolete Gibson. Kakor znano, Je CaelneUi tudi Za-nibonljev zagovornik Zdravnik v eanatortju, v katerem se Je zdravila Violeta Gibson po poekuSenem samomoru L 1925., Je izjavil novinarjem, da bolnica nI ntkdar z njlim govorila o političnih vprašanjih. Zatrjevala pe Je večkrat, da izvira lz revolucionarne rodbine. V Park-hotelu, kjer je stanovala lanskega decembra, je napravila vtis nervozne In religijozne ženske. Trpela Je često na halucinacijah. «Glornale d' Italia» pravi, da bo Mueeo. lini po svojem povratku iz Dfblje na Inicijativo fa&ietovskega dlrektarija za evojo rano odlikovan z znakom. kakršnega podeljujejo Italijanskim vojnim ranjencem. Znak bo napravljen la rdeče namesto la srebrne svile. Rim, 9. aprila, b. Manifestacije ва Mueeo. linija se nadaljujejo po vsej Italiji. Nepre. etano prihajajo pozdravne brzojavke Iz vseh delov Italije in kolonij, pa tudi iiz Ino- zemstva, kjer mu razne visoke osebe čestitajo k reSItvt, na drugi strani pa obsojajo blazni čin nerazsodne ženske. Tako so poslali brzojavke predsedniku italijanske vlade Španski kralj Alfonz, državni upravnik madžarski Horthy, kalif Abdul Medžld, predsednik argentinske republike Bernar. doe in drugI. Po vseh cerkvah v Italiji ee vrSe slovesne zahvalne službe božje za Muesoltoija. Rim, 9 aprila, k. Listi ee Se vedno bavl-Jo e poizvedovanji o življenju atentatorice Violete Olbeon. ne da M prinesli kaj no-vega. Po vsej Italiji se vrše demonstra. cije. V Plsl in Milanu so bile slovesne zahvalne službe božje. Plea. 9. aprila, o. Po današnji zahvalni službi božji za rešitev MussoUnija. kateri Je prisostvoval tudi kardinal MafPi, so fašisti priredili po mestu manifestacije. Te kom manifestacije se je fašist Gafforio eprl z nekim mtličnfkam univerzitetne cen-turije. Ta je takoj zabodel Gafforlja, ki ee Je zgrudil mrtev na tla Morilec je bil are. tiran to se imenuje Egldio De Muro, je vi. sokoéolec in pristojen na Sardinijo. (Glej tudi na str. 6.) RA2DRŽAVLJENJE. Rim, 9. aprila o. Današnja «Gaazetta Ufflciale» objavlja odlok, s katerim se odvzema Italijansko državljanstvo bivšima eocljalističntma poslancema Vincencu Va. cirki in Angelu Tonellu. Prvi izdaja v New Torku svoj dnevnik tn širi v Ameriki proti-fašlstovsko propagando, Tcmello pa je urednUk sorfjal »stičnega dnevnika «l/ibera Staimpa» v Luganu tn Stri, kakor pravi uradni list, tendencijozne ln sovražne vesti o Italiji. -SS- Senzacijonalna odkritja fasistovskih načrtov «Mitachner Zeitung» prinaéa zanimiva odkritja o razdelitvi Avstrije tn Svlce, ki jih je baje dobila Iz dobro poučenih diplo-matskih krogov. Odgovornost za tetlnitoet vsebine moramo seveda prepustiti listu. List pravi, da so vodeči fašisti že začet, kom lanske jeseni v želji, da bl zavarovali mejo na Brennerju tn pozornost sveta odvrnili od Južne Tirolske, postali tako nestrpni, da so sklenili temeljito spremeniti razmere v Srednji Evropi z velikopotezno akcijo, že v pozni jeseni leta 1922. je Mus. solinijeva vlada kmalu po svojem nastopu razmišljala o zasedbi Severne Tirolske. Za prihodnji cilj svoje zunamje politike pa si je stavila aneksijo Švicarskega kantona Tičina, ki je večinoma Italijanski. Ker pa Italija nI smela začeti na lastno pest in tudi ni mogla riskirati vojne z raznimi na razmerju v Srednji Evropi več al) manj tateresiraniml državami, se je faSi. 6tovska vlada odločila, da povpraša Jugoslavijo lin Francijo za mnenje. Pogajanja so se baje začela v novembru lanskega leta, ta fašisti so predložili obema državama jasne načrte na podlagi zemljevidov. Vse tri države naj bi skupno udarile leto-gnjo pomlad. En jugoslovenski armadnl zbor naj bl vdrl v Dravsko dolino tn zasedel vso Koroško ta sosednji lienškl okraj na Tirolskem. Italija naj postavi štiri ar-madne zbore, ki naj prekoračijo Brenner ln z največjo naglico zavzemo PredarlSko, da ne bi Švicarji zasedli Arlberga. Pri tem niso jemali odpora avstrijskih čet niti v obzir. Hkrati e to akcijo je mislila Italija zasesti Tičin. Glavni udarec proti Svlcl pa naj bl naredili Francozi, ki naj bl z dvema vojskama prodirali proti vzhodu ta jugovzhodu, ena proti Baslu, druga pa proti Ženevi Meje teh treh zased bonih ozemelj si je zamislila italijanska vlada tako-le: Jugo. slavija naj dobi Koroško in okraj Llenz na današnjem Tirolskem, Francija naj anektl-ra zapadni del Švice, ki je po ogromni večini francoski, vso ostalo, nemško Švico, tja do Bodenskega jezera, pa naj zasede in vojaški upravlja, da bl tu enkrat za vselej onemogočila morebitno nemško ro. varenje. Končno naj bl Italija napravila lz kantonov Tičina in Graubiindna Italijanski provinci ta Imela zasedene Rensko dolino do Bodenskega jezera. Predarlsko ln Severno Tirolsko do solnograške meje, da bi tako spravila vprašanje Južne Tirolske a sveta ta trajno zavarovala mejo na Bren. nerju. Dogovor o vsej tej akciji naj bl se med omenjenimi tremi državami dosegel začetkom letošnjega januarja. Toda nenadoma so se pojavile nepredvidene zapreke. Ne. mara je češkoslovaška izvedela za stvar iz Pariza ta je zahtevala kompenzacije, v prvi vrsti na račun Madžarske. S tem pa Italija seveda ni bila zadovoljna, ker prvič sploh noče imeti močne češkoslovaške, drugič pa je hotela tudi ščititi Madžarsko, s katero je baje celo sklenila vojaško konvencijo proti JugoslavijL Vsled tega eo ee pogajanja zavlekla ta sredi februarja popolnoma ustajvila. Poskus, da bl se dosegel sporazum med Italijo. Francijo ta Jugoslavijo, se je ponesrečil, ker je Pariz podpiral češkoslovaške zahteve . . . čeprav zvene vsa ta odkritja «Mitachner Zeitunge» zelo fantastično, mora biti na stvari le nekaj res. Zlasti ako pomislimo na fašistovskl iimiperijalizem in na Musso-linijev bojni govor glede Brennerja ta na zadnja pogajanja dr. Ninčiča v Rimu ta Parizu. Pooblastila za generalnega direktorja pošt Beograd, 9. aprila, p. Ministrstvo pošte in telegrafa je pooblastilo generalnega direk» torja in njegovega pomočnika, da odločata samostojno o pritožbah uradnikov poeamez. nih direkcij. Generalni direktor je tudi po. oblaščen, da sme podpisovati rešitve o po» kojninskih prejemkih državnih uslužbencev, razen onih, za katere so pristojne poeamez. ne dirckcije. Najbogatejši človek na svetu Newyork, 9. aprila, s. Lani je imel Henry ford 150 milijonov dolarjev čistega dobič» ka. Tovarna ni izdelala nič manj kot 2 mi. lijona 100 tisoč lahkih Fordovih avtomobi. lov. Celokupno premoženje Forda znaša pri. bližno milijardo dolarjev. Tako je Ford še vedno najbogatejši človek na svetu. Angleška rudarska kriza b. London, 6. aprila 1936 Zadnje čase se opaža med angleškim socialističnim delavstvom stalen razvoj na levo. Organizirani delavci ubogajo kolovodje, ki prav nič ne taje svojih namenov in se bolj ta bolj oddaljujejo od čisto strokovnih koristi, kot so jih svoj čas pojmovale Trade Unions. Podajajo se na pot socijalne politike z Izrazitim revolucijonarnim obeležjem. Trenotno živi Anglija v znamenju najakirt nejše rudarske krize, ki utegne izbruhniti po 30. aprilu, če dotlej ne pride do sporazuma med vlado, lastniki rudnikov ln zastopniki rudarjev. Vpoštevati je treba, da bi rudniška stavka zadela naravnost tudi veliko industrijo in da bi skoro gotovo ob tej priliki prišlo do zveze med štirimi velikimi strokovnimi korporacijami: rudarji, kovinarji, strojniki in prometnimi delavci, кат bi moglo ustaviti celo delo v Veliki Britaniji. Po mesecu juliju lanskega teta se odno-šajl v rudarski Industriji niso nič kaj Izpre-menili. V drugem polletju lanskega leta le bilo na Angleškem 350.000 rudarjev brez dela, veliko število pa jih le zaslužilo samo do 40 šilingov (550 dinarjev) na teden. Pozneje se ta položaj, ki ga je predvsem zakrivil nizek izvoz in visoka valuta. nI nič kaj popravil. Podjetniki trdijo, da zbollšanje razmer ni mogoče, če se ne uvede osem ur ni delavnik ta znižajo rudarske mezde. Delavci ki iih vodijo radikalni socijalistični elementi. se izkazujejo docela nepopustljive, ne marajo nič slišati o znižanju plač ln tajnik rudarske organizacije Cook prav nič ne taji, da namerava ob priliki te krize staviti zahtevo, da se rudniške družbe razla-ste brez sleherne odškodnine ln rudniki kratkomalo podržavijo. Da bi odgodila veliki socijalnj spopad v rudarski industriji, je BaldwSnova vlada lani pristala, da podpira rudniške družbe s posebno državno subvencijo. Pogoj za to podporo je bil, da ostanejo tedanje delavske plače v veljavi do 30. aprila '.936. V istem času je bila imenovana posebna komisija s sirom Herbertom Samuelom na čelu, ki naj prouči razmere v rudarski Industriji. Ta komisija je podala pred enim meseoem svoje mnenje. Ona smatra, da mora državna podpora jenjatl 30. aprila in da se ta sistem enkrat za vselej odpravi. Delavske mezde se morajo revidirati, to je znižati, dočim se sedanji s edem uriti delavnik more ohraniti. Rudniški obrati, ki navzlic tej re-meduri ne bodo aktivni, pa naj se enostavno zapro. Komisija je odločno proti podr-žavljenju rudnikov, kot ga zahtevajo delavci, priporoča pa, naj država odkupi pravice lastnikov in si prisvoji vse novo odkrite rudnike. Poročilo končno Izjavlja, da mora Priti do boljšega sodelovanja med pre mogovno industrijo in med od nie odvisnimi obrati, da naj se ustvari državna komisija za gorivo in vodne sile in uvede zadraž.ii-ška prodaja premoga. Država je pristala na sklepe kraljevske komisije in ne misli od maja dalje več plačevati podpore rudnikom, ki lo je od lanskega avgusta do letošnjega aprila stala čez 24 milijonov funtov šterlingov. Lastniki 'z-javljajo, da so pripravljeni sprejeti to, kar bo sklenil parlament. Hočejo se pogajati z rudarji za razdelitev dobička in pristajajo, da se zvišanje delovnega časa uredi tedensko ne dnevno. Priznavajo tudi, da se ustanovi za vsak rudnik paritet, komisija delavcev in lastnikov, vendar ta pogodba ne sme biti kolektivna, temveč naj se sklene za vsak rudnik posebej. Navzlic temu popuščanju lastnikov izjavlja rudarski tajnik Cook, da delavci ne sme^ Jo odnehati od svojega cilja in da morajo sami prevzeti vodstvo industrije. Najmanj, na kar bi pristali bi bilo, da se sedanje stanje provizorično nadaljuje, da se plače ne zniža lo m da se delavnik ne zviša. Država bi torej morala nadalje plačevati ogromne subvencije rudniškim lastnikom. Vsi ti znaki kažeio. da stoji Anglija v znamenju nenavadno težke socijalne krize, kakoršne morda še ni poznala v svoji zgodovini. Ob pričetku trgovinskih pogajanj z Albanijo Dne 6. aprila je dospela v Beograd albanska delegacija, ki naj vodi z našimi delegati pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med obema državama. Predsednik albanske delegacije je Tu-tulani, član Narodne skupščine in nekdanji pravosodni minister, člani so Kol Mijeda. podpredsednik Narodne skupščine in direktor skadarskega lista Zani Poplit («Glas Naroda»), Džafer Vila, pomočnik vnanjega ministra ter Abdul Leskovinu. bivši carinski uradnik Albanska delegacija je v razgovoru z beograjskimi novinarji izjavila, da se je v principu že doseglo soglasje o trgovinski pogodbi ter da je treba sedaj fiksirati njene podrobnosti. Albanska delegacija pa nima izdelanega svojega načrta, marveč bo počakala, da predložijo naši delegatje svoj osnutek pogodbe ter bo šele potem. ako treba, izdelala svoje protFDTedloge. Pogajanja bodo obravnavala najprej trgovinsko pogodbo samo. potem pa bodo prešla na razgovore o konzularni konvenciji ki je v tesni zvezi s trgovinskim dogovorom. Veliko važnost se z obeh strani polaga na konvencijo o medsebojni sodnijski pomoči Ta točka ima velik pomen za odpravo kačaške nadlege, ki albanski vladi ni mnogo manj neprijetna kot nam in katere odstranitev bo pomenila začetek miru in normalnega stanja obmejnega prebivalstva. Naposled je na programu tudi ureditev načrta za osušitev Skadarskega jezera, regulacija jezerskega otoka ter s tem zvezana kultivacija ravnin ob jezeru in ob Bojani. Za vse te točke je prinesla albanska delegacija svoje por-nomočje. Da se pogajamo z Albanijo za trgovinsko pogodbo šele v osmem povojnem letu. je pač nenavadno, ali popolnoma razumljivo vzpričo odnošajev. ki so vladali dolgo med obema državama. V Albaniji so bili večkrat na vladi možje. ki jim ni bilo do ureditve odnošajev z našo kraljevino. Se večja ovira je bil spor radi meje. ki se je naposled omejil na spor za mejo pri Sv. Naumu in v Vrmoši. Tudi ta se ie rešil šele lansko poletje in sedaj sledi normaliziranje ostalih odnošajev. Poslanci iz Južne Srbije so že večkrat sprožili vprašanje trgovinske pogodbe z Albanijo, izražajoč potrebo, da se našim trgovcem omogoči trgovanje v Albaniji Trgovina med nekaterimi mesti v Južni Srbiji in albansko notranjostjo je bila v turški dobi zelo živahna; Bitolj, deloma po posredovanju Ohrida je zalagal velik del srednje Albanije z vsemi potrebščinami, Prizren in drugi naši večji kraji na albanski meji je pošiljal svoje hlago daleč tja proti Skadru. Po vojni je trgovina preko meje popolnoma prenehala. Malo je državnih meja v Evropi, ki bi bile za trgovinski promet tako mrtve, kakor je doslej meja med našo državo in Albanijo. In vendar Albanija kot trg za nas ni tako brez pomena. Res. da ie kupna moč albanskega prebivalstva majhna, ker so tudi potrebe majhne in se naha'a dežela na primitivni stopnji civilizacije, toda Albanija bo gotovo napredovala, dasi polagoma in njen trgovinski pomen se bo večal. Mi smo jei najbližji, naš najopasnejši konkurent Italija ii je vendarle bolj oddaljena, osobito kar se tiče notranjosti; preko Dalmacije je tudi po morju za nas dostop enostaven. Albanski delegati so dejali novinarjem, da smatarajo našo državo ipak za industrijsko v primeri s svojo zemljo: pričakujejo tedaj našega uvoza. Dalje je Alba-niia dežela za investicije; najbogatejši rudnik bakra v Puki v Albaniji je že dobila v eksploatacijo neka srbska družba. Seveda imamo posla z velikimi ovirami. Mi sami nimamo dovolj kapitala za slične investicije doma. Železniške zveze do albanske meje so zelo 'neugodne. Vendar v tem pogledu Italija ne more imeti ugodnejših pogojev — seveda. dokler se ne zgradi kaka železnica od jadranske obale v notranjost; ta bi na mah potegnila trgovina nase. Poglavje o trgovinski >dbi ii sploh o gospodarskih odnošajih z Albanijo je važno zlasti radi kočljivega razmerja do Italije. Stvar ni za nas le trgovskega. marveč tudi političnega značaja. kar ie jasno takoj, ako si le malo prikličemo v spomin razvoj razmerja Albanije do Italije i Jugoslavije Zato se s trgovinskimi pogajanji z albansko delegacijo obravnava važna točka naše balkanske in jadranske politike. Novo pastirsko pismo škofa Jegli • v ca «Domoljub» je postal službeni list ljubljanske škofije. Škofu Jegliču se je zdelo zopet potrebno, da vanj oficijelno kot škof napiše novo poslanico zoper — «Domovino». Zopet je pograbil članek dr. Žerjava in ga mesarL Vsebina nove poslanice je v stvari ta, da je Kristus duhovnike pooblastil, da oznanjajo njegove nauke in da so vsa duhovniška «oznanjanja» čista božja resnica. Ena taka resnica je. da je «Domovino» citati greh, za katerega se ne more in ne sme dati odveze. In to. ker škof misli, da napredne liste stalno či-tati porine človeka v «nevarnost» večnega pogubljenja. Tako gospod Jeglič! čudimo se, da ne trdi. da je že Kristus zabranil citati napredne liste, dasi v to pravzaprav namiguje, rekoč, da duhovniki oznanjajo Kristov nauk. «Greh» katerega je izmislil g. Jeglič, je torej nov. Ta «greh» za enkrat obstoji samo v ljubljanski škofiji ker niti mariborski niti goriški škof niti drugi še niso proglasili da je čitanje «Domovine» greh. Ce smo o cerkvenem ustrojstvu prav poučeni škofje nimajo pravice ni novih «grehov» ni verskih naukov ustvarjati Da. nam je tudi znano, da niti cenzuriranje, še manj pa stavljanje na indeks ni pravica škofov. Ako ima škof pravico proglasiti za «greh», če čitaš napreden list bo jutri šel naprej: proglasil bo n. pr., da je «greh» biti član gotovih strank' in društev. In sicer seveda vseh razen SLS, pa bo škof rekel, da to radi tega, ker je nevarnost pogubljenja. S tega stališča bi škof lahko zabranil celo javno, a tudi privatno življenje. Izmislil si bo morda. da je «nevarnost», če občuješ s pravoslavnimi. če hodiš v gledališče, če se kopi ješ v morju zlasti v skupni kopel ji. sploh vse; kajti povsod je lahko «nevarnost». Vtikati svoj nos v vsako stvar in kakor ravno kaže naši SLS, proglasiti nekaj za «greh», čitanje «Domoljuba» pa za čednost, tega pooblastila nimata niti Jeglič niti duhovščina. G. Jegliču je vse. kar kak škof oznanja ali piše in nato duhovnik govori, čista «resnica». Vendar najdemo v cerkvenem pravu celo posebne delikte, ako si duhovniki laste pravice, ki jih nimajo, oziroma jih zlorabljajo. Tudi za škofe velja to in zgodi se, da škof krivo uči. Jegličev novj nauk spada med krive nauke, za katere bi moral biti od cerkvenih predstojnikov poklican k redu. So tudi duhovniki, kj niso več toliko v posesti razuma, da bi mogli pre-udariti vse, kar pišejo. In tudi njih nauk naj bi bi! takorekoč «nezmotljiv»? Jeglič končno poudarja, da je duhoven «božji namestnik» v verskih zadevah. Tudi tu bi lahko še izločili nevredne. pokvarjene in blazne duhovnike. Ne upa si pa Jeglič trditi, da ie duhoven Kristov namestnik v političnih zadevah, vsaj izrecno. V stvari pa on to zahteva, ko se vmešava v vsak dogodek javnega življenja. S svoiim člankom si ie škof Jeglič nabral novo sramoto. Koliko časa bosta cerkev in država še gledala te zmešane izbruhe? Politične beležke Zadnje nade so padle Radič je na svojem shodu na Sušaku izjavil, da pridejo v vlado tudi zastopniki slovenskih klerikalcev. Na to Radijčevo obljubo sta se takoj odpeljala v Beograd dva klerikalna ministrska kandidata. Ze predvčerajšnjim smo povedali, da Iz te moke najbrž« ne bo kruha In res je prišlo tako. Sedaj pa pietakajo klerikalci bridke solze in da bi prikrili svojo brezpomembnost, vpijejo, da bi samostojni demokrati radi za vsako ceno v vlado. »Edino le »Jutrove« stranke glavni šel g. Pribičevič se ni Izjavil proti Pašiču, ampak ie Izjavil, da gre SDS v vsako vlado v kateri se bodo varovali principi SDS«, tako piše »Slovenec«. Prav ima! To Je povedal Sv. Pribičevič že takrat, ko so rojile po ostalih političnih glavah še vsakovrstne kombinacije ta takrat je klerikalno časopisje sicer tako zgovorno, skrajno previdno molčalo. da bi si ja ne pokvarilo šans za vstop v kakršnikoli vlado. Še to, da bo treba žrtvovati šefa stranke g. Korošca, so klerikalci sprejeli z veseljem, ker glavno jim je pač oblast. Skrbno so že prerešetavali, koga od učiteljev ta ostalih državnih uradnikov bo treba pahniti v penzijon in koga prestaviti radi njegovega samostojnega mišljenja v hribe — ш nakrat se sestavi vlada in klerikalcev — ni v njej. In kar najbolj boli: nobeden iih niti vprašal ni, če sploh hočejo sodelovati. In zato sedaj na ves glas vpijejo, da bi ne sodelovali pod nobenim pogojem. Zaupniki SLS pa vedo čisto nekaj drugega. Klerikalizem je res škodljiv »Mnenja je («Jutro»), da je klerikalizem res bol] škodljiv, kakor pa strašni davki in da bo Slovenija propadla, če pridejo klerikalci na vlado«, piše včerajšnji »Slovenec«. Popolnoma točno 1 Res smo tega mnenja in vsakdo, ki pozna zastopanje slovenskih interesov po klerikalcih, nam bo pritrdil. Ne bomo ponavljali klerikalnih naglavnih grehov. ki so jih zagrešili že ponovno na vladi in da so vedno za skledo leče v svoje strankarske svrhe prodali vse interese Slovenije. Kdo pa le centraliziral vse, kar smo v Sloveniji imeli? Kdo je glasoval za težke nove davčne obremenitve? Mar niso bili to prav klerikalci! In če pridejo danes v vlado, ali se ne bodo radi svoje oblastiželjnosti klanjali ta uklonili vsem, pa prav vsem, ki bi hoteH navaliti na Slovenijo nova bremena. Ker klerikalcem nikdar ni šlo, ne gre in ne bo šlo za slovenske interese, njim gre le za oblast, ki bi jo hoteli izrabljati v prospeh Vatikana. Le pošteno misleči ljudje lahko zastopajo pošteno idejo, teh Pa med vodilnimi člani naših klerikalcev zaman iščemo, ker jim služijo zveneča gesla le za krinko. Le ne po ovinkih! Puclievo glasilo piše: »Jutro« se strašno pritožuje nad visokim davčnim bremenom in se dela. kakor da ne bi vedelo, kdo od državnega proračuna največ dobi Da bo pa tudi »Jutro, vedelo kam gre največ denarja ,mu povemo na uho. da ga porabi naj. več armada, kar ni nobena tajnost, ker je proračun javen. Zakaj se »Ju ro« ob te stroške ne obregne?« Mislimo, da bi bila dolžnost radičevcev obregniti se ob te stroške, saj so od nekdaj trd li, da so antimi-litarist in miro vorci. Kljub temu Pa so glasovali za milijarde v vojaške namene. Kako pa to? V Meri ki je Rad:č. da bi opravičil svoje čudno mrotvorstvo izjavil: »Vedno moramo bit pripravljeni, da nam kdo ne ugrabi niti koščka naše zetnlie. Va- i rovati moramo rudi morje in Donavo, naša narodna pljuča. Prej so ljudje jokali, ako je šel sin k vojakom; smatrali so ga že za mrtvega. Imamo eno, enotno nartdno vojsko, ki je srbska, hrvatska in slovenska vojska in ki ni last ene al. druge stranke. V demokratični državi ni nikdar vojska proti državi.« Zakaj je Si. Rad č tako govoril? lil zakaj g. Pucelj sedaj drugače namiguje? To naj pove Puclievo glasilo io naj ne ovnkari! SLS v zadregi Zelo neprijetne so bile zgodovinske ugotovitve »Jutra«, kako je bila SLb do leta 1931 za narodno ed nstvo Ln centralistična in kako Je leta 1923 postavila homogeno radikalno vlado. Ko je SLS po stari Jezuiu ski navadi tajila, ie »Jutro« objavilo oni odlomek i z Markovega protokola, kjer dr. Brejc in Smodej izjavljata aa bosta SLS in URSS (v bratskem objemu! omogočili s svojim držanjem homogeno radikalno vlado! Ali je to dovolj? Nikakor ne; kajti škofov »Domoljub« taji naprej! Na dan z imeni! vKmetski list« se vneto poslužuje Radi» čevih metod obrekovanja po zgledu svojega duševnega očeta pa seveda nima loiko poguma, da bi jih podprl tudi z dokazi. V svoji zadnji številki vprašuje, kdo plača »Domovino«, piše: »Kdo daje denar? Mar Žerjav ali Ribnikar ali Kramer n drugi taki? Nikoli! Odkod prihaja potem denar? Od kmetov, delavcev ta obrtnikov? Kaj še? Niti ficka ljudstvo ne da za vzdrževanje tega lista, nego denaT dajejo tis t, ki se boje, da bi se ljudstvo politično osanv.svo-jilo, ker bi politično svobodnega ljudstva ne mogli več gospodarsko izkoriščati! Ta. ko je ta nič drugače!« Ce Je tako in nič drugače, pa maj »Kmetski list« navede še imena tistih, ki daiejo denar za »Domovino« zato, da bl mogli ljudstvo gospodarsko izkoriščati. Kar na dam ž nJim, da bo imel potem »Kmetski list« tudi priliko svoje tr. dirve dokazati pred sodiščem. Dokler pa tega ne stori bo poštena javnost smatrala ljudi, ki p šejo vanj svoie podla obrekovanja ter nesramne laži. za strahopetne laž. njlvce, vredne prvaka svoje stranke, ki še nikoli ni vzdržal nobene svoje Izjave. Kar pa se tiče trditve »Kmetskega lista«, da izdajajo sam. demokrati »Domovino« zastonj. pa imamo samo to pristavtti, da Puc. lievega lista ljudje še zastom] ne marajo čitati ker je predolgočasen ta preneumen. Iz demokratske stranke Občni zbori srezkih organizacij SDS v mariborski oblasti V svrho orljentactje vsem krajevnim or. ganizacijam ta v svrho možnosti pravilne razporedbe delegatov oblastnega načelstva objavljamo spored občnih zborov srezkih organizacij SDS v mariborski oblasti: Dne 11. aprila dopoldne ob 10. v Murski Soboti za srez Murska Sobota, popoldne ob 3. v Kr14evcih za srez Ljutomer; dne 18. aprila dopoldne ob 10. v Ptuju za srez Ptuj, ob Istem času v Dol. Lendavi za srez DoL Lendava ta ob tistem čaeu v Veienju za srez Slovenjgradec. Dne 25. aprila do. poldne v Šmarju za srez Šmarje, popoldne v Konjicah za srez Konjice; dne 2. тајз v Mariboru za srez Marfbor levi breg, v Guštanju za srez Pre valje ta v Rad mir ju za srez Gornjigrad. Krajevne organizacije in s rezki odbori prejmejo tozadevno še posebne okrožnice. Termini občnih zborov so nepreklicni Celjska srezka organizacija svoj občni zbor še določi. Poslanec dr. Pivko bo govoril na zborih dne 11. aprila v Murski Soboti ta Križevcih, dne 18. aprila v Ptuju, dne 25. aprila v Šmarju. — Oblastno tajništvo SDS v Mariboru. Gibanje SDS v mariborski oblasti. Občne zbore sta Izvršili: dne 20. marca krajevna organizacija SDS v Št. Vidu pri Ptuju. Predsedstvo Je ponovno poverjeno uglednemu posesitniiku Antonu Smigovcu lz Va-reje. Dne 28 marca pa krajevna organiza. cija v Z a vrču. Tudi tam Je predsedstvo po-novno prevzel odlični kmetovalec Ivan Kor par. — Obč.ni zbor krajevne organizacije v Ivanjkovcih se bo vršil v sredo 14. t. m zvečer. Udeleži 6a ga poelanec dr. Pivko. — Sestanek SDS se bo vr&ia v soboto 17. t. m. v Liimbušu. Tudi tega sestanka se udeleži poslanec dr. Pivko. Županske volitve v Trbovljah Za župana je izvoljen sociialist. za podžupana komunist — Večino občinskih svetovalcev in odbornikov sestavljajo skoraj sami komunisti. Trbovlje, 9. aprila Na včerajšnji prvi seji novoizvoljenih ob. črnskih odbornikov je b'l izvoljen za župana g. Ignacij Sitier, uradnik bolniške bla. gaine v Zagorju, ki ie ddbil 23 glasov. Pri volitvah občinskih svetovalcev. 12 po številu, so bil; izvoljeni: Vinko Grabnar, ki je dobil 35 glasov in ie bil s tem izvoljen za podžupana, Jakcb Klenovšek (24 glasov), Ivan Krušii (24 glasov), Gustav Vo dušek (23), Kari Malovrh (23). Edvard Jurjavec (23), Ivan Jazbec (22), Ivan Pliberšek (22), Alojzij Vrbnik (22), Josip Goropevšek (20), Rudolf Persoglio (20), Rudolf Ahac (19). Veliko p3zornost ie vzbudilo, da nI bl izvoljen za podžupana g. Klenovšek. kakor je bilo sklenjeno prejšnjega dne med socialisti in komunisti. Ko je bila volitev končana, ie vstal g. S'tter in aa kratko razvil delovni; program. Med drugim je povedal, da so socijalisti za proporc m ne za sedanji sistem volitev. S em je priznal, da se večina s 760 glasovi in 23 odborniki sama zaveda obstoječega nevzdržnega stanja, po katerem so dobile vse ostale skupine 2000 glasov n le 14 odbornikov. S tu-acija pa ie še bolj osvetljena, če se pomisli da so bili izvoljeni na Združeni delavski listi skoraj sami komun;s:i. ne vštevš onih treh na separatni listi, ki javno izpoveduje to, kar so. Tkzv. Korunovih socija-listov ie namreč tako malo, da bi mogli le z največj mi težavami priti do kakšnega odbornika in se je posrečil skupen nastop Ie na ta način, da so prišli na listo kot kandidati orononsirani komunistični voditelji. Maši Kraji i Dragi pedagoški teden v Maribora Vsi kulturni narodi posvečajo že od davnih dni posebno skrb svojemu naraščaju, saj je bodočnost naroda — države. Povojne prilike pa jim nalagajo še posebno brigo za svojo mladino, kajti vojno in povojno razdobje z obilico družbi kvarnih pojavov kategorično zahteva, da z dobro vzgojeno in telesno zdravo mladino prerodijo narod in tako zacelijo rane, zadane v težkih časih Zato pa vidimo po vsem svetu mrzlično iskanje novih poti za novo, boljSo vzgojo, kar se kaže v dnevnih časopisih in še bolj v pedagoških revijah. Nič manj kot drugod, kliče tudi nas osvobojena domovina, da zastavimo vse svoje najboljše sile za preporod našega naroda, da tudi v težkih gospodarskih in političnih prilikah ne pustimo iz vidika svoje mladine ter ji posvečamo vso pozornost in ji s pravo nego in vzgojo pripomoremo do zdravega do-zorenja. To pa moremo storiti le tedaj, ako smo se upoznali z bistvom otroko-rega dozorevanja. Ako mora vrtnar poznati posebnosti razvoja svojih rastlin, da jih goji prav in mu uspevajo, potem velja to toliko bolj za vzigojitelja, ki bo šele tako pridobil sposobnosti, da uporablja v določeni dobi pravilna vzgojna sredstva in lahko uspešno razvija vse zdrave prirojenosti, slabim pa da čim manj prilik, da bi pognale močnejše korenine. Da spozna širše občinstvo telesno ln duševno rast naše mladine in pokaže tudi razmere, v katerih se razvija ter prava vzgojna pota, ki odgovarjajo posameznim starostnim dobam, je sklenil pedagoško didaktiški krožek, da priredi od 12. do 17. L m. v veliki kazin-ski dvorani pod naslovom «Duševni in telesni razvoj našega otroka», ciklus predavanj obsegajočih sledeče teme: 12. apr. dr. Fran Toplak: Dojenček. 13. ap. Un. prof. dr. Kari Ozvald: Predšolska doba. 14. ap. dr. Fran Zgeč: Šolska doba. 15. ap. Prof. Qustav Šilih: Mladeniška doba. 16. ap. Strok, učitelj Anton Skala: Duševno zaostali otroci 17. ap. Un. prof. dr. Ramiro Bujas: O izbiri poklica. Pričetek predavanj vsak večer ob 20. uri. Predavanja bodo pojasnjevala tudi skioptične slike in razne tabele. Z ozirom na eminentno važnost problemov ln izvrstne predavatelje pričakuje krožek, da se bo njegovemu povabilu odzvalo čim večje število občinstva. 251etnica podravske Imžnice SPD podi Mali Beograd — najmočnejša trdnjava proti nemškemu navalu. Podravska podružnica SPO v Rušah je fanela koncem preteklega meseca 25. letni občni zbor, ki je nad vse pričakovanje dobro uspel. ВД je to dokaz, kako visoko znajo ceniti obmejni Slovenci to druStvo, ki je pod prejšnjo vladavino smotreno in zelo uspešno golil v svojem okrilju ne samo planinstvo, temveč narodno probudo ter bilo eno najmočnejših trdnjav proti nemškemu naval«. Počastili so občni zbor velik. župan dr. Plrkanajer, sreski poglavar dr. Poljanec ter številni zastopniki in člani iz vsega področja podružnice. Po otvoritvi po predsedniku Davorina! Lesjaku je očrtal tajnik g. Gorišek 25Ietno delovanje, iz katerega se je raavidelo, da je bil sedanji načelnik prvi širltelj ideje slovenskega planinstva na severni jezikovni mej L Po dolgoletnem trudu se mu je posrečilo leta 1901 ustanoviti podružnico, ki je pod njegovim neumornim vodstvom izpodrivala nemške planinske organizacije ter dala tudi slovenski zemlji vt so raz stavljene v izložbi pri kavarni Zvezda «Elitni kino Matica» boleznih so obolele 3 osebe: 1 na škrlatmki, 1 na ošpicah. I pa na davlci. u— Scampolo. prvič v LJubljani. Občinstvo opozarjamo na današnjo predstavo »Scampolo«, Igra se samo enkrat in sicer v korist Udruženja gledaliških Igralcev. u— Občinstvo, ki poseti nocojšnji koncert v Un krnski dvorani, vljudno prosimo, da zasede svoja mesta pred 8. uro, kajti začetek koncerta mora biti točno ob 8.. sicer bi orkester Dravske divizije, ki ima Isti večer še drug nastop, pri koncertu ne mogel sodelovati. Zato prosimo točnega prihoda, ki omogoči točen začetek. u— Pravljice za deco so vzbudile letos vsesplošnio zanimanje ter so našle med otroci v Ljubljani pa tudi v ostalih slovenskih mestih mnogo zanimanja, starši so pa spoznali v njih vzgojni pomen za otroke. Pravljice, prenešene v gledališče In oživljene s prednašanjem po igralcih ob istočasnem pripovedovanju pa tvorijo višek ter so v stanju stopnjevati otročjo fantazijo do popolnosti. «Atena» je vsled tega pripravila otrokom tako prireditev, ki bo jutri popoldne v dramskem gledališču, zaeno z drugi-glml prireditvami, ki spadajo v okvir celotne prireditve. Vsi. ki hočejo nuditi otrokom lep in užitka poln popoldan, naj oripeliejo svojo deco h prireditvi. Vstopnice se prodajajo danes in jutri pri običajni gledališki blaga ini. DANES V SOBOTO TOČNO OB 20. URI V UN IONSKI DVORANI ZBOROVSKI KONCERT PRVI NASTOP PEVSKEGA ZBORA SLOVENSKEGA UCITELJSTVA PREDPRODAJA VSTOPNIC V MATIČNI KNJIGARNI u— Za nedelski popoldanski koncert pevskega zbora Slovenskih učiteljev, so v nedeljo vstopnice v predprodaji od 10. do 12. v Matični knjigarni in od 14. dalje pred vhodom v koncertno dvorano v hotelu Union. Začetek koncerta ie točno ob 15. uri. Cene za nedeljski koncert so znižane. Pri koncertu sodelujejo: srednješolski pevski zbor, pevski zbor slovenskega učiteijstva, operni povec g. Julij Betetto ta pomnoženi orkester Dravske divizije. u— Mestna zastavljanica ima tomosečno dražbo avgusta 1925. zastavljenih predmetov 15. t. m. ob 3. uri popoldne. u— »Preporod« ima danes ob 5. popoldne izredni občni zbor v Dijaškem domu. Častna dolžnost vseh članov je, da se ga polno-številno in točno udeleže. — Odbor. u— Jutri v nedeljo ob 10. dopoldne se bo vršilo v kinu Matica predavane o »Janu Žižki tn husitskih vojnah« s 160 skioptičnimi slikami, ki kažejo prizore iz bojev in dogodkov one slavne dobe z raznimi slikami stare Prage in drugih čeških krajev, ki še danes pričajo o slavnih boffh za versko in narodno svobodo. Predava dr. Iv. Lah. Vstop prost u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so Mli prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 vlom, 1 telesna poškodba, 1 izgled, 1 prestopek neprevidne vožnje, 1 prestopek pijanosti. 1 izsledeno bivališče, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja in 1 prestopek hoje po železnici u— Okradena na trgu. Na Vodnikovem trgu 'e v četrtek dopoldne izmaknil Heleni Svetkovi iz ročne torbice neznan žepar črno usnjato denarnico z vsebino 108 Din. Svetkova je tatvino opazila, ko je bil tat že davno na varnem. Iz Maribora Iz Ljubljane u— Regulacija Bohoričeve ulice, s katero so pričeli včerai, je Vodmatčane prav prijetno razveselila. Saj pomeni konec vaških razimer, ki sc do zadnjega časa vladale v tem okraju. S tem, da je gerentski svet pričel posvečati pozornost tudi našemu okraju, se nam prijetno vsiljuje občutek, da ne bomo več meščani druge vrste, za katere ie bilo vse dobro. Neurejene razmere vedno vzbujajo v prebivalstvu čut nezadovoljstva. Odkar pa je bil storjen sklep, da se z regulacijo te ulice olepša okraj, vsi brez razlike strank odobravajo delo gerentskega sveta, ka'tj vrednote nepremičnin ob reguliranem delu se bodo močno dvignile V okraj pa se bo privabilo tudi mnoge druge, ki si bodo počeli postavljati zgradbe na parcelah, ki jih ie v našem kraju še nebroj na razpolago. Svet v tem okraju je suh in zdrav, in ker ie svet peščen, tudi najbolj prikladen za nove stavbe. u— Nagrajena dela na arhitektonski razstavi. Zadrugi stavbenikov in tesarskih mojstrov sta nagradili najboljša dijaška dela na II. arhit. razstavi s skupno svoto 1000 dinarjev. Nagrajeni so bili sledeči absolventa in dijaki: Mesar 400 Din. Bezlaj 300 Din, Lah 200 Din in Zrimšek 100 Din. S tem darom sta navedeni zadrugi pokazali razumevanje za napredek tehniške srednje šole, za kar jima gre vsa hvala. Poleg navedene svote sta darovali še 900 Din za kritje stroškov, ki jih ie imel g. arh. Kregar s prireditvijo razstave. Razstava se zatvori v nedeljo 11. t. m. ob 6. popoldne. Občinstvu, ki si razstave še ni ogledalo, priporočamo, da to še pravočasno stori ter ne zamudi dane prilike. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se je v dobi od 1. do 7. aprila rodilo v Ljubljani 36 otrok (21 moškega, 15 ženskega spola), umrlo pa je 12 moških ta 16 žensk, skupaj torej 28 oseb in sicer 8 oseb za boleznijo na srcu. 3 za jetiko. 4 za osta-relosto, 2 za rakom. 2 za pljučnico 6 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. 2 osebi vsled smrtne nezgode. 1 oseba pa je ! izvršila samomor. Izmed umriih je 10 oseb j doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih 1 a— Pred komisijonalnim pregledom hiš v Mariboru. Kakor znano je začetkom letošnjega leta IzdaJ mestni magistrat razglas o komisijonalnem pregledu hiš v mestnem okolišu. V proglasu se poživljajo hišni posestniki, naj najkasne'ie do 1. maja odpravijo na svojih hišah vse nedostatke stavbno policijskega in sanitarnega značaja. Event. nedostatke, ki bi Hh potem roku ugotovila komisija, bo dala občina na stroške dotič-nega posestnika popraviti. Kljub temu, pa da je 1. maj že prav blizu in je v Mariboru malo da ne ni hiše, ki bi bila brez vseh nedo-statkov — pomisliti je treba, da se od začetka vojne pa do danes skoro niso izvrševala niikaka popravila — ni opažati, da bi se kaj popravljalo. Je sicer popolnoma razumljivo, da hišni posestniki pod pezo stanovanjskega zakona niso nič kaj voljni, izvrševati popravila, vendar pa lahko nastanejo o priliki komisijonelnega pregleda temu ali onemu velike sitnosti ln še nepotrebni stroški za komisijo. Ne gre pa tudi v tem slučaju za nikaka odpor hišnih posestnikov, pač pa si mnogi niso na jas nom, kaj bo napovedana komisija pravzaprav sploh zahtevala. Zato bi bilo na mestu, če bi mestni magistrat naknadno k svoječasni objavi razglasil vsaj glavne in najobširnejše nedostatke, da bi se mogli hišni posestniki ravnati. a— Novi ustanovniki Vodnikove družbe ▼ Mariboru. Poverjeniku dr. Heriču sta se prijavila kot ustanovnika g. narodni poslanec dr. Pivko ta Sokolska župa v Mariboru. a— Obrtni referat vrnjen mestn; občini. Za časa preobrata ie bilo mestni občini odvzetih več agend prenešenega delokroga, ki jih je izvrševala občina kot avtonomna oblast I. stopnje. Dočim so bile pozneje magistratu vrnjene večinoma vse agende, se je za obrtni referat razvil pravcati boj. Občinski svet je ponovno protestiral zopet kršitev mestne avtonomije ta zahteval obrtni referat nazaj, državna oblast pa je bržkone v nepoznavanju гагтет. zahtevo odklanjala Sedaj pa je bil končno vendarle dosežen sporazum ta te dni je pre;ela občina obvestilo. da bo zopet prevzela obrtne agende. Referat bo poverjen mag. svet. g. dr. Ro-došku in bo nastanjen obrtni oddelek v sedanjih prostorih »Marstana« in društva stanovanjskih naiemnikov. katerima so prostori že odpovedani in jih morata nemudoma izprazniti. S tem pa je obenem v polnem obsegu zopet vzpostavljena avtonomija mestne občine. URE za BIRMO F. ČUDEN Prešernova 1. S A. Kune, Lfnbliana ■ priporoča svojo bogato izbero S Sinih površnikov I za gospode »1 i po prav zmernih cenah. S jn«4B»m!»»'4»a»m»Mkom. - Vroča ljubezen, ljubosumnost in maščevanje v prekrasni zemlj, solnca. romanticn, Spa= ni ji. Prcdprodaja vstopnic vsak dan od 10. - pol 1. - Predstave sc vrše točno ob: 4., pol 6., pol 8.. 9. ELITNI KINO MATICA V LJUBLJANI loooosoeoooooo^^ jooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooot Filip Grléanski prétendent na francoski prestol, ki je 28. marca umrl v Palermu (zgoraj), in njegov bratranec, vojvoda GuiškL di številni izrezki iz časopisov, svetniške podobice ter izpiski iz svetega pisma Izrezki iz časopisov ne kažejo nobenega sledu, da bi se atentatorka družila ali imela kakršnekoli zveze, s sub-verzivnimi elementi. Vse, kar je bilo mogoče ugotoviti, je to, da je Gibsonova pazno zasledovala Mussolinijevo kre-tanjc, ker si je v izrezkih podčrtavala, da ne bi pozabila, kje lahko sreča ali vidi ministrskega predsednika. Beležila si je tudi mesta, kjer se je Mussolini mudi] ob izvestnih urah. V ostalem niso mogli najti oblasti nobenega obtežilnega dokumenta ali dokaza. ki bi pričal o tem, da je imela na-padalka natančno premišljen načrt. Prevladuje radi tega mnenje, da je Gibsonova ravnala, ko je streljala na Musso-linija, v histerični razburjenosti. Stroga zdravniška preiskava, kateri so policijski organi podvrgli atentatorico, je pokazala na dami več znakov očitne dege-neracije. Tako sta n. pr. njeni dve polovici obraza dokaj nesimetrični. Atentatorica ima na životu tudi več brazd, ka- Moi i ш raekei ш гпз№ io suh na zuDB naj si preskibi takoj sijajèn dežni plašč pri tvrdki Drago Schwab Ljubljana A. P. Čehov: Kolobocija Na koru stoji mežnar Otkulavin in drži med iztegnjenimi, mastnimi prsti obgriznjeno gosje pero. Majhno čelo mu je nabrano v gube. na nosu se poigravajo pege v vseh barvah, od rožnorde-če do temnomodre. Pred njim ležita na rdečih platnicah dva lističa. Na enem je zapisano »za zdravje«, na drugem »za mir in pokoj« in pod obema naslovoma se vrste imena ... Ob koru stoji majhna starka s culico na hrbtu. Z obraza ji odseva skrb. Zamislila se ie. »Koga dalje?« vpraša cerkovnik in se leno popraska za ušesom. »Hitreje misli, reva, drugače ne bom utegnil. Takoj začnem čitati uro.« »Takoj, očka . . . No, piši ... Za zdravje hlapcev božjih: Andreja in Darje z deco . . • Mitrija, spet Andreja. Antipa, Marje »Čakaj, ne hitro . . . Saj ne letiš za zajcem, vse boš lahko.* »Si napisal Marijo? No, zdajle Kin-la Gordeja, pred kratkim preminulega otroka Gerasima, Panteleja ... Ali si zapisal pokojnega Panteleja?« »Čakaj ... Ali je Pantelej umrl?« »Umrl. .vzdilme starka. »Kako pa potem ukažeš zapisati za zdravje?« se raizjezi cerkovnik, prečrta Panteleja in ga prenese na drugi listek. »Pa spet tudi . . . Govori pametno in ne mešaj! Koga še za mir in pokoj?« »Za mir in pokoj? Takoj . . . čakaj. No, piši . . . Ivana, Avdotjo. še Darjo, Jegora . . . Napiši . . . vojaka Za-•hara . . . Odkar je šel četrto leto služit, od takrat ni niti sluha . . . »Torej je umrl?« »Kdo bi vedel! Morda je umrl. morda je pa tudi živ . . . Piši ti . . .« »Kam nai ga pa zapišem? Če je, recimo. umrl, potem na mir in pokoj, ako je živ, potem na zdravje ... Pa naj vas človek razume!« »Hm! . . Ti ga napisi na oba listka, dragec, tam se bo pa videlo. Saj zanj je vseeno, če ga zapišeš tako ali tako: to je nebodigatreba, propalica ... Si zapisal? Zdajle za mir in pokoj Marka, Mevontija. Arine ... no. pa Kuz-me in Ane . . . bolehne Fedosje . . .« »Bolehno Fedosjo za mir in pokoj?!« »Mene za mir in pokoj? Ali si znorel ali kaj?«^ »Fej! Štorklja, zmešala si me! Če še nisi umrla, reci, da še nisi umrla, ne oa da lažeš v za mir in pokoj- Ti me- šaš! Zdaj se naj pa jaz motim s Fedosjo in pišem na drugo mesto . . . ves list sem zmazal! Poslušaj, ti bom prečital ... Za zdravje Andreja. Darje z deco. vnovič Andreja, Antipija, Marije, Kirila. pred kratkim preminulega otroka Ger . . Čakaj, kako je pa ta Gerasim prišel sem? Pred kratkim preminuli, pa kar — za zdravje! Nak, zmešala si me. reva! Bog s tabo. čisto zmešala!« Cerkovnik maje z glavo, prečrta Gerasima in ga prenese na oddelek za mir in pokoj. »Poslušaj! Za zdravje Marije, Kirila, vojaka Zaharija . . . Koga še?« »Ali si Avdotjo zapisal?« »Avdotjo? Hm! ... Avdotjo . . . Jevdokijo . . .« pregleduje mežnar oba listka. »Spominjam se. pisal sem jo, zdaj pa zlomek vedi . . . nikakor ie ne morem najti ... Tu je! Za mir in pokoj je zapisana!« »Avdotja za mir in pokoj«? se začudi starka. »Še leta dni ni, kar se je omožila, pa že kličeš smrt na njo! Vidiš sam mešaš, srček, pa se jeziš name. Pobožno piši, če boš pa imel v srcu jezo, bo hudoba vesela. To te hudoba zavaja in meša . . »Čakaj, ne moti . . .« Cerkovnik namrši obrvi pomisli in Avdotjo na listku za mir in pokoj počasi prečrta. Pero pri črki »d« zacvili in napravi veliko packo. Cerkovnik je v zadregi in se praska po vratu. »Avdotjo torej proč odtod . . .« mrmra potrto: »in jo zapisati tja . . . Prav? Čakaj? ... Če jo tia, potem bo za zdravje, če pa sem, potem za mir in pokoj . . Čisto je zmešala, bab-nica! In še tega vojaka Zaharija je pri-teplo sem . . . Zlomek ga je dal . . .« Nič se ne spoznam! Znova bom moral.« Cerkovnik seže v omaro in vzame osminko čiste pole. -Izpusti Zaharijo, če je tako . . .« reče starka. >Pa Bog ž njim. izpusti.« »Molči!« Cerkovnik počasi pomoči pero in prepiše z obeli papirčkov imena na novi listek. »Vse jih bom napisal na kup,« pravi, »ti pa nesi očetu dijakonu. Naj dija-kpn sam razloči, kdo je tukaj živ in kdo je mrtev: on se je učil v seminarju. jaz se pa v takih stvareh prav nič ne spoznam ... če me takoj ubijete.« Starka vzame listek, da cerkovniku zastarelo poldrugo kopejko in odstopi-ca k oltarju. (Prev. S. K.) tere izvirajo od ran. katere je prebolela ob različnih prilikah. Tudi informacije o življenju Gibsono-ve vedo povedati le to, da je napadalka rada hodila v cerkev in da je tudi večkrat obiskovala delavske družine. Oblasti skušajo to dejstvo spraviti v dejstvo z rovarenjem, stvar pa najbrže ne bo držala. Kolikor se lahko ugotovi, so bili ti obiski samo človekoljubnega značaja. Zanimivejši so podatki vseučiliške-ga profesorja, jurista Ambrosinija, ki sc je iavil na rimski kvesturi ter je povedal. da ga je pred kratkim obiskal gospod, ki se mu je predstavil za Viljema Gibsona ter je z njim razpravljal o tem. če bi bilo možno njegovo sestro internirati v kakem sanatoriju. Ambrosini mu je odvrnil, da italijanski zakon ne predvideva takih mer, nakar mu je tujec pustil vizitko ter se poslovil. Kakor znano, predvideva zakon za obrambo Mussolinija posebne določbe. Kdor podvzame kakršenkoli poizkus proti življenju Mussolinija, je kaznovan z najmanj 15 leti ječe in ga pošljejo v kazemate. Ni dvoma, da bo sodišče sodilo Gibsonovo kljub olajševalni okoliščini histerije in sličnega po strogem zakonu in da bo atentatorica drago plačala to, kar je skušala izvesti v ekscen-tričnem napadu._ Najdbe iz ledene dobe v Demanovi Praška vlada je nedavno poslala na Slovaško, v Demanovo, ekspedicijo učenjakov pod vodstvom muzejskega konservatorja Al. Krala. Ekspedicija je imela nalogo preiskati podzemske votline, ki ležijo pri vhodu v dolino Dema nove. Strokovnjaki so naloženo jim delo izvršili in sedaj poročajo listi o njihovih naravnost senzacijonalnih najdbah. V podzemskih votlinah so.se našli važni ostanki starodavnih časov. Nekateri predmeti izvirajo bržkone iz tridesetih let 18. in 19. stoletja in pričajo, da so bile te votline nekoč pozorišče važnih pripetljajev. V njih so se našli ostanki srpov, kos, mečev in kristalnih vaz. Stene so popisane z čudnimi napisi, ki bodo nudili starinoslovcem še mnogo zanimivega gradiva za proučevanje. Nadalje se je odkrila strokovnjakom nova, doslej popolnoma neznana votlina, ki je 25 metrov globoka, njene stene pa so pokrite s čudovitim črnim liša-jem in mahom. Pri vhodu v votlino je videti dve jezeri. Na obali enega jezera so se našle kosti živali, ki so prebivale pod zemljo v davnih starih časih. Raziskovalce je tudi presenetil ogromen stalagmit, ki je sicer edini v celem tem podzemskem kraljestvu, a ie baš radi tega čaroben in brez primere. Dviga se kakor ogromna sveča kvišku in končuje malo pod stropom. Skozi jamo žuborijo potočki, a križem votline ležijo razmetane kosti in rebra, ki utegnejo biti od zveri mačjega plemena, od votlinskih levov in leopardov. Rezultati ekspedicije so kajpada vzbudili povsod velikansko zanimanje, češkoslovaška republika je s temi odkritji pridobila doslej neznane naravne zaklade. Privlačnost te slovaške pokrajine pa bo postala baš s temi odkritji še večja in bo vabila v lepo deželo poleg češkoslovaških državljanov tudi tujce iz inozemstva. Restavracija na stolpu V Berlinu bodo meseca avgusta letošnjega leta dogradili na oddajnem stolpu za brezžčno telegratijo dva restavranta. To drzno, velikopotezno idejo ie zasnoval berlinski sejmski urad, ki jo bo tudi financiral skupno z »Zvezo nemške radio-industrije . V višini 50 mer.rov bo zgrajen prv re-stavrant, ki bo imel prostora za 250 ljudi. Stene bodo opremljene z mogočnimi kn; tako, da bo imel vsak gost veličasten razgled na vse štiri strani. Na vzhodu in severu bo ležal pred nitm ogromni Berlin, na jugu in zapadu pa Havelska jezera in predmestje Potsdam in Spandau. Pod restavracijo je projektirana kuhinja. Vzpenjača. v koji oo prostora za 12 ljudi, b , obiskovalce potegnila do vrha stolpa. Tu zgoraj, v višini 130 metrov, bo urejena druga restavracija. V njej bo našlo prostora 50 ljudi. Razgled ' z zgornje resi avrae je bo seveda še neprimerno veli-častnejši kakor s spodnje. Načrte za obe restavraciji je izdelal berlinski pr :fesor Strairmers, gradbo pa vod, gradbeni svetnih Heil'genthal. Vsa dela bodo, kakor omenjeno .dovršena že do avgusta t. 1. Sport Nadaljevanje prv. nogom. tekem Jutri, v nedeljo 11. t. m. se bodo nada« Ijevale prv. nogom. tekme ljubljanskega okrožja. V tem icolu nastopijo po trije pa. r; poleg rezervnih moštev. Brezdvomno bo najzanimivejša in interesantna tekma med SK Slovan in 2SK Hermes. V slučaju zma« ge poslednjega, bo Slovan padel iz II. mesta medtem, ko si bo Hermes okrepil svojo po» zicijo v prv. tabeli. Nadalje nastopi SK Jadran proti SK Sla» vija, katera se je v zadnjem času vidno po» pravila. Prav gotovo bo nudila tudi svoje« mu tehnično in taktično boljšemu nasproti oiku močan odpor. SK Ilirija absolvira prv. tekmo s SK Svo« boda. Tudi Svoboda je v početku sezone pokazala napredek, toda v zadnjem času njeno moštvo oči vidno zanemarja prepo» trebni trening. Vse tekme se odigrajo na igrišču SK. ffi» rije in sicer v sledečem redu: Predpoldne ob 10-30 SK Ilirija : SK Svoboda, popoldne ob 13. uri SK Slovan rez. : 2SK Hermes rez. ob 14.45 SK Jadran : SK Slavija in ob 16.30 SK Slovan : ŽSK Hermes. Službene objave LNP, (Seja p. o. dne 7. IV. 1926.) Razveljavlja se verifikacija igr. Jereba Slavka za SK Svoboda s pravom takojšnje« ga nastopa z dne 31. III. 1926. ker se je ugo» tovilo, da je nastopil v prv. tekmi za SK Slo van ter se verificira za SK Svobodo v Lj. s pravom nastopa dne 31. IX. 1926. Verifici» rajo se igrači: Seden Ivan za ŽSK Hermes; Korže Danijel za ASK Primorje, oba s pravom nastopa dne 15. IV. 1926., ter igr. Dramičanin Miodrag za ASK Primorje s pravom nastopa dne 7. X. 1926. Klubi, ki niso radi neugodnega vremena odbrali določenih tekem, se pozivajo, da pošljejo na prihodnjo sejo p. o. po enega delegata. Prizadeti se bodo ob sklicanju se« je poimensko pozvali. V nedeljo dne 11. IV. 1926. določene prv. tekme se odigrajo na igrišču SK Ilirije po nastopnem redu: SK Ilirija : SK Svoboda ob 10.30: ŽSK Hermes rez. : SK Slovan rez. ob 13.. SK Slavija : SK Jadran ob 14.45 in ŽSK Hermes : SK Slovan ob 16.30. Rediteljsko službo LNP vršijo 11. IV. 26. dopoldne g. Malovrh nadz. nad red. in blag. službo, popoldne <• Bucik nadz. nad blag. službo in gg. Dorčec in Matjašič nadz nad red službo. Tajnik II. (Seja u. o. dne 7. IV. 1926.) Vzame se na znanje ln odobri postavo moštva Ljubljane, ki nastopi v nedeljo dne 11. t. m. v Celju. Vzame se na znanje: dopis JNS št. 1263 25*26 z dne 31. III. 1926 in dopis SK Slavi je št. 47*26 z dne 1. IV. 1926. Dovoljuje se na prošnjo z dne 31. HI. 1926 nastopanje v prijateijskih in mednarod cih tekmah na bazi § 10 spi. pr. JNS igral« cem Saleker, Stožir in Regner, vsi Atletik SK, Celje. Sporoča se vsem klubom LNP«a, da so došli novi pravilniki in pravila, sprejeta na izredni glav. skupščini JNS*a dne 28. febru« arja t. 1., kar stane komad 10 Din. Vsakemu klubu bo LNP. poslal po 1 izvod ter g%bo obremenil z 10 Din. — Tainik I. Jugoslovensko-avstrijska alpska vožnja Avtoklub je o avstrijsko« jugoslovenski alpski vožnji dal našemu poročevalcu sle» deča pojasnila: Potek vožnje po jugosloveasfceni ozemlju še ni točno določen. Sigurna pa je proga Ljubelj » Ljubljana, Novo mesto, Krška vas Zidani most, Celje, Maribor, Ptuj, Varaž» din, Zagreb, Za motocikliste je proga ne» koliko drugačna, in sicer vodi iz Ljubljane na Vransko. Celje, Rogaška Slatina, Krapi» na v Zagreb. Kakor na avstrijski progi so postavljeni kontrolni organi dirkalnega vodstva na pro« gi, in sicer tako, da pregledajo vsak stroj na Parksprostoru; vrhutega bosta na vsaki progi eden ali dva kontrolorja, ki oosta pa» žila na to, ali tečejo vozovi s prcdp:sano hitrostjo. Prekomerna hitrost bo toler rana, ob zamudi 5 minut se pa voz diskvalificira in se izloči od vožnje sploh. Vozovi so plombirani na vseh važnih de» lih, namreč: Hladič, motorni krov, spojka, vsi dohodi do motorja, n. pr. dohod od spodaj; ravnotako so plombirana kolesa; menjati je dovoljeno med- vožnjo Ie pnev» matike. Plombiran bo nadalje diferencijal oziroma vsi dohodi do kardanske osi. Za zamenjavanje sveč bo na razpolago dnev» no 5 minut. Sveče se zamenjujejo v prisot» nosti kontrolnega organa, ki pazi, da se vo» zač ne prime drugega dela ob motorju. Vožnja je mišljena kot preizkušnja vztraj nosti, akceleracije, penjanja, preizkušnja zavor in preizkušnja vzdržljivosti voza. Hitrostna preizkušnja se vrši v Lancia» Allé z letečim startom, kjer se vsak voz po» samezno stopa. Penjanje na Katschbergu, vzdržljivost pa na 50 km dolgi izbrano sla« bi cesti v Jugoslaviji. Akceleracijska zmožnost bo preizkušena tako, da startajo vozovi iz mirujočega sta« nja in da se pregleda po 600 metrih zaleta, koliko brzino so dosegli. Potem sledi preiz« kušnja zavor, na ta način, da voz zavre iz najvišje brzine, odmeri se nato v kolikem času in na kako razdaljo se je voz ustavil. Vzrok, da so propozicije prišle v javnost tako pozno je ta, da je avstrijski avtoklub bil v pregovorih z nemškimi klubi, ki mu pa niso mogli nuditi tolikr ugodnosti, da bi mogel pristati na vožnjo preko Nemčije. Predvsem so odklanjali prijave francoskih in ameriških strojev. Službene objave LLAP. Ponovno opo» zarjamo klube, da se vrši danes ob 20. uri redni občni zbor LLAP. v damski sobi ka» varne Emona s sledečim dnevnim redom: 1. Sprememba pravil; 2. Overovljenje zapisni« ka zadnje redne glavne skupščine; 3. Poro» čilo tajnika; 4. Poročilo blagajnika; 5. Po» ročilo nadzorstvenega odbora; 6. Podelitev absolutorija staremu odboru; 7. Volitev no« vega odbora; 8. Odločanje o podsavezni imovini; 9. Proračun za tekoče leto; 10. Pred logi in prizivi članov LLAP. 11. Določitev prispevkov in kvote od prireditev članov, 12. Določitev službenega glasila; 13. Dolo» čitev dneva in mesta podsaveznega prven» stva; 14. Slučajnosti. Predlog upr. odbora, da se generalna debata o poročilih vrši pred točko: «poročilo nadzorstvenega odbora». V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro po» zneje druga glavna skupščina brez ozira na število prisotnih članov z istim dnevnim re» dom. Glasovalno pravico imajo klubi, ki so glasom § 9. pravil JLAS«a, § 14. tekmov. pra« vilnika jLAS»a, sklepa izredne glavne skup» ščine JLASa, 26. IV. 1925 in redne glavne skupščine LLAP 7. dne 7. III. izpolnili vse pogoje po imenovanih določilih. Vsak klub ima pravico prisostvovati glavni skupščini LLAP z dvema delegatoma od katerih ima eden glasovalno, drugi posvetovalno pravi» co. Opozarjajo se klubi, da pravočasno po» ravnajo zaostale denarne obveznosti pri podsavezni blagajničarki ge. Pajničevi, Sod» na ul. 4/1., ker sicer ne bodo imeli na obč» nem zboru glasovalne pravice. To lahko storijo še pred otvoritvijo glavne skupšči» ne. Denarne obveznosti klubov napram L. L. A. P. so sledeče: ASK Primorje: 320 Din, Ilirija 200 Din, Jadran 200 Din, Hermes 200 Din, Maribor 100 Din, Ptuj 60 Din, Rapid 185 Din, Celje 130 Din. LLAP. Prvenstvena hazena tekma med Ateno in Primorjem V nedeljo, 11. t. m. se vrši na prostoru društva «Atena» ob 11. dopol» dne prvenstvena tekma, ki obeta biti zelo zanimiva. Družina Primorja je dokazala v zadnjih srečanjih toliko agilne požrtvoval» nosti, da postaja resen konkurent za le» tošnje prvenstvo. Ob 10. se vrši na istem prostoru tekma med obema rezervama. Športni klub v Tržiču vabi vse športni» ke in turiste v svoj gorski raj, kjer bomo s skupnim delom dvignili materijelno kot moralno stanje našega mladega kluba. V svrho zbližanja priredi klub prvo veliko športno veselico, ki se vrši dne 10. t m. ob 20. uri zvečer v predilniški dvorani. Na prireditvi sodelu'e polnoštevilna godba že» lezničarjev iz Ljubljane. Za zabavo, jedila in pijačo bo izvrstno preskrbljeno. Ker je drugi dan izlet na pogorje Košute, bo vsem turistom in športnikom dana lepa prilož« nost uživati aprilsko solnce. V upanju na obilno udeležbo vseh športnih in turistov» skih krogov kličemo športni zdravol — Od» bor. S. K. Ilirija pozivlje svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži veselice športnega kluba v Tržiču dne 10. in izleta ra Košuto dne 11. t. m. Pomagajte s svojo udeležbo propagirati naš sport v Tržiču, zlasti ker je dobiček prireditve namenjen za ureditev športnega prostora v Tržiču. SK Ilirije nogometna sekcija. Jutri, v nedeljo ob 10. uri prvenstvena tekma s Svo» bodo: sestava moštva razvidna na deski v garderobi. — Juniorji igrajo ob ugodnem vremenu jutri v Zg. Šiški proti Panoniji ob 15. uri. Sestava moštva se določi na sestan« ku juniorske skupine danes ob 18. uri; ob« enem trening juniorske skupine. — Načel» nik. ASK. Primorje rez. : SK. Krakovo. V nedeljo, dne 11. t. m. odigrata navedena kluba prijateljsko trening»tekmo. ASK Pri« morje bo v tej tekmi preiskušal nekatere svoje nove igrače, ki so pri treningih poka» zali lep napredek Tekma se vrši na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, ter prične ob 15. uri. Upravnemu odboru ASK Primorje. Da« nes v soboto 10. aprila točno ob 18. seja upravnega odbora z obvezno prisotnostjo načelnikov v ki bovem tajništvu. — Pred» sednik. ASK. Primorje (hazena sekcija). V ne« del jo 11. t m. odigra prva družina in rezer» va prvenstveno tekmo proti TKD Atena na igrišču Atene, Tivoli. Tekma rezerv se vr» ši ob 10. uri, prvih družin ob 11. uri. Re» zerva nastopi v črnih, prva družina v črno» belih dresih. Sledeče igralke morajo biti točno in najpozneje ob 9.45 uri na igrišču: Kaiser, Podboj II., Modic Julka, Čergonja, Kačič I in II, Treo, Vivod, ob 10.45 uri Krisch, Jan gaj, Kump, Prekuh, Podboj I., Vidic, Pire. — Trener. DFC v naši državi. Praški DFC priredi meseca maja turnejo po naši državi, in si« cer 8. in 9. maja v Zagrebu proti Gradjan« skemu, 11. maja v Novem Sadu, 13. maja v Subotici in 16. maja proti BSK. v Beo» gradu. Hakoah v Parizu. Na svojem potova« nju v Ameriko je dunajska Hakoah igrala v Parizu proti Red Star ter zmagala z 10 : 4 (5 : 2). Tekma se je pričela ob 9. zvečer ter se je vršila pri umetni svetlobi. Nov odbor Jugoslov. tenis saveza. Na zadnji glavni skupščini Jugoslov. tenis sa» veza je bil izvoljen sledeči odbor: pred« sednik Hinko Wiirth. podpredsednik dr. Stevo Hadži, I. tajnik dr. Oton Heinf, II. tajnik Ivo Cegur, blagajnik dr. Stevo Ul» manskv, odborniki A. Dembič, dr. VI. Va« ričak, I. Balas (Vel Bečkerek), dr. Oskar Mohr (Karlovac), dr. St. Muačevič (Osijek), M. Nedič (Beograd), Roman Oberlindtner (Ptuj), prof. Mirko Seunig (Ljubljana) in Radovan Šepec (Maribor). Bivši tajnik Hakoah obsojen. Včeraj v petek je bila zaključena razprava proti biv» šemu tajniku spotnega kluba Hakoah Be» nu Lazarusu, ki je bil obtožen goljufije z vstopnicami, pri kateri je bil Lazarus ob» sojen, ker je bilo dokazano, da je oškodo« val klub za 1500 šilingov, na pet mesecev ječe. Sokol Občni zbor Jugoslovenske Sokolske Matice se je vršil v sredo, dne 31. marca v pro» štorih Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Ljubljani. Otvoril ga je predsednik na» čelstva br. dr. Milan Šubic, ki je konstatiral sklepčnost in pozdravil navzoče. Za zapisni« кагјз je imenoval br. šebenika, za overova« telja pa hr. Bajžlja in Ribnikarja. V svojem nagovoru je omenjal, da se splošno nezani» manje za tisk pozna tudi v sokolskih vr» si ah. kar povzroča tudi pri Matici slab na» predek, ker se knjige, ki jih je založila. Matica, prerr^Io razpečajo Ker Matica še nima velikega kapitala, potrebnega za založ» bo novih edicij, zato je njeno delovanje precej omejeno. Ako bi se založene knjige hitro razprodale, bi bilo obratne glavnice dovolj na razpolago. Veselo znamenje za Matico pa jc, da se je v preteklem letu pri« glasilo precejšnje število novih članov. V kratkem izide Sokolska pesmarica, ki jo bo založila Matica in če se poereči hitra raz* prodaja, bo dala Matica v tisk predavanja, ki so že pripravljena v rokopisu. Predsednik se je zahvalil tako dnevnemu, какот tudi sokolskemu časopisju, ki je stalo Matici vselej ob strani in jo podpiralo s propagand nim čtivom. Tajniško poročilo je podal tajnik br. Še. benik. Poročal je o delu Matice, ki je v pretekli dobi založila dve knjigi, in sicer «Vežbe za deco» in «Slovarček telovadnih izrazov», ki se pa žal slabo prodajata, če» tudi sta za sokolske tehnične delavce obe knjigi jako potrebni in konstni. V tisku sc nahaja Sokolska pesmarica, ki bo obsegala 26 sokolskih in domorodnih pesmi. Pesma» rico je pripravil za tisk br. Juvanc in bo do konca aprila natisnjena. Med letom je pri« stopilo 77 novih članov s 132 deleži, kar znači, da se Sokolstvo zanima za Matico. Br. Parzer je poročal o blagajniškem po» slovanju in podal točno poročilo o dohod» kih, izdatkih in o premoženju. Čisti doho« dek preteklega leta znaša le 1773 Din, pre« moženje pa je naloženo v knjigah. V imenu nadzorstvenega sveta je poro» čal br. Leon Franke. Ker se je delo Matice razširilo, bo treba uvesti dvojno knjigo» vodstvo od početka 1. 1926. Predlaga, da občni zbor izreče upravnemu odboru abso» lutorij, kar je bilo soglasno sprejeto. Na njegov predlog se sklene, da se čisti dobi» ček preteklega leta pripiše rezervnemu skla« du, ki bo s tem narasel na 5674 Din. Pri volitvah so bil' izvoljeni v načelstvo: za predsednika br. dr. Krejči, njegov na« mestnik br. dr. šubic. tajnik br. Rode, bla« gajnik br. Pavzer, odborniki: Breznik, Fux, Dev, Jeras in Štrukelj, v nadzorstvo pa brat« je: Fegic, Franke in Ribnikar. Pri slučajnostih se je razmotrivalo, kako povzdigniti prodajo založenih knjig, ter so se novemu odboru dala navodila v tem po» gledu. Predsednik se je zahvalil odstopiv» šemu br. Šebeniku za vzorno delovanje, ki je opravljal tajniške posle od ustanovitve Matice. Br. Gan,I se je zahvalil tudi br. predsedniku za njegov trud, nakar je bil občni zbor zaključen. Telovadno društvo Sokol II. priredi v nedelo 11. t. m. ob pol 11. dop. v telovad» niči na realki predavanje: Pomen Sv. Cirila m Metoda za slovenstvo. Predava univerzi» tetni asistent brat dr. Kolarič. Udeležba za članstvo obvezna! Vsem bratskim društvom Sokolske iu« pe Maribor. Pozivamo vsa br. društva naše župe, da nam nemudoma pošljejo določene prispevke za mednarodno tekmo v Lyonu. Starešinstvo Sokolske župe v Mariboru. Ali - že - veš, da dobiš najceneje in najboljše kuhinjsko posodo le pri tvrdki Stanko Florlnnčlč » trgovina z železnino Ljubljana Sv. Petra o. 35. Г" Jtamilo Saunig Olga Skodlar poročena Soriea Cjubljana 3111 a ENGELBERT HRIBERNIK ing, MARA LOŽARJEVA poročena na veliko nedeljo Spodnja ŠiSka. Prodaja. V konkurzu protokoliTane tvrdke ?rece & Plahuta, trgovine s špecerijskim, rolonijalnim blagom in delikatesami v Celiu, se proda vse v inventurnem za )isniku okrožnega sodišča v Celju z ne 8. in 9. marca 1926 S 4/26/5 popisano b ago skupno najboljšemu ponudniku. Cenilna vrednost Din 44 000 Din. Zadevne pismene ponudbe je poslati podpisanemu konkurznemu oskrbniku naipozneje do 19. aprila 1926 Kupec, katerega ponudba se bo sprejela, mora plačati kupnino v dveh dneh po sprejemu niegove ponudbe, o čemer )o takoj obveščen po poteku ponud benesja roka. Ponudnikom je inventurni zapisnik na razpolago pri podpisanem konkurznem oskrbniku. B ago je na ogled vsak delavnik predpoldne. 3108 a Dr. Josip Угебко, odvetnik v Celju kot upravnik konkurzne mase. Zadnja moda t« ažur tn enttaru cipkt v perilu -Ugodne nizke cene pri. TONI JAGEtt-CERNÙ, L tub Irana. Dvorni trg 1 122a lz gozdov veleposestv? Tbnro v Radovljici so odda : potom pismenih ponudb približno 600 m3 mehkega porabnega lesa, polomljenega od vetra. Natančnejši pogoji so na vpogled pri podpisanem kakor tudi pri upravi v Guštanju. Ponudbe je poslati do 25. t. m. do 12. opoldne. • Gozdni naravi grad Bavoe pošta Guštanf, Slovenija. Шпдоо ûMïïn v RaMiti. ПГ1 «»»»»« I r»mr .U 111 vsake vrste moderne transportne naprave železne konstrukcije dobavlja naiceneje k« 1901-3 „Alat" 1L tvorni» vagoneta ZAGREB, Na Kanalu 10 — Telefon 24—50 овоаоасзаоаовоаовсзасз o VESELJE I 0 vsakega knjigovodje so lepo ■ g in pregledno črtane poslov- 2 ■ ne knjige v trpežni vezavi, 0 ■ ki lih Udelnie 43 a_vi Q 1 Kfl JI&Q VEZNICA K. T. D J LJUBL* o ■ KOPITARJEVA ULICA 6./1I. П RENAULT automobili osebni in tovorni vseh velikosti danes neprekosljivL Zastopstvo za Slovenijo A. LAMPRET, Ljubljana, Dunajska cesta 22 Pe! let oMojete, zelo dobro uspevajoče indastrlisko podjetje v večjem prijaznem mestu Slovenije sprejme ! družabnika v svrho izplačila dedičev umrlega družabnika. Potreben je kapital 250 do 300 tisoč Din. — Osebno sodelovanje ni pogoj. — Cenjene ponudbe je poslati pod „Industrija 300" na upravo Jutra. Mdor oglašuje» ta napreduje! POZOR 115 žonlnl In nevesto! Žimnice matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, tapetnik Krekov trg štev. 7 pnlei Mpctncea f^oma) Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Irezolačen pouk. 15-Ietna garancija Telefon št. 980. пз Za izraženo sožalje povodom smrti naše nepozabne Lote Papež kakor tudi za krasno cvetje in čaščeče spremstvo vsem najiskrenejša zahvala. V Ljubljani, 6. aprila 1926. Žalujoči ostali. 3118a I 3 09 a Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš srčnoljubhem soprog, dobri oče, stari oče, gospod luan IHaš nadspre vodnik dri. železnice dne 8 aprila 1926. ob nol 22. uri nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 10. aprila ob 17. uri 12 hiše žalosti, Zelena jama 111, na pokopališče k Sv Križu. Prosi se tihega sožalja. L|nbl|ana, 9. aprila 1926 Žalujoča rodbina in sorodniki. 1010»0«0«1~1»г-1»|—>■<—>■<—>■<—> ■«■впнапваааа proda na stoječem mestna občina Novo mesto iz svojega okoli 1 km od kolodvora v Novem mestu oddaljenega gozda Smreke merilo pribl žno 1224 m3 in borovci približno 129 m3. Prodaja se potom javne dražbe, ki se vrši v nedeljo 18. aprila 11. ob desetih dopoldne v pisarni mestnega županstva Do istega dne m ure vlože lahko kupci tudi pismene ponudbe. Vsak ponudnik mora položiti 10 % varščino. Dražbeni pogoji in seznam mere dreves sta na razpolago in vpogled v občinski pisarni, kjer si lih lahko vsak interesent pogleda. Smreke in borovci se razkažejo po občinskem logarju v gozdu Županst o mestne občine Novo mesto 3105 a dne 8. anrila 1926. tndi začetnika, sprejme notar Otmar Oolob v Kozjem. 30853 Ravnatelj večjega Industrijskega podjetja, s tehn. in komercijalno prakso — jugoslov. državljan — želi prevzeti vodstvo večjega podjetja za apno — ali pa vodja filijalke kakršnekoli branže — ev tudi vodja filijalk za cement I" apno. Reflektira se samo na stalno mesto Podjetja ali tvrdke — katere želijo Imeti dobro ta pridno moč — naj izvolijo pisati na: Aloma Company. Ljubljana Cankarjevo nabrežje 1, pod Šifro »ravnatelj.» iTumnii 1 a luuaaxanmna-axi s perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika po možnosti tudi hrvaškega, stenografije In strojepisja iSCO 3089a veliko trgovsko podjetje za takojšni nastop. — Ponudbe z navedbo 4 referenc naj se pošlje na Zagreb, I. poštanaki pretlnac 208. L. Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg IS irdelovatslj dežnikov N« drobeoi Nt (tebeiol Zaloga aprettajalnlh pfcilo Stari d (UM n orane sreobûajo. 04287303 Gaston Lertn^c: M Prikazen v Operi Cim bolj se ji je bližal, tem pobožneje se je spominjal zgodbe male švedske pevke. Živel je nekoč v trsu blizu Upsale kmet s svojo družino. Med tednom je obdeloval zemljo, ob nedeljah pa je pel na koru. Ta kmet je imel hčerkico, ki jo je naučil glasbenih znamenj, še predno je znala čitatL Oče Daaé je bil velik glasbenik, ne da bi se morda tega sam zavedal. Igral je na gosli in veljal je za najboljšega godca v celi Skandinaviji. Njegov sloves se je raznesel daleč na okoli in vedno so se obračali nanj, da zasuče parom pete na svetbah ln gostijah. Mrtvoudna mati Daaé je umrla v Kristininem šestem letu. Oče, ki je ljubil samo hčerko in glasbo, je prodal takoj svoj kos zemlje in se je napotil iskat slave v Upsalo. Našel pa je tam le bedo. Vrnil se je torej na kmete in je hodeč od sejma do sejma, godel svoje Skandinavske napeve. Dete, ki nikoli ni šlo od njega, ga je zamaknjeno poslušalo ali pa ga je spremljalo pojoč. Nekoč ju je slišal na sejmu v Limbyju profesor Valerius in ju je odvedel v Oothenburg. Zatrjeval je, da je oče prvi goslar sveta in da tiči v hčerki velika umetnica. Poskrbel je za otrokovo vzgojo in pouk. Povsod je za-divila ljudi s svojo lepoto in milino. Napredovala je naglo. Profesor Valerius in njegova žena sta se morala medtem preseliti v Francijo. Vzela sta s seboj tudi Kristino in očeta. Mama Valerius je ravnala s Kristino kot z lastno hčerjo. Stari pa je začel od domotožja hirati. V Parizu ni nikoli zapustil stanovanja. Živel je v sanjah, ki jih je klical s svojo vijolino. Po cele ure se je zapiral s hčerko v sobo in čuti ga je bilo, kako gode in poje tiho, tiho. Včasih ju je prišla poslušat mama Valerius za vrata, vzdihnila je globoko, si otrla solzo in se vrnila po prstih. Tudi njo je vleklo pod skandinavsko nebo. Očetu Daaéju se je nekaj zboljšalo, ko je šla cela družina letovat v Perros-Guirec, tedaj Parižanom še skoro neznani kotiček v Bre-tanji. Močno je ljubil morje te dežele, češ da ima isto barvo kot tam gori in često mu je na produ godel svoje najotožnejše napeve, trdeč, da je morje utihnilo, da ga posluša. Potem je tako moledoval mamo Valerius, da je pristala na nov domislek nekdanjega sejmskega godca. V času proščenj, vaških veselic in plesov je odhajal kot nekoč s svojo vijolino in imel je pravico jemati s seboj hčerko za teden dni. Niso se ju naveličali poslušati. Prinašala sta za celo leto harmonijo v zadnjo vasico, ponoči sta spala po skednjih, ker stari ni maral prenočevati v krčmah, stiskajoč se na slami Kot one čase. ko sta bila še tako revna na Švedskem. Zdaj sta bila prav dostojno oblečena, branila sta se soldov, ki so jima jih ponujali, in nista pobirala darov. Ljudem okoli nju je bilo docela nerazumljivo obnašanje tega goslarja, ki se potika po svetu s tem zalim dekletcem, ki je pelo kot angel v raju. Sledili so jima iz vasi v vas. Nekega dne je šel za njo mestni deček z vzgojiteljico, ker se ni mogel ločiti od dekliča, ki ga je prikoval njen sladki in čisti glas. Tako so dospeli do obrežja ob malem zalivu, ki mu še danes pravijo Trestrau. V tistih časih ni bilo na tem kraju nič drugega razen neba, morja in zlate obale. Pihal je močan veter, ki je odnesel Kristini ko-preno v morje. Kristina je kriknila in iztegnila roke, toda koprena je bila že v valovih. Kristina je zaslišala glas, ki je rekel: »Ne vznemirjajte se, gospodična, že grem po kopreno!« In videla je malega dečka, ki je tekel, tekel navzlic kričanju in ogorčenim ugovorom črno oblečene dame. Deček je stopil v morje oblečen in ji prinesel kopreno. Deček in koprena sta bila taka, da je bilo joj! Dama v črnem se ni mogla pomiriti, Kristina se je smejala od vsega srca in je objela malega dečka. Bil je vikont Raoul de Chagny. Stanoval je tedaj s svojo teto v Lannionu. Odslej sta se cclo poletje videla vsak dan s Kristino in sta se igrala skupaj. Na tetino prošnjo in po posredovanju profesorja Valeriusa je dobričina Daaé privolil, da uči mladega vikonta gosli. Tako je vzljubil Raoul iste napeve, ki so bili očarali Kristinino detinstvo. Imela sta enako sanjavo, tiho dušico. Všeč so jima bile samo zgodbe, stare bretonske pripovedke in juna glavna igra je bila, da sta jih hodila prosit pred hišne prage kot dva berača. »Gospa ali ljubi gospod, ali nama hočete pripovedovati povest?« Seveda sta zmerom kaj zvedela. Katera bretonska babica še ni vsaj enkrat v življenju videla, kako plešejo v mesečini na resju korrigani? Njun največji praznik pa je bil, kadar je v somraku, v veliki večerni tišini, ko je solnce zatonilo v morju, prisedel k njima ob cesti oče Daaé in jima potihoma, kot da noče plašiti prikazni, ki jih je priklical, pripovedoval lepe, sladke ali grozne pravljice severnih dežel. Včasih je bilo lepo ko Andersenove bajke, včasih pa žalostno kot spevi velikega pesnika Runeberga. Kadar je utihnil, sta ga otroka silila: »Se!« Ena zgodba je začenjala takole: »Sédel je kralj v ladjico na tihi in globoki vodi, ki se odpira ko* blesteče oko sredi norveških gor...« Druga pa se je pričela: »Mala Lota je mislila na vse in m mislila na nič. Kot poletna ptička je plavala v zlatih solčnih žarkih s pomladnim vencem na plavih kodrih. Njena duša je bila tako svetla, tako modra kot njen pogled. Božala je mamico, bila je zvesta svoji punčki, močno je pazila na svoje krilo, na svoje rdeče čeveljčke in na svojo vijolino. raje kot vse drugo pa je poslušala, ko je zaspala, angela glasbe.« Med pripovedovanjem dobričine je Raoul gledal Kristinine modre oči in zlate lase. Kristina pa je premišljevala, kako srečna je bila mala Lota, da je slišala angela glasbe, kadar je zaspala. Nobena zgodba očeta Daaéja ni bila brez angela glasbe in otroka sta ga neprestano spraševala o tem angelu. Oče Daaé je trdil, da vse velike glas benike vse velike umetnike vsaj enkrat v življenju obišče angel glasbe. Ta angel se včasih skloni nad njihovo zibelko, kot se je to zgodilo mali Loti, in odtod pride, da so čudežni otroci, ki godejo s šestimi leti boljše na gosli kot petdesetletni možje. Včasih pride angel mnogo pozneje, ker otroci niso pridni in se nočejo učiti glasbenih vaj in zanemarjajo glasbene lestvice. Včasih pa angela sploh ni, če nima človek čistega srca in mirne vesti. Angela nikdo ne vidi. toda izvoljene duše ga slišijo. Cesto se to zgodi v trenutkih, ko se najmanj nadejajo, kadar so žalostne in malodušne. Tedaj začuje uho nenadno nebeške speve, božanski glas in spominja se ga vse življenje. Kogar obišče angel, ta ostane kot vžgan. Prešine ga drhtenje, ki je neznano ostalim smrtnikom. In ne more se več dotakniti godala in ne odpreti ust k petju, ne da bi dajal zvoke, ki zasenčijo s svojo lepoto vsak drug človeški zvok. Kdor ne ve, da je take ljudi posetil angel, pravi da so to geniji. Kristinica je vprašala očeta, če je slišal angela. Toda Daaé je žalostno zmajal z glavo, nato je pogledal svoje dete in pogled se mu je bleščal, ko je dejal: »Ti otrok moj, ga boš slišal! Kadar bom v nebesih, ti ga pošljem Obljubim ti!« Oče Daaé je iste čase začel kašljati. Prišla je jesen in je ločila Raoula in Kristino. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjtl znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Шп I •—, Najmanjši znesek Din 19*-% i > Dolenjelogaški «Sokol» uprizori v Eoboto dne 10. aprila ob S. uri zvečer in v nedeljo 11. aprila točno ob 4. uri popoldne narodno igro s petjem «Légion arji» Vabljeni vii člani in prijatelji, zlasti sosedna društva Vlakovne zveze ugodne. — Odbor. 9445 V društvu «Soča» v Ljubljani predava v soboto 10. t. m. v salonu pri «Levu» univ. prof. g. ar. Rado K u â e j o zelo inte-re&astno zanimivi temi, ki se glasi: «Ceearopapisem u vzhodu in njegove zapadne oblike». Vabljeni «Snčani» in vsi prijatelji društva. — Začetek ob poi 21. uri zvečer. — Vstop vsem prost. Trafikanti, pozor! V nedeljo dne 11. aprila ob 14. uri popoldne se vrši občni zbor društva tobačnih trafikantov za mariborsko oblast v restavraciji «Kosov o», Orajskl trg v Mariboru Vabi ae vse p. n. trafikante mariborske oblasti, da se zbora udeležijo. Odbor. 9518 (dobe) Izvežbana likarica U bi hodila na dom likat, se išče. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Likarica». Prodajalka starejša, dobra moč, vešča expedicije, se takoj sprejme Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «1000 perilo». 9332 šofer b daljšo prakso na «Ford» avtu, se takoj sprejme. — Ponudbe na tovarno kemičnih izdelkov Qolob & Ko., Ljubljana-Vič. 9244 Postranski zaslužek primeren za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din. — «Propaganda», reklamna družba z o. s. v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 7Д1. Dva učenca •prejme takoj S. Holobar. slikar v Celju. Veselje do učenja je predpogoj. 9452 Trg. nameščenec vešč slovenske korespondence, se išče za Zagreb za tehnično trgovino, katera ima tudi oddelek za uniformiranje. Prednost ima krojač, ki bi vodil krojaški oddelek. Reflektira se na stalnega in solidnega nameščenca. Piamene ponudbe pod «Za 8224» na «Publieras» d. d., Zagreb, Gunlnličeva 11. 9444 Spretna modistlnja prvovrstna moč, se sprejme takoj. — Dopise na nasiov: Franc Cerar. Celje, Gosposka ulica 27. 9453 Mesar m klobasičar se sprejme takoj. Nasiov jr upravi «Jutra». 9352 Modistinjo samostojno moč, sprejme takoj Janja F.aladea, Ptnj. 9403 Pletilje popolnoma izurjene se takoj sprejmejo v trgoval Franjo Ahlin, Sp. Šiška. 9378 Izprašan kurjač za parni stroj, dobi takoj službo. Prednost imajo ne-oienjeni. Ponudbe z navedbo plače poslati na upravo «Jutra» pod «Eurjač 5». 9497 Natakarico odnosno gospodinjo, staro do 28 let ter učenca poštenih staršev, se t&koj sprejme na deželo. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Pošteni 92». 9492 Vajenec sa fotografsko obrt se takoj sprejme. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Marljiv 6». 9483 Agente sprejmem za vsa mesta naše države za obiskovanje tvornic in obrtnikov z dobrimi izdelki. Provizija visoka. Obširne ponudbe pod «Zarada K-249» z označbo stroke na Interreklam d. d. v ZagTebu, 1-78. Stross-mayerova 6. 9455 Potniki sa povečane slike, se sprejmejo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Za-nesljivoet 6». 9482 Sprejmem šiviljo na dom za fino perilo. — Nasionr pove uprava «Jutra» 9546 Prodajalka mešane, galant, ali delikatesne stroke, z večletnimi spričevali, se sprejme — po moinosti s kavcijo — v trgovino na račun. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zanesljiva prodajalka». 9552 Prodajalka izučena, se sprejme sa trgovino na račun, proti kavciji 2000—3000 Din. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru. 9558 Služkinjo marljivo in polteno, z dobrimi spričevali, za vsa hišna dela, ki sna tudi kuhati, iščem sa takojšen nastop. — Emil Hiršchl, Novska. 9561 Vajenca krepkega in is poštene hiše sprejme takoj pekarija Zrnec, Vevče 80, D. M. v Polju pri LJubljani. 9536 Inteligentnemu gospodu, goepej ali gospodični, kateri poseduje dobro obleko ter obvlada slov. in nemški jezik, se nudi prilika dobrega in stalnega zaslužka s finim potnim službovanjem. Ročno pisane ponudbe s navedi» dosedanjega službo-vanja na upravo «Jutra» pod <6t. 556». 9543 ■Sprejme se učenec iz boljše hiše v trgovino s mešanim blagom. Brano in stanovanje bo Imel v hiši. — Ponudbe Je poslati na tvrdko Josip skeri, Sevnica ob Savi. 9518 Učenec pošten in priden, se sprejme v trgovino meš. blaga. Ivan LSschnigg. Jmarje pri Jelšah. 9517 (iščejo) Pisarniška moč vešč slovenskega, srbohrv., nemškega, italijanskega in francoskega jezika, kakor vseh pisarniških del ter iz-vežban v leeni industriji, teli mesta. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Pisarn» 13». 9357 Trgovski pomočnik vešč mešane stroke in usnja, ieli mesta v kaki tr- Sovini, najraje v Ljubljani, 'astop s 1. majem ali takoj. — Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Vesten 77». 93S1 Šofer trezen in zanesljiv, zmožen vseh avto popravil ter tudi izučen dober elektrikar — vešč v postavljanju motorjev in instalacij visoke in nizke napetosti, z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi do 20. aprila preme-niti službo in sicer h kakemu obratu, veleposestvu ali večji trgovini. Naslov pove uprava «Jutra». 9219 Upokojen uradnik drž. rudokopa, išče službo v kakem ru «okopu. Vešč je vseh tozadevnih del; bil je 1 leto v praksi v svinčenem, 5 let v železnem rudniku in 20 let v premogovniku, od teh 5 let kot samostojen jamomerec. Rudarsko šolo je absolviral z dobrim uspehom, je zdaj 42 let star in samostojen vodja obrata Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Zanesljiv 5024». 9375 Prodajalka dobra moč z večletno prakso, zmožna zastopati tudi šefa, išče namestitve za ta~ koj. Ponudbe pod značko «Zanesljiva 16» na upravo «Jutra». 9365 Izprašan kurjač mlad, oženjen, išče primerno službo. Vešč je vseh ključavničarskih, elektr. in kleparskih del. Nastopi 15. aprila ali 1. maja. Ponudbe pod «Vesten» na podružnico «Jutra» v Celju. 9451 Mesto natakarice začetnice, oziroma gospodinje, išče 32 let stara šivilja za takoj ali pozneje v večjem trgu ali mestu izven Ljubljane. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Stalnost v službi». 9563 Kuharica srednjih let, išče primernega mesta. Gre tudi kot samostojna gospodinja k samcu. Reflektira na trgovca ali gostilničarja. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Dolenjka 2». 9554 Izurjena likarica U bi hodila na dom likat, išče službe. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Likarica privât». 9564 Natakarica starejša moč, zanesljiva in poltena, Ieli službe. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod «15. maj». 9556 Pekovski pomočnik 26 let star, muslkalen, smožen več jezikov, želi nameščenja pri kakšni vdovi sa delovodjo ali skup. nega delavca. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Pekarija». 9548 Korespondent knjigovodja, absolvent dunajske Hochschule fllr Weit-handel, s večletno tozadevno prakso t industrijskem velepodjetju, s odličnimi referencami, i i 8 • primernega mesta. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod snačko «Korespondent». 9555 Mizarski pomočnik star 19 let, močan in vesten, išče službe sa stavbe in pohištvo. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod snačko «Mizar 140». 9549 Žagar za venecijansko žago, špo-cijalist, oženjen, išče stalno mesto kjerkoli. Nastopi sa-četkom maja. Ponudbe na upravo «Jutra» pod oglasno štev. 9527. 9527 Šivilja s dobrim okusom, i i i • kot pomočnica službo v mestu. Vajena je tndi ročnega dela. 9510 Trgovski pomočnik mlad, s večletno prakso, išče službe v kaki večji trgovini v mestu, radi širše izobrazbe. Nastop s 15. majem. — Dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Vesten in točen». 9534 Mesto praktikantmje iščem v manufakturni, galanterijski ali delikatesni trgovini v Ljubljani. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Praktikantinja». 9541 Plačilna natakarica pridna in poštena, gostom zelo priljubljena, želi mesta v kaki boljši prometni gostilni — tudi v letovišču ali jo vzame na račun ali v najem takoj ali pozneje. Cenjene dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Plačilna» 9364 Šivilja (pomočnica) išče službe, najraje v salonu ali trgovini. Naslov v upravi «Jutra». 9524 Prodajalka sačetnica, dobra rajtanarica z lepo pisavo, išče službe v mestu ali na deželi. Gre nekaj časa brezplačno. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Zaneeljiva 5131» 9509 Mizarski pomočnik zmožen navadnega ln flnej-šega dela, kakor tudi na vseb mizarskih in «tolarskih strojih, nastopi lahko takoj. Ponudb« na upravo «Jutra» pod lifro «Miren delavec». 9521 Modistinja išče službo sa takoh tudi izven LJubljane. Naelov т upravi «Jutra». 9525 Mladenič perfektno isnčen v lami tr- f o vini ln v vseh pisarniških elih, išče služb« «a tako) ali posneje. — Govori tudi nemško. Ponudbe na upr. «Jutra» pod «Lesna 10» »50! Sobarica s dobrimi spričevali. Ml premenlti mesto. Zmožna vseh hišnih del ter nekoliko kuhe. — Ponudb« aa upravo «Jutra» pod snačko «Pridna Is poltena 78». Kontoristinja b prakso, vešča slovensk« in nemške stenografije ter strojepisja, išče mesta sa takoj. Naelov pove uprava «Jutra». 9511 Administr. oficir v pokoju, s enoletno prakso kot korespondent sa srbski In nemški jesik pri prvovrstni Uvosni tvrdki sliv in deželnih pridelkov v Srbiji, vešč slovenskega, srbskega in nemškega jezika v govoru ln pisavi ter strojepisja, išče nameščenja sa takoj ali po dogovoru. — Ponudb« na upravo «Jutra» pod «Vpokojenl oficir». 9530 Ratna šteta! 2Ц % državne obveznic« Erodaja na mesečne obroke „ Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica 4. 9363 Damsko kolo dobro ohranjeno, se proda. Na ogled v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg št. 8. 9348 Lep «Landauer» stiskalnico sa seno in dva tovorna avtomobila poceni {f r o d a F. Stupica, Ljub-jana, Gosposvetska c. 1. 9303 Kuhinjsko pohištvo popolnoma novo, belo emaj-lirano, se proda. Naslov v upravi «Jutra». 9280 ,ymt( akumulatorske baterije se dobivajo pri: Franc Bar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. 9254-1 Motorno kolo «Douglas», 600 cm s visečim ventilom, skoraj tovarniško novo, se saradi bolezni lastnika po selo ugodni ceni proda. Ogleda se v trgovini H Kenda. Ljubljana, Mestni trg 17. 7955 Svileni klobuki najmodernejši v vseh mod. nih barvah se dobe od 120 Din naprej pri Z Mahnič-Gorjanc. Kopitarjeva ul 1 Istotam se sprejemajo vea popravila. S860 Tovorno dvigalo (Lutenaufsug) sa 500 kg teže sa transmlsljski ali motorni pogon, se proda. Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Priložnost» 6840 Zeleno galico (Eisenvitriol) čisto, v kosih, po zmerni ceni prodam Vprašanja na tovarno žitnikov Simon Pire, Kropa. 9441 Par sto kartonov (lkatelj) močo«, 19 y 82, poceni prodam. — Naslov pove uprava «Jutra». 9886 Damski slamniki najnovejše oblik« po konkurenčni ceni м dobijo — kakor t«dl sprejemajo stori v preoblikovanj« т toni Alojzij Skrabu « varni DomtalaJk 144 Stavbeniki, pozor! Orodno prodam takoj 8 nosilke (Traven«) 8.80 m dolge in S6 cm visok«. Anton Petkovi«,k. Logatee. 9490 7000—8000 kg ježic se proda po Din 2.50 kg franko postaja Stična. — Knpci naj ве oglasijo na upravo «Jutra» pod značko «Jezice». 9463 Hrastovo jedilnico črno polirano, elegantno, v najfinejši izdelavi, proda po niski ceni Ig. Repi«, Ljubljana, Poljanska cesta št. 21. 9387 Knjigovezniški šivalni stroj skoro nov, ee proda v Starem Vodmatu, Zavrti št. 9. 9568 Proda M na proetovoljnl javni dražbi v nedeljo ob 2. uri v Rožni dolini — Nova vaa (pri Babniku) c. 19/4, kompletno pohištvo, šivalni stroj in razne druge stvari. 9565 „Varta" akumulatorske baterije se dobivajo pri tvrdki Karol FlorjančiS, tehn. in elektro-tehn. trgovina v Celju. Puch-avto itirisedežen, z elektr. razsvetljavo, novo pneumatiko, novo streho, dobro ohranjen, se po zelo nizki ceni proda. — Naslov v upravi «Jutra». 7903 Damsko kolo dobro ohranjeno, se proda. Naelov pove uprava «Jutra» 9570 Delikatesne mesne izdelke kot: praška šunka, hrenovke, safalade, šunkarica, pa-pricirana in prekajena slanina, salami in klobase vseh vrst, domaČa mast itd. priporoča trgovcem in gostilničarjem — ter društvom za prilike prireditev — tvornica mesnih izdelkov, Ljubljana, Dolenjska cesta 23 (Zeleni hrib). Telefon 164. — Prvovrstna kakovost! Nizke cene in točna postrežba! 9438 Krasno pohištvo (antice — Altdeutsch) s fin. marmornatimi ploščami sa jedilno sobo, se takoj radi preselitve poceni proda. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Redka priložnost 8». 9500 Novost! NovMt! № noveiši izum! RADIO Brezhiben sprejem vseh evropskih postaj zajamčeni — Amerikan. anodne baterije stalno v zalogi. — Naročila sprejema in isvršnje sa Jugoslavijo «Vak» d. s o. s. v Ljubljani, Selenburgova ulica 7 (hiša Jadran.-Pod. banke, I. nadstr). Slamniki po najnovejših originalnih pariških in dunajskih modelih od 50 din naprej. — Preoblikovanje slamnikov točno ln solidno v domači delavnici Svileni klobuki pod lastno ceno pri M. Jeglič, modistinja. ffloa-škova ulica 27. 7135 Mehanična delavnica se odstopi s vtem Inventarjem in orodjem v večjem prometnem trgu Slovenij« Delavnica J« dobro vpeljana, s dobrim renomejem, ter edina v tem okraju. — Poseduje tudi peč sa emaj-liranje koles. Vprašati v Slomškovi ulici št. 6. »485 Kovaška dela vseh vrst izvršuje redno, solidno in po primerni ceni V. Urbančič, kovaški mojster v Ljubljani, 2abjak. — Preskrbi tudi kol.'1rsk.i dela 57 Kože vseh vrst divjih živali D. Zdravič, Ljubljana, Flo-rijaneka 9. 91 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe, juvelir Ljubljana, Woifova nI. 3. 64 Stroj za sodavico (sifon) kupim, če mogoče s steklenicami. Natačen opis in ceno ter število steklenic pošljite na upr. «Jutra» pod šifro «Soda voda». 9514 2 avto plašča 815/105, rabljena a v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe z navedbo eene tn stanja na upravo «Jutra» pod «Avto 6». 9503 Inštruktor petošolec, vesten in priznano uspešen, sprejme še 1 dijaka nižješolca v instrnk-cijo. Porndbe pod «Uspeh sa mal honorar» na upravo «Jutra». 9500 Inštnikcijo išče pri boljši rodbini reven, a priden učiteljiščnik. Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Učiteljiščnik». Moško kolo in poljska kovačnlca prav poceni naprodaj. Naslov v upravi «Jutra». 9572 Dve hiši z gospo