TRST, torek 22. novembra 1955 L«o XI. - Št. 276 (3205) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93*808, 37*338 j**DNlST KJMVIJi UL* MONTECCH1 It. «, II. nad. — TELEFON IUH IN 94-63* — poštni predal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 21 — Tel. MALI OGLASI DO 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesetna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ- Izvod 10, m«ečno 2W din. '■«8 ~ Podrut. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11» Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnt tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa^ oiuvenijv, '"tv »I-I-I . ---------- in - • —.....................— —------ — ™ -- Ljubljana, Stritarjeva 3-L. tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z- 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska u. zuz-irst 1 v širini 1 stolpca: trgovski 60, fitiančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Palača Chigi ne olajšuj prejema Italije ir OZN ^ se, da Je za vladne kroge važnejSe nasprotovanje spreje-111 Zunanje Mongolije kot sprejem Italije - Kanadski načrt Je * Palačo Chigi «napaka» - Merzagora nadaljuje posredovanje 'Ustavno sodlSče - Predstavniki Šolske fronte pri GroncHiJu našega dopisnika) S. M. — Medtem ko so s aktualna vprašanja politike prešla v fa-,7? ,*e glavno dogaja /.a it )e za nekaj dni spet ^ V ospredje zunanja po- II:- t Vprpžun if»m tnr.ipma jem sprejema u ' /.aaeva, na * ‘talija razumljivo zelo *sirana, se pojavlja kol (j Vn aktualen problem že ***, zlasti odkar se zdi, w' velesile približujejo jj, "mu o kanadskem nanj' "> katerem naj bi lsto-»Prejeli v OZN 18 dr-"“d njimi tudi Italijo. I v ospredje pa jo je spra-laju *°boto sovjetski velepo-v Rimu Aleksander Bo- • V Je predpoldne skli- se Ji*1 tičejo, 'lini .v OZN. Med temi dr-le tudi Italija, %„ise zdi- )e nadaljeval da se je s ka-Predlogom posrečilo <0,1 ?* številne težave, ki lg**j ovirale sprejem no-IjJsbov. ZSSR podpira ka-\ Predlog, čeprav pri-l , Polovica izmed 18 no-kandidatov nima diplo-u n odnosov z ZSSR, Pač C. »e, je nadaljeval vele-p*. ponovno pojavile te-Wn sicer spet v obliki “'--cije proti nekaterim predvsem se ZDA Cj sprejemu Zunanje Cie. i Chigi je takoj v ne-if.Ngirala na te izjave »ega veleposlanika. Sta-K?'ače Chigi je znano Bi & 7°lje izraža prvi stavek .Izjave: «Italija je imela I j 1947 pravico vstopa v Va to sama.« Nato po-’ i..lz,java, da se je izmed 4 velesil, ki so pod-'i|,"*irovno pogodbo in ob-, Podpirati sprejem Ha-feto ena temu upirala ti ,vljala kot pogoj isto-’hl?TeJem drugih držav, t s,1r pravi palača Chi-l,,9etkrat postavila veto ‘i, nostnem svetu proti 1 (,n Italije in samo za-JI* « Italija osem let ni ii ^ OZN, ker ni bilo so-tf,glede sposobnosti dru- za sprejem, k® Chigi pravi nato, da 1), »pozno in delno pri-?tc .obstoječe pravice in \ predolgo trajajoče h, na škodo Italije s stra-Hi '»med velesil, podpis-'i)|,0vne pogodbe*, če bo italijanska prošnja ■k * skupno s prošnjami k drugih držav. A Jn si palača Chigi ni \ *®i. da ne bi saj po-i », dprla ameriško sta-\-rot> sprejemu Zuna-k ngolije, ki je dejansko VaVira za sprejem ka-Vi hačrta in torej tudi zatrjujejo v krogih palače Madama. namerava Merzagora na tej seji prikazati one majhne koncepsije, ki so jih doslej pripravljene storiti posamezne stranke. Poudaril bo, da so *i stališča še vedno daleč Vsaksebi in podčrtal potrebo, da vsakdo primakne še kaj, če se naj ustavno sodišče res ustanovi. Ker pa je še vedno negotovo, ali bo mogoče stališča v zadostni meri približati, se danes že govori o možnosti, da bi bilo prihodnje glasovanje, ki naj bi bilo 30. novembra, prestavljeno na kasneje. Pravzaprav se je to zgodilo že dvakrat, kajti prvič so o ustavnih sodnikih brezuspešno glasovali leta 1953, drugič pa lani. Po tej praksi bi se utegnilo prihodnje glasovanje zavleči v nedogled. Na drugi strani pa je slišati govorice, da namerava predsednik republike Gronchi v posebni poslanici opozoriti parlament na njegovo neizogibno dolžnost, da zadosti ustavnim določilom. Takšno poslanico bi bilo mogoče razumeti kot prikrito grožnjo z razpustom parlamenta, če ta ne bi bil kos svoji nalogi. Položaj je še vedno najbolj nejasen v vladnem centru, zlasti v demokristjanski stranki. Nekateri listi se danes že sprašujejo, komu to najbolj koristi. Predsednik republike Gronchi je danes opoldne sprejel na Kvirinalu predstavnike e-notne šolske fronte. V razgovoru, ki je trajal eno uro, so predstavniki šolske fronte še enkrat prikazali svoje zahteve in poudarili veliko razliko med njimi in med dosedanjimi vladnimi predlogi. Poudarili so tudi splošno nezadovoljstvo in vznemirjenje šolnikov po tolikih mesecih zavlačevanja pogajanj. Zaključili so z zahtevo, naj se sedanji nevzdržni položaj čim-prej konča. Dvomljivo je, da bi predsednik republike mogel dati predstavnikom šolske fronte ona zagotovila, ki jih ti želijo. že zato ne, ker to ni v njegovi neposredni pristojnosti. Sicer pa šolska fronta zdaj ne zavrača več vladnih tabel začasnih poviškov plač, ki jih bodo začeli izplačevati decembra, pač pa kritizira smernice, po katerih naj bi se sestavila dokončna plačilna lestvica. Sam minister Rossi je pred svojim odhodom v Ameriko dejal, da skoraj vsi ministri postavljajo nove zahteve ministru državnega same Italije. Izjn-S .,?* pravi, da je itali- "tl Vin,' ¥■ s: Vlada" že večkrat pro-,, ,,načelo univerzalnosti \ °da vedno z jasno in Aj, rezerv°, da mora iti > ^e k j imajo vse po-»vizite, določene v Si/, 0 italijanskem V V OZN se je spro-:,,ra ^sotnosti zunanjega l^jh Martina, ki je na po-C v Tokio. Del itali-^'ka tls*ta obtožuje vele-. Bogomolova, da je jkc 'zjave izbral prav ta k ^ Sicer pa zatrjujejo, lvnin° v stalnem sti-Chigi in ker se ji v °le do danes zvečer is . Karačiju, je bil ta ,Vt:«a?ij. V vladnih kro-i JUJejo pri tem, da po-toijj^ostavljati Zunanjo '.kot *k' je komaj kaj 4» . S°vjetska provinca« (i »»Ven z Italijo, pravo Jlo a Italijo. Poleg tega ^.btadnih krogih, da .^vključevanje Zunanje Htm v seznam držav, ki v.kan-i v kanadskem na-.i kanadske vlade. yi|L,*°raj se zdi, kot da tp? vladnim krogom da Zunanja Mon. zaklada, ki pa ne more delati čudežev. Znano je, da se je zakladni minister Gava odločno uprl, da bi povišal predvidenih 35 milijard za poviške šolnikom. Zaradi tega pa ni neverjetno, da se bodo šolniki spustili v novo stavko, ki morda ne bo več e-notna za vso državo, temveč bi jo izvajali postopoma po raznih pokrajinah. Zvečer je odbor enotne šolske fronte izdal izjavo v zvezi z vestjo neke tiskovne a-gencije, da so njegovi predstavniki v razgovoru s predsednikom republike zagotovili, da do 10. januarja ne bodo organizirali nobene protestne manifestacije. Izjava šolske fronte pravi, da so sindikati hoteli ostati o razgovoru rezervirani, da pa morajo po tej tendenciozni vesti odločno zanikati, da bi bili sprejeli kakršno koli obveznost, ki bi omejevala nji1 hovo svobodo akcije, izjava dodaja, da bodo konec tedna v vsej Italiji skupščine šolnikov, na katerih bodo prikazani zadnji vladni predlogi,. «ki že sami po sebi zadostujejo za razpršitev vseh dvomov«. A. P. Eden se zateka po svet k Churchillu LONDON 21. — Winston Churchill bo jutri na kosilu pri Edenu v Dotvning Stree-tu. Pobudo za sestanek, ki bo prvi med njima po Churchillovem povratku iz Francije, je dal Eden. V nekaterih krogih sodijo, da namerava Eden vprašati starega državnika za svet, kako naj bi Anglija spet prevzela diplomatsko pobudo po ženevski konferenci. Churchill namerava imeti prihodnji teden v spodnji zbornici velik govor o zunanji politiki, v katerem bo prikazal svoje poglede na sedanji položaj. Londonski «Daily Mail« pa spodbuja ministrkega pred-sedika Edena, naj čimprej z letalom odpotuje v Washing-ton in se posvetuje s predsednikom EisenhowerJem. List sodi, da se je ženevska konferenca ponesrečila in da je ta sestanek potreben, kajti «skupna politika je vnovič postala izredno važna«, zlasti še, «ker se zdi, da so že nastala nesoglasja glede rezultatov konference«. List kritizira Dullesove izjave o tem, da je ženevski duh še vedno živ, pa tudi o nadaljevanju hladne vojne v duhu miroljubnega tekmovanja. NEW YORK, 21. — predsednik ameriške komisije za atomsko silo Lewis Strauss je danes izjavil, da Sovjetska zveza naglo prekaša ZDA, kar se tiče vežbanja inženirjev in znanstvenikov. Potem ko je dejal, da prihajamo v dobo «hladne vojne šol«, je Strauss izjavil, da v petih letih ne bodo ZDA imele več prednosti na tem sektorju, ter je dodal, da bi v desetih letih utegnile ZDA »nepopravljivo zaostati«. Britansko posredovanje zq sporazum o novih članih OZN Razprava o reviziji ustanovne listine odložena na 12. zasedanje glavne skupščine, ki bo leta 1957 NEW YORK, 21. — Britanski predstavnik v OZN sir Pierson Dixon se je danes razgovarjal z ameriškimi in kanadskimi delegati, da bi do. segli sporazum o sprejemu no. vih članov v OZN. Iz Londona javljajo medtem, da je danes odpotoval v New York državni minister v Fo-reign Officeu Anthony Nutting, da ponovno prevzame vodstvo britanske delegactk' v OZN. Velika Britanija in Kanada še dalje vztrajata naj se sprejme kanadski predlog, medtem ko se zlasti z ameriške strani še dalje postavljajo o\ire. Glavna skupščina OZN je a 43 glasovi proti 6 in 9 vzdržanimi sprejela resolucijo, ki so jo predložile delegacije ZDA. Velike Britanije. Kanade, Ekvadorja, Tailandije in Urugvaja in ki določa imenovanje odbora predstavnikov vseh držav članic. Ta odbor bo moral določiti čas in kraj konference, na kateri naj bi Odbor bo moral poročati leta 1957 na 12. zasedanju glavne skupščine OZN in sporočiti tudi svoja priporočila. Sprejeta resolucija je spremenjena resolucija, ki so jo prvotno predložile iste države in v ka. teri so predlagale odbor samo 18 držav. Skupščina Ital. unije Istre in Reke BEOGRAD, 21. — Včeraj je bila v Pulju osma letna skupščina »Italijanske unije za Istro in Reko«, ki se je je udeležilo 130 delegatov iz Istre. Zastopniki italijanske manjšine so na skupščini raz. pravljali o delu svoje organizacije in njenih nalogah. Skupščina je soglasno sprejela resolucijo, v kateri obsoja pripravljanje procesa proti bivšim partizanom v Vidmu, ki ima, kot poudarja resolu- razpravljali o možnosti revi-lcija, tendenciozno ost, usmer-zije ustanovne listine OZN.Ijeno proti Jugoslaviji. Govor Hruščeva in Bulganina v indijskem parlamentu Sodelovanje med Indijo in Sovjetsko zvezo je dokaz možnosti koeksistence med državami z različno ureditvijo, je dejal Bulganin - Hruiiev poudarja, da sestavlja prebivalstvo Indije, Kitajske in ZSSR več kot polovico človeitva NOVI DELHI, 21. — So- stvo za reševanje mednarod-vjetski ministrski predsednik nih sporov, Bulganin in prvi sekretar CK KP ZSSR Hruščev sta danes obiskala indijski parlament. V govoru, ki ga je imel v parlamentu, je Bulganin poudaril da se Indija in ZSSR borita ramo ob rami za mir in da lahko imata »vzajemno korist od medsebojnega sodelovanja«. Sovjetski ministrski predsednik je tudi zatrdil, da ni mogoče podcenjevati važnosti bandun-ške konference za okrepitev svetovnega miru. Indijsko sovjetski odnosi, je dodal Bulganin, slonijo na petih načelih, ki jih je proglasil ministrski predsednik Nehru; ti odnosi potrjujejo, da je mogoče uresničiti miroljubno koeksistenco in prijateljsko sodelovanje med državami z različnimi družbenimi in političnimi siatemi. Obe državi', 'je dejal, Bulganin, zavračata vojno kot sred- Izredni vo|aški ukrepi v Braziliji potem ko je Filho sporočil svojo namero \ Cafe Filho je sporočil, da namerava zopet prevzeti predsedniške funkcije - Vojaški oddelki obkolili njegovo stanovanje in zavzeli vse strateške položaje v prestolnici - Izredna nočna seja poslanske zbornice Izjui/e udeleženem/ bagdadske konture n ck Turčija odobrava Edenov predloq o posredovanju med Izraelom in arabskimi državami • Šarelov razgovor z Dullesom v Washinglonu BAGDAD, 21. — Danes zjutraj se je začela konferenca držav bagdadskega pakta. Navzoči so predstavniki Iraka, Turčije, Velike Britanije. Pakistana in Irana ter ameriški opazovalci. Javni seji je predsedoval iraški ministrski predsednik, ki je v svojem otvoritvenem govoru izrazil upanje, da «so bodo bratske arabske dežele nekega dne zavedle velike koristi, ki jo imajo od tega sporazuma o medsebojnem so. delovanju«. Dejal je dalje, da bo Irak nudil pomoč vsaki arabski državi, ki bi jo Izrael napadel, in to v skladu s pogodbo o arabski ((kolektivni varnosti in s členom 51 listine OEN«. Govorili so zatem elani o-stalih delegacij. Britanski zunanji minister Mac Millan jo izrazil upanje, da se bo bagdadsko zavezništvo »pokazalo sprejemljivo za druge države Srednjega vzhoda kot vzor sodelovanja«, ter je dodal: cVpliv in podpora ZDA bosta pridala moči temu paktu in želim, naj bi se njihova udeležba okrepila«. Dodal je, da mora biti namen stalnega sveta «braniti prebivalstvo te ga področja pred napadom in uvajati medsebojno pomoj na gospodarskem, socialnem drugih področjih«. Turški zunanji minister Menderes je najprej govoril «n ^ hV končno Italije prav važnosti pakta za ohranitev l> (vlKa, ne bi bila spre- miru in varnosti« ter je glede It^' *tot do 'ega, da , »bi »Prejeta. liNta nadaljuje predsed-ri/OVai Merzagora svoje iv il« Poskuse za iz-u San, n,ov ustavnega so-»la!? le o tem dejal, da f 7Stav ale izvolitve sodni-foSd« ga sodišča na ža-■ V«.0, 'ežavno, ker so **n* politične pra-IV1’ d«*1 Prevladale nad »^e sodišče ustano-''3r0v Merzagora ni ime) gS« temveč verjetno * ihn ar>kam samim, da '‘»K* rda dozori kaj no-il' da ua mu pripisujejo Sin„ v četrtek skli- .llVrin-, sei° sekretarjev \Sin lkov parlamentar- S*n vseh strank, ki so v Parlamentu. Kot Palestine dejal; «Na oodiagi bagdadskega pakta smo se obvezali sodelovati z Iranom za rešitev tega vprašanja v skladu z resolucijami OZN«. Kar se tiče Edenovega predloga, ga je Menderes označil za konstruktivnega ter je n:i koncu izjavil, da bagdadski pakt »prinaša Srednjemu vziio-du varnost proti nevarnosti, ki ogroža to področje s Severa«. Tudi pakistanski ministrski predsednik je izjavil, da je za Srednji vzhod sodelovanje »samo previdnostni u-krep, ki ni naperjen proti nikomur«, ter je izrazil upa-nje, do se bodo paktu pridiu-žile ZDA in druge države tega področja. Iranski ministrski predsed i nik je urekel upanje, da bo- do države, »katerih politika je, krepiti države, ki so odločene braniti svojo neodvisnost«, primerno povečale svojo pomoč tem državam na gospodarskem. finančnem in vo. jaškem področju. Javni seji je sledila tajna seja. V Washingtonu se je izraelski zunanji minister Moše Sa-ret danes razgovarjal z držav, nim tajnikom Dullesom. Po razgovoru je Saret izjavil, da se je ta nanašal na ista vprašanja, o katerih je govoril z Dullesom v Ženevi. Saret je izjavil, da mu ni Dulles nič sporočil glede odgovora ameriške vlade na zahtevo zn dobavo orožja Izraelu. Pripomnil je tudi. da z Dullesom ni govoril o bagdadskem paktu. Pozneje je Saret govoril v klubu za tisk. V začetku je ponovno poudarjal, da mora Izrael dobiti od Zahoda orožje in jamstva, »da se okrepi varnost Izraela in pripravi^ pot k trajnemu miru« na Srednjem vzhodu. Zatem je Saret izjavil, da ima njegova vladu namen začeti »mirovna pogajanja v duhu kompromisa« z arabskimi voditelji, hkrati pa je pripomnil, da se bo Izrael uprl slehernemu poizkusu, »da bi mu za ceno miru iztrgali enostranske koncesije y škodo njegove suverenosti in ozemeljske celovitosti«- Zatem je Saret zavrnil kom< promisni predlog britanskega ministrskega predsednika Edena, naj bi se sporazumeli o stalnih mejah na podlagi načrta OZN za razdelitev Palestine iz leta 1947 in demarkacijske črte, ki je bila določena s sporazumom o premirju leta 1949- Pripomnil je da so Združeni narodi sami nadomestili načrt iz leta 1947 ko so leta 1948 pozivali sporne stranke, naj začnejo pogajanja o svojih mejah ter so leta 1949 odobrili sporazum o premirju, ki je potrdil obstoj Izraela v okviru sedanjega ozemlja. Glede mirovnega načrta, ki ga Je omenil državni tajnik Dulles 26. avgusta, je Saret izjavil, da bi bilo treba se pred začetkom proučevanja pogajanj o splošnem miru za Srednji vzhod rešiti razna nujna vprašanja vsako zase RIQ DE JANEIRO, 21. — V vsej Braziliji je položaj zopet zelo napet. Vojaški oddelki so obkolili stanovanje predsedni. ka Cafe Filha. To se je zgodilo potem, ko je Cafe Filho sporočil, da namerava zopet prevzeti predsedniško funkcijo, ki jo je začasno odložil, ko je moral v bolnišnico. Danes pa je Filho zapustil bolnišnico, potem ko so njegovi zdravniki izjavili, da se je njegovo zdravstveno stanje to-iiko izboljšalo, da lahko znova prevzame predsedniške posle. Vojaški oddelki so v prestolnici zavzeli tudi vse strateške položaje, nad časopisi, vestmi tiskovnih agencij in radijskimi oddajami pa so u-vedli cenzuro. V državah Sao Paolo, Paraila, Goiaz in Mato Grosso so uvedli izjemno stanje. Vojno ministrstvo je vojaškim poveljstvom Osrednje Brazilije, ki obsega omenjene države, dalo ukaz, naj bodo v pripravljenosti in naj sprejmejo varnostne ukrepe, da izolirajo vse vojašnice. Enaka navodila je vojno ministrstvo poslalo vsem vojaškim poveljstvom na celotnem brazilskem ozemlju. Poslanska zbornica se je sestala na izredno zasedanje in baje razpravlja o možnosti obtožb proti Cafe Filhu in o izjavi, ki bi poudarila, da Filho ne more nadaljevati svoje, ga mandata. Oklepni avtomobili in vojaki so obkolili kraj v Capoca-bani, kjer Cafe Filho živi s svojo ženo in 12-letnim sinom. Sporočeno je tudi bilo, da je predsednik «pod nadzorstvom«, toda do sedaj ni bila zaradi cenzure vest potrjena. Zvečer so povečali tudi stražo pred predsedniško palačo z novimi vojaškimi oddelki. 2e danes zjutraj je bilo v predsedniški palači vse pokonci in vsi vhodi so bili močno zastraženi; vse obiskovalce pa so skrbno nadzorovali. Začasni predsednik Nereu Ramo« se je zgodaj zjutraj razgovarjal s predsednikom poslanske zbornice Floresom Da Cunha. Prišle so še druge politične o. sebnosti, med njimi tudi guverner države Bahia Antonio Balbino, ki je novinarjem izjavil; »Nisem zgubil upanja, da se bo našel sporazum. To je nujno, ker je življenje v državi praktično paralizirano« Na vprašanje, kakšne posledice bi po njegovem mnenju imel povratek Cafe Filha na predsedniško mesto, je Balbino odgovoril; »Gre za vprašanje, ki se tiče Cafe Filha. To kar nas skrbi, so posledice te geste«. Ob 15.30 je Nereu Ramos sprejel tri vojaške ministre in pravosodnega ministra. Po razgovoru ni bilo izdano nobeno poročilo. Yojni minister Teixeira Lott je samo dejal, da ne bo več dajal izjav Danes zjutraj pa so se sestali tudi voditelji socialde mokratske stranke. Razpravljali so o zakonitih ukrepih, ki naj bi preprečili povratek Cafe Filha na oblast. Na sploš 110 prevladuje mnenje, da tudi Cafe Filho nasprotuje kandidatoma, ki sta bila izvoljena 3. oktobra in ki bi mo rala prevzeti oblast 31. ja nuarja. Glasovi o državnem udarp, ki naj bi onemogočil Kubičku, da pride na oblast, so se začeli širiti že takoj, ko se je pokazalo, da je Kubiček zmagal, toda še vztrajnejši so postali, ko je Cafe Filho obolel in je njegovo mesto prevzel predsednik poslanske zbornice Luz. Ko je ta odklonil sankcije proti polk. Ma-mede, ki je v nekem govoru ostro nastopil proti Kubičku in Goulardu. je nastopil vojni minister general Lott in prisilil Luza na odstop, predsedniško mesto pa je prevzel predsednik senata Nereu Ra-mds, ki je izjavil, da je za spoštovanje ustave in torej za investituro izvoljenih kandidatov. Vojska je tedaj bila ob strani generala Lotta, medtem ko sta mornarica in letalstvo nihala. Prav na neenotnost vojske računajo opozicijske stranke, ki skušajo za vsako ceno preprečiti investituro izvoljenih kandidatov. Začasni predsednik Nereu Ramos je baje izjavil, da je pripravljen prepustiti Cafe Filhu oblast, če se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Ze te izjave so dale novo upanje nasprotnikom Kubička in Goularda. Zatrjuje se, da je skušal ge- deležem dobička, ki bo ponovno investiran na tem področju. Iste davčne olajšave so predvidene za podjetja, ki bodo del dobička investirale v druge proizvodne iniciative v zaostalih področjih. Nadtlje je minister Cortese izrazil upanje, da bo parlament zakon čimprej odobril in da se bo zasebna pobuda — italijanska in tuja — obširno okoristila z ugodnostmi, ki jih določa zakon, in prispevala k razvoju petrolejske industrije v Italiji. Ta razvoj bo prispeval k izboljšanju gospodarskega položaja dežele, je zaključil Cortese. Seja ameriške vlade Eisenhomerjevim predsedstvom na svoje posestvo Duck Island na bregovih Ontarijskega jezera. V Washington se bo vrnil konec .irihodnjega tedna. WASHINGTON, 21. — Predsednik Eisenhower se je danes preselil s svojega posestva v Gettysburgu, ki je obkroženo od snega, v 40 km odda-_ _ ljeni Camp David, kjer bo nerai Lott prepričati Cafe Fil-'imel Prv.i sestanek s svojimi ha, naj opusti svoje namere, toda Cafe Filho je pod močnim pritiskom opozicije in samega generala Tavore, ki je pri predsedniških volitvah po številu glasov bil na drugem mestu. Nekatere agencije zatrjujejo, da so vojaški poveljniki v vsej državi solidarni z vojnim ministrom Lottom, naj bodo njegovi sklepi v zvezi z morebitnim povratkom Cafe Filha na oblast kakršni koli. najbližnjimi sodelavci po srčnem napadu 24. septembra. Položaj v Franciji PARIZ, 21. — Francosko notranje ministrstvo je dobilo danes od raznih francoskih departmajev predloge za za-črtanje volilnih okrožij. Načrti so bili takoj predloženi vladi v proučitev. Vlado bo morala izbirati med dvema na^ Črtoma. Prvi je «upravni», ker odgovarja navodilom, ki jih je prvotno notranji minister poslal prefektom, in na podlagi katerih naj bi spremembe pri začrtanju volilnih okrožij iz leta 1927 bile malenkostne. Drugi «demografičen» Bulganin je govoril tudi o ženevski konferenci in dejal, da je ZSSR vedno bila zvesta načelu razorožitve in zahteva popolno prepoved atomskega orožja in vodikove bombe, kar je najvažnejše v vprašanju razorožitve. Prav tako važno pa je tudi, da se konča oboroževalna tekma. Tu je Bulganin omenil sovjetske predloge na tem področju in dejal, da njegova vlada nasprotuje politiki u-stvarjanja vojaških blokov in je naklonjena likvidaciji že ustvarjenih blokov, pri tem je omenil atlantsko zavezništvo, »ki ni hotelo sprejeti v svoje vrste Sovjetske zveze in s tem pokazalo svoj diskriminacijski in napadalni značaj«. Na drugi strani je Bulganin opravičeval varšavsko pogodbo in omenil, da je ZSSR zapustila svoja vojaška oporišča na Kitajskem in na Finskem, kar bi morali posnemati tudi ostali. V Evropi, je nadaljeval Bulganin, je danes najvažnejše vprašanje združitev Nemčije. Po sovjetskem mnenju bi do tega najlaže prišlo, ko bi pustili odločati same Nemce, medtem ko bi bila naloga velesil, da pomagajo nemškemu ljudstvu nn poti miroljubnega in demokratičnega razvoja. Bulganin je omenil sovjetske predloge glede Nemčije in zaključil, da obstajajo vse možnosti za razvoj indijsko-sovjetskega sodelovanja v gospodarstvu, kulturi ter v znanstvenem in tehničnem raziskovanju. ZSSR je pripravljena deliti z Indijo svoje gospodarsko in znanstveno znanje. Za Bulganlnom je govoril Hruščev, ki je dejal, da sestavlja prebivalstvo Indije, Kitajske in ZSSR več kot polovico vsega človeštva in da »se bodo ponesrečili vsi poskusi kolonizatorjev, da bi odvrnili ta ljudstva od poti, ki so si jo izbrala«. Hruščev je prikazal razvoj ZSSR po oktobrski revoluciji, povedal, da šteje zdaj KP ZSSR osem milijonov članov in dejal, da sta država in partija neločljivi. Dejal je tudi, da ZSSR kljub obtožbam nikogar ne sili, naj sprejme njene ideje o preosnovi družbe. Hruščev je tudi izrazil optimizem glede mednarodnega položaja «kljub pičlim rezultatom ženevske konference« in kljub temu, da »nekateri krogi v nekaterih deželah še rovanju razlagal vladni načrt. Uslužbenci bank in plinske napeljave ter delavci tekstilnih tovarn so začeli stavkati. V mnogih mestih države so bile demonstracije, med katerimi so demonstranti napadali tramvaje in avtobuse, katerih osebje ni stavkalo. Nekaj tramvajev so tudi zažgali. Bilanca neredov, ki so izbruhnili v Bombayu in okolici, znaša doslej vsaj 4 mrtve in 225 ranjenih. Policija je začela streljati, ko so demonstranti v Bombayu napadli avtobuse in poskušali doseči sedež zakonodajnega sveta države Bombay. Bombe s sol-zilnim plinom niso nič zalegle. Protestne stavke, ki so jo proglasili sindikati, se udeležuje 300.000 delavcev. Po zadnjih poročilih je bilo med današnjimi izgredi 10 mrtvih m 266 ranjenih. Med policijo je 46 ranjenih. načrt pa je bil sklenjen na seji vlade v petek in odgovai ■ j vefjno poskušajo posegati po ja zahtevam skupine MRP, ki politiki sile in groženj z a Kardeljev povratek z obiska v Londonu LJUBLJANA. 21. — Pod- predsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj se je danes s svojim spremstvom vrnil iz Velike Britanije v Jugoslavijo. Kardelja so v Ljubljani pozdravili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovic, predsedniki ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko in predsednik okrajnega ljudskega odbora dr. Dermastja. Obisk podpredsednika Edvarda Kardelja v Veliki Britaniji je bil ocenjen z britanske in jugoslovanske strani kot pomembna manifestacija angleško - jugoslovanskega sodelovanja. «Ta uradni obisk, ugotavlja današnja »Borba«, je upravičeno naletel na veliko zanimanje svetovne javnosti. kajti poleg krepitve bri-tansko-jugoslovanskih odnosov je dal konkreten prispevek le splošnim naporom za razširitev aktivnega mednarodnega sodelovanja.« je predložila znano resoluci jo, katero je skupščina odobrila. Na podlagi tega načrta bi izvolili enega poslanca na vsa-kiyh 70.000 prebivalcev, kar pomeni en poslanec na vsakih 47.000 volivcev. Z uvedbo tega sistema bi se zmanjšalo Člani sveta za državo var- število sedežev v departmajih, Minister Cortese o tekočih gorivih RIM, 21. — Minister za in-dustijo in trgovino Cortese je predložil v soboto industrijski komisiji poslanske zbornice besedilo vladnih spreminjevalnih predlogov k zakonu o iskanju in izkoriščanju tekočih goriv. Spremi-njevalni predlogi, ki jih je načelno odobril ministrski svet 22. oktobra 1958, so bili nato še podrobno obdelani z juridične in tehnične strani. Minister Cortese je o leh spreminjevalnih predlogih dejal, da ima vladni načrt nove juridične ureditve vprašanja tekočih goriv namen, da se spodbudi iskanje in izkoriščanje v režimu konkurence. S primernimi določili, je dejal minister se preprečuje in omogoča ustanavljanje monopolističnega nadzorstva nad petrolejem. Država bo razpolagala s področji med eno in drugo koncesijo za izkoriščanje, od katerih vsaka lahko meri največ 3.000 hektarov. Koncesionarji ne bodo smeli znižati proizvodnje pod tehnično dosegljivo raven, državna ustanova ENI pa bo uživala primerne pogoje za izvajanje svoje naloge. Poleg tega bo državi zagotovljenih 60 odst. dobička, predvsem pa določen delež proizvoda v naravi. Tako je izjavil minister Cortese. Poleg tega se zdi vladi primerno, je dejal minister, u-stvarjati posebne spodbude za dotok investicijskega kapitala na področju iskanja in izkoriščanja tekočih goriv. Ta- nost so prispeli iz Washingto-na v 'Camp David s helikopterjem. Jutri bodo prispeli v Camp David, ki je 130 km od-danjen od Washingtona, tudi člani vlade. Tudi to bo prva seja vlade pod Eisenhovverje-vim predsedstvom od septembra. Na obeh sejah bodo razpravljali o nekaterih vojaških vprašanjih in o zunanji politiki. Državni tajnik John Foster Dulles pa bo v kratkem odšel za nekaj dni na počitek ki so redko naseljeni v korist severnih departmajev z večjo gostoto prebivalstva. BONN, 21. — V krogih, ki so blizu uradu zveznega kanclerja, zatrjujejo, da bo Adenauer spet normalno prevzel svoje posle v četrtek, to je dan poprej, kot so pričakovali Kancler je obolel 7. oktobra na vnetju bronhijev, ki se je nato kompliciralo v pljučnico. tomsko bombo«. Opoldne sta sovjetska voditelja obiskala indijski narodni zavod za kmetijstvo in državni fizikalni laboratorij, predpoldne pa sta prisostvovala športnim in kulturnim prireditvam »državnega načrta za disotplino«. Več ti»oč skavtov in tabornikov je prikazalo folklorne plese in pe-smiMn razne vaje. Bulganina Odobren posarski volilni zakon SAARBRUECKEN, 21. — Posebna komisija Zahodnoevropske zveze je odobrila volilni zakon, ki ga je v petek že odobrila posarska skupščina. Volilni zakon je bil danes že objavljen v uradnem listu. Volitve v novi posarski parlament bodo 18. decembra po proporcionalnem sistemu. Razdeljenih bo 53 poslanskih sedežev. Volilna kampanja se bo začela 26. novembra. Odnosi med skupščino in svetom ministrov ZEZ HAAG, 21. — Mešana ko- Ben Jusef začenja posvetovanja o maroški predstavniški vladi Pri neredih v sobota in nedeljo je bilo 12 mrtvih in mnogo ranjenih - Nova vrenja in novi politični boji na vidiku In Hrulčeva sta snremlialn misija zahodnoevropske zveze Nehru in njefeova hči Indura. | je imela danes dve seji, ki j sta se končali z načelnim spo- Demonstracije v Bomliayii ščino m svetom ministrov ZEZ. O tem vprašanju so obstajala znatna nesoglasja. Po seji je holandski zunanji minister Johan Beyen, trenutni predsednik sveta ZEZ, izjavil, da svet ministrov ni odobril možnosti, da bi skupščina ZEZ lahko izglasovala »resolucijo neodobravanja« glede sklepov sveta ministrov, j Možnost take resolucije predvideva ustanovna listin« skupščine. Ministri so se postavili na stališče, da niso odgovorni skupščini in da ima torej skupščina sicer pravico do kritike, ne pa do take resolucije. BOMRAY 21. — V mestu in okolici se nadaljujejo protestne manifestacije proti vladnemu načrtu o razdelitvi države Bomba na tri manjše države. Predsednik krajevne vlade Desai je dobil včeraj kamen v glavo, ko je na zbo- RABAT, 21. — Maroški sultan Ben Jusef bo začel jutri posvetovanja za sestavo prve maroške predstavniške vlade. V poročilu, ki je bilo danes izročeno predstavnikom tiska, je rečeno, da se bo po sultanovih izjavah jutri začela pripravljalna politična faza za sestavo maroške vlade. Jutri zjutraj bodo člani prestolnega sveta in Ben Sliman odstopili. Njih ostavko bo sultan sprejel in bo nato začel obširna posvetovanja s političnimi strankami ter s sindikalnimi in neodvisnimi organizacija-mi. . »Namen teh posvetovanj bo, pravi poročilo, določiti ministrskega predsednika, ki naj sestavi bodočo maroško vlado sporazumno s sultanom, ki je edini varuh maroške suverenosti v sedanjih okoliščinah«. Ze v soboto pa je sultan sporočil, da bo odšel na po- tovanje po deželi, da bi osebno prišel v stik z vsemi tistimi, ki ga prosijo, naj jim »oprosti zaradi napak v mi- nulosti«. To je sultan sporočil po neredih, ki so se pripetili v soboto, in ko je odredil, naj se ukinejo vsi obiski delegacij . V pariških političnih krogih so nemiri v Maroku zbudili veliko pozornost. Po odstavitvi Ben Arafe in po- ko so predvideve posebne . v mt*,, Ben Jusefa na pre-skladu z I davčne olajšave v I stol so se razmere v Maroku nekoliko-izboljšale in tudi akcije upornikov so se zmanjšale. Sobotni in včerajšnji neredi v raznih krajih države pa kažejo, da je Maroku pred novim vrenjem in novimi političnimi boji ter da vprašanje Maroka nikakor ni bilo rešeno z rešitvijo dinastičnega vprašanja. Med pogajanji za sestavo maroške vlade bodo nedvomno prišla do izraza notranja nasprotja, ker bo glavna naloga te vlade pogajati se s Francijo o bodočih odnosih med obema državama. Poročila glede števila človeških žrtev med sobotnimi in včerajšnjimi neredi si naspro. tujejo. Govori se, da je bilo 12 ljudi ubitih in mnogo ranjenih. Vodilna stranka Isti-kial je mobilizirala množice v Rabatu in drugih maroških mestih za prve protifranco-ske demonstracije po Ben Ju-sefovem povratku pod geslom: »Ce je sultan pripravljen pozabiti, ljudstvo ne pozablja«. Znano je, da je Istiklal vedno zahteval vrnitev Ben Jusefa na maroški prestol, pri tem pa je odločno poudarjal da je končni Cilj neodvisnost Maroka. Voditelji Istiklala so mnenja, da je pregnanstvo vplivalo na Ben Jusefa, da se hoče brezpogojno zavzeti za spravo s Francijo in zaradi tega je zavzel zelo spravljiv ton v svojem prestolnem go- voru in pripravljen je tudi pomiriti se z maroškimi pašami in kaidi, ki so se izrekli proti nacionalističnemu gibanju. Demonstranti zahtevajo «prekinitev s preteklostjo« in zavrnitev kompromitiranih paš. Vse to kaže, da bo sultanova naloga že med razgovori za sestavo vlade skrajno težavna. Noti spopadi na Cipra NICOS1A. 21. — Britanski vojaški oddelki so se nocoj spopadli v središču Famaguste s skupino ciprskih upornikov Sproženih je bilo nad sto strelov. To je že druga noč zaporedoma, ko so se uporniki in britanski vojaki spopadli v središču tega mesta. Streljanje se je začelo pred vojašnico britanske policije. Baje je bila ranjena neka ženska V predmestju Nicosie sta nocoj eksplodirali dve bombi. Človeških žrtev ni bilo. V Fa-magusti so uporniki streljali tudi proti nekemu avtomobilu vojaške policije, toda tu ni bilo človeških žrtev. Približno 6 kilometrov od Dekelie pa je bil ubit neki angleški poročnik. HARTUM. 21. - Na zahtevo sovjetske vlade je sudanska vlada dovolila, da se v H a r-tumu nastani »agent, ki mu bo poverjeno zastopanje sovjetskih interesov v Sudanu«. Danes pa je prispel v Har-tum češkoslovaški poslanik v Kanu Arncšt Rarpišek. V Sudanu bo ostal teden dni, poprej pa je obiskal Adis Abebo. GnMa kcnleretica illllUUlU BONN, 21. — Konferenca gospodarskih strokovnjakov Socialistične internacionale, ki s:e je začela v soboto na sedežu socialdemokratske stranke v Bonnu, je danes zaključila delo. Med razpravo so obravnavali sledeča vprašanja: polna zaposlitev, povečanje narodne ga dohodka ;n njegova pravič. na razdelitev, gospodarska e-nakost, nevarnost inflacije; valutna in proračunska politika. socializacija, ukrepi glede cen, višina mezd itd. BEOGRAD, 21. — Danes j« prispela v Beograd pod vodstvom pomočnika ministra zunanje trgovine Kung Juana kitajska gospodarska delegacija, ti bo z jugoslovanskimi zastopniki proučila možnosti vzpostavitve trgovinskih odnosov in sklenitve prvega trgovinskega sporazuma, Na današnji. dan Je bil leta 1694 rojen Francois M. Voltaire, slavni francoski mislec in pisatelj. Danes, TOREK 22 dOveu.br* Cecilija, /»^^tone ob Sonce vzide ob 7.13 i;n Luna 16.29. Dolžina dnevai S. . ^ vzide ob 12.24 in ?? en,bra Jutri, SREDA 23. novemDr Fe.licita, Raviiola Ali je res?! PO ODPORU PROTI IMENOVA NJU COSULICHA ZA PREDSEDNIK A JS Beremo v nedeljskem «11 Piccolo« v zvezi z imenovanjem novih članov odbora Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo ter njenega predsedstva, da so člani tega odbora že določeni ter da manjka samo še podpis generalnega vladnega komisarja. Isti list poroča, da vladni komisar še ni določil članov odbora, ki ga hoče razširiti s predstavnikoma male industrije ln drobne trgovine. Pri tem omenja <11 Piccolo», da bo v odboru še nadalje zastopal kmetijstvo dosedanji predsednik kmetijsko-gozdarske sekcije odbora dr. Ing. Oscar Brunner, dr. Eugenio Ru-stia - Traine pa direktne obdelovalce zemlje namesto dosedanjega njihovega zastopnika dr. Parovela. Ne vemo, ali Je vest točna, toda ne glede na to je vzbudila med našimi kmetovalci veliko razburjenje in ogorčenje. Vsi se sprašujejo, koga zastopa veleposestnik Brunner, ki ima poleg tega še večino svojih veleposestev izven področja tržaške Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo? Kako more zastopati tržaške kmetovalce dr. Eugenio Rustia-Trai-ne, ki je predsednik tukajšnjega Združenja bono-mljevskih direktnih obdelovalcev zemlje, združenja, v katerem je tako malo direktnih obdelovalcev, da nihče ne more trditi, da jih ta organizacija predstavlja? On prav tako ne zastopa tukajšnjih kmetovalcev, kot jih ni zastopal doslej dr. Parovel, ki ga bo baje sedaj dr. Rustia-Traine zamenjal. Razen tega je kmetijsko-gozdarska sekcija — kot lahko vsak prečita na strani 35 debele knjige «Guida Generale di Trieste 1955» sestavljena iz sledečih članov: predsednik: dr. ing. O-scar Brunner, podpredsednik. N e r e o Brucchi, člani: dr. ing. Ugo Cappellettl. dr. Gino Cosolo, Giorgio Destradi, dr. Paolo Ammadeo Mo-randini. dr. Eugenio Rustia-Trai* ne in Italico Tagliaferro. Da ne bo nobenega dvoma o našem stališču, ki smo ga glede zastopstva v zbornici ze več kot stokrat povedali, naj tudi ob tej priložnosti- poudarimo, da nimamo prav nič proti vsem zgoraj omenjenim osebnostim. Toda doiznl smo pred vso javnostjo se enkrat pribiti, da vsi ti gospodje ne morejo zastopati ne tržaškega kmetijstva ne tržaških kmetovalcev v zbornici. Vsem njim, bivši ZVU, še prav posebej pa sedanjemu vladnemu komisarju je zelo dobro znano, da so skoraj vsi kmetovalci našega ozemlja včlanjeni v svojih dveh stanovskih organizacijah, ki sta Kmečka zveza in Združenje malih posestnikov. To pomeni, da samo predstavniki teh dveh or ganizacij lahko zastopajo tržaško kmetijstvo in tržaške kmetovalce v zbornici. Zato tudi tokrat proti nameram, ki so vzrok omenjene vesti v nedeljskem «11 Piccolo», najodločneje protestiramo in zahtevamo, da generalni vladni komisar po več kot enem letu izvajanja svoje oblasti pri nas vsaj v teh dneh, ko bo po svoji dolžnosti imenoval novo članstvo predsedstva in odbora zbornice, za tržaško kmetijstvo in kmetovalce imenuje one zastopnike, ki to kmetijstvo in te kmetovalce v resnici predstavljajo! Mnenja smo, da je prišel čas, ko Je potrebno odstraniti vse, ki so doslej — iz neznanih vzrokov v zbor nici predstavljali le same sebe, večkrat pa celo interese, ki z našim kmetij-stvom in našim kmetcr valcem nimajo nobenega opravka! Ponovno odloženo imenovanje novega vodstva trgovinske zborniee De’avska zveza zahteva zastopnika v trgovinski zborn>ci V zvezi z imenovanjem no- vega vodstva trgovinske zbornice je poslala Delavska zve- V oKiitlju ponovno odložitve imenovanju je verjetno tudi neao-Klasje med demokristjani in liherulei glede vodilnih mest Imenovanje novega vodstva trgovinske zbornice se je ponovno zataknilo. Generalni vladni komisar Palamara se je sicer vrnil iz Rima in vse je kazalo, da bi moralo priti včeraj že do podpisov imenovanj na vodilna mesta, do česar pa ni prišlo. Vladni generalni komisariat uradno sicer molči o vzroku za nadaljnje odlaganje, vendar te je neuradno zvedelo, da naj bi predstavljal sporni kamen imenovanje bivšega predsednika zbornice kap. Guida Co-sulicha na mesto predsednika Javnih skladišč. Proti tej nameri sta se uprla PSDI in vodstvo tržaške krščanske demokracije. Obe stranki namreč smatrata, da ne bi bilo prav postavljati človeka, ki ie po dobro poznanih kriterijih upravljal trgovinsko zbornico, na nič manj odgovorno vodilno mesto v pristanišču. Poleg tega imenovanja, ki naj bi predstavljalo glavni vzrok za zakasnitev uradnega podpisa dekretov, pa se Se vedno razpravlja tudi o nekaterih vodilnih mestih v zbornici. Tudi v tej zvezi so v ozadju spori med liberalci in demokristjani, saj verjetno niso brez podlage govorice, da bi v novi zbornici morali imeti sicer večino demokristjani, nekatera izredno pomembna mesta pa liberalci. Skupščma pomorščakov splošnega turnusa Montfort z zahtevo, naj odprejo na njenem sedežu menzo za pomorščake, ki se začasno ustavljajo v Trstu, alt, ki čakajo tu na vkrcanje. Ravnatelj ustanove je. sindikalnim predstavnikom zagotovil, da bodo odprli menzo v decembru. Hkrati je tudi zagotovil, da pritiče pomorščakom, ki čakajo na vkrcanje, vsa zdravniška, bolniška in farmacevtska oskrba, kar ni seveda nobena posebna ugodnost, saj plačujejo pomorščaki, ko so vkrcani, v ta namen tudi prispevke. n 1 ' predstavnikov sindikata vladnega komisariata nek članov vodstva sindikata uslužbencev vladnega generalnega komisariata ter članov študijskih komisij. Kveslor Marzano zapustil Trst Drevi ob 18.30 bo na sedežu Delavske zbornice sesta- Včeraj zvečer je odpotoval iz Trsta bivši kvestor Marzano, ki je bil premeščen v Neapelj. V Trst je te dni prišel iz Kalabrije, kjer je bil skupno z Marzanom zaposlen pri pobijanju banditizma dr. Grappone, poveljnik letečega oddelka tržaške kvesture. Govori se, da je tudi on premeščen, vendar uradnega obvestila o tem še ni. Novi kvestor dr. Foresta bo prišel v Trst v petek. za dr. Palamari pismo, v katerem ugotavlja, da je lz časopisnih vesti razbrala, da ne bo noben njen predstavnik imenovan v odbor zbornice. Zato Delavska zveza ponovno zahteva, da se mora vključiti v vodstvo trgovinske zbornice tudi njen zastopnik. Ce so lahko zakonu navkljub razširili vodstvo š predstavniki nekaterih kategorij, ki doslej še niso bile zastopane v njem, se lahko tudi zastopstvo delavstva okrepi, zlasti ker predstavlja Delavska zveza večino delavstva in ker ti delavci menijo, da niso bili v dosedanjem odboru njihovi interesi dovolj zaščiteni. Po mnenju Delavske zveze bo lahko trgovinska zbornica uspešno izpolnjevala svoje naloge, vsaj kar se delavstva tiče, če bo v odboru tudi zastopnik Delavske zveze, to je, če bo kar se zastopstva tiče, enakopravna z Delavsko zbornico. V nasprotnem primeru bo Delavska zveza smatrala izključitev svojega zastopnika za diskriminacijo v škodo delavstva. GLASBENA MATICA TRST V SOBOTO 26. in v NEDELJO 27. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj* - Vrdelska cesta T lioncert Slovenskega vokalnega okteta IZ LJUBLJANE Na sporedu so narodne in umetne pesmi, ki jih je izbralo tržaško občinstvo pri nedavno objavljeni anketi. Vabila bodo na razpolago od petka dalje v Ul. Roma IS. NA POVRATKU IZ LONDONA V DOMOVINO EDVARD KARDELJ V TRSTU IN OKOLICI Podpredsednik izvršnega sveta FLRJ je bil gost generalnega konzula Mitje Vošnjaka Na povratku iz Londona dranski obali do Grčije. Na V soboto popoldne je bila skupščina pomorščakov splošnega turnusa, ki jo je sklicala FILM. Začasni odbor je pomorščakom poročal o dejavnosti za reorganizacijo tržaškega odseka FILM ter o delu osrednjega vodstva ILM. Nato so pomorščaki sprehajal po mestu, popoldne razpravljali o svojih najbolj perečih vprašanjih in potre' bah. Poudarili so, da jim morajo priznati brezposelnostno podporo v času. ko čakajo j ško in repentaborsko občino na vkrcanje. Nadalje se mo- | vrnil v Slovenijo prek obinej-•> določiti odstotek pomor- nega prehoda pri Fernečah ščakov splošnega turnusa, ki se zaposlijo pri čiščenju ladij, ko so v pristanišču, vštevši ladje družb «pin». Te pomorščake mora klicati na delo pristaniško poveljstvo, FILM pa se mora omogočiti nadzorstvo nad vpoklici. Pomorščakom se mora omogočiti tudi nadzorstvo nad »matrikula-mi». in sicer po njihovem sindikatu. Nadalje morajo pomorščakom dovoliti, da čakajo na vpoklic z* vkrcanje čakalnici pristaniškega poveljstva in ne na ulici pred poslopjem. V ta namen naj določijo urnik od 9. do 12. in od 16. do 17.30. Začasni odbor FILM je tudi interveniral pri podporni ustanovi pomorščakov v Ul. PO USTANOVITVI PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA SKUPŠČINO Praznik drevja V okviru Praznika drevja so včeraj dopoldne učenci tržaških šol posadili pri Lovcu 1000 sadik borovca. Prireditve se je udeležilo nad 1500 učencev prisostvovali pa so poleg župana tudi drugi predstavniki krajevnih oblasti Med tem ko so otroci sadili drevesca. je igrala godba 82. pehotnega polka. O pomenu praznika pa sta zbranim učen. c(*m spregovorila iolski skrbnik prof- Tavella in ravnatelj uiada za kmetijstvo in ribištvo dr. Piccioli. Iz podeželskih občin nimamo še nobenega sporočila. Praznik drevja je dobra zamisel, vsekakor pa ne bi smelo ostati samo pri tem, ker bi morali že v osnovni šoli smrotno vzgajati mladino v ljubezni do drevja 'n jiarave preko Pariza se Je v nedeljo 21. t. m. podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj zadržal v Benetkah, nato pa Je istega dne zvečer dopotoval v Trst, kjer Je ostal do včeraj popoldne na privatnem obisku pri generalnem konzulu Mitji Vošnjaku. Med svojim bivanjem v Trstu se je Kardelj včeraj dopoldne pa si Je ogledal obalo med Stivanom in Trstom ter se nato skozi nabrežinsko, zgoni- kjer sta ga v imenu izvršnega sveta LR Slovenije pozdravila predsednik in podpredsednik Boris Kraigher in Marjan Brecelj. Edvard Kardelj Je potoval v spremstvu državnega podtajnika v tajništvu za zunanje zadeve FLRJ Srdjana Priče in svojega tajnika Antona Vratuše. Izboljšana zveza med Trstom in Grčijo Pomorska družba »Adriatica« je sklenila izboljšati svo-to redno pomorsko progo, ki gre iz Trsta ob zapadni ja- V v- NEJASNO STALISCE voditeljev Delavske zveze Za uspeti sindikalne skupščine /e predvsem nujna pritegnitev neorganiziranih delavcev tej progi je do sedaj vozila ladja »Civitavecchia«, katero so zamenjali s parnikom «Val-fiorita«. Parnik razvija 12 milj brzine na uro. Parnik «Valfiorita» je odplul iz Trsta 17. t. m. in se ustavil v Benetkah, Bariju, Brindisiju, Pireju, Candiji. Ca-lamati in Patrasu. Parnik je opremljen za prevoz potnikov, lahko pa sprejme tudi 1.500 ton tovora. PISMO TAJNIKA SINDIKATA USLUŽBENCEV VLADNEGA KOMISARIATA Zahrbtni manevri dnlnčenih krogov v škodo uslužbencev bivše ZVII Z neosnovanimi obtožbami bi se hoteli iznebiti čimvečjega števila bivših uslužbencev ZVU, ki so v pretežni večini domačini Gradnja vojašnice na Repentabru Na včerajšnji javni dražbi pri ravnateljstvu za javna dela so bila gradbenemu podjetju DELTA iz Trsta oddana dela za zgraditev vojašnice za karabinjerje in konjušnice v Repentabru za vsoto 24 milijonov 300.000 lir. Jutri prva seja občinskega sveta v Miljah V nedeljo smo poročali o ustanovitvi pripravljalnega odbora za sklicanje ustanovne sindikalne skupščine, za katero je dala CGIL ie drugič pobudo. Ugotovili smo tudi. da so v tem odboru zastopani samo Delavska zveza in nekateri sindikati, ki so ie vključeni v CGIL, kot na primer sindikat železničarjev, poštarjev itd.; hkrati pa smo tudi ugotovili, da niso bili pritegnjeni v odbor predstavniki drugih struj, ki niso sindikat no organizirane, ki pa želijo. da bi CG/L tudi v ir. _ rstu po- stala močna in enotna sindikalna organizacija s čim bolj demokratično notranjo uredit- vanje novih članov, tudi ne ,plX V podeželskih šolah pa n „ višjih razredih bi morali v _ . nuditi učencem nekaj več in zbuditi v njih ljubezen ;do Vljo. ties je, da pravi CGIL v svojem pozivu, da bo ie pose. hej povabila Delavsko zvezo m sindikate, ki so ie vključeni v CGIL, da ustanovijo pripravljalni odbor za sklicanje skupščine; res pa je tudi, da iz tega še ne sledi, da morajo biti v odboru samo predstavniki sindikatov. CGIL namreč ni naslovila svojega poziva na sindikate, temveč neposredno na vse tržaške delavce «ne glede na politično usmeritev, versko prepričanje m narodnost«. Hkrati pa poziv tudi dovolj jasno pravi, da se CGIL obrača na vse delavce, organizirane v kat«' rem koli sindikatu in neorga-nizirane, naj prispevajo k u stanovitvi velike Zvezne delavske zbornice, vključene v CGIL. Prav tako zagotavlja CGIL vsem delavcem, da bodo lahko izbrali svoje delegate za njen osrednji kongres. Docela jasno je torej, dn misli CGIL na ustanovno skupščino v kateri morajo biti zastopani vsi delavci, ki pristajajo na njen razredni program in da ni važno katere stranke izkaznico nosijo v žepu ali pa ie sploh nimajo. Ce bi namreč mislila na navadno sesutje raznih zvez in njihovo koordinacijo, ne bi bila potrebna skupščina, ampak bt to lahko kaj hitro opravili- To pa seveda ne bi pomenilo okrepitve organizacije temveč le formalen akt. Ce pa bi ne slo bi bilo potrebno sklicati ustanovno skupščino, marveč bi Delavska zveza kvečjemu le okrepila običajno vsakoletno akcijo »novačenja«. Vodstvo Delavske zveze se doslej ie ni uradno izreklo, kako misli uresničiti poziv CGIL, kolikor se tiče delavcev, ki niso včlanjeni v njej ali pa v sindikatih, ki so že neposredno vključeni v CGIL. Kakšne so namere njenega vodstva pa lahko sklepamo iz intervjujev Radicha, Gombača, Tominca, «Lavorafora», itd., ki sicer govore o okrepitvi CGIL, o tem, kako so delavci pozdravili njeno pobudo itd., ki pa nič konkretnega ne povedo, kako naj bi se pritegnili v pripravljalni odbor zastopniki neorganiziranih delavcev, niti kako naj bi bili zastopani v skupščini. Iz teh izjav bi lahko sklepali, da vo. ditelji Delavske zveze žele, da bi bila skupščina v čim ožjem okviru, ter da bi vse »ostalo v družini». kot se temu pravi po italijansko. Takšno eksklu zivno ravnanje pa ne more privesti do okrepitve CGIL in zato tudi ne more biti objektivno v korist delavskega razreda kot celote. Zato bi se morali ti - sindikalni voditelji odreči tej ozkosti in v interesu vsega delavstva sklicati takšno skupščino, kakršno si lahko pričakujemo, če so besede poziva CGIL iskrene. Ce pa hočejo ustanoviti le koordinacijski organ, to je Zvezno delavsko zbornico, tedaj bo to le formalen akt, kajti koordinacijski odbor raznih sindikatov CGIL v Trstu ie obstaja, kar je poudaril v svojem intervjuju »Lavorato-ru» tudi predstavniki sindikata železničarjev Giacomo Be-niui Jutri ob 20. bo v Miljah prva seja jesenskega zasedanja občinskega sveta. Na dnevnem redu so med drugim: odobritev nekaterih sklepov občinskega upravnega odbora (prodaja parnika »S. Marco«, davek na živino, tro-iarinski davek na živila, ustanovitev srednje šole v Miljah ter pravilnik za občinske u-službence); sedanji in prihodnji gospodarski načrt; avtobusna postaja v Miljah; dodelitev avtobusnih prog; prodaja parnika »Italia L.»; spominska kolajna občinskemu podtajniku; proračun občinskega podjetja ACNA za leto 1956; občinski proračun za leto 1956; prilagoditev občinskega obračuna za leto 1955", nadurno delo občinskih uslužbencev; športne prireditve in zadeve nekaterih občinskih uslužbencev. Kakor je razvidno, je dnevni red obsežen in pester. Poleg občinskega proračuna bo občane predvsem zanimalo vprašanje gospodarskega načrta, prodaja parnikov in proračun občinskega prevozniškega podjetja ACNA. Glasilo Delavske zbornice »II Lavoro« je v nedeljo objavilo pismo, ki ga je ravnatelju lista «11 Piccolo« poslal dr. Ugo Verza, tajnik sindikata uslužbencev vladnega generalnega komisariata v zvezi z vprašanjem ravnanja z uslužbenci bivše ZVU. «11 Piccolo« je objavil samo kratek izvleček tega pisma, kar je najbrž napotilo uredništvo sindikalnega lista, da je objavilo pismo v celoti. Dr. Verza namreč polemizira s člankom nekega Silvana Chesija, ki objavlja zadnje čase vsako nedeljo na drugi strani lista «11 Piccolo« pod rubriko «Riceviamo una lette-a« članke reakcionarne in šo-inistične vsebine. Glede teh ..pisem« pa je precej razširjeno mnenje, da jih baje piše sam direktor »Piccola«, da na ta način Žiri svoje ideje, ker najbrž meni, da še ni prišel čas, da bi z njimi sam odkrito nastopil. Do tega prepričanja so ljudje prišli tudi zato, ker vsebuje podpis oziroma psevdonim Silvano Chesi vse črke imena in priimka ravnatelja lista «11 Piccolo«, z dodatkom črke v. Potemtakem je razumljivo, zakaj je «11 Piccolo« objavil samo izvleček pisma dr. Verze. Silvano Chesi je v omenjenem «pismu» citiral pisanje Regulacija Trga Goldoni spel pred obč. svetom Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Poleg razprave o točkah dnevnega reda, bodo danes nadaljevali z razpravo o sklepu obnovljenega regulacijskega načrta Trga Goldoni, ki ga je moral občinski odbor ponoV' no predložiti občinskemu svetu za odobritev nadaljnjih postopkov v zvezi z odporom nekaterih zasebnikov, ki so vložili priziv proti izvedbi te. ga načrta. Odv. Sblattero je celo dobil tožbo, ki jo je vložil na sodišču proti občinski upravi, ki mu ni hotela izdati dovoljenja za nadzidavo enega nadstropja stavbe št. 3 na Trgu Goldoni, češ da mora biti ta stavba, v okviru izvedbe popravljenega regulacijskega načrta Trga Goldoni, porušena. Obeta se zelo zanimiva razprava, ker znano, da so bili vsi svetovalci opozicije in nekateri svetovalci večine proti izvedbi omenjenega regulacijskega načrta. Neroden padec življenja in dela na kmetiji. i.amo za individualno pridobi. V čelrlek volitve v podjetju «Sedoch» V četrtek ob 16.30 se pričnejo v podjetju «Sadoch» volitve tovarniškega odbora, v Okoli 9. ure so poklicali osebje Rdečega križa v be gunsko taborišče pri Sv. Kri žu, kjer so malo prej našli na tleh v bližini naselja 54-letnega ribiča Giuseppa Sa-vija, stanujočega v eni izmed številnih barak taborišča. Sa dodelitvijo Trsta italijanski u- tudi z zakonom št. 961. ki je Vojna škoda V KMETIJSTVU IN NEPREMIČNINAH Posredovanja in informacije pri; A.T.A. - Ul. S. Nicolč 3/a Tel. 38-733 fašistične revije «Candido», ki med drugim pravi, da so u-službenci bivše ZVU samo »protinacionalni« elementi ter da pač ne zaslužijo drugega, kot da jih odpustijo. Chesi jr dodal, da se s tem pisa- pravi. Kot smo že pisali, bi po tem zakonskem načrtu uvr. stili vse uslužbence bivše ZVU v kategorijo »dnevničarjev« ter bi jih namestili z začetno plačo in zaračunavanjem starostne službene dobe komaj od 26. oktobra 1954- Se slabše pogoje pa določa ta načrt za policiste in financarje. saj bi morali šele v šestmesečne tečaje ter bi jih namestili šele z dnem, ko bi te tečaje u-spešno dovršili. Spričo vsega tega je ogorčenje dr. Verze, ki brani inte. rese uslužbencev bivše ZVU, popolnoma razumljivo in u-pravičeno. Dr. Verza predvsem zanika trditev, da je bivša ZVU najemala samo »protina-cionalne« elemente ter pravi, da so med uslužbenci bivše ZVU številni bivši bojevniki, člani društya «Lega Naziona-le», «Dante Alighieri«, Zveze rezervnih oficirjev itd. Prav tako pravi, da ni res, da so ti uslužbenci ohranili vodilne funkcije v vladnem generalnem komisariatu, saj jih niso imeli niti v bivši ZVU, kjer so bili na vodilnih mestih najprej angleški in ameriški oficirji, nato pa po letu 1952 funkcionarji, ki jih je imenovala italijanska vlada. Zato tudi ni res, da so odgovorni uslužbenci bivše ZVU, če sedanja uprava slabo deluje, kot trdi »Candido«. ZVU je kvečjemu odbijala zaposlitev v svojem aparatu ekstremnim desničarskim elementom, kar pa ne pomeni, da ni sprejemala v službo «dobrih Italijanov«, ki so bili po mnenju dr. Verze v upravnem aparatu ZVU v ogromni večini. No, nas ne zanima polemika o tem, kdo izmed uslužbencev bivše ZVU je «dober» Italijan in kdo ni. Zanimiva pa je ugotovitev, kako bi hoteli določeni krogi, ki imajo v Trstu precejšen vpliv, rešiti njem strinja. To pisanje je seveda hudo ogorčilo bivše u- službence ZVU, ki »o prav te dni zvedeli za načrt zakona, s katerim bi bili oropani še tistih redkih ugodnosti, ki jim jih zagotavlja zakon št. 961. katerega je sprejel rimski par. lament v avgustu 1954 pred res vseboval tudi krivično dis. kriminacijo, ki pa je bil kljub temu še mnogo boljši kot predloženi novi zakonski načrt, kateremu nasprc^je baje tudi sam dr. Palamara. Baletna šola SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z decembrom 1955 z baletno šolo za otroke od 6. do 10. leta in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. Solo bo vodil preizkušeni tržaški koreograf Adrijan Villes. Vpisovanje do 25. novembra v Ulici Roma 15-11 vsak dan (razen nedelje) od 15. do 16. ure. Baletna šola bo v novih prostorih na stadionu v Trstu, Vrdelska cesta 7, kjer so za gojence na razpolago vse higienske in študijske priprave v zakurjenih prostorih. Arlstoo. 16.00: »Mrt^ jljelsoi'. Sterlin* Havden. Geiie rjzWJ. Armonia. 15.00: «AU)inf c.-vens niki«. R. Den-ning. A. ^_|jn.«, Aurora. 15.30: ja- po Steinbeckovem romanu rr.es Dean in Jobe Hairt| o.ik&iH i g }ft’ «I eror m _ Garibaldi. 15.30: »Teror «- sterjev«. M. Štev en«. ^ g,* D. Kennedy. Mladoletnim IdSra«: »Strah Iz Go** pan f Iinpero?” 16.00: «Marcdlino vino«. Pablito Calvo. m/ss. Italia. 16.00: «7 očetovih t Delia Seal a, Maria FrW. m S. fice Chevalier. „iivanja»> Marco. 16.00: »Otok Leo Gen n in Don 'T3^ct«‘ Kino ob morju. 16.M: "H(yr. gospod Dick«, G®ry na Loy in Shyrley Moderno. 16.00: »Ljudje «"■ Gregory_Peck. riblf’ Savona. 13.36: »Haitski John Agar in R9*eU)#rj*. Id' John Agar m Vlale. 16f)0: »Upor jetn* Lupino, Jan SterUng. mot-Vittorio VeneiO. 16.30: «W»Jt<1|y, nar ja in dekle«. Gen* s\n+ Kathrvn Gra.vson, Fran* tra. Jose Itorbi. , jvto- Azzurro. 16.00: »Strah DnorieV. mobilskl cesti«, Mickey Boh«t|rt' Dianine Foster. Belvedere. 15.30: »Sanje »Zgodilo K. Gravson. Marconi. 16.00: »^Vontain« septembra«, Joan Po Joseph Cotten. BuW*r‘ Massimo. 15.30: »Madame , fly». po Puccinijev^ ol* 4* Novo cine. 16.00: «Duo*)» klela«. VVilli Forat.^*, Odeon. 16.00: »Smeh, sm«^ lO.VJV. U*-”*—'-' 0u,g Toenazzi. Billi 'O . P1' Ljudska prosveta SPOROČILO ACEGAT Navodila hišnim lastnikom glede vodne napeljave in števcev Ravnateljstvo podjetja ACE-GAT zaradi bližnje zime opozarja razna podjetja in zasebnike, naj pazijo na vodne napeljave in števce v stavbah ter daje potrebne nasvete. Lastniki stavbe naj zavarujejo glavno zaklopko in števec s cunjami, naj poskrbijo, da se vse pipe na glavnih ceveh dobro zapirajo, v dneh najhujšega mraza naj popolnoma izpraznijo vodo iz glavnih cevi. Za nov dotok vode je treba najprej zapreti odtok iz glavne cevi nato pa prav počasi odpreti glavno zaklopko, da zrak, ki je ostal v ceveh, lahko uhaja iz odprtih pip. Postavitev posebne pipe za zimski odtok brez takojšnje prijave podjetju ACEGAT ter uporaba vode iz te pipe nista dovoljeni. Najemniki naj zavarujejo zaklopko in svoj števec in naj izpraznijo cevi. Ravnateljstvo opozarja, da bo vsako popravilo števcev zaradi mraza šlo na račun las.tnikov stavb in najemnikov. vprašanje uslužbencev bivše ZVU, ki jih je v policiji in upravnem aparatu vladnega komisariata okrog 8.000, v kolikor se že niso prostovoljno odpovedali službi. Teh uslužbencev bi se ti krogi hoteli kratko malo iznebiti in vse kaže, da imajo podporo tudi v vladi, če je pripravila tak zakonski načrt. Vse to ne more koristiti ugledu rimskih oblasti in vodilnih krogov sploh, ki so toliko obljubljali pred vključitvijo Trsta v Italijo in .svoje obljube potrdili SVOJEVRSTNA NESREČA NA DELU Predčasna eksplozija mine ranila delavca visoko v steni Ranjenca so morali spraviti s stene ga silci, ki so se spustili do njega z vrvmi Kmalu po 16. uri so tele- | gournem težavnem delu iz' fonsko poklicali tržaške ga- --*i" —J,-~ — silce za nujno pomoč: nekdo jih je namreč obvestil, da se je pripetila v steni pod avtomobilsko cesto na sredi poti med Faccanoni in Bazovico huda nesreča. Gasilci so nemudoma šli na mesto in tako so izvedeli, da sta se dva minerja, zaposlena pri nekem tržaškem kamnolomu malo prej spustila z vrvjo kakih 60 metrov niže in se ustavi' la na ozki polici nekako na sredi skoraj navpičnega pobočja. Tu sta z vrtalnimi stroji izvrtala luknje v katere sta nato vložila eksplozivni material. Minerja sta takoj nato zažgala vrvico in kot po navadi sta tudi včeraj s palico porinila ozko mino v globino, iznenada pa ju je presenetila precejšnja eksplo- ročili končno bolničarjem Rdečega križa, ki so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na rokah pridržali s prognozo okrevanja v JO ali 15 dneh na I. kirurškem oddelku. Ranjenec, 67-letni Filippo Beri, stanujoč na Bazoviški cesti 36 ni znal pojasniti vzroke nenadne eksplozije, vendar je zelo verjetno 1/ soboto .Mojzes v gledališču Verdi Prosvetno društvo v Skednju. Do preklica bodo društveni prostori za igranje namiznega tenisa in šaha odprti vsak večer ob 20. uri in ob nedeljah in praznikih ob 11. uri. Razna obvestila AK JADRAN obvešča, da bo danes 22. novembra ob 20.30 v prostorih kluba v Ul. R. Manna 29 dr. Karel Ferluga predaval o temi; ŽIVLJENJE IN DELO AKADEMIKOV V »BALKANU*. Vabljeni vsi. ki se zanimajo za slovensko zgodovino, posebno pa člani «Balkana» in »Jadrana«. Ione Mihelič v galeriji V umetniški galeriji uTrie-ste», v Drevoredu XX. septembra razstavlja svoja dela slovenski slikar Tone Mihelič Razstava bo odprta do 30. novembra. Mihelič razstavlja 61 oljnatih del ter različne risbe in osnutke. Radio. 16.00: »Goreča z«,,, per Lauri e in R°ry . Jlov* Venezla. 15.30: !L,^Her. v džungli«, J. v* Skedenj. 18.00: »Izgublja 3ke». w »Zjo®* Kino na Opčinah. 16.0K se ie 20. Julija«. TOREK, 22. dov«®w* Til K I' POSTAJ* (j0a 11.30 Zabavna »‘fjfza Kraji in Ljudje: ‘VuHurnl ?L kogar nekaj; 12.45 :#0* zornik: 12.55 Operne it-» 13.30 Glasba po J 00 u.ju urasua p«** art Plesna čajanka: !*■ K Kvartet v g-molU.gi^j: Pianista Marija Danes ob I9 radiu Trst I. ® del* Tonim! orisal 1** gabi11* tržaškega slikarja Colonija, pestf* ba; 20.00 Šport; 20.05 Orkester Glenn Miil^^rajf'^ i verza: 19 30 r dijska univerza: motivi: 20.30 Wagoer_ _ ser. uvod; 20.44 Vok*^ pd* Niko Štritof: 21.00' )0». df |fJ. lf*v cmvatO *«ffii * le.y: «Podolgovato ril v 3 dejanjih; 23.00 'l' It C n-!! 11.45 Komorna ****%£ ja 11.40 tVl»1101'ii“ ~f. 1“ J J* Napolitanski orkester.s filmov in revij; '8S^Ssi0-otroke: 19.40 Gian^oS fait0 svojim kvintetom, -1* nični koncert, dirK , o" KINO V soboto ob 20.30 bo v gledališču «Verdi» otvoritvena gala. predstava Rossinijeve opere »Mojzes« za red A v parterju In na balkonih ter za red B na galerijah, Opero bo vodil in dirigiral dirigent Franco Capuana, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Boris Christoff, Anita Cori-dori, Laura Didier. Attilio Planinšek. Ermanno Lorenzi, PUn.o Clabassi in drugi. Koreografka in prva plesalka Nives Poli. Sodelujejo zbor. baletni zbor in orkester Tržaške filharmonije. Zborovodja Adolf Fanfanl. Re- žija Enrico Frigerio. Pri blagajni gledališča se nadaljuje razdeljevanje Izkaznic za abonente za vse štiri rede. Danes zapade rok za prevzem abonmajskih Izkaznic za red B na galerijah, ker se Jutri začne prodaja vstopnic za preostale proste prostore. Prometna nezgoda Rossetti. 21.00: Operetna pred- stava. Excelsior. 15.30: «Marty», Ernest Bourgnlne, Blair Cran. Fenlce. 15.00: »Nani«, Charles Boyer, Martine Car«l. Naziouale. 15.00: «Disneyevl Junaki«. Pluto, Paperino In Pippo. Filodrammatico. 16.00: »Pustolo- vec Iz Hongkonga«, Clark Gable in Susan Hayward. Superclnema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: «PustoJovec Iz Hongkonga«, Clark Gable in Susan Hayward. Astra Rojan. 16.00: »Tri ure za ubijanje«, Dana Andrevvs in Don n a Reed. Capitol. 16.00: «Vera Cruz«, G. Cooper in Burt Lane aster. Cristallo. 16.00: »Kraljica Mar. got«. Jeanne Moreau. Armar.do Francioli. Grattacielo. 16.00: »Nad usodo«, Eleonor Parker In Gleen Ford Alabarda. 15.30: »S karavano proti lugu«, Tyrone Power in Susan Hayward. .............. o ■ - — on iicerai no danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Caracciolo. , — k llrvatika poročil** ** .jjO M 20 6> , Italijanska poročil*' j.jj. 19.011 in 23.00 ..... 6.3” Slunenska puroču*' jto- 13.30. 14.30 19.30 1» * 1® p 6.00 Jutranja e^pove® jo-ledar, vremenska GJasoa jn*. poved časa; 7.05 ^‘"'naš* bro jutro; 7.30 11.30 Melodije piln,lajalo- 11.45 Godba n* 4go Ritmi in pesmi..140 K“* i4.5° dije do melodije' 'jgein.-eni' življenje na pr' ge hiJSofe Poje zbor Slovens«. 173?‘g.00 1 a• 17 oa rn 1 ati' je; 17.20 Belo » č‘adaljfvV0 vo od orožja«. *■ 18jT!mi (■ vo od orozja». rfcj: Iz Donlzzetti)ey'',1--ort; ka glasba: 19.L8 taF>- ka glasba: ani„a ‘V W. Ferrari: «Su*»" y/. A- gr Intermezzo v 1 dBasti®!% 't»F zarh «Bastten *n ^: mična opera '" - ple6n« -ka glaoba; 22.30 A e* I. O * *’■ .mg.4 '%!) 327.1 lil, 202.1,**; #.00n ,^čV."-0b,;»^ooT^„.08 13.00, 15.00. J7-00. 1 ’ led»r. 11.00 Radijskimi [j5 C; Gospodinjski, nas^' 5t 6 & «33F*S5! ^asba; 14.35 želeli*ti Sijtel: 1515,«?e#* V Dne 20. In 21. novembra t. 1. se je v Trstu rodilo 12 otrok, unirlo je 14 oseb, poroke pa so bile 4 POROČILI SO SE: električar Ncvio Santi in trg. pomočnica V Ir el la Orell. delavec Luciano Višini Prav čudna prometna nezgoda se je pripetila včeraj okoli 17. ure 53-letnemu Carlu Bekarju iz Ul. Moreri. Mož je bil namenjen s svojim motornim kolesom proti gornjemu delu Ul. F. Severo in je v ta namen tik pred križiščem s Koronejsko ulico hotel prehiteti pred njim vozeči tovornik, pri tem pa je Bekar zašel preveč na levo in s prednjim kolesom zadel ob levi pločnik in odletel na tla. Medtem ko se je motociklist rešil brez poškodb, pa je neki pešec utrpel precejšnje poškodbe, ki so ga prisilile, da se je zatekel na ortopedski oddelek, kjer bo ostal verjetno 7 ali celo 30 dni. Kako se je nezgoda pripetila nihče ni znal obrazložiti, dejstvo pa je, da je motorno kolo zdrselo naprej in da sta minerja porinila s pa lico ne le eksplozivni mate-173-letni upokojenec Giuseppe vi ni mogel govoriti, zaradi | zija in dež kamenja se je česar je bilo nemogoče ugo- j usul nanju. Eden od minerjev, toviti vzroke njegovih poškodb, ki so zelo resne. Zdravniki so ga pridržali na 111. zdravniškem oddelku, a katerega bodo izvolili delav- so si pridržeti prognozo. Meči in uradniki tri predstav- niio, da je mož nerodno panike. • I del. ki sta na srečo ostala na po lici, se je rešil brez poškodb, drugi pa je bil ranjen in brez pomoči gasilcev ga niso mogli spraviti na cesto. Ti so se spustili z vrvmi do ranjenca in ga šele po poldru- rial temveč tudi gorečo vrvico, pri čemer je ogenj prišel prehitro v dotik z mino, ki se je razletela predno sta se moža oddaljila z nevarnega mesta. Na srečo mina ni bila močna, zaradi česar so posledice eksplozije razmeroma majhne. O V okviru izrednih prireditev ob priložnosti razstave tržaških umetnikov bo danes ob 18.30 na sedežu Kulturnega centra USIS v Ul. Galatti večer reproducirane glasbe. Na sporedu je Beethoynova Mondolfo iz Ul. F. Severo se je iznenada znašel z levo nogo stisnjen med zadnje kolo in blatnik vozila. Tovornik ga je stisnil Okoli poldne se je zatekel v bolnišnico 50-letni šofer Giuseppe Candotti iz Kolon kovca in ker je imel zlomljeno lopatico je moral ostati v zdravniški negi na ortopedskem oddelku. Candotti je izjavil, da ga je malo prej tovornik, ki je zaradi slabih zavor ritensko zdrsel, stisnil ob vrata ograje neke hiše v IX. simfonija, ki jo igra orkester NBC pod vodstvom To- j gradnji. Ce ne bo hujšega bo staninija. Vstop je prost, j mož okreval y 20 dneh. . isintln in blagajničarka Be.n?' detta Cassanego, agent CP Vint-cio Bergo in trg. pomočnica Li-cia Tramontano, železniški strojnik Martin Poropat in trgovka Angela Poropat. UMRLI SO: 20 dni stara Lo-redana Lanza, 69-letni Francesco Biochierini, 62-letna Marta Car-dettirri vd Mandorino. 62-letna Eimenegilda Zonta por. Mattina, 58-letm Attilio Pagliaro. 66-ieir.a Maria Balducelli por. Grassigli, 60-letna Lucia Tremul vd. Stradi, 79-letna CaroJina Kosmerli. 80-letna Marija Poleni vd. Pečar, 74-letna Emma Logar vd. Fra-giacomo 65-letna Maria Bachich vd Zei. 88-1 etnl Biagio Coclani, 63-letnj Matteo Berak. 66-letni Augusto Micheli. Utrinki iz iufr^.tul5 45 pek: Lirični tat, 19- opero®, fet lodlie; 16.10 V svetOiHični.J £ii : 18.00 Zunanje-P"*,: ‘ lodij; 18.00 ^unanj^ea: v|£ ton: 2enevska kom -bt za ton: Ženevska jr F. Saimhofer: 4 ^k spoft^vj1 za 6* o lino ir. klavir; pki z' . -,. nik: 20.10 IgT*i°div^a l«rW' orkestri: 20.30 R*” gost* Pugnettl: Zadnji ,s^r|0 za 14 21.30 J. Branhms. violino 17.30 zena J* ^jj&lno vesti; 20.45 Gioac^ dej. «Pepelka». opera VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10,6, oal-nižja 5.1. ob 17. uri 10, zračni tlak 1021,6 narašča, veter 11 km na uro severnik, vlaga 48 odst., neoo 5 desetin pooblačeno. morje razburkano, temperatura morja 12.3. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5' Benussl, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravasini, Trg Li-bertž 6: Harabaglia v Barkov-IJah ln Nlcoll v Skednju. T K Ul. sv Fran-člšlca 20/111 tel. J7-338 sprejem« 1* serate. mal* -o-g,a.e £ 18. » od 8. do turistični rt ADRIA im URAp Ul. Cicerone, Tel- 29 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKO A. Fabian/ TRST — UL. COK11 2 — 1B1* aprtm» f specializirana za izdelavo motorjev DieseL^^ KOvia. podjetjih, revizije, mehanične izdelke, avtogeno .n električno rfjg, Popravila na krovu: motoijev Utese . P p()g0n in kotlov ter vseh pomožnih naprav P »trojih in napravah na krov« ^morski dnevnik Otvoritvena predstava smo v dvorani na stadionu «i. mai» Ivan Cankar: MARTIN KAČUR ---------------------------------------------------- Življenjepis idealista - Povest dramatiziral Jože Babič i. ) atljalo na antično koncepci-k 0 enotnosti dogajanja, časa Hlnk Pros*ora v nasprotju s . ^kespearovo sproščenostjo y ^odvisnostjo od teh prvin, itil k°ncepcijo bi se dal jjoda težko zgostiti celotni V, jznjepis nekega človeka. 5, Je torej od »Kačur ja» pr-s najbolj dramatičen del, ki .. “Ofiaja v povesti, v Zapolju, ^ epi! Kačurjev karakter. dj* postavil nasjfroti enuko ir, neBa župnika, stopnjeval ,t "mučnost s tem, da je po-Pil dogajanje v čas volitev •«! ’}cP°srea dediščina, Sha-Ij.Penrov opus, ki ni m ni hc-|,**(jtniti z odra kljub oči t-Sjo barbarstva in pomanjka-uj® odrske tehnike, za prizna-,'e tudi umetniških prvin. Te ;,i °dkrih nemški oredroman-Hg,1 m romantiki in -c. kakega q‘, stoletja so odrs/ci pisci * ji*P*rieira!i)ii dokler st ni j ‘“tenom in Strindbergom ^“"latu rgija povrnila k clc-jl "toni klasične drame. A m1, zlomka! Pojavi se ncva t *i*«a pridobitev, film, ki i Praoi vsaj v svojem obmc.č-ic ,nkrat za vselej z vezanost-, tja enotnost dogajanja, ču-,|bltn Prostora- takem o- •tet H te je vsaj načeloma to- Uveljavil shakespearski '.ntlr' - dMgk Hinj N* i neodvisnosti od kla- Suh dramatskih °lementov, ^'•ejene motnosti za ruz-ii««' princip je bližji živ- j j\L tuliiii »•*» o»*♦ i n «. C1P> ki je dobil v filmu "*otn. ■ ) Uj}1**, bližji je resničnosti, a "o«' ljub temu najširše rnož-hni za razmah ustvarjalne |t a*ije. Mnogo se je pisalo !j| 0 učinkovanju filma in i Ij, ^e tehnike na sodobno juTltUro, na okus sodobnega \j,n,iva, na njegovo gleda-in pojmovanje umetnosti I ll«. Venja. Toda težko je dv-jjj: Podati že neko zaključeno •tb f’ lco ie razvoj t-.h med-IPOJiiib učinkovanj še v ie-jn in se, zaenkrat vsej, iz j, ®a v dan stopnjuje, film ' Ustvaril novo literarno , r*t, scenarij, a je obenem , # °9oči! uprizarjati vidro in J**no tudi velike stturitve fefoone epike, kot so Tolste-fPi, Dostojevskega, Stendn.a-?•, Balzacovi, Zolajevi in ro-. ®*Hi drugih velikih pisateijco. itd'1"1 sem, da je film spro-J Vezanost pojmovanja in o-,*« na klasične drjmatske e-e^nte enotnosti dogejan ju, ?® in prostora in je s lem JPet vplival tudi na samo k.bno odrsko ustvarjalnost, |L'i je postal s svojimi širši-I- možnostmi, a tudi z večjo h,ločenostjo od tradicije in j J dsodkov, nevaren tekmec. Iu 0 uidimo v novejšem ča-I hntialie ned dramatizacij I del tudi na odru, če- ■se temu močno upirajo postni puristi in pristaši |„ .'ene dramaturgije. Vpra-I, J* je, če ni tako upiranje V^^je sorodno dvestoletne-t>o Uporu zoper Shakespearo-ij> »barbarstvo* in njegovo jt tfanjkanje odrske tehnike* ^‘»sičnem smislu. Ce sta o-iot 'n sodba umetnost uživa-ifj občinstva plebiscit, kali nJea je izrazilo občinstvo i0 *nakespearovem primeru, ItN Pa je skozi dve sto let 'hn-i. uporu kritikov in lite-i tče, poznavalcev terjalo na kili. Potem je filmski in njej tW.“ni tehniki odrskih dra-, ti'li(lcij epičnih del bržkone j »ocenjena podobna usocTn: ši-1 liL/n množicam je postal j ht.j 'tulturna potreba in dra-tC«cije priznanih epskih t(jriteo doživljajo na odru 0 večji uspeh. M0 2. h °T za marsikoga druge-i % ®fa tudi zame Ivan Can-| i i, in njegov opus problem, % ierim se moram neneho->0tft fazračuruivati. Zlepa ne iero,«m avtorja v svetovni li-i(L Uri, ki bi bil pisal svoja 4i : 8 tolikšno strastjo, a tu-his.'olikšno pristrastnostjo m \ Gjlskostjo. Njegovih pi-I v*J>0rj ui?lam tu pri roki, toda Wi»oi njam se, da je ponovno Anjn Sv?jim prijateljem z Du-l|*ei ' kjer je mnoga leta ži-Pi|j| »ipotaril in ustvarjal, da neko odrsko delo za [Ptjtj teater, ko mu v domo-lito n‘So hoteii uprizarjati ftUa°Vi>l del’ Boli ko kateri hi 'avtor je imel Ivan Can-fan P4sa!> Pred sfboj (*i ,‘f‘oo, kateremu je pisal. k«, ključeno, da bi bil Can-lm»tiu 1 svojem velikem dra-“ilo , m talentu, če bi mu : Ntn • rat uspelo napisati in -kiiu^i kako svoje delo na j ‘ oder, dosepel sam iz ] l(6n "en, da bi prodrl v sve-j tie^° javnost. Ko bi imel 1 feboj drugorodno in šte-I 1 iien občinstuo, bi bil pri-I H«1 dvigniti se do večje j ?irin°sti, objektivnosti in \ razumljivosti. Toda ne-J d' denarne skrbi in odpor ?0lj "louini mu niso dali od-'isjj. da bi bil tudi samo za It, J čas odložil pero. Vedel V«, če samo za trenutek Jo, j i s suojo produktivnost-‘iif Se preda nadaljnjemu lobiju, proučevanju in raz-»lfcj«*iu. če ne drži nasprot-^ *.n pristašev v neneh-'i ifrtčakovanju in v neneh-Slivni napetosti, da bodo »o t nasprotniki po njem in i V ^trBali na kosce. S f”0rtinu Kačurju je Can-*P°vedal in prikazal ve-,1, eTesnico: tragiko razumni-*e je rodil pred svojim I Ne?, tn ki oa topa in n era-{.ot-"itjoča okolica izmuči tn drt cmrti Clhlpkel ie Ni-U do smrti. Oblekel je "lln^.Ja v učiteljsko suknjo. Nin n‘ož bi bil rad prinesel N«? ncukim rojakom bla- * kulture iti znanja, a zanje za to svoje idealno prizadevanje prezir, zasmeh, batine in ponižanje, dokler se ne zmehča kot cunja ter se končno ne zruši pod bremenom lastne tragike. Problem je splošen in velja za kateri koli čas. Izvedba •n karakterji pa so vtisnjeni v ozke *n zadušljive razmere Slovencev za vlade črnožolte monarhije v začetku tega stoletja. V povesti je čutiti veliki avtorjev napor, da bi dvignil dejanje in Kačurjev karakter v splošnoveljavnejšo obliko, da bi povesti dal splošno človeško veljavo in pomen. Vendar je povest ostala tipična za Slovence v nekem določenem časovnem razdobju, čeprav silijo posamezni prizori in sam Kačurjev karakter ven iz tega nekam ozkega okvira- Smerdujeve dramatizacija in uprizoritve «Kačurja» v Mestnem gledališču v Ljubljani žal nisem videl. Posnemam iz našega gledališkega lista, da je doživela kljub negativnim ocenam kritikov pri občinstvu velik uspeh. Tukajšnja dramatizacija «Martina Kačurjan po Jožetu Babiču ima nekaj očitnih odlik; ohranila je Cankarjev tekst, izvedla prehode med številnimi prizori s Cankarjevimi lastnimi razmišljanji, dala je dogajanju močno notranjo napetost in kar se mi zdi morda najvažnejše: posrečilo se je tej dramatizaciji dalr Cankarjevi povesti, vsaj v okviru uprizoritve in tehnične izvedbe, neki širši in splošnejši pomen. Nisem zlepa videl predstave, ki bi bila tako zagrabila naše občinstvo, ki je v soboto zvečer napolnilo, a v nedeljo popoldne daleč prenapolnilo lepo in dokaj obsežno dvorano na stadionu «Prvi maju. S komer koli sem po premieri in po reprizi govoril, je izrazil vtis. da ima predstava v sebi močne filmske elemente. Pravovernemu odrskemu kritiku in recenzentu bi se zdela taka oznaka že sama po sebi povod, da bi uprizoritev z umetniškega stališča odklonil ali vsaj pograjal. Toda jaz mislim, da je Babič pri dramatizaciji in pri uprizoritvi ubral pravo pot pot, ki odgovarja duhu danušnjega časa in današnjega občinstva. Cankarjeva misel je ostala ne samo neokrnjena, marveč 3e dobila v taki podobi še pouda-rek in je postala Kačurjeva tragika sodobnemu, vašemu občinstvu razumljivejša in bližja. Upal bi si izreči mnenje, da bi bil Cankar ki je bil v svoji dobi izrazito sodoben mož, tudi sam s takim prikazom svojega dela zadovoljen. 3. Ne bom podrobneje ponori! o osupljivi tehnični iznajdljivosti, o scenski pestrost i, o razburljivem tempu in o harmoničnih scenskih prehodih, o čemer je govorilo že prvo poročilo o uprizoritvi. Jože Ba-big je tudi kot režiser z močno podporo inscenatorja Jožeta Cesarja in z izborom učinkovite glasbene spremljave u-stvaril celoto, ki je kljub številnim, hitro se menjavajočim scenam pokazala veliko ravnovesje med posameznimi deli in nastopi. Predstavo bi označil za dramatični epos, ki odgovarja dobremu filmskemu prijemu. Tu se je spet v polni meri pokazala Babičeva močna nadarjenost za široke in razpihane emonstres-predstave, nadarjenost, ki je značilna tudi za uspešne filmske režiserje. Babič živi sredi na-šega časa, je z njim najtesneje povezan in je prost predsodkov, ki jih ustvarja prevelika odvisnost od tradicije. 7 mladostnim pogumom se podaja v nove možnosti in jih ostvarja. Naslovno vlogo Martina Ka. čurja je igral Stane Raztresen. Morda je režiserja Babica k temu izboru nagnil presenetljivi uspeh Raztresena v »Odločitvi»; vsekakor je bila izbira tudi to pot pravilna. Kajti z igralcem Kačurja stoji in pade predstava in Raztre sen ima v sebi nekatere izrazite igralske elemente, ki ga usposabljajo za živo upodabljanje karakterjev, kakršen je Martin Kačur. Raztresen je bil pravi »trpeči zanesenjak*, najprej prisrčni, potem razočarani idealist, »nepoboljšljivi idealist», da se izrazim z neko Cankarjevo oznako. Raztresen ima v sebi nekaj, kar ga dela neskončno »cankarjanskei» ganljivega in pretresljivega. Neka nebogljenost je v njem, ki ji je znal dati prepričljivo umetniško obliko. Zdelo se mi je, kakor da je z Raztresenam vstal resnični Kačur iz Cankarjeve povesti. Celo njegov rahlo pridigarski glas zveni nekam čudno »cankarjanski ». Stal je tako brezupno nebogljen in nemočen sredi premetene, koristoljubne previdne in strahopetne drhali, da je gledalca zares prevzel in pretresel. Mislim, da se bo- z mano vred še marsikdo, ko bo slišal ime Martina Kačurja, odslej nehote spomnil le izredne kreacije Staneta Razstresena. V ostalih vlogah in kompnr-zah, je nastopil malone ves vidni in nevidni kolektiv našega gledališča z učenci dramske šole in z našim vrlim tehničnim osebjem tja do naše priznane tn uspešne lasuljar-ke Drage Pahorjeve. Naj mi vrli nastopajoči tokrat oprostijo, če ne bom navedel vseh imen, ki bi jih bilo samih za celo stran. Dovoljeno naj mi bo, če se omejim na igralce večjih in vidnejših vlog. Kačurjev nasprotni pol, večni spremljevalec in praktik življenja je pijani učitelj Ferjan, v katerem je našel Rado Nukrst priložnost za u-stvaritev nenavadno močnega karakternega lika. Da. to je bil ta pijani učitelj iti poznejši nadučitelj, ki se je bil pravočasno «prilapodil» zanikrni okolici in njenim zahtevam, ki daje Kačurju venomer »dobre* nauke, čeprav ve, da je Kačur napravljen iz drugačnega testa. Ferjan, ki se je vsedel na kamen, ki ga je moral valiti in s srčno krvjo pojiti idealist Kačur. Nadalje cela vrsta močnih karakternih kreacij: Jožko Lu-keš kot modri, dobrodušni in razočarani zdravnik, ki ima Kačurja resnično rad, čeprav govori o zakoniku, po katerem naj bi se vsi idealisti pozaprli in pobesili. Tu je bil monumentalno postavljeni župnik Julija Guština, predhodnik župnika v «Hlapcih». Drugega župnika, izredno svojevrstnega, je v velikem karakternem liku ustvaril Mo-dest Sancin, ki bo ostal s svojo pridigo na prižnici gledalcem neizbrisno v spominu. Tu sta bila dva župana, »kanalja* iz Zapolja, ki mu je skušal dati Josip Fišer čim močnejšo podobo, in mogočna blatnodolska pest, ki je našla v Danilu Turku izvrstnega interpreta, lik, ki je v polno zadel Cankarjevo zamisel. Stane Starešinič je imel kot kaplan samo znaten nastop; toda njegov lik je bil tako izrazit, da se je močno vtisnil gledalcu v spomin. Miha Baloh je kot naduči- telj, hvale vredno prestopil okvir svojih mladostnih vlog in podal močan karakteren lik. Izvrstna karakterna študija je bil občinski tajnik Silvija Kobala, iznajdljiva in svojevrstna zamisel, «cankarjanski» in v sorodu s Konkordatom iz «Pohujšanja». Tončko, poznejšo Kačurjevo ženo je z živim temperamentom in z veliko prepričljivostjo podala Zlata Rodo-škova, ki se v svojem umetniškem oblikovanju stalno dviga. Bil je to svojevrsten »cankarjanski* lik, ki mu je dala Zlata Rodoškova verno po*dobo. prisrčno m lahkomiselno naivko Minko, prvo Kačurjevo ljubico in njegovo prvo razočaranje, je podala Tea Starčeva s šarmom in, pristno doživetostjo. Minkino mater je v živo zadela Ema Starčeva s svojim igralskim elanom. Učiteljica Matilda Leli Na-krstova je bila fino izdelana ženska študija, ki kaže vsestranski napredek te nadarjene igralke. Tipizacijo župana v Lazih je prav vešče podal naš stari Anton Požar Prizor iz III. dela aMartina Kučarja* Za vse ostale kratke vloge in komporze lahko rečem, da so bile uspešno izvedene in da so se tako vokvirile v celoto. «Martin Kačur» je velika predstava. V smislu tradicionalnega gledališča je to »heretična* predstava. Toda prav kot taka odpira nova pota in nove smeri. Občinstvo jo je sprejelo s 'pobožnostjo. Dokazala je, da je Cankarjev duh živ in da kljubuje izpremem-bam dob in okusov. Babiču in vsem njepovim sodelavcem pa polno priznanje. VLADIMIR BARTOL H SOBOTSEGA HKMTAMKA KMEČKK Z1KZK V BOLISI V Zbornici za industrijo in kmetijstvu mora hmetovalce zastopati Slovenec Sedaj zastopa tržaške kmetovalce veleposestnik, ki nima z našim kmetija stvom nobene zveze • Zaposlitev slovenskih nameščencev pri inšpektoratu Tudi na sestanku Kmečke zveze, ki je bil v soboto zvečer v Dolini, so predvsem razpravljali o vprašanju zastopstva tukajšnjih kmetovalcev v zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Kmetje našega področja zahtevajo, da vladni generalni komisar i-menuje v izvršni organ zbornice Slovenca, ker je ogromna večina kmetov slovenske narodnosti in ker nam to pripada tudi po določbah posebnega statuta. Poleg tega pa mora zastopati tukajšnje kmetijsko gospodarstvo človek, ki i-ma s tem tesne zveze in ki bo znal v najvažnejši gospodarski ustanovi zastopati interese kmetijstva našega področja in skrbeti za njegov razvoj, česar do sedaj ni bilo. ker je trgovinska zbornica zanemarjala to važno panogo tukajšnjega gospodarstva. V izvršnem odboru trgovinske zbornice je namreč do sedaj zastopal kmetijstvo veleposestnik in industrijec Brun-ner, ki ima svojo posest izven našega ozemlja in svojo industrijo v Podgori, s tukajš- njim kmetijstvom pa nima nobenega stika in ga kmetje sploh ne poznajo. V sekciji za kmetijstvo in gozdarstvo pa so bili do sedaj tudi zastopniki, ki nimajo nobenega opravka s tukajšnjim kmetijstvom niti z gozdarstvom, razen zastopnika Bonomove organizacije »Coltivatori diretti*, ki ne predstavlja in ne zagovarja interesov kmetov našega področja. Vladni generalni komisar mora ta dejstva upoštevati, če nima gluhih ušes za upravičene zahteve prizadetih kmetov in Za obstoj in napredek kmetijskega gospodarstva na področju, ki ga upravlja. Tajnik KZ je tudi kmetom v Dolini, ki z veliko pozornostjo, kakor po drugih vaseh, sledijo razvoju tega vprašanja, povedal, da je KZ že večkrat posredovala v tem smislu pri pristojnih oblasteh, da je pred dobrim mesecem poslala vladnemu generalnemu komisarju pismeno vlogo, pred dnevi pa skupno z Zvezo malih posestnikov zaprosila za sprejem pri vladnem gen. komisarju. Ce ne bo prišlo do pravične re- šitve, se bo Kmečka zveas skupno z Zvezo malih posestni kov in s podporo vseh prizadetih kmetov, ustanov in občinskih svetovalcev podeželskih občin še nadalje in i« bolj vztrajno borila za t* vprašanje. Na sestanku je bilo govora tudi o zaposlitvi slovenskih uslužbencev in strokovnjakov pri kmetijskem nadzorništvu, kjer še vedno ni nobenega slovenskega nameščenca, od strokovnjakov pa 1e samo eden. in še tam le dodeljen. Tudi ta zadeva mora biti čimprej rešena po določbah posebnega statuta in u-poštevajoč dejstvo. da so kmetje tega področja skoraj stoodstotno Slovenci. V NEDELJO DOPOLDNE V MALI DVORANI GLEDALIŠČA .VERDI. Proslava 10-letnice ustanovitve Združenfa tržaških obrtnikov to proslavi je bila v velesejemskih prostorih odprta stalna razstava proizvodov tržaških obrtnikov - Slaba udeležba na proslavi in na razstavi ter skrajno neprimere n govor župana Bartolija V nedeljo dopoldne je bila v mali dvorani gledališča »Verdi* proslava prve desetletnice ustanovitve Združenja obrtnikov. Takoj moramo u-gotoviti, da se je uradne proslave udeležilo zelo malo o-brtnikov (največ 400), čeprav jih je v Trstu več kot 5000 je večina od njih, vsaj tako je izjavil predsednik, včlanjena v združenje. Ro drugi strani pa je bilo mnogo gostov iz drugih mest in pokrajin kot tudi precejšnje število predstavnikov oblasti. Vlado je zastopal podtajnik ministrstva za delo in socialno zavarovanje poslanec Sa-batini. Dalje so bili prisotni dr. Palamara, župan Bartoli, podžupan Visintin, škof San-tin m predstavniki nekaterih večjih gospodarskih ustanov. Predstavnike oblasti, goste in zborovalce je pozdravil predsednik združenja Valma-lin, ki je hkrati tudi počastil spomin prvega bredsed-nika združenja in občinskega svetovalca pokojnega Cristia-nija. Poročilo o delovanju združenja je podal glavni tajnik dr. Alesani, ki je poudaril predvsem vztrajno borbo tržaških obrtnikov za svoj od-stanek in uspehe na socialnem področju, kjer so že pred leti dosegli pravice, za katere se v ostalih italijanskih pokrajinah še vedno borijo Hkrati je glavni tajnik omenil tudi pomoč, ki jo združenje nudi obrtnikom v oblik’ uradniškega dela, ker je zna- no, da večina obrtnikov ne razpolaga z uradniki. Poleg tega je dr. Alesani omenil tudi neštete zahteve tržaški), obrtnikov, ki so tudi zahteve ostalih italijanskih obrtnikov in dejal, da bi morala vlada še posebno podpreti vsedržavno ustanovo obrtništva in male industrije (ENAP1), ki je brez denarnih sredstev in ne more vršiti svoje vloge. Posebno je poudaril, da se je združenje obrtnikov v vseh letih svojega obstoja stalno zanimalo za vsa gospodarska vprašanja mesta, da aktivno sodeluje v Koordinacijskem odboru srednjih in malih podjetij in v odboru za prosto cono. Združenje je danes zastopano v vseh javnih gospodarskih organih in ustanovah. Na socialnem področju so u-stanovili svojo bolniško blagajno, za časa bivše ZVU so dosegli podpore iij znižanje dajatev za socialno zavarovanje za zaposlitev vajencev. Na osnovi denarnih podpor, ki jih je bivša ZVU priznala in ki je sedanji komisariat potrd’1, je bilo v skoraj petih letih zaposlenih več kot 2000 vajencev, ki bi v nasprotnem primeru ostali brez zaposlitve, in kar je najvažnejše, brez poklicne izobrazbe. Tajnik italijanske in mednarodne konfederacije o-brt-nikov Manlio Germozzi je priznal, da so tržaški obrtniki v preteklih letih dosegli to, za kar se v ostalih italijanskih pokrajinah šele borijo. Hkrati Del razstave tržaškega obrtništva v velesejemskem paviljonu na Montebelu. Na sliki izdelki ladjedelnice Luigi Vascon je pa govoril o sedanjih zahtevah vseh italijanskih obrtnikov, da se jim s posebnim spričevalom prizna strokovna izobrazba, da se jim da na razpolago stalni kreditni fond itd. Poudaril je važnost zakona, ki je v razpravi v parlamentu glede pravilnika o definiciji obrtništva in zakona 0 vajencih, ki je bil že izglasovan in ga bodo morali v kratkem tudi izvajati. Podtajnik ministrstva za delo in socialno zavarovanje Sa-batini je priznal, da je bilo obrtništvo v Italiji preveč zapostavljeno, da se ni znalo pravilno oceniti njegove vloge v splošnem državnem gospodarstvu in kot postavko v zunanji trgovini. Omenil je velike možnosti prodaje obrtniških izdelkov na zunanjem in na notranjem trgu. Nerazumevanje do teh vprašanj ja povzročilo velike težave obrtnikom, ki so bili zapostavljeni na račun industrijske serijske proizvodnje. Tudi on ;e omenil, da se sedaj skušo popraviti ta krivica predvsem z zakonom o obrtniških vajencih in o pravilniku za definicijo obrtništva. Kljub temu, da je priznal dosedanje zapostavljanje obrtništva, se kot predstavnik vlade ni strinjal z nekaterimi drugimi zahtevami, ki so jih postavili predstavniki obrtnikov in predvsem glede vprašanja obdavčevanja in spričevala o obrtniškem poklicu. Priznal pa je, da je še mnogo vprašanj, ki bi jih morala vlada na tem področju rešiti in izrazil mnenje, da se bodo v tesnem sodelovanju z obrtniškimi organizacijami lahko tudi rešila. Med proslavo so bile tudi kratke ceremonije predaje zastave, nekega albuma in zvona Sv. Justa. Poglavje zase pa je govor župana Bartolija o katerem bomo spregovo- 1 ili ob koncu. Po končani proslavi v »Verdiju* so na sedežu združenja v Ul. Ghega 2 odkrili doprsni spomenik prvemu predsedniku združenja pokojnemu Cristianiju. Nato je bila v paviljonu C mednarodnega velesejma na Montebellu odprta stalna razstava obrti in male industrije. Otvoritve sta se u-deležila tudi podtajnik Saba-tini in vladni komisar dr. Palamara. Zamisel stalne razstave n-brtništva in male industrije je zelo dobra, ker daje možnost tem malim proizvajalnim podjetjem, da seznanijo V NEDELJO ZJUTRAJ NA POSTAJI SESLJAN-VIZOVLJE Grozna smrt ženske pod vlakom zaradi izstopa na Nesrečnica Je izstopila med tir v trenutKu, Ko }e mimo privozil brzovlaKTrst BenetKe in Jo na mestu zmečKal Na železniški postaji Sesljan-Vižovlje je prišlo v nedeljo zjutraj do grozne nesreče, pri kateri je izgubila življenje 49-ietna Marija Godnič ’2 Ulice Scala Ferolli I. Nesrečna ženska je bila namenjena v Vi-žovlje na obisk k sorodnikom. Ko je potniški vlak. ki odpelje iz Trsta ob 9.30, privozil na postajo v Sesljanu in se ustavil na levem tiru (na tirani proti morju), je Godni-čeva hotela izstopiti. Usodno pa je bilo zanjo, da je izstopila med tiri na desru strani vlaka, namesto na levi ob postajnem poslopju. Prav v tistem trenutku je namreč z veliko brzino privozil mimo br-zovlak Benetke-Trst, katerega Godničeva ni opazila, ker so j’ odprta vrata vlaka, iz katerega je izstopila zastirala pogled. Brzovlak je z vso silo zadel ob vrata potniškega vlaka, ki so nesrečno žensko stisnila in ji zdrobila glavo. Razmesarjeno truplo je nato brzovlak še nekaj metrov vlekel za seboj, ker so se ob’ači-ia ženske zapletla v njegovo kolesje. Nesrečo sta opazila strojnika brzovlaka, ki sta takoj pritisnila na zavore, vendar se je vlak zaradi velike brzine ustavil šele po nekaj sto metrih. Medtem so nesrečnici hoteli priskočiti na pomoč tudi železničarji in potniki na postaji, toda vsa njihova prizadevanja so bila zaman Zenska je bila zaradi groznih poškodb na mestu mrtva. Postajenačelnik v Sesljanu je telefonično takoj obvestil t dogodku pristojne oblasti in kmalu nato so prišli na mesto funkcionarji državnih železnic in policije. Z ambulanto RK je prišel tudi zdravnik dr. Osti, ki je ugotovil smrt in izdal zadevno potrdilo. Truplo nesrečne ženske, ki ni bila poročena so nato prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice. V pijanosti napadel svojo 73-letno svakinjo Ko se ga 63-letni Giuseppe Chiarcut preveč nasrka, po- stane zelo »pogumen* in celo nevaren. To je dokazal v nedeljo zvečer, ko je prišel napit domov v Ul. Manzoni 3, kjer deli tesno stanovanje s svojo 73-letno svakinjo Gio-vanno Briscich. Ko je torej prišel domov, je brez besede potegnil iz miznice oster nož in napadel svojo svakinjo. Staika ni vedela, kaj naj to pomeni in ga je vprašala, če ni morda znorel. V odgovor na to pa se je Chiarcut pognal z nožem nanjo in jo ranil v vrat. Na srečo rana ni bila nevarna in ženska je v strahu zbežala, ir\edtem ko se je napadalec zaklenil v stanovanje. Ranjeno žensko so sosedi spremili v bolnišnico, kjer ji je zdravnik ugotovil rano, ozdravljivo v smih dneh. Chiarcuta pa je. mal pozneje odpeljala policija v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili pijanost. Ko so ga na policiji vprašali, zakaj je to storil, ni hotel odgovoriti in so ga zalo obdržali, da s« strežne. prebivalstvo in tudi tuje poslovne ljudi s svojimi proizvodi. Toda razstava kot takšna je po našem mnenju premajhna. Prostor je pretesen, če pomislimo, da bi na takšni razstavi moralo razstavljati vsaj nekaj sto podjetij. V resnici pa se razstava omejuje le v glavnem na proizvode lesnih izdelkov. Vse ostalo predstavlja le posamezne delavnice, loi niti zdaleč niso izraz lega, kar zmorejo tržaški obrtniki in mali industrijci Celotna včerajšnja proslava prve desetletnice ustanovitve združenja obrtnikov je dala vtis, da med vodstvom združenja iu člani nekaj ni v redu. Na glavni proslavi ni bila prisotna niti desetina tržaških obrtnikov, kar gotovo ni bil znak prevelikega navdušenja za organizirano proslavo. Hkrati pa ignoriranje proslave predstavlja slab znak za enotnost združenja, ki so jo poudarili nekateri govorniki. Tudi razstava izraža to vzdušje in je ne moremo imenovati kot razstavo tržaškega obrtništva in male industrije, ker je prisotnih premalo podjetij in zelo neznatno število proizvodov. Ta dejstva bi morala zbuditi pozornost vodstva združenja, ker se mora zavedati, da je enotnost glavno orožje v rokah tržaških obrtnikov. Ta e-notnost bi morala priti do izraza že posebno sedaj, ko vsa mala in srednja podjetja bijejo težko borbo za uveljavitev svojih zahtev, za u-stanovitev proste cone in zu rešitev vseh gospodarskih vprašanj s katerimi so mala in srednja podjetja neposredno ali posredno povezana. Omenili smo že, da predstavlja govor župana Bartc lija poglavje zase. Ta pripomba je bila nujna, ker je bil Bartoli edini, ki je • svojem govoru iztiril iz predmeta proslave in prešel na šču-vanje prisotnih obrtnikov proti njihovim kolegom, Zupan se je še posebno obregnil v «voj ne ostanke* (residuati bellici*), ki naj bi po njeg > vem mnenju na vse načine «delovali proti nacionalni e-notnosti*, proti vladi in proti krajevnim oblastem, ljudje, ki namenoma vidijo vse črno. Te ljudi, je dejal Bartoli, «morate očistiti iz svojih vrst*. Hkrati pa ni pozami govoriti o protiitalijanskih elementih, ki naj bi na tem podiočju svobodno delovaii proti d.za-vi. Njegove besede so presenetile vse prisotne, ker se je dotaknil neposrednega vprašanja notranjih ra/rr.er obrtnikov, ki so se do sedaj enct-no borili za svoje pravice, ne glede na njihovo politično ali narodnostno pripadnost Znano je, da so tržaški obrtniki Italijani in dlovenci. dl so med njimi demokristjani, socialisti, komunisti republikanci, neodvisni itd. Kljub temu, da so demokristjani vedno skušali vnesti v združenje politično razlikovanje med člani, jim do sedaj to ni u-spelo in je združenje bilo e-notno. Zato je tudi združenje uradno zastopan j v odboru za prosto icno m v Koordinacijskem odboru tržaških srednjih in mal.h podjetij, ki gresta toliko na živce županu Bartoliju. Predvsem *oordina-eijski odbor ne uživa simpatije župana in je bil že predmet njegovih javnih napadov, ko je proglasil splošno zaporo 13.000 srednjih in malih podjetij. Računajoč tis število prisotnih obrtniki'/ nH proslavi tržaških obrtnikov, ki jih je več ket 500). potem naj bi bila «vojni ostanki* večina obrtnikov. Prepričani pa smo, da so obrtniki znali pravilno oceniti županove besede in da bodo še nadalie e-notno nastopali ir. se berili za svoje pravice in za napredek mestnega gjspodar-stva, da bodo strnjeno st delovali pri vseh akcijah koordinacijskega odbora n odbora za prosto cono, kot so to delali do sedaj. PRED PRIZIVNIM POROTNIM SODISCEM Priziv dveh zlikovcev proti strogi obsodbi Obsojena sta bila zaradi roparskega napada na 9, oziroma 4 in pol leta zapora Danes zjutraj se bo ponovno sestalo prizivno porotno sodiiče pod predsedstvom dr Arbanassija zaradi razpravljanja o prizivu, ki sta ga vložila proti obsodbi porotnega sodišča 30-letni Giuseppe Genti-li iz Fiumicella in 22-letni Paolo Carinci iz Rima. Mladeniča sta bila obtožena roparskega napada na 35-let-nega Uga Bertozzija in 43-let-nega Sergia Ugolina, oba iz Trsta, in ker je moral Carine) zagovarjati tudi zaradi izkoriščanja neke prostitutke, ki je morala z zasluženim denarjem skrbeti zanj. je bila razprava pred porotnim sodiščem junija letos za zaprtimi vrati. Na isti razpravi se je moral Carinci zagovarjati tudi zaradi obtožbe j?ovzrcčitve telesnih poškodb Ugoliniju, katerega je med napadom laže ranil. Porotnd sodišči j*'7. Junija izreklo posebno proti Genti-liju, ki je bil že vsega skupaj obsojen" rta 14 let ječe. od katerih so mu večino pomilostili, izredno ostro kazen, in sicer 9 let zapora in 1020CC ■ ir globe, od katerih 3 leta in 12.000 lir globe zaradi obtožbe izkoriščanja prostitutke. Carinci pa se je izmazal s 4 leti, 5 meseci in 10 dnevi zapora ter s 60.000 lir globe. Kakor je znano, sta Gentili in Carinci srečala novembra lani v nekem baru mestnega središča Bertozzija in Ugolina in po dogovoru sta jima sledila v Ugolinovo stanovanje na Korzu. Tu sta jima mladeniča zagrozila s smrtjo ter ju oropala, pri čemer sta najdeno zlatnino, ročne ure. perilo, obleke, čevlje, projekcijski aparat in drugo blago spravila v kovčka in se hotela oddaljiti. Toda Gentili in Carinci sta se zmotila, kajti oropana moža sta s kričanjem opozorila okolico in priklicala na mesto policijsko patruljo, ki je slučajno šla mimo hiše. Agenti so nemudoma začeli iskati zlikovca, ki sta se zatekla v zadnje nadstropje in se skrila za kovčkom. Pod grožnjo samokresov sta se roparja predala brez odpora in med njunim zaslišanjem je prišlo na dan marsikaj spolj-gega, zaradi česar je moralo sodišče razpravljati za zaprtimi vrati. Zlikovca sta se izgovarjala, da nista hotela moža oropati, ttmveč samo odnesti blago za garancijo, ker bi jima morala Bcrtozzi in Ugolini za neko «uslugo» plačati 100.000 lir. Seveda sta oropana moža zanikala izjave aretirancev, ki bi jih, četudi bi odgovarjale resnici, ne mogle rešiti hude obtožbe. Obračun delovanja počitniških kolonij Vladni generalni komisariat je izdal poročilo o letošnjem delovanju počitniških kolonij. Kolonije je organiziral vladni komisariat s pomočjo neposrednih dotacij glasnega ravnateljstva za javno skrbstvo notranjega ministrstva in delno s posebnimi skladi, dodeljenimi našemu ozemlju, V kolonijah so bili otroci iz vseh šestih občin področja. Urad za kolonije je organiziral v režiji Rdečega križa in drugih 6 ustanov 16 kolonij s 33 izmenami in 5024 otroki, ki so prebili v kolonijah povprečno po mesec dni, tako da' znaša skupno število dni. ki so jih vsi otroci preživeli v teh kolonijah, 150.720. Med temi kolonijami so bile najvažnejše v Tarčentu, Tolmezzu. Vlili Santini, Lorenzagu, Pierabe-ku, Magliu di Sopra. Strignu, Sappadi, pri Banih in na Proseku. Urad za socialno skrbstvo vladnega komisariata pa je v režiji 6 ustanov organiziral 7 kolonij s 15 izmenami, v katerih je bilo skupno 1579 o-trok, ki so prebili v kolonijah skupno 41.420 dni. Med temi kolonijami so bile tudi slovenska kolonija Društva sv. Vincenca v Nabrežini, društva »Slokad* v Enni. Slovenskega dobrodelnega društva v Devinu in devinsko-nabrežinske občine v Forni di Sopra. Za kolonije je bilo odobrenih 85 milijonov 493.512 lir kreditov, pd katerih je prispevalo notranje ministrstvo 65 milijonov lir, ostalih 20.493.512 lir pa so krili iz proračuna z* tržaško področje. S prispevki javnih ustanov, krajevnih podjetij in zasebnikov je bilo zbranih 4,122.000 lir, nekatere izmed ustanov, ki so upravljale kolonije, so prispevale 810 tisoč lir, približno tisoč družin otrok, ki so bili v kolonijah, pa je prispevalo 3,500.000 lir. Pri pošiljanju otrok v kolonije so upoštevali njihovo zdravstveno stanje in gmotne razmere družin. Večina otrok je v kolonijah pridobila na teži. Tudi zdravstveno stanje o-trok je bilo zelo dobro. V RAZDOBJU IZPRED PRVE DO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Promet zalednih držav skozi tržaško pristanišče Medtem ko se je občutno povečat delež Avstrije, se je delež vseh ostalih držav skrčil Na nedeljski 3. strani Je v naslovu članka o berilu »Mlado cvetje* po pomoti poleg priimka POLAK izostalo ime MARIJA. Dve svetovni vojni, razbitje avstroogrskega cesarstva, u-stanovitev novih avtonomnih držav, fašizem, avtarkično gospodarstvo .. . vse to so razlogi za temeljite spremembe strukture tržaškega prometa in z njim tudi tržaškega gospodarstva. Statistični podatki o prometu jasno govore, da se je od časov izpred prve svetovne vojne pa do druge bistveno spremenil delež držav tržaškega zaledja pri pristaniškem prometu in da ni prišlo do nič manj pomembnih sprememb tudi v razdobju po drugi svetovni vojni. Priobčena statistika o železniškem prometu tržaškega pristanišča (v milijonih stotov) nazorno prikazuje, da se je obseg prometa vseh zalednih držav od prve svetovne vojne bistveno spremenil. 1913 1938 1953 1954 Avstrija 6.9 6.6 14.1 14.9 Italija 4.3 4.9 2.9 3.4 Jugoslavija 5.4 1.1 0.9 0.8 CSR 59 4.0 1.3 1.6 Madžarska 1.8 1.5 0.6 0.9 ostali 2.7 1.9 1.2 1.1 skupaj 27.0 20.0 21.0 22.7 (Razdelitev pristaniškega prometa po raznih državah v letu 1913 je sestavljena na o-| snovi približne dodelitve prometa raznih pokrajin sedanjim samostojnim državam). Najbolj se je dvignil promet Avstrije To je razumljivo, saj je bila Avstrija tudi po razbitju cesarstva prisiljena izvažati in uvažati prvenstveno skozi Trst. Ta tendenca avstrijskega uvoza in izvoza se je še bolj okrepila po drugi svetovni vojni, ko se je znatno povečal obseg avstrijske zunanje trgovine, saj je pričela Avstrija dobavljati premog, železno rudo in žitarice it Amerike. Lahko pričakujemo, da se bo avstrijski tranzit dvigal tudi v prihodnjih letih. Avstrijsko gospodarstvo se je namreč z odhodom okupacijskih čet okrepilo, istočasno pa mora Avstrija dobavljati S/, v okviru reparacij industrijsko blago, za kar bo potrebovala obsežne količine surovin. Promet Italije se je sicer spreminjal v raznih obdobjih, vendar le v manjši meri. Nekoliko se je dvignil v razdobju med obema svetovnima voj- nama, vendar gre tu predvsem za lokalni promet Julij-:ke krajine, katerega pa statistika za leto 1953 in 1954 ne vključuje več, saj se Je državna meja spremenila in je t* promet odpadel. Zaradi tega je tudi prišlo do padca prometa v primerjavi s predvojnim razdobjem. Izredno se je znižal promet jugoslovanskih pokrajin v primerjavi s prvo svetovno vojno. Tu so igrali prvenstveno vlogo gospodarski fak*orji, saj je Jugoslavija zgrudila svoje pristanišče na Sušaku, niso pa bili brez vpliva tudi izrazito politični faktorji, saj ni bilo v obdobju med obema vojnama v Trstu ozračje primerno za razvoj jugoslovanske trgovine. Po vojni se je jugoslovanski promet ponovno znižal predvsem na račun obnove in o-krepitve reškega pristanišča, ki sedaj ne prevzema samo skoro ves jugoslovanski uvoz in izvoz, temveč postaja resen konkurent tržaškemu pristanišču. Podobno usodo kot jugoslovanski promet je doživljal tudi promet CSR, Vendar je o-stal v razdobju med obema svetovnima vojnama še vedno zadovoljivo visok in je o-stro padel šele po drugi svetovni vojni- Odločilno vlogo tp v povojnem razdobju igrala politična orientacija CSR. saj je češkoslovaško gospodarstvo bilo prvič v zgodovini orientirano proti vzhodu Sedaj se že kažejo nove težnje, katere odraža tudi statistika v rahlem povečanju češkoslovaškega tranzita, zabeleženega v zadnjih letih. Promet Madžarske se je razvijal slično kot promet CSR in kaže iz sličnih razlogov težnje po povečanju. Politično-gospodarski faktor-’i so opredelili novo razdelitev tržaškega tranzitnega prometa in povzročili krizo pristanišča, saj ni železniški promet v vseh prikazanih obdobjih niti dosegel stanja pred prvo svetovno vojno. Vendar pa se tržaško zaledje zaradi tega ni bistveno spremenilo in je Trst še vedno ostal na o-snovi trajnih geografsko-go-spodarskih zakonov najugodnejše pristanišče za vse omenjene države. Ustrezni mednarodni spora- zum, obnova tržaškega pomorstva, znižanje tarif, okrepitev pristaniških naprav predstavlja po mnenju tržaških pristaniških strokovnjakov in predstavnikov zalednih držav pol za ponovno obnovo tržaškega prometa. To pa je odvisno od dobre volje in razumevanja vladnih krogov, ki upravljajo tržaško pristanišče in je zaradi tega tudi njih dolžnosl omogočiti razvoj pristaniški) dejavnosti. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Epilog prometne nezqod Kot posledica neprevidne sofiranja, vsaj tako je ugo vilo sodišče, je bil med vi rajšnjo razpravo obsojen : letni Giuseppe Franco iz 1 Koštalunga na 30.000 lir glol pogojno in brez vpisa ob*c be v kazenski list Te vsi sicer ne bo plačal, pač pa moral povrniti stroške žens ki jo je med neprevidno vi njo podrl na tla in ji povz-čil hude telesne poškodbe radi česar *o jo tedaj sprej v resnem stanju v bolmini K »reči so se zdravniki ki si rezervirali prognoza, 'zrnc h in ženska je okrevala v aneh ter s tem rešila Frar hujše obsodbe. Skratka, m do moral izročiti žrtvi 200( lir v pričakovanju odločit končne vsote. Odvetnik zasi ne stranke je namref zahtei vsega skupaj, poleg povrač stroškov svojega dela, ti 1,900.000 lir. Toda o tem moralo odločiti civilno »o fč/». Do obtožbe je prišlo po p' metni nesreči, ki se je oktot 1953. leta pripetila v Ulici F via. Tistega‘večera je bil Fri co v svojem »Topolinu* ski no z Marijo Petaroš por. \ Ijak in njeno sestro in ko tik pred seboj opazil dve ž< ski, ki sta prekoračili ces je nemudoma zavil v stran zavrl. Kljub temu je z avti podrl na tla obe ženski in nato zaradi prevelike brzi prevrnil z vozilom. Tedaj eno izmed žensk, in siggr letno Almo Erizzi iz Gori skupno s Francom pridržali resnem stanju v bolnišnici, 1 mor sta se zatekli tudi ses Petaroš in Frizzijina spre Ijevalka Margherita Zam GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK 800 DELAVCEV Sl BO IZBRALO SVOJE PREDSTAVNIKE DANES IN JETRI VOLITVE nove notranje komisije v S AF 00 Namerno poročanje »Piccola« o kandidaturi CISNAL, za katero se morajo delavci «zahvaliti« nedoslednosti vodstva C1SL in U1L Okoli 800 delavcev in uradnikov goriške livarne SAFOG bo danes in jutri v sredo izvolilo novo notranjo komisijo. Izvolili bodo svoje predstav-niitv, ki jih bo zastopalo pri ravnateljstvu in ki bo branilo njihove interese. Nedeljski «Piccolo» skuša iz dogodkov, kri so se dogodili med pripravami za izvolitev nove notranje komisije ter veliko prej, kovati kapital v korist CISL, pri tem pa se poslužuje nekaterih neresničnosti, s katerimi dela CISL prav slabo uslugo. Predvsem je povsem zgrešeno podtikanje, da je fašistična CISNAL predložila svojo kandidatno listo zaradi tega, ker naj bi se »komunisti* prenehali upirati nastopu tega sindikata. »Komunisti*, ki naj bi predstavljali CGIL, so se v začetku res upirali nastopu četrte sindikalne organizacije. Proti njej so bili tudi proti-fašisti iz obeh ostalih sindikatov, vendar uradna linija CISL in UIL ni nikoli nasprotovala pojavu četrtega razbi-jrškega delodajalskega sindikata. Ce bi bilo njuno stališče drugačno, tedaj bi danes v SAFOG ne kandidirali fašistični sindikati, kot niso kandidirali na volitvah v CRDA in v številni.' drugih tovarnah, kjer so sindikalne organizacije nastopile enotne v o-brambi demokracije in protifašističnega duha. »Piccolo* gre v svojih proti-•indikalnih in protidelavskih načelih veliko dalje ter obtožuje CGIL, da je #popustila CISNAL*, medtem ko povsem pozablja na stališče delodajalcev, da morajo v prihodnjih volitvah za izvolitev notranje komisije sodelovati vse sindikalne organizacije, sicer volitve ne bi bile veljavne, V SAFOG obstajajo številna nerešena vprašanja. Proizvodna nagrada je povzročila krizo v notranji komisiji. Predstavniki CISL in UIL so odstopili iz nje, še preden je prišlo do podpisa sporazuma z ravnateljstvom. Zato so delavci samo sestavili predstavništvo, ki je podpisalo sporazum o izplačilu proizvodne nagrade v višini 4.000 lir, nikakor pa niso tega dosegli predstavniki CISL in UIL še pred svojim izstopom iz notranje komisije. Taka je resnica, in je delavcem ni treba dokazovati, ker Ce vsem znana, samo »Piccolo* je namenoma noče videti. hiteli gasilci, ki so z raznim, napravami gasili mogočen plamen. Pri gašenju so s črpalkami izlili velike količine vode. Po večurnem delu, je gasilcem končno uspelo požar u-krotiti. Da bi pa popolnoma uničili vsako žarišče plamena, co ostali na delu do naslednjega jutra. Skoda, ki jo je povzročil požar znaža okrog 6 milijonov lir. Zgorelo je lakih 200 kv. m strehe ter '■azno blago, ki so ga stanovalci imeli shranjenega na podstrešju. Prehllcana slavha uslužbencev mestnih avtobusov Sinoči je bila s posredovanjem urada za delo v Gorici preklicana stavka, ki so jo za danes od 7.30 do 8.30 napovedali uslužbenci mestnih avtobusov. Huda nesreča standrešca Druga prometna nesreča se je dogodila v nedeljo okrog 19. ure na Korzu Italia v bližini spominskega parka; pri njej se je hudo poškpdoval 43-letni Valentin Nanut iz Standreža, Ul. Cavalleggeri di Lodi 13. Nanut, ki je bil z mo. tociklom ustavljen na Korzu-je takrat pognal vozilo in hotel zaobrniti v nasprotno smer. Ko je zavozil proti sredini ceste, je iz nasprotne smeri privozil Ribijev avtobus ki vozi na progi Gorica . Gradež, 7 evidenčno tablico GO 7155, ki ga je vozil 30-letni Nicold Nebbioso iz Gradeža. Ko je ta zagledal pred seboj vozilo, je takoj prijel za zavore, ali bilo je prepozno. Zadel je ob motorista, ki je zletel z vozila in obležal hudo poškodovan. Neki zasebni avtomobil ga je takoj odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili pretres možganov, glo-bcke rane na desni strani glave ter verjeten zlom levih reber. Požar v stanovanju Sinoči ob 18. uri nastal v stanovanju Giuseppa Perinija v Ul. Baiamonti 10 požar, ki ga je povzročil prevroč dimnik. Vneli so se trije trami in zgorel je pod ter tri metre dolga klop. Skoda znaša 90.000 lir. Hiša je last Ernesta Makuca. ■■■lili Ji! tu TUDI B-REPREZENTANCA ZA LIVORNO JE DOLOČENA| ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO • Pozvan Galli, odpadel Menegotti Reprezentanca B-Vigevano 5:1 (5:0) Poleg Ghezzija je moral oditi zaradi nerazpoloženosti domov tudi Menegotti, ki je na trening tekmi dobro igral - Tudi z Moltrasiom ni zdravstveno v najboljšem redu DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-duccl 12 - tel. 22-88. KINO CORSO. 17.00: »Ženska z re- ke», S. Loren in R, Batta-glia, v barvah. VERDI. 16.00: «Mož brez strahu*, J. Crain in K. Douglas, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Patrulja Amba Alagi*, L. Taioli in M. Vitale. VITTORIA. 17.00: »V senci vislic*, v barvah, V. Linf-dors. MODERNO. 17.00: »Izvidnica rdečih jopičev*, R. Moreno in J. Craig. /laganje prošenj za sečnjo drv Zveza neposrednih obdrlo-alcev zemlje obvešča lastnike ;ozdov v Jugoslaviji, ki so dožili prošnjo za sečnjo godov, da se zglasijo v spodaj lavedenih krajih in sicer; Stara gora-Ajševica v torek ib 8. uri; Rožna dolina: v če-rtek od 7. do 8. ure; Sv. Marto: v soboto od 8. do 9. ure; Solkan: v sredo ob 8. uri; St. »eter-Bazara: v četrtek od 7. lo 8. ure; Vrtojba: v sredo ob 1 uri; Miren; v petek popol- Požar v UL Carducci povzročil za 6 milijonov škode v soboto proti večeru se je v Ul. Carducci razvil velik požar, ki je zajel celotno podstrešje zgradbe št. 20-21, Ogenj, ki je počasi tlel, ker so se v dimniku vnele saje, je okrog 16. ure zajel celo podstrešje in pronical skozi streho. Na kraj so takoj pr1- V OBNOVLJENI PROSVETNI DVORAN na Korzu Verdi št. 1 (bivši Zlati pajek) bo v SOBOTO 26. novembra s pričetkom ob 20.30 ter v NEDELJO 27. novembra ob IH. uri gostovalo SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA z igro Filumena Marturano EDOARDA DE FILIPPA PREVEDEL L. CIGOJ Predprodaja vstopnic od danes dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni. V nedeljo so reprezentanti odigrali, tekmo z moštvom serije C Vigevanom. Podobno kot prejšnji dan «mušketirji» so tudi v nedeljo «kadeti» igrali bolje v prvem polčasu kot v drugem. Točno rečeno je v drugem polčasu celo Vi-gevano zmagal z 1:0, medtem ko je bil od nekoliko spremenjene postave v prvem polčasu poražen s 5:0. Najprej so nastopili v reprezentanci sledeči igralci: Lovati; Farina, Pavinato; Chiappella, Bernasconi, Magli; Antoniotti, Menegotti, Macor, Tortul, Burini, medtem ko je bil v golu Vigevana Persico. Prvi gol je padel takoj v začetku, ko je Antoniotti ustvaril ugoden položaj s tem, da je podal žogo Menegotti-ju, ki je pravočasno pritekel in porinil žogo v mrežo. Cez štiri minute Antoniotti postreže spet drugemu igralcu, da lahko doseže drugi gol; to pot je bil to Tortul. Zdelo se je, da bo golov kot toče, ko je že v 9. minuti padel tudi tretji gol. Dosegel ga je Burini iz enajstmetrovke, potem ko je prav njegovo akcijo preprečil neki branilec z roko. Nekoliko več je bilo treba čakati do četrtega gola, ki ga je spet dosegel Tortul po akciji, v kateri sta sodelovala že običajni Antoniotti in Burini. Končno pa še v zadnji minuti prav Antoniotti postavi piko na i s petim golom, ki pomeni obenem zaključek zgoditkov B-reprezentance. V drugem polčasu, ko je šel Lovati v gol Vigevaha, so »kadeti* nastopili takole: Persico; Farina, Vincenzi; Giu-liano, Pinardi, Segato; Antoniotti, Menegotti, Tortul, Grat-ton, Macor. Sedaj reprezentantje ne igrajo tako uspešno kot prej in namesto da bi se vrsta golov nadaljevala, pade šesti gol z druge strani. Gotovo je bil najboljši Antoniotti; katerega akcije so se prvem času koristno nadaljevale bodisi po Menegottiju ali Tortulu. Zal pa se je moral Menegotti že odreči misli, da bi nastopil v reprezentanci, ker mu je v nedeljo zvečer postalo slabo in zdravnik mu je odredil teden dni odmora. Nekaj podobnega pa je tudi z Moltrasiom iz moštva A, ki toži o bolečinah v stegnu in mu je zdravnik predpisal posebno terapijo. FIRENZE, 21. — Tajništvo Italijanske nogometne zveze sporoča, da je bil pozvan na razpoloženje komisarja za sestavo reprezentanc igralec Galli, član Rome. Po pozivu Gallija Je Marmo objavil sledečo postavo reprezentance B za tekmo v Livornu: Lovati, Farina, Pavinato; Chiappella, Bernasconi, Magli; Antoniotti, Burini, Galli, Tortul, Gratton. Rezerve: Persico, Giuliano, Vincenzi, Pinardi e Macor. Nadštevilčna rezerva: No- velli. Medtem ko sta se Ghezzi in Menegotti kolikor toliko žalostna poslavljala, se je 14 igralcev reprezentance A (petnajsti, Moltrasio, je šel na pregled na kliniko) odpravljalo na občinski stadion, kjer so potem imeli poldrugo uro gimnastično-atletskega treninga. Popoldne je bilo za vse igralce predavanje dr. Fonija trenerja moštva A, potem pa so se vsi odpeljali z avtobusom na izlet na Fiesole. Za Moltrasiom je sedaj še Boniperti, ki čuti rahle posledice revmatizma. Vendar baje to ni taka stvar, da bi lahko povzročila dvom o Boniperti-jevem nastopu v Budimpešti. Kot ostali je namreč dopoldne treniral tudi Boniperti. Sicer je sijalo sonce, a temperatura je bila hladna. Trening je trajal poldrugo uro in igralci so nekaj časa izvajali tudi strele v kos pri košarki. Mogoče je Bonipertiju razen mraza škodil še kak gib, da je potem popoldne tožil o revmatičnih bolečinah v hrbtu. Seveda ga je takoj preiskal zdravnik in ga ukazal poviti. Proti deseti uri zvečer ni imel vročine in Marmo je dejal, da upajo, da bo na mestu v 48 urah. Ta ugotovitev, je še dejal, je zlasti vazna glede na Bozsika, o katerem se je v tekmi proti Švedom zdelo, da ni v dobri fizični kondiciji.* Glede na italijansko reprezentanco so madžarski strokovnjaki dejali, da je treba videti v Virgiliju — poleg Bo-nipertija — največjo nevarnost, in to zaradi tega, ker je zelo hiter in ker madžarski srednji krilec Karpati v tekmi proti Švedom ni bil posebno prepričevalen s svojo igro. Madžarski igralci so se danes sestali v Grand Hotelu na Margeritinem otoku. * # * MILAN, 21. — Pod vodstvom trenerja Puricellija, predsednika Rizzolija in pod-| predsednika Businija je danes zjutraj odpotovalo 14 igralcev Milana v Saarbrue-cken, kjer bodo s tamkajšnjim moštvom v sredo odigrali povratno tekmo za pokal evropskih prvakov. Prvo tekmo je Milan doma izgubil s 3:4. Tržačani doma poraženi Tržačanke v Vidmu zmagovite Proleter-Sarajevo 3:2 (2:1) Dinamo-Spartak 3:1 (1:0) železničar-C. zvezda 1:1 (1:0) Določeni Madžari za obe postavi BUDIMPEŠTA, 21. — Objavljena je bila postava moštva, ki bo v nedeljo igralo v Budimpešti proti Italiji: Farago, Buzanski, Lantos; Bozsik, Karpati, Szojka; Toth II, Kocsis, Tichy, Puskas, Czi-bor. Rezerve: Kamaras, Sarosi, Kotasz, Orosz. Kot se vidi, je v moštvu tudi levi branilec Lantos. k: prej ni bil v seznamu sklicanih kandidatov. Poziv Lanto-sa je posledica njegove odlične igre v nedeljski prvenstveni tekmi. Ni pa še znano, zakaj je bil vratar Fazekas zamenjan s Faragom. Reprezentanca B bo v Livornu nastopila proti Italiji B v tej postavi: Uku I, Dudas, Dalnoki; Szabo, Boerzsei, Dekany; Sandor, Csordas, Hidegkuti, Vileszal, Fenyvesi. Rezerve: Gulyas, Matrai, Be-rendi, Palotas. Reprezentanca A bo imela trening-tekmo v sredo ob 13,30 proti moštvu «Vasas Elektro-mos», reprezentanca B pa bo pred odhodom v Italijo zadnjič trenirala v sredo dopoldne, medtem ko bo proti poldnevu odpotovala. «Z zaupanjem gledam na tekmo v Budimpešti, ker so vsi naši najboljši igralci v včerajšnjih prvenstvenih tekmah pokazali, da so v odlični Deveto kolo jugoslovanske-formi, je dejal trener madžar-|ga nogometnega prvenstva je skega moštva A Pal Titkos.' prineslo tudi kako preseneče- Moški REZULTATI SGT Arr.-Motomorini 52:62 Stella Azzurra-Varese 73-71 Virtus-Pavia 68:47 Benelli-Gira 58:49 Cama-Roma 53:59 Reyer-Borletti 73:60 LESTVICA Virtus 7 6 0 1 462 333 12 Gira 7 4 1 2 407 389 9 Varese 7 3 2 2 441 399 8 Benelli 7 4 0 3 475 478 8 Borletti 7 3 1 3 462 439 7 Motomorini 7 3 1 3 418 412 7 Roma 7 3 0 4 432 421 6 Cama 7 3 0 4 425 443 6 Stella Azz. 7 3 0 4 452 487 6 SGT Arr. 7 3 0 4 404 456 6 Reyer 7 2 1 4 393 426 5 Pavia 7 2 0 5 378 432 4 Zenske REZULTATI Cestistica B-Autonomi T. 41:45 Omsa Faenza-Bernocchi 47:37 Fiat Torino-Ozo Milano 44:39 Udinese-Triestina 40:74 LESTVICA Omsa Faen. 6 5 0 1 351 293 10 AutonomiT. 6 5 0 1 337 307 1Q Triestina 6 4 1 1 379 289 9 Bernocchi 6 3 1 2 320 333 7 Fiat Torino 6 3 0 3 283 305 6 Ozo Milano 6 2 0 4 258 278 4 Udinese 6 1 0 5 251 353 2 Cest. Bolog. 6 0 0 6 206 303 0 Ko smo zadnjič napisali, da letošnja Triestina ni moštvo, ki bi moglo zmagovati na tujih igriščih, pač nismo mislili, da bo ze teden za tem izgubila celo na lastnem. Da bi Tržačani izgubili doma, se že dolgo ni zgodilo, zlasti pa še ne, odkar se igra v Športni palači (Velesejem). Pri tem je pa se bolj nezaslišano, da je ta podvig napravilo moštvo, o katerem nihče ni kaj takega pričakoval: Motomo- rini iz Bologne. Triestina se je s tem nevarno približala pasu, kjer ni daleč zadnje mesto. Mogoče si bo za malenkost popravila položaj prihodnjo nedeljo ko bo v Trstu nastopil Reyer, ki je še za njo. Da pa to moštvo le ni karsibodi, so Benečani dokazali v nedeljo z zmago nad Borlettijem. Sicer so tudi v vseh ostalih tekmah zmagali domači in je bila zal prav Triestina nepotrebna izjema. PO DEVETIH KOLIH V JUGOSLAVIJI tri.ii-: ti vniisnu BKK doma poražen po Budueiiosti Velež-Partizan Radnički-Hajduk BSK-Budučnost Vojvodina-Zagreb ZVEZNA LIGA 1:3 (0:1) 1:0 (0:0) 1:2 (1:2) 2:1 (1:0) Crv. zvezda Radnički Partizan Dinamo Sarajevo Velež Budučnost Hajduk Vojvodina Spartak Zagreb BSK Železničar Proleter 9 4 5 0 17: 6 13 9 5 3 1 23:14 13 9 6 12 19:13 13 9 5 2 2 17:12 12 9 5 13 18:17 11 9 3 4 2 14:13 10 9 4 14 17:20 9 9 3 2 4 17:13 8 9 2 4 S 15:15 9 2 3 4 11:16 9 3 0 6 14:16 9 2 2 5 15:18 9 13 5 10:17 9 2 16 14:31 Tildi smučarski reprezentanti pripravljeni za velike naloge CERVINIA, 21. — Giuliana 12T2”; 6. Pedroncelli 2’21”; 7. Minuzzo in Bruno Alberti sta bila najboljša tekmovalca na tekmi v veleslalomu, ki je bila prirejena ob zaključku treninga italijanskih alpskih smučarjev-reprezentantov. Tudi danes se je tekme udeležilo izven konkurence nekaj Avstrijcev, ki pa so bili nekoliko slabši kot najboljši Italijani. 2ENSKE: 1. Chenal Minuzzo 2’7”; 2. Pelissier 2’9”3; 3. Marchelli 2T0”; 4. Ebner 5. Poloni 2’12”6; 6. Seghi 2’13”2; 7. Riva 2’14”; 8. Mola 2’19”3. Izven konkurence Hannelore Glaser (Avstr.) 2’16”5. MOŠKI: 1. Alberti 1’58’'; 2. Burrini 1’59”6; 3. Pompanin 1’59"8; 4. Ghedina 2’07”; 5. picchiottino Brocherel 2*33”; 8. Gluck 2’37”. Izven konkurence Obereigner in Hinterseer (Avstr.) točno 2'. • • • Danes popoldne je prišla iz Muenchena prek Milana v Cervinio tudi nemška ekipa alpskih smučarjev, ki bodo trenirali za olimpiado v Cor-tini. V Cerviniji bodo ostali okrog 15 ni. Nemška ekipa je sestavljena iz teh tekmovalcev: Miri Buchner, Hannelore Glaser, Evi Lanig, Ossi Rei-chert, Marianne Seltsam, So-nia Speri, Hannelore Basler, Sepp Behr, Hans Peter Lanig, Boni Obermueller, Pepi Schtvaiger, Fritz Wagnerber-ger, Karl Zillibiller. Trener je Engele Haider. nje. Da je vsaj Partizan zmagal v Mostarju, se še ne more imenovati presenečenje, da pa pride Budučnost v Beograd in si privošči zmago nad finalistom jugoslovanskega pokala, ki je nedavno odpravil Crveno zvezdo s 4:0, to je pa že nepričakovana stvar. Zanimivo pa je še to: pri 2:1 za Budučnost je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist BSK. V zgornji desni kot ostro streljano žogo je vratar najprej odbil in nato še skočil za njo in jo ujel. To je bilo tri minute pred koncem tekme in vratar si je zaslužil pohvalo. Končno je moral državni prvak spet pustiti točko v Beogradu. Pri tem se lahko tolaži, da nasprotnik, Radnički, ni več neko nižjerazredno moštvo v zvezni ligi, temveč so to igralci, ki so svoje uspehe dosegli zasluženo; in tako vidimo, da je Radnički v beograjski trojici prvih treh na lestvici z enakim številom točk. REZULTATI PRIJATELJSKIH TEKEM V NEDEI JO: Roma-Sampdoria 6:3 Inter-Udinese 4:6 Simmenthal-Juventus Genoa-Livorno Salernitana-Napoli Palermo-Lazio Pro-Patria-Legnano Lecco-Atalanta Mednarodni odbojkarski kongres v Firencah FIRENZE, 21. — Začela šo se že pripravljalna dela za otvoritev mednarodnega odbojkarskega kongresa. Uradna otvoritev bo v petek 25. novembra in bo trajala do nedelje. V Firence so prišle bolgarska, češkoslovaška, vzhodnonemška, jugoslovanska, polj. ska, romunska, ruska, madžarska in francoska delegacija Komisija za pravila igre, kil ji predseduje Poljak Kraus, ter komisija za sodstvo tekem pod predsedstvom Italijana Begliominija sta še opravili prvi del dela, ki ga bosta nadaljevali jutri. Ta kongres bo gotovo pomagal se dvigniti v Italiji zanimanje za odbojko, ki doslej še ni imela posebno mnogo privržencev. gled razvoja zimskih 5pP t- a- -Q?nih zimskošpo šport«'' in seveda raznih zimsK nih potrebščin iz sov in dežel. Otvorjena 23. januarja. raznih «a' bo BLIZU KONCA TURNIP. V ZAGREBU Kdo bo drugi? Medtem ko bo prvi *W gotovo Smislov, Je za vel. mesto več kandi(laV)T!.nnvič dar je najresnejši Mat* ZAGREB. 21. - Prekinieon. partije iz XV. kola so so ^ čale tako: Smislov - 0 Matanovič - Barcza p°.|ajič prek., Dueckstein - Kar 0:1, Bertok - Kelly »-j- kol8 kinjena partija iz f p'orecco med Karaklajičem m se je končala z zmag® klajiča. . gg- V XVII. kolu pa i® ®l smi. beleženi sledeči rezultati-slov - Barcza 1:0. DueckSt Mi-Matanovič 0:1, Pore“ara'kDjit lič remi, Bertok - K ^ remi. Rabar - Bisgm*r , Ivkov - 0’Kelly l:0’^“gorič -Trifunovič remi. .. bo Geller prek. (Glii!orlc ?e domoval precej potruditi, ^jneV če rešiti remi), P'rf " mi remi, Udovčič - FihP ^ Stanje: Smislov 13, . vič 11 (1), Ivkov V' - Trifu-10,5 (1). 0’Ke!ly 1°’5’ j 9, novič, Bisguier 10. * 8,5, Geller 8.5 (2), Dueck?‘e<" ? Milič. Rabar 7.5 (D, Bar“ a. (1), Fuderer. Minev • ^ klajič 6.5 Pirc, Udovctč e. recca 5,5, Bertok 4.5. _ Odgovorni uredoj® STANISLAV HENKf . Tr»* Tiska Tiskarski zavod *i» CORTINA D’AMPEZZO, 21. Ob času zimskih olimpijskih iger bo v Cortini prirejena razstava zimskih športov. Razstava bo nudila pre- it im simni*! t. predvaja danes ob 18 uri Libert*s 1 Izgubljene ženske 3:1 3:4 2:3 3:1 0:1 1:2 TOTOCALCIO Čeprav je bil ta teden to-tocalcio precej nenavaden, ker je šlo za večini nepoznana moštva, (kar se tudi takoj pozna pn usoti, ki jo bodo razdelili), se je vendar zgodilo, da je bilo skoraj 600 trinajstkarjev, dvanajstkarjev pa kar 13.700. V zmagovitem stolpcu je deset enic, kar je zlasti sistemistom olajšalo delo. Zmagoviti stolpec: 12121111X1111 predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 1®- ur zanimiv film: * ?GUY DE MAUPASSANT /jf>/ timi 30. (LEPI STRIČEK) Pomislil Je tudi: »Nazadnje jih bom vendarle moral ob-skati*. Ker pa Je bila medtem njegova toaleta končana, je jpihnil luč in krenil dol. Ko je šel po zunanjem bulvarju, so pristopala k njemu lekleta in ga nagovarjala. Ta pa jim je izdiral komolec n se jih otresal: »Pustite me vendar pri miru!* — s takim silovitim ogorčenjem, kakor da so ga razžalile in se zmotile nad njim... Za koga so ga neki imele? Kaj te vlačuge res niso znale razločevati moškega od moškega? Zavest, da ima na sebi črn frak, ki ga Je oblekel, da gre na večer.io t zelo bogatim, zelo znanim in zelo vplivnim ljudem, ga je riavdajala z občutkom, kakor da je nova osebnost, z zavestjo, ko da je postal drug človek, človek iz dobre, resnično dobre družbe. Samozavestno Je stopil v predizbje, razsvetljeno z viso-kimi bronastimi svečniki, ter z naravno kretnjo podal palico in površnik strežajema, ki sta bila pristopila k njemu. Po vseh sprejemnicah so gorele luči. Gospa Walterjeva je sprejemala v drugi, naj večji. Pozdravila ga je z ljubezni-vim nasmehom, ta pa je segel v roko moškima ki sta bila prišla že pred njim, gospodu Pirminu in gospodu Laroche-Mathieuju, poslancema, anonimnima urednikoma «Vie Franceljne*. Gospod Laroche Mathieu je imel pn Ustu posebno veljavo, izvirajočo iz njegovega velikega vpliva v zbornici. Nihče ni dvomil o tem, da bo nekega dne minister. Nato je prišel Forestier z gospo, ki je bila v rožnati obleki in kar prekrasna. Duroy je osupnil, ko jo je videl zaupno govorečo z ljudskima zastopnikoma. Ob kaminu je dalj ko pet minut prav potihoma kramljala z gospodom Laroche-Mathieujem. Charles je bil videti iznemogel. Zadnji mesec je bil močno shujšal in je venomer kašljal ter ponavljal: »Moral se bom odločiti in iti na jug, da tam preživim konec zime.* Norbert de Varenne in Jacques Rival sta prišla skupaj. Potem so se se odprla neka vrata na koncu stanovanja, in v izbo je stopil gospod Walter z dvema velikima deklicama; eni je bilo šestnajst, drugi osemnajst let, ta je bila grda, ona ljubka. Duroy je sicer vedel, da ima ravnatelj družino, vendar se je zavzel. Nikdar ni mislil na hčere svojega ravnatelja drugače nego takisto, kakor misli človek na daljne dežele, ki jih ne bo nikoli videl. Tudi si jih je predstavljal čisto majhni, zdaj pa sta stali pred njim celi ženski. Začutil je tisto lahno motnjo duševnega ravnotežja, ki jo navadno povzroči sprememba že naprej ustvarjene slike. Ko jima je bil predstavljen, sta mu druga za drugo podali roko, potem pa šli sest za mizico, ki je bila nedvomno pr; pravljena za njiju, in jeli tam šariti po košarici s kupom svilnih motkov. Pričakovali so še nekoga in molčali v zadregi, kakršna po navadi vlada pred večerjami med ljudmi, ki ne žive v istem ozračju in ki so se zbrali po svojih raznolikih dnevniji opravkih. Duroy, ne vedoč, kaj bi počel, je bil vzdignil oči proti zidu, in gospod Walter mu je rekel od daleč, z očitno zeljo, postaviti se s svojo lastnino: eMoje slike gledate?* Besedica «moje» je kar zazvenela. — »Prčcej vam jih pokažem.* To reksi, je vzel svetilko, da bi bilo mčč razločiti vse nadrobnosti. »Tole tu so pokrajine*, Je dejal. Sredi stenske ploskve je viselo veliko platno od GuiBe-meta, kos normanske obale pod hudournim nebom. Pod to gozd od Harpigniesa, potem alžirska planota od Gouillaumeta, z velblodom na obzorju, velikim dromedarjem na visokih no gah, podobnim čudnemu spomeniku. Gospod Walter Je stopil pred sosednjo steno in oznanil z resnim glasom, kakor kak slavnostni obrednik: «Visoko slikarstvo.* — To so bila štiri platna: «Obisk v bolnišnici* od Gervexa; »Žanjica* od Bastien-Lepagea; «Vdova» od Bougue-reauja in -»Ustrelitev* od Jean-Paula Laurensa. Zadnje delo je predstavljalo vendčejskega duhovnika, ki ga oddelek »višnjevih* strelja ob zidu njegove cerkve. Nasmeh je zdrknil gospodarju po resnem obrazu, ko je pokazal na naslednjo stensko ploskev: «Tukaj pa — domišljijski slikarji.* Najprej je vsak zagledal majhno sliko Jeana Bčrauda, imenovano: «Zgoraj in spodaj*. Zala Parižanka se je po stopnicah vzpenjala na premikajoč se voz cestne železnice. Glava se ji je ravno vzdigovala nad vrhnjo ploskev, in gospodje, ki so sedeli na klopeh, so s pohlepnim zadovoljstvom opažali mladi obraz, ki se jim je bližal, možje na spodnjem stojišču pa z različnim izrazom, kakšen nejevoljno, kakšen poželjivo, ogledovali noge mlade ženske. Gospod Walter je držal svetilko v stegnjeni roki in s porednim smehom ponavljal: «He? Smešno, kajne? Smešno, k&jn6?> Potem je osvetlil «Rešitev* od Lamberta. Sredi pospravljene mize je sedelo na ritki mlado mačč in z osuplim začudenjem gledalo muho, ki se je utapljala v kozarcu vode. Eno šapico je držalo vzdignjeno, kakor da se pripravlja z naglim zamahom seči po žuželki. Vendar se še ni bilo odločilo. Obotavljalo se je. Kaj bo neki storilo? Potem je ravnatelj pokazal na Detailov «Pouk», ki je predstavljal vojaka v vojašnici, kako uči kodra bobnanja. «To vam je duhovito!* je dejal. Duroy se je pritrjevalno smejal in navdušeno vzklikal: »Kako očarljivo je to, kako očarljivo, očar...» Beseda se mu je mahoma utrgala, ko je začul izza hrbta glas gospe de Marelle. ki je bila pravkar prišla. Ravnatelj je še naprej osvetljeval slike in jih razlagal. Ta mah mu je kazal akvarel Mauricea Leloirja: «Ovira». Nosači z nosilnico so se bili morali ustaviti, ker je zapiral cesto pretep med dvema preprostima dedcema, hrustoma, ki sta se borila kakor velikana Tn videti je bilo, kako se je skozi lino stezala iz nosilnice ljubka ženska glavica, ki je brez *>Aiidova»Jenl nestrpnosti, brez strahu, da celo z nekakšnim o gledala... gledala boj med robavsoma. ^meih izbah J H Gospod Walter je še zmeraj govoril: «Po drug' veUftvU«2r imam še več, ali tiste so od manj znanih, manj niah kUP v ljudi. To tukaj je moj salon slavnih mojstrov.^ ^ zalog0 .0 jem od mladih, od čisto mladih; spravljam J- siikarji zasebne prostore in čakam trenutka, ko P „ravi čas imena.* Potem je prav tiho pristavil: «zdaJ solda nir«aJ ’ kupovanje slik. Slikarji umirajo od lakote, mu niti solda ne...» , , . . ra7,umel Pa Ali Duroy ni ničesar videl, poslušal je, hrbtom. Gospa de Marelle je bila blizu, stala mu je z pokazm mu je bilo storiti? Če jo pozdravi, ali nul ge jj pa hrbta, mu ne bo zabrusila kake nesramnost . približa, kaj si bodo mislili? . < tolikanj ** Rekel si je: «Vsekako še počakam.* L nohlinil. kak burjen, da je za trenutek pomislil, ali bi se ne P n izg0vor. da ga Je nenadejavši napadla slabost, in bi da odide. vll svetilk0 Ogled sten je bil končan. Ravnatelj Je p0® edtem k° L nazaj in šel ter pozdravil gospo k0 da se J Duroy še enkrat sam začel ogledovati platna. , nikakor ne more načuditi. , )e glasov«’ Duh mu je bil ves zmeden. Kaj naj stoP1- 0idiCala: razločil pogovor. Gospa Forestierjeva ga Je P . pripore gospod Duroy.» - Planil je k nji. veselico J' neko prijateljico, ki je pripravljala doJ”a h iVie Frani želela, da bi bila omenjena v dnevnih novic Zajecljal je: »Seveda, milostiva, seveda...* . 0prn Gospa de Marelle je bila zdaj čisto blizu nj se ni upal, da bi odšel. . meša: ®poa Nenadejavši pa mu je bil0> ii^i^n^striček. Torej 10 govorila je bila naglas: »Dober dan, lep . PhlJalfl poznate več?* ^ nrpd njim, ^nudil* Urno se je zasukal na petah.StalajP line. Po se je, oči so ji bile polne veselja in ljubeče w mu je roko. madalj*Dawi*