144 štev.
V Ljubljani, v torek 30. decembra 1S79.
Letnik VII.
lnaeratl te «prejemajo in veij* t'istopna vrni*:
H kr., <■« (in Tinka lkrat. t«>	n
i, 1} «i	i* - ii
1 ^ || ,, h ii ^ ii
Pri večkratnem tiskunii se iv im primerno «manjka.
R oko pi Si
•e ne vračajo, uefranknwan» iiisma se ue sprejoniujo.
N ročnino prejema opravniltv'
(ailn nistraeija) in ekspodieija na Dunajski cesti 5t. 16 v Mcdija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti preiemur	velia :
Za -eio ioto	. m	¡rj. kr.
aa poileta	.	, _
«•'	ieta	. . -J	,', 50
V administraciji velia: /a celo leto . . « 411 kr fH pot ieta	1 .. 20 „
».a četrt koa	J ., :o ,.
V Ljuuijaui oa >10111 pošiljaš v '•':» 60 kr. več ua leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiši, štev. 15.
Izhaja po trikrat na teden sicer v torek, četrtek iu soboto.
Zarad praznika izide prihodnja številka ..Slovenca" v soboto 3. januarja.
Volitev državnega poslam-a.
Že v soboto bodo naši vrli volilni možje stopili na volišče, da si izbero novega državnega poslanca namesto prerano umrlega grofa Barbota. Prepričani smo, da bodo naši rojaki v Trebanjskem, Kateškem, Mokronoškem, Žu žemberškem in kočevskem volilnem okraji tudi pri tej priliki pokazali tisto politično zrelost n tisto strogo disciplino in slogo, ki nam je pri zadnjih volitvah tako lep sad obrodila, in kteri so se po pravici čudili po vseh avstrijskih deželah. Saj smo vsled te discipline dosegli, da ima naš narod namesto prejšnjih treh ua Dunaji zdaj zgolj slovenske zastopnike, in da so bili skoraj vsi, vsaj od zavestnih narodnih volilcev, voljeni enoglasno.
Kandidat, kterega narodni volilni odbor priporoča, se je izbral po tistem načinu, kakor vsi naši dosedanji zastopniki. Ko bi vsaki okraj za se volil pvojega poslanca, bi bilo pač lahko gledati ua želje dotičnih volilcev in izvolitev kandidata bi ne prizadevala nobenih težav. Ali ker voli 5 okrajev skupaj in so možje enega okraja za tega ali unega njim bolj znanega kandidata bolj vneti, kakor drugi okraji, je pač nekoliko težavno vse spraviti pod en klobuk in izmed obilnega števila mož, ki se imenujejo in oglašajo, izvoliti pravega in naj-boljega.
To jako težko in dostikrat prav sitno delo so naši rojaki prepustili narodnemu volilnemu odboru, kteremu moramo dati »pričevanje, da
1	' 1-.-1IT
je doslej svojo nalogo častno reševal in nam; še vselej pripor» čal može, ki so, kakor skušnja priča, res uašega zaupanja vredni.
Tudi zdaj je volilni odbor prevzel trud da poizvč mnenje raznih volilnih okrajev in imena tistih mož, ki bi bili sposobni za državno poslansto, ter izmed njih izbere tistega, po kterem bi naši deželi došlo največ koristi in veljave. Možje, ki so se volilnemu odboru naznanjali, so večidel vsi prav vrli in iskreni rodoljubi, težko je bilo izmed njih izbrati tistega, ki je med njimi najodličnejši. To so volilci raznih okrajev menda tudi sami čutili, zato pa bo kandidate, ki so jih imeli oni v mislih, odboru večidel naznanjali s pristavkom, da naj odbor enega izmed njih izbere, kterega se hočejo potem vsi soglasno poprijeti. Kandidat na ta način izbran tedaj ui od odbora volilcem posiljen, ampak v njihovem imenu od odbora izmed števila vsih izvoljen, zato imajo pa volilci, ki konečno ali d<fini-tivno imenovanje kandidata prepustč volilnemu odboru, sveto dolžnost, tega kandidata tudi soglasno voliti, in odboru skazano zaupanje tudi dejansko pokazati. Naši rojaki so bili doslej tako zelo vajeni, da niso le sami volili kandidatov volilnega odbora narodnega , ampak da so tudi vsi tisti, ki so mislili kandidirati, precej odstopili, ako od volilnega odbora niso bili za kandidate proglašeni. To je neobhodno potrebno, ako hočemo kaj doseči, in zato se za trdno nadejamo, da se bo to zgodilo tudi pri sedanji volitvi.
Volilni odbor je na vse strani pretehtoval kandidate, ki so se mu iz tega ali unega okraja uaznaujali, ter ob enem vestno pretresal se-
dauje politične razmere, da bi izmed vseh izbral tistega, ki bi sedanjim razmeram najbolj vgajal in deželi najlaglje in največ koristil. Naši državni poslanci , ki jim gotovo tudi ne more biti vse eno, kakšnega tovariša da dobe, iu ki so po svoji vesti zavezani deželi in volilcem razodeti, kakšnega moža bi potrebovali, da bi tem laglje dovršili svojo nalogo in deželi dejansko kaj koristili, so vsi povdarjali, da politične razmere zdaj niso več take, kakor takrat, ko smo imeli nam jako neprijateljsko vlado in ko se je bilo treba bojevati za obstanek ter na vse grlo kričati, da je svet zvedel, da v Avstriji bivajo tudi Slovenci, ampak zdaj je treba po previdnim diplomatičnem ravnanji gledati, da vlada naše želje vsliši in jih resnično tudi spolne.
Zato bo vsi naši poslanci vsled dosedanje skušnje povdarjali, da naj se izmed obilnih kandidatov izvoli tisti, ki ima v merodajnih krogih največ veljave, in med odličnimi državniki največ zvez, ter nam s svojim osebnim privatnim posredovanjem veliko hitreje in veliko bol; gotovo doseže , česar prosimo in potrebujemo, kakor najburnejši ropotanje v javnem zborovanju. Po tej izjavi so vsi udje vo-lilnpga odbora sprevideli, da izmed vsih odboru naznanjenih kandidatov je princ Kriist lfiiuliscIisriiliE mož, ki zamore naši deželi največ koristiti, ter so enoglasno sklenili ga priporočati volilcem omenjenih okrajev, ki so imenovanje kandidatov odboru prepustili.
Volilni odbor je to tem laglje sklenil, ker mu je gosp. Navratil, ki se je od mnogih strani imenoval, pisal, da WindischgriLtzu na korist
.■ne?".

Drobtiniee
o kueževi rodbini W i n d i s c h - G r ii t z. *)
Kneževa rodbina W i n d i sc h - G r ä t z, (ali prav za prav Windisch-gratz, ker se ii v tej besedi tako potegnjeno in polno izgovarja kakor pri imenu „Baierisch Gratz" ali Gratz sploh), je ena izmed tistih malih družin, ki so se iz časov narodnega slovenskega plemstva ohranile v notranjih deželah avstrijskih.
Družina izvira iz „Slovenjega Gradca — Windisch-Gratz — na Spodnjem Štajarskem.
V splošnem slovarju Zeiler - jevem, izdanem 1. 1748, tedaj o času, ko še niso imeli vzroka iz narodnih razlogov pačiti zgodovine, nahajamo v 57. zvezku mnogo krajev v Avstriji in Nemčiji s pristavkom Slovenski (Windisch), in sicer so to kraji, kjer so nekdaj Slovenci (Winden — Wenden) stanovali, n. pr. Windisch - Baumgarteu (v Spodnji Avstriji), Windisch Borau (v Šleziji), Windischbuch (v Wircburškem), Windisch - Carsdotf (pri Mei-8enu), Windiechengrün in WindiBchhaig (pri
*) To je pravilna pisava, kakor se nahaja v knjigi: Genealogisches Taschenbuch (Gotha) 1873, stran 224.
Bajreitu), Windischen Schmidbach in Windi-schenhausen (pri Ansbahu), Windisch Feistritz (Slovenska Bistrica na Štajarskem), Windisch-Garsten (na Girenjem Avstrijskem), Windisch-Gossen (na Uoroškcm), Windisch- Holzhausen in Windisch rieipa (pri E'furtu), Windisch-Martreg (na Tirolskem), Windisch Steig na Dolenjem Avstrijskem in Windisch-Gratz (Slovenji Gradec na Štajarskem).
Ime kneževe rodbine je eno in isto s tem krajnim imenom, ki se je jelo rabiti kot osebni priimek. Izročilo nam pravi, da kneževa rodbina Windisch Griit.zov izhaja izmestica Win-disch-griitz (Slovenjega Gradca). Pri Slovenjem Gradcu stal je že v najstarejih časih grad „R o t h e n t ur m" — „rudeči stolp". Rodbina VVindisch-Griitzov ima v grbu svojem rudeče polje. Podobe na grbu, o kterih so trdili, da so psi hrti, so že v 18. veku spoznali kot volčje glave; volčje glave v rudečem polji pa so znamenje Biluo starega pripro stega grba, kakoršnje nahajamo pri najstarej ših samostalnih družinah (kakor n. pr. vinjeki ali krivci družine Dietrichsteinove).
To potrjuje pa tudi neko pismo S t. Pa velskega samostana iz mescca decembra
1. 1093. Veriand Windisch-G rit tz s tem pismom samostanu sv. Pavla daruje dve kmetiji v Selnici. To pismo ni samo zarad svoje starosti pomenjljivo, ampak tudi zavoljo krstnega imena Veriand. To ime se v rodbini kneževe rodbine pogostoma ponavlja, in je bilo tudi 1. 1867 umrlemu očetu kneza Ernsta Windischgriitza, ki ga priporočamo kot kandidata za državno volitev v Trebnjem, Radečah in Kočevji, tako ime.
Ker je bil Slovenji Gradec v srednjem veku pod višjim poglavarstvom oglejskih patriarhov , nahajajo se Windischgrätzi z mnogimi drugimi zdaj že izmrlimi slovenskimi rodbinami avstrijanskimi prav pogostoma v starih oglejskih pismih ali listinah. Tako n. pr dobi Rupert Windisch-Griitz 1. 1255 v last neko kmetijo pri Cirknici na Notranjskem z 10 markami dohodkov.
Kako veliko zaupanje je rodbina W i n-d i a c h - G r ii t z o v , iz južnega slovenskega Štajerja doma, v 13. veku v (bavarskem — Bayerisch) tedaj še jako slovenskem Gradcu, sedanjem glavnem mestu Štajarskem vživala, priča med drugim to, da se v Graških pismih iz 1. 1271 in drugih gospoda Ilans in Herman
on od kandidature odstopi. in da odboru čestita k tej pridobitvi. Tudi se je odboru razložilo, kako zelo v litijskem okraju, kjer knez s svojo rodbino navadno biva, njega kmetiško ljudstvo spoštuje, in koliko podpore zlasti reveži pri njem in njegovi rodbini dobivajo. Naš podlistek dokazuje, da je kuez izmed ene najstarejših slovenskih rodbin, ki neki izvira celo od znanega slovenskega kneza Privine. Da je tudi knez sam zavzet za narod slovenski, to priča v oklicu objavljen telegram, v kterem pravi, da hoče vselej za pravice naroda gla sovati. Knez Ernst Windiscbgrätz se je vde-ležil tudi shoda starinarjev v Ljubljani, in možje, ki bo ga tedaj slišali govoriti, ne morejo prehvaliti njegove zgovornosti in odločnosti. Vse te razmere so tako tehtne in važne, da bodo gotovo tudi pri voliluih možeh napravile tisti vtis, ki so ga naredile na volilni odbor, in da bo princ Ernst Wiudlscli-«iii(/, v soboto tako enoglasno izvoljen za poslanca, kakor je bil od odbora proglašen za kandidata!
Ne smemo si namreč misliti, da bi kdo tako malo gledal na korist dežele naše, da bi hotel cepiti glasove. Nektere morda to skrbi, da je naš kandidat kneževega rodu. Pa opomnimo jih na grofa Hohenwart a. Ko ga je narodni volilni odbor 1. 1873 priporočal za kandidata na Notranjskem, so tudi nekteri govorili; grofov ne volite, in so priporočali njemu nasproti dr. Razlaga, ki je bil res tudi izvoljen Pa ntčemo tukaj ponavljati, kako zelo so se bili Notranjci opekli, ker niso poslušali volilnega odbora, in kako se je njihov kandidat obnašal, samo to hočemo povedati, da od njih zavrženi Hohenwart je postal najodl.čnejši oseba državnega zbora, ki je ponos svojim volilcem, potios naši deželi, in čigar beseda v notranji politiki avstrijski nekaj velja. Notranjci pa so pozneje svojo zmoto sprevideli, in jo skušajo poravnati z zaupnicami, ki jih sedaj pošiljajo grofu Hohenwartu. Mislimo , da je bila ena skušnja za našo deželo dovolj, in ne želimo, da bi tudi naši Dolenjci skusili to, kar Notranjci. Imeli smo že mnogo volitev, pri kterih so pokazali svojo politično zrelost, svoj razum, svojo ljubezeu do splošnje koristi svoje ljube domovine, zato pa za trdno priča-
W i n d i s c h - G r ii t z a nahajata kot sodnika v Gradcu.
V poznejših pismih jih imenujejo dostikrat samo „G r ii t z e r", tako n. pr. se Jorg Giatzer 1. 1462 nahaja med tistimi plemeni-taši iz notranjih dežel avstrijskih, ki so hiteli cesarju Frideriku III. na Dunaj na pomoč, kjer so ga puntarski meščani v cesarski palači oblegali.
Pozneje so se Windisch-Griitzi, ki so na vsako vojskino vabilo med štajarskimi pleme-nitaši vselej prišli z lepim številom ljudi, posebno v turških vojskah odlikovali, v kterih so se hrabro za krščanstvo vojskovali.
Iz teh vrstic toraj sledi, da družina Win-disch-Griitz izvira iz Slovenjega Gradca, in da je njeno ime eno in isto s krajnim imenom Windisch-Gratz (Slovenji Gradec) na Štajar-skem, ker nikjer drugej razun na Spodnjem Štajarskem ne nahajamo kraja, ki bi se mu reklo Windisch-Griitz. Dalje pa tudi sledi, da je to ena najstarejih slovenskih rodbin ker se je že tedaj nahajala v Slovenjem Gradcu, ko tam še ni bilo drugih prebivalcev razun Slovencev, kar se da iz domačih in tujih pisem ali listin dokazati.
P. pl. Radics.
kujemo, da bode tudi sobotna volitev potrdila sodbo, ki smo jo ravnokar o njih izrekli.
Idite toraj vsi na volišče in iz vaših ust naj ne pride drugo ime kakor:
Princ Ernst WindischgrAiz.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 29. decembra.
Ustavoverec Weebcr je izdal obširen spis, kjer se opravičuje, zakaj je glasoval za vojno postavo. Med drugim tudi pravi, da so časi minuli, ko je liberalna stranka še s ira-zami in pregovori (Schlagwort) svoje pristaše strahovala; svet se odvrača od pustih, neplodnih fraz in postaja praktičen.
Kakor „Bohemia" poroča, se ministerstvo še ne bo dopolnilo v kratkem. Morda čakajo do tje, da se češka spomenica reši v državnem zboru.
Čelli so vendar že korak naprej storili, ker Nemci sami zahtevajo za Čehe posebne visoke šole v Pragi. Čehi so zahtevali le ravnopravnost na univerzi. Nemci se pa ravnoprav-nosti boje, ker bi prišli precej v manjšino; zato zahtevajo nemški profesorji in nemški listi, naj se naredi posebna češka univerza. To zna Čehom tudi prav biti!
V nanje nržave.
Med Angleži in Turki se je vnel hud razpor, ker je turška vlada nekoga turškega duhovnika k smrti obsodila, ki je sveto pismo v turški jezik prestavil. Angleški poročnik v Carigradu je zahteval, da se mora ta duhoven precej iz ječe Bpuatiti, če ne, bo on Carigrad zapustil, kar bi pomenilo skor toliko, ko vojsko s Turčijo. Čudno je , da se zamore taka stvar tako razpibniti, da si groze že z vojsko, Pravi uzrok angleške jeze pa je drugje, angleško vlado peče, da sultan ne mara za Angleže veliko več, ker je spoznal, da je bilo njih prijateljstvo umazano in dobičkarsko, in da že Rusiji več zaupa, nego Angliji.
V Rusiji ni druzega slišati, ko o ni-hilistih. Čudno je to , da so j udje glavna podpora nihiiistov, kakor se je izkazalo. Zato so začele ruske oblasti jude preganjati. Iz Petrograda bo vse jude ven spodili, in tako še iz več mest. Pri tej priliki hočemo opozoriti na to, da ravno judovski listi v zapadni Evropi najbolj vpijejo po ruski ustavi, ruski judi pa se vpisujejo med nihiliste, da bi cesarja prisilili, uaj jim d;i ustavo. Judom ne gre samo za ravnopravnost, ampak oni upajo, če se ustava naredi, da bodo v državnem zboru močno liberalno stranko osnovali in z njo celo Rusijo v svojo oblast spravili, ter dobre kupčije in špekulacije delali , kakor so jih v Avstriji. Ker je Avstrija že izmolzena, ker so na Nemškem začeli judom bolj ojstro na prste gledati, in ker je Turčija najlepše dežele zgu bila in tam ni več ,,gšefca", zato so si izbrali Abrahamovi sinovi bogato in potrpežljivo Rusijo kot svojo prihodnjo molzno kravo: po se-dajni sistemi pa Rusije ne morejo v pest dobiti, zato potrebujejo ustavo in državni zbor, in v tem zboru „liberalno", judom prijazno večino ; zato podpirajo in vodijo v ostudni predrznosti nihili8tično sodrgo, streljajo na dobrega čara Aleksandra, in podpihujejo celo Evropo v svojih listih zoper rusko samodržtvo, da bi z lepa ali z grda dosegli svoj namen. Ruski car, akoravno toliko mogočen človek, je vendar milovanja vreden; ne samo, da pred nihilisti nikdar svojega življenja varen ni, zadela ga je šc družinska nesreča: ruska ce-
sarica na Francoskem za smrt bolna leži. Pravijo, da bo car k njej odpotoval, in če carica umrje, da bo krono odložil, ter jo svojemu sinu prepustil.
Izvirni dopisi.
Iz Dolcnskcffa. * (V hladni pre-vdarek volilcem 3. prosenca 1880.) Priporo-čevan je kandidat knez Ernest Windischgrätz. Kdo ga nam priporočuje? Naši poslanci gospodje: Klun , dr. Poklukar, dr. Vošnjak vsi trdijo, da potrebujemo odličnih samostojnih mož, ki imajo upliva veliko , na k «rist deželi naši in narodu našemu delati. Tak zelo upli-ven mož, po programu veB naš, je knez Ernst Windischgriitz. Čigave bo te beBede ? gosp. dr. Bleivveis-a iz Ljubljane. Kdo pa je g. dr. Bleiweis, da mu verujemo? Naj odgovori njegova 70 letnica, on nam je načelnik in oče v vsih domačih iu slovenskih rečeh , in enoglasno ž njim je narodni odsek priporočil kneza Ernsta WindiBcbgrätza. Tudi se za tega kneza oglašuje neki glas iz Dunaja ter ga priporočuje rekši: Z knezom Windischgriitzom bi naša stranka enega zelo zanesljivega zavezuega to-varša dobila. Čigav je ta glas ? grof Iloheri-wartov. Kdo je pa g. grol Hohenwart? Upra-šajte Gorenjce, kteri njegovi besedi zaupajo kakor trdnosti Triglava. Pa kakošen je sicer ta kuez v svojem obnašanji ? V Litiji živi g. Svetec, domorodcem znani vrli in zvesti narodnjak , kterega je ljudsko zaupanje tud že na sedež v dež. zboru posadilo , — in kako se izrazuje ta gospod o značaji kneževem? „Kuez Windischgrätz", poroča on, „je z vso njegovo rodovino izgled vljudnosti, pobož-nosti iu dobrotljivosti v Litijskem okraji visoko spoštovan od duhovščine in ljudstva". Kdor ima ušesa poslušati, naj pusluša.
Trebnje, 23. decembra. Volilni možje za državni zbor so pri nas izbrani; so stari, izkušeni, trdni rodoljubi, kteri so prepričani in vneti za narodno stvar, v kterih ni misliti da bi se kdaj od koga prepričati dali za nasprotno nam reč. Naš narod, tudi priprosti zemljak res lepo napreduje; veselje mora obdajati vsakega poštenega rodoljuba, ko premišljuje, koliko smo pridobili nekaj, prav malo let Bem. če tudi je še dokaj dela v prihodnje med posameznimi, da bi vsi izdrainili in zavedeli se, zakaj gre pri volitvah, vendar smemo naravnost reči, da je v vsakem okraju prijetna večina, ki se popolnem zaveda in je vselej pripravljena, vse drugo pustiti takrat, kedar čast naroda zahteva, potegniti se za pravično reč, po pravici za svetinje naroda. In na take možake računiti mora se v prihodnje, ker ravno le-ti nosijo svoje prepričanje med svojce. Ravno naš okraj bil je v žalostnem spominu, ako se oziramo na preteklost, ko je ravno tu naš nasprotnik drznil se s pomočjo nemških Kočevarjev zaduševati narodno stvar, kar sc je zgodilo žalostnega nam spomina, da je mogel kedaj tukaj najbolj zagrizeni renegat, glava nemčurstva, v dokaj slabem spominu nam ostali Dežman kandidirati in izvoljen biti za državnega poslanca. No, za zdaj je Dežman nemogoč pri nas, pa tudi vsi privrženci njegovi, odkar so zlomljene bile grablje. Naši bi zdaj za nobeno ceno ne volili niti zastopnika nemčurstva, niti kojega drugega njegove stranke, ker prvo prašanje vsakega tudi naj-priproBtejega našega volilca je: „Ali je ta nemčur, ki se nam ponuja? Ako ni, dobro, ako pa je, vse zastonj, mi ga nikakor ne volimo."
Prepričanje narodnoBti se je v naše zem-
ljake vkoreninilo, kar se je pa vcepilo v arce naroda, se tako z lepa več zbrisati dalo ne bo, upajmo, da nikdar več ne. Iz tega stališča delalo se je tudi o letošnjih volitvah ne le pri nas, ampak v našem celem 'okraju. Imeli smo dokaj kandidatov, za naš okraj še odveč, med njimi vse poštene, nektere izvrstne rodoljube, ki so že kaj storili za prospeh naroda in obetajo še kaj storiti. Delo ni bilo ravno težavno pri nas, primeroma s prejšnjim , ker smo bili vsi edini v tem: „Mi hočemo narodnjaka, poštenega moža.'' Kterega nam bode nasvetoval centralni volilni odbor, temu damo svoje glasove, rekalo se je povsod.
Da se bode to tudi zgodilo, tega smo pre pričani, ker poznamo rodoljube našega okraja. Res iznenadila nas je danes vest, da nam je postavil centralni volilni odbor kneza Win-disc h g r ii t z a. Naš narod je v eni reči jako nezaupljiv; do zdaj je bil navajen povsod le preziran biti; odtujeni velikoposestniki so mu skoraj vedno le nasprotovali, zatoraj ni čuda, da pravi naš kmet: „Tujca ne, njega ne volimo, ki ne pozua naših žuljev." Plemenitaže, ki niso še popolnoma prepričani o narodni enakopravnosti, se je bal voliti za svoje zastopnike. To je bil tudi vzrok, da je pri bodočih volitvah vsak kraj hotel svojega poslanca spraviti v državni zbor, ki ga pozna in na kterega se zanesti sme, a ker nam je centralni volilni odbor postavil g. kneza Windiscbgriitza, hočemo tudi njemu svoje glasove oddati, ker smo prepričani, da odlični narodni odborniki osebe najbolj poznajo in nam dobro hočejo, da bode z g. knezom za našo narodno stvar in za našo deželo veliko pridobljenega in upamo, da bodo enkrat tudi naši deželani Kočevarji z nami volili, ktere enake težnje težijo, da je ne bode kukavice med nami, toraj polni zaupanja na g. kneza kličemo : „Bog živi g. kneza našega državnega poslanca! Mi vsi želimo mir in spravo, popolno enakopravnost z drugimi narodi in popolno prostost našega verskega prepričanja. Smo pa tudi preverjeni, da bode g. knez krepek zagovornik naš, toraj povsod edinost, sloga velja!
S S*ivkc, 25. dec. Huda zima se je bila vselila tudi pri nas. Po mnogih krajih se tožijo čez njo, a nam je bila dobrotna pomočnica. Kupci krompirja, kterega se je bilo tukaj obilno pridelalo, so se krčili , v nekterih hišah že tudi skoraj pošli, seno in živina za-volj zaprtije nista smela in še zdaj ne smeta v Trst. Ni bilo za kaj kupiti ne živeža, ne obleke ne obutala. Trpeli so ljudje kakor so vedeli in znali. Prišel je pa davkarski ekse-kutor za poslednje kvatre, in ta je rekel, da ne more potrpeti! Ozirali so se reveži vkviško, a od neba ni padlo ni«; pogledavali so v zem ljo, a tudi iz te se ni dalo kaj izkopati. Pomagal je mnogim mraz.
II koncu pretečenega meseca novembra je jela burja hudo pritiskati, zadnji dan tistega in prve dni tekočega meseca silno mesti in le še dne 4. se je nekaj ogrelo, da je začelo malo dežiti. Kmalo se je vjasnilo in 7 dne t. m. je jela spet burja pihati ter je do 17. tako divjala, da je vse pokalo in se treslo ter smo mislili skoraj, da sodnemu dnevu trobi. Našla je vse kota in špranje in noben kožuh ji ni bil dosti gost in kosmat. Poskušali smo jo ogreti, ter zakurili s petrolejem, kterega se je bil vnel 8. dec. en vagon na železnici blizo od Prestrauske postaje proti Postojni in je zgorelo ondi 58 sodčekov, da se je apno skuhalo iz kamnja in peska pod šinami. Toda burja je ostala le merzla. Šli smo jo lovit in nastavili ji vode. Hitro je zmerznila in potem
je šel voz za vozom z ledom v Št. Peter in na PreBtranek, ter dalje proti Trstu po železnici. Skoraj 14 dni je šlo dan za dnevom iz Št. Petra po 50 in s Prestranka po 30 do 36 vagonov ledu v Sežano in Trst, tako da je bilo oddanih na prvi postaji čez 500 in najtej čez 400 vagonov ledu in so si bližnje vasi v kratkih dneh zaslužile čez 9000 gld. Trpljenje je res veliko pri ledu , a kmet si nikjer ne zasluži denarjev brez trpljenja; in če so tudi nekteri hudo ozebli, se vendar ne pozua ne v senici ne v gojzdu, da smo denarjev dobili. Tako je pomagano nam, in pomagali smo tudi Trža-čanom, da bodo poleti lahko merzlo pivo pili.
Od 17. t. m. je burja potihnila in imamo prav prijazno zimo. Po dnevu se ogreva proti solncu, da teče semtertje od snega in celo čebelice veselo ferkajo iz panjev okoli poldna. Nadjamo se, da smo hujše prestali, in ker bo predpust jako kratek, da se nam bo prikrajšala tudi zima.
Wa Duiinjl, 22. decembra. Slovanska društva na Dunaji.) Namen „Slovenije" je bil, letos prirediti slavnost v slavo slovenskih državnih poslancev; ker pa tega ni dopustila policija, napravila je slovesnost v spomin pesniku Prešernu 3. dec. Slovesnost Be je vršila jako sijajno. Počastili so nas vsi slovenski državni poslanci in profesorji Stritar, Šuklje in Kandernal. Tukajšnja slovanska dru štva bila so v jako velikem številu zastopana, celo Poljake, ki so se doslej zmiraj odtegovali Slovanom, videl si v naši sredi. To je vsakako dobro znamenje za slovansko stvar.
G. Pukl, predsednik društva, pozdravil je navzoče goste in slovanska društva ter v kratkem omenil Prešernove zasluge. Na to je zapel zbor jako precizno Forsterjevo pesem „Samo", ki se je vsim jako dopadla. Slavnostni govor je govoril g. Daniel Majaron prav dobro. Naslikal nam je položaj našega naroda in njegovo borno stanje. Iz tega malega a dobrega naroda se je rodil neumrljivi pesnik Prešern. Veseli smo bili, da smo čez dolgo časa zopet slišali v „Sloveniji" tako dober govor. Skoraj največ vspeha je žela Stegnarjeva pesem „oblakom"; gosp. Stanko Piruat se je Bosebno v tej pesmi odlikoval se svojim krasnim baritonom. Gosp. Josip Mašek je igral na glaBOviru dve pieci iz Mendelsohna ter pokazal svojo spretnost. Igrali bo pozneje še gg. Bock, Klein in Mašek Reissigerjev trio za glasovir, gosli in celo, ter želi obilno pohvale. Gospica Alma Stefanovičeva , rodom Hrvatica, deklamovala je jako uspešno Prešernovo pesem „Orgljar". Občinstvo je posebno iznenadil g. konservatonst Lauppert s svojim čarobnim baritonom. Sploh moramo priznavati, da je bila vsa slovesnost prav dobro aranžirana.
Po oficijalnem delu govorili so razni gospodje ; sosebno govor g, ar. Vošnjaka je bil z velikim navdušenjem spejet. G. dr. Vošnjak je navduševal dijake, naj tudi v poznih letih ostanejo zvesti svojemu narodu ter naj de lujejo za blagor domovine. Veselilo nas je so-Bebno to, da smo videli v naši sredi gg. državne poslance kakor tudi častnike hrabrega Kuhnovega polka. Čudno se nam jako dozdeva, kako more „Svoboaa", list, ki med Hrvati ne vživa preveč simpatije , pisati, da se slovenski vseučilišniki nič kaj preveč ne zavedajo svoje narodnosti ter „blude po tmini", ualoga dunajskih Hrvatov naj bo tedaj , vzbujati zavest „planiuskih Hrvatov" (???). Seveda to ne ugaja prenapeti glavi dopisnika ,,Slobode", da se ue udajo neumnim sanjarijam Starčevici-jancev, ki včasih ves slovenski svet negirajo, le svojo narodnost pripoznavajo. A zadostilo
nam je to, da je to poročilo prinesel list, ki je ravno Hrvatom to, kar nam „ljubljanski butelj."
Dne 17. t. m. je zopet napravilo slovansko pevsko društvo svoj koncert, kojega je vodil g. Al. Buchta. Tudi ta koncert je bil jako dobro obiskan. Skoraj vsi slovanski rodovi bili so tu zastopani. Med gosti si videl srbskega generala in njega adjutanta, tudi državna poslanca g. Pfeiferjng. Nabrgoj sta bila navzočuu. To društvo šteje najbolje slovanske pevce na Dunaji za svoje ude. Koncert se je pričel s pesmijo „pisen češke omladiny", ktero so pevci jako precizno peli. G. Štepanova, Rusinja, je. igralala izvrstvo najtežje piece na glasovir, kakor iz Rubinsteina, Čajkovskega, Lešetickijega itd. Iz tega se pač vidi, kakšne izvrstne komponiste imenuje Rusija svoje sinove. Gospod Fr. Toma, ud c. kr. dvorne kapele, igral je z velikim vspehom na kornet in sicer iz češke opere, „Zmarpna svatba." Občinstvu so sosebno ugajale srbske, bolgarske in narodne pesmi ktere je zbor jako precizno dovršil. Hajdrihova „perva ljubezen" dopadla se je občinstvu tako, da so morali še enkrat nastopiti na oder. Zapeli so potem lepo slovensko „Slabo sveča je brlela." Tudi češka božična pesem bila je z burnimi rokoploski sprejeta.
Pozno v noč je še igrala vojaška godba slovanske pesmi, ki so vse navzoče jako navduševale. Vse to je živa priča, da se slovanska zavest zmeraj bolj širi med slovansko mladino.
—8 —
Domače novice.
V Ljubljani, 30. decembra.
(Volilce trebanjskega, radeŠkega in kočevskega okraja) opomnimo, da naj si dobro zapomnijo ime svojega kandidata in pri volitu izgovarjajo krstno ime in priimek, Ernst Wiiidiselisi'iUK, da ga zadostno ločijo od drugih njegovih bratov.
Tudi gosp. lEren, c. kr. drž. pravdnik v liovomestu, je, kakor že poprej gosp. Mav-ratil iz Metlike , dr. Jan. Bleiweisu, prvo-mestniku narodnega volilnega odbora 28. dne t. m. telegrafično naznanil, da se odpove kandidaturi drž. poslanca.
(Telovadbo društvo „Sokol") imelo je 21. t. m. svoj reden občen zbor z jako ubilno udeležbo. Iz poročil tajnika in blagajnika posna mememo, da je to društvo tudi v pretečenem letu vse skozi zadostilo svoji nalogi iu da je blagajnično stanje njegovo ugodno. Udov ima Sokol 117 in premoženje znese blizo 1400 gi. Izvoljeni so bili v prihodnji odbor kot starosta g. Fr. Ravnihar, za pod starosta g. Juvančič, in kot odborniki gg. Jeločnik, Armič, Kališnik, Geba, Mulaček, Gitnter in Kreč. Sklenilo se je na dalje, da se pri društveni obleki rudeča košulja odpravi, da se trobentači pomnožijo na štiri, da se v korist stradajočim Istrijanom napravi večerna zabava in poleg druzega tudi, da „Sokol" priredi od novega leta naprej vsakih 14 dni jour fix. Ko se je koncem še dosedanjemu starosti g. Dreniku topla zahvala izrekla za njegovo trudoljubivo delovanje, se je zbor sklenil z iskreno željo, da bi Bog dal Slovencem in posebej še „Sokolu" udodneje Čase doživeti.
(Brzojavk) je bilo v Ljubljani lansko leto sprejetih in oddanih 89 tisuč, primerno malo v oziru na število prebivalcev , kar izvira od tod, ker se Slovenci pri kupčiji neradi poslužujejo drazega telegrafa, ter jo opravijo deloma s pismi, deloma po osebnih dogovorih. Največ ¡depeš je imel Dunaj, še čez tri miljone, potem.
Praga, čez en miljon, potem pridejo po vrsti Trst, Levov, Brno, Gradec, Čruovice, Zader, Linec, Inomost, Solnograd in Celovec.
(Vlak povozil) je neko žensko pri Savi, ker se v kljub klicu strežaja ni umaknila o pravem času.
(Poštne spremljevalnice). Dosedajni vožui listi (frachtbriefe) se s 1. februarjem odpravijo, in na njih mesto stopijo poštne spremljevalnice, ki jih dobi pri oddaji potem adresat v roke.
Razne reči.
—	Velika tatvina. Ruski grof Bole-slav Potočki je prenočil na Dunaji v „Hotel Imperial" in tam mu je bilo vkradanih dragocenih prstanov, gumb in igel z briljanti in drugih takih stvari v skupni vrednosti 6000 frankov. Ko bi se kakemu Nemcu v Petrogradu to zgodilo, kako vpitje bi nastalo, kako bi se VBi Rusi kot tatovi razglasili itd. Kar pa Nemec stori, je vse prav in lepo. Ravno tako so roparski umori na Dunaji na dnevnem redu ; če se pa pri nas fantje stepejo, kar je veliko manjši pregreha vpijejo po svetu o surovost našega ljudstva.
— Lažnjiva reklama. Vedno se ponujajo blagajnice ali kase, ki se bahato imenujejo „feuerfest und einbruchssicher"; pa dostikrat ie že skušnja pokazala, da take kase niso „einbruchssicher". Tako je bilo še nedavno iz take kase na Dunaji vkradenih 1200 gld.
—	Milosrčnost drugodi in pri nas. Omeuili smo že, da se pri nas za revne družine, ki od mraza trepetajo, nič ne stori; nasprotno pa pobirajo za ta namen po drug:h mestih. Na Dunaji je tamošnji „Tagblatt" za čel nabirati, je sam dal 500 gld. in je v ma lih dneh že nabral 10.000 gld. za podporo revežem zoper mraz.
Kako pa pri nas? Osvetluje se naše milo srdje najbolje s tem, da se za stradajoče Istrane nihče ne zmeni, akoravno sta „Slovenec" in „Narod" za to prosila, „Narod" še celo v dveh člank h. Vpraša se, koliko je pri takih razmerah pri nas en časnikaski članek vreden??
—	Lakota v S.leziji. Med deželami-ki jih je letos slaba letina zadela, in jim preti lakota, je tudi Šiezija, tako avstrijska kakor nemška. Kar se vsem čudno zdi, je to, da pruska vlada prav nič ne stori za svoje podložne , tako da pruski listi naravnost vladi očitajo, da nema srca za svoje deželane, od kodi bo Bizmark denar jemal za Šlezake, ko vse porabi za vojake in kanone!
—	Kako Irci o Angležih govor č. Irski list „National", ki v Dublinu izhaja, piše, „Iz plitvih in ničevn.h uzrokov poslala je an-gležka vlada svojo armado v Afganistan , da deželo podjarmi. Ko so mesto Kabul vzeli, začeli so Angleži Bvojo brutalnost in nečlovečnost kazati. Obešali so vse, ktere so v pest dobili, vojake in nevojake, samo če se je zvedelo o njih da so svojo domovino branili. Ceio afganske duhovnike so pustili obes ti. Ako bi bili z Afganci bolj človeški ravnali, bi se bili morda podvrgli, pa nevBmiljenost angležka jih je prisilila k uporu. Angleži so se obnašali kakor roparji, tolovaji in morilci,' da se jim zdaj slaba godi, mora vsacemu poštenjaku prav biti."
Tako piše irsk list, kar je zanimivo zato, ker se vidi iz tega, kako smrtno sovražtvo goje do Angležev Irci , kteri jih skoz toliko let trpljenja dobro poznajo.
—	Bitka pri Veliki. To bitko, ki se je vršila dne 4. dec. t. 1. med Črnogorci
in Albanci, popisuje neki dopisnik takole: Črnogorci so imeli ukaz, ostati mirni in se samo braniti, ako bi jih Albanci napadli. Albsnci -io najprej streljali na črnogorske Btraže , pa Črnogorci so še vedno čakali. Potem so prišli Arnavti v velikih trumah in napadli Črnogorce. Na to se vzdignejo Črnogorci, in sicer v prvi vrsti Kuči in Bratanoviči, zavihtijo handžare in vdarijo z veliko silo na Albance. Za njimi priderejo na pomoč še Moračani (Črnogorci ob reki Morači). Začelo se je strašuo klanje. Ar navtov je bilo veliko več, vendar handžara ne znajo tako sukati, kakor Črnogorci. Albanci Arnavti) se spustijo v beg , Črnogorci pa za njimi, in na begu so jih še največ pobili ; Al bancev je padlo še čez 1000 mož , Črnogorci pa so zgubili 85 mrtvih in okoli 100 ranjenih To je bila zmaga da malo takih. Albanci so spoznali, da Črnogorcev ni dobro dražiti, iu jih bodo menda vprihodnje pri miru pustili. — Literatura hrvatska leta 1870
41.	Pevanije Zmaj — Jovana Jovanoviča, izdaje srpska knjižara brače M. Popov ča u Novome Sadu 1869, svezka druga, ciena 65 novčičev.
42.	Pripoviedke Milorada P. Šapčanina, treča knjiga. S Drine na Nisavu. Putopis iz god 1877 i 1878. U Biogradu 1879.
43.	Spomenica na svečanu proBlavu sto godisnjice grada Bakra i srebrnoga pira Nj. Veličanstva, priredio Dragutin Ilire. U Bakru, tiskom i stroškom R, Desselbrunera. 1879.
44.	Zadnji dani života Nikole Zrinjskoga mladjega, hrvatskoga bana. Historička pripov-jedka po K. Kauku. U Vukovaru, tiskom An-(irije Vagnera. 1879.
45.	Publikarije statističkoga ureela kralj dalm.-hrv.-slav.-zemaljske vlade. Knjiga II., III. IV. i V. i to knjiga II.: Miena žiteljstva god. 1875., [876. i 1877. 1. Dio. Skrižaljke. — Knjiga III.: Financijalno gospodarstvo hrv,-slav. krajine god. 1872. —1876. Knjiga IV. Statistika kaznenoga pravosudja za g. 1863. do 1876. Napisao dr. Fran Vrbanič, profesor na vseučilištu. — Knjiga V. Statistika vjeresijskih zavoda za g. 1847.—1876. Prisedio ju Milovan Zoričič.
Če ta izjava mojemu nasprotniku ne zadostuje , ga s tem javno zopivljam, naj pove svoje krstno in družinsko ime, potem mu bom resnico tudi dokazal.
Šentvid nad Ljubljano 27. grudna 1679.
Jože Matjan, župan.
Vabilo k naročevanju
„SLOVENCA"
„Slovenec" velja kakor dozdaj:
Za Ljubljano:
Na dom pošiljan za celo leto 9	gl. — kr.:,
„ „ „ „ pol leta 4	„ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „
V administraciji sprejemali;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 „
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl.	— kr.;
,, pol leta.....5 „	- „
„ Četrt leta.....2 „	50 „
„ en mesec.....— „	90 „
posamezne številke . . .	— „ 8 „.
Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 „
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen.)
opravništvn,
na dunajski cesti St. 15 v Medijatovi hiši.
Blasini «lofii-otiiikom!
Obrtnik, udovec z otrokom, ki mu je žena tri leta bolna ležala, in ki je sam devet mescev brez zaslužka, ker si je z nesrečnim padcem nogo zlomil, prosi nujne pomoči, če se ga kdo z najmanjšim darom vsmili, ter obeta vedno hvaležnost, ako se mu v tem žalostuem stanji pomaga.
Darove sprejema pod znamenjem „božično drevo" iz prijaznosti vredništvo „Slovenca".
Za stradajoče Istri jam» ho podarili:
G. J. J. v Ljubljani 5 gl., g. Alojzi Puc, kaplan v Loki 2 gld., g. Jurij Krašovic, župn. v Šmartnem pri Kranji 10 gl. Novih milodarov
proBimo
Poslano.
Slavno vredništvo „Slovenca!" V Vašem čislanem listu 13. novembra t. 1. štev. 126 in zopet novembra 1.1. štev. 130 me neki dopisnik obira, da sim ob času za-prtije proti goveji kugi v Šentvidu nad Ljubljano nepostavno postopal, ali prav za prav, da se za prepoved nisem dosti zmenil. Zraven povdarja, da je pisal le to, kar ljudje govore, druziga nič; in koliko je na tej govorici resnice, ne ve ou za gotovo; čemu potem piše? Zavrnil ga je že protidopisnik , ki brani moje poštenje v Vašem listu 15. novembra št. 127. t. 1. — Resnica je ta: „Jest sem postavno postopal."
Nove knjige
v katoliški bukvami.
Brück, Das irdische Veto 72 kr.
Clair , PetrUS Olivaint S. J, (Biografie) 2 fl„
10 kr.
Feller, Der Krankenfreund l fl. 80 kr.
„ Manuale der Krankenseelsorge i fl. 80 kr.
Frankfurter Zeitgem. Broschieren. Neue Folge. Bd. I. lieft 1 pro 10 Hefte 1 fl. 20 kr.
Hertkens, Erinnerungen an P. Petrus Haslacher S. J. 2 fl. 10 kr Mosthof, Die letzten Tage des Bischofs Du-
panloup 54 kr. Zill, Der Brief an die Hebräer 6 fl. Zollner, Neue Bibliothek für Prediger 7 ausführliche Piedigtenbriefe für jeden Sonntag des Kirchenjahres. Bd. I. 2 fl. 70 kr. Zupančič Jan., Dušna pomoč za bolnike, to je
zgledi, prigovori in molitve za bolnike. T>ruge bukve 40 kr.
Zupančič Jan., Dušna pomoč za zdrave in bolne, grešnike in pravične, ali pogovori, zgledi, in molitve za zdrava in bolne. Tretje hukve 40 kr. Čast. gosp. pisatelj in založnik „Dušne pomoči" je knjgi dobrotljivo daroval vnmi-ijenim sestram v prid „hiralnice sv. Jožefa". Da bi se pa knjige hitreje med ljudstvo Bpe-čale ter res postale dušna pomoč zdrav.m in bolnim, so jih dale katoliški bukvami v prodajo in sicer po 40 kr. knjiga, ki ima vsaka čez 500 strani; kdor pa vzame obe vkup, celo le za 70 kr. Kdor želi vezane, mu bode „kat. bukvama" rada naročeno preskrbela.
Katoliška bukvama
v Ljubljani pred škofijo št. G.
Trlctcrntične denarno eeu* Ü9. dccembra Papirna renta G8.15 — rtreberna riau 70.60 — Zlatu renta 80 95 — 18601etno d'iavoo oosoiilo 131 — Bnnkin» akcije 846 — Kreditne akciii» 279 90— London
116.70--Ces. kr
5 56. — 2' -Iranitov 9,«1.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip iip.
J. lanikovi nasledniki v Ljubljani.