Številka 197
TRST, v petek 19. julija 1907.
Tečaj XXXI'
IzhajE, vsaki dan
tudi ob Nedeljah In praznikih »ta 5., «lfponedeljkih ob 9. zjutraj
"Posamične gtertlke se prodajajo po 3	(6 atotmk)
v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Krttnju, £t. Petru. Sežani, NabreŽini. 8v. Luciji, Tolmina,
Ajdovščini, Postojni, Dornberga, Solkanu itd. CENE OGLASOT se račnnajo po vretah (široke 73 mm, visoke 2', mm I; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; zb o imrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za odaBe v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-rialjna trsta K 2. Mali oglasi po 5 stot. beseda, najmanj pa po 40 atot. — Oglase Bprejema Inseratni oddelek oprave Edinosti". — Plačuje se izkljuCno le upravi ..Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost'
za Primorsko.
V edinosti je moč t
Naroftnlna znala
za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 0 K — na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oTira.
Sartčiiia aa nedeljsKo iztaile .Ediiosti'staie: ceioletio K 5-20, pol leta 2-60
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranki van p
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vrafajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati da upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Olorgio Galattl 18. (Narodni dom'. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. r^ssss; Po8tno-hranUnlčnl račun It. 841-655».
- TELCroa i t« V. 1157. —
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
u
BRZOJAVNE VESTI.
Minister vnanjih «tvari bar- Aehren-tkal v Išlu.
IŠL 18. Minister vnanjih stvari baron
Aefcrenthal, ki je sinoči dospel semkaj, je bil danes ob 11. uri predpoludne vsprejet od cesarja v daljši avdijenci. Poslanik grof Sze-esen in sekcijski načelnik baron Call sta bita ? ovabliena k 'cesarju na obed.
lSL IS. Avdijenca ministra Aehrenthala sri cesarju je trajala eno uro in pol. Nato je Aehrentbal obiskal kabinetnega ravnatelja pl. Schiessla, Po obeclu pri cesarju je bil cercle, na 'kar se je minister vrnil v hotel, kjer je dve uri delal z sekcij sfcim načelnikom Callom. Zvečer se je minister peljal na spre
TOKIO 18. Glasom neke brzojavke iz Seula, je korejski cesar pozval k sebi markiza I to ter ga vsprejme popoludne. Sodi se, da se cesar konečno odpoye prestolu danes zvečer, ker pridejo ministri in corpore pred cesarja.
TOKIO 18. (Reuterjev biro) Smatra se kakor verjetno, da se korejski cesar odpove na korist prestolonaslednika, kar bi značilo prvi korak za reformo v Koreji.
RUSIJA.
Roparski napad na parniku.
VJATKA 18. (Petr. brz. ag.) Na Volgi je v noči od 17. t. m. na parniku „Lubinov" 12 mož močna roparska četa ubila dva vo-
____—j----------- ----* jaka in enega policijskega komisarja, kapitana
hod z ger.eralnim adjutantom grofom Paarom. i jn enega potnika pa ranila. Bomba vržena v Ao^ronthnl nr^nfvri tnkfli ter obišče i parnj &troj, je istega popolnoma pokvarila,
Baron Ashrenthal prenoči tukaj 'ter obišče iutri svorjo taščo v Gasteimi. Železniški minister dr -feerschatta na Češkem.
PliZN 18. Železniški minister dr. Der-sebatte si je ogledal -danes natančno nove delavnice c. kr. državtiih železnic ter se je ob K), uri predpolcefoie odpeljal inspicirat šuma7ske železnice.
Rfcroplovna služba v Brazilijo in fArsetitinJio.
DUNAJ 18. V trgovinskem ministerstvu so -se danes pod predsedstvom ministerijal-nega svetnika vit. Friesa tn v navzočnosti zastopnikov udeleženih centralnih mest, sekcij-skega načelnika dr. Gruberja, ministerijalnega svetnika barona Raymonda in ministerskega svetnika Dellesa vršili 'razgovori z delegati avstrijskega Lloyda in Avstro-Američane radi preuredbe paroplovne službe v Brazilijo in Argentinijo. Od strani avstrijskega Llovda so prišli podpredsednik iJulij^Singer in generalni ravnatelj Frankfurter, od strani Avstro-Ame-ricane dr. Sobenker-Angerer in Oskar Oo-sulich. Obe družbi, ki hočeta to paroplovno službo skupna vršiti,-sta predložili vladi ponudbo. O modifikacija!! te ponudbe se je danes razpravljal /.'Glede oddaje paroplovne službe se odloči še le tedaj, ko dospejo ponudbe tudi drugih brodolastnikov.
Atentat na brzovlak.
BUDIMPEŠTA 18. (Ogr. biro) Govorice o atentatu z dinamitom na brzovlak, ki je včeraj odšel v Kol var, se reducirajo na to, da je med tBranpicsko in Devo eksplodirala dinamitna .patrona. Ravno pred prehodom vlaka čez most se je pripetila eksplozija, pri čemer je bilo poškodovano kolo enega voza. Leva tračnica je bila 58 cm na dolgo odtrgana. Dele tračnice so našli 30 do 40 m daleč. Kn »prag je bil le malo poškodovan. Okna lokomotive so bila razbita. Druge škode ni bilo. Vlak je imel eno uro zamude. Uvedena je preiskava.
BUDIMPEŠTA 18. Preiskava o atentatu z dinamitom na kološvarski brzovlak podaja čim dalje težje momente. Zdi se, da se je pripravljal zločinski napad, ki je pa ponesrečil. Na nekem stebru mosta preko Maroša so našli namreč četrt kilograma dinamita z lunto.
Jadreniea jso razbila. — 14 Ijndi utonilo.
MARSTRAND (Švedska) 18. Med hudim viharjem se je po noči razbila neka jadreniea, v kateri je bilo 15 oseb; od katerih se je le ena rešila.
Korejski ceaar se aodpove prestolu.
SEUL 18. ,(Reuterje*o poročilo) Korejski ministerski predsednik je pozval cesarja, naj se odpove prestolu, ker je odposlal deputacijo na mirovno konferenco vfHaag.
PODLISTEK.
Jetnik v Kavkazu.
Povesi grofa J-eva /fclstega. 3
Rdeči Ta.tar je vstopil, z njim drug Ta.ar, manjši, .črnih .las. Črne .oči so se mu svetile, rdečeliten je iljii. redko ii>rado je nosil obstriženo ; njegov obraz je :ia^ledal veselo, vedno se je smejal, i Oblečen je :bil še boljše nego rdeči: našivi so krasili sukajo iz temno-modre svile, dolgo bodaflo z dragocenim srebrnim držajem je tičalo xjsl pasom.: tudi slape iz finega rdečega usnja so bile obšite s srebrom ; čez-nje je imel .obute debele čevlje. Na glavi mu je sedela visoka kučma iz bele -ovčje kožuhovine.
Rdeei Tatar je godrnjal nekaj, ikakor bi .se kregal, obstal na pragu, se naslonil na vrata, se iigral z bodalom in pri tem škilil kakor volk js.a Žilina.
Črni pa, uren, živahen, kakor bi imel prozna peresa pod seboj, je šel naravnost k^ilinu, pocenil k njemu, kazal zobe, ga potrkal po ramij mežikal z očmi, tleskal z jezikom in brbral ŽiHnu nerazumljive besede,
tako, da se je ladij a ustavila. Roparji so na to ulomili v poštni oddelek, razorožili poštnega uradnika ter ugrabili 35:000 rublje v. Nato so na čolnu pobegnili.
Državni zbor.
DUNAJ 18. Početkom seje je ministerski predsednik baron Beck' v svojem odgovoru na interpelacijo posl. Perica glede sodelovanja Hrvatske kakor državnopravnega faktorja z ozirom na nagodbena pogajanja z Ogrsko izjavil, da toliko avstrijski nagođbeni zakon, kolikor todi tozadevni ogrski zakonski člen poznala le dva ustavna dela : kraljevstva in dežele zastopane v državnem zboru na eni in dežele ogrske krone na drugi strani, katere zastopata-po tem zakonu le avstrijski in ogrski državni zbor, ne pa hrvatski sabor. — Vlada zamore imeti pred očmi le te zakonske določbe, in se ne more torej ozirati nastrani omenjene v interpelaciji.
V odgovoru na interpelacijo glede izjave ministerskega predsednika AVekerla o državnem stališču Ogrske nasproti zasedenim pokrajinam, je ministerski predsednik konsta-toval, da smatra vlada glede Bosne in Hercegovine berolinsko pogodbo in konvencijo s Turčijo ter tozadevne avstrijske zakone kakor edino merodajno podlago pravnega stališča zasedenih pokrajin, s katerimi akti je soupravičenost kraljestev in dežel zastopanih v državnem .zboru nad temi pokrajinami na popolnoma nedvomni način dokazana in zajamčena.
Za dr. Krekom je prevzel besedo ministerski predsednik baron Beck, ter je najprej obširneje pojasnil nekatere važne programne točke vlade. Vlada hoče po vladnem programu, označenem v prestolnem gov-oru, biti vlada dela ter smatra kakor svojo dolžnost, da reši številna >še odprta vprašanja narodnega skupnega življenja. Vlada se nikakor ne namerava skriti .pred narodnostnimi vprašanji za šumo predlog, marveč hoče imeti to vprašanje pred očmi. i Po mnenju ministerskega predsednika je narodnostno vprašanje problem dela, pri katerem pripada vladi vloga prvega .iielavca. V «tej lastnosti je v zadnjem letu poravnala marsiktero narodnostno vprašanje in iz rfeega crpi trdno nado tudi za i bo točnost. <Govor: ministerskega predsednika.
Ministerski predsednik je omenil nameravano reformo uprave, ki naj bo nadahnjena od novega produktivnega duha. — Na novo se imajo osnovati okrožne oblastnije, ki naj tvorijo oporišče -ca reformo avtonomne uprave, ki se ima svoječasno izvesti. Izjavil je, da se že vršijo predpriprave za novo ureditev in skrajšanje reda -sodnih stopenj, tako da pride tozadevni zakonski načrt v razpravo že pri*
„Piti.! Dajte vode!" je stokal Žilin.
Črni -se je -smejal in brbral dždje. Z ustnicami in rokami je kazal Žilin, -da hi rad pil.
Zdaj je .črni zapopadel; zopet se je zasmejal, pogledal skoz v rata in zaklical: Dina h"
Vitka, nežna deklica kakih trinajstih let je pritekla ; podobnost s črnim je bila velika ; očividno je bila njegova hči; to so bile iste črne svetle oči v lepem obrazu. Na sebi je imela dolgo itemnomo&o srajco s širokimi rokavi in brez pasu, na prsih in rokavih rdeče-obrobljeno ; nosila je hlače in šlapice, šlapice so tičale v -čevljih z visokimi petami. Vrat ji je dičila verižica iz ruskih polnibljev. Glavo je imela nepokrito, preko črne kite trak s kovinastimi ploščicami in srebrnim rubljem.
Oče ji je zaklical nekaj hesed. Stekla je proč in se vrnila s kovin as tim, vrčem, dala jetniku vode, pocenila in se tako upognila, da so bila kolena višja od ram. Z velikimi očmi je gledala Žilina, kako je pil, kakor da je kaka žival.
Ko ji je hotel Zilin vrniti vrč, je zbežala kakor divja koza. Njen oče se je glasno
hodnjo jesen. Nadalje je kakor najvažnejo socijalno politično nalogo označil reformo in spopolnitev obstoječega delavskega zavarovanja in uvedbo splošnega invaliditetnega in starostnega zavarovanja.
Ministerski predsednik je omenil tudi gospodarsko in socijalpo-politično akcijo za Dalmacijo, ki se sedaj izraža ter je rekel, da namerava vlada pričeti tako akcijo tudi za Primorsko in južni del Tirolske. Rekel je da se vlada nadeja, da bo prebivalstvo teh dežel uvidelo, da je avstrijska država pravična in skrbna pokroviteljica. Nadaljna akcija, ki se jo namerava izvršiti, tvori povzdigo prometa tujcev, za kar se namerava z obilno financijaloo podporo ustanoviti centralni urad. (Pohvala)
Ministerski predsednik je nato naglašal potrebo redne proračunske razprave, povdar-jal je potrebo reiorme poslovnega reda ter je na to na kratko očrtal zgodovino nagodbenih pogajanj z Ogrsko. Na to je nadaljeval:
Kakor stoje sedaj stvari je zelo vero* j etno, da se sklene nagodba za dobo 10 let, ki bo obsegala vsa naj poglavitne j a vprašanja. Ako pride 'do take nagodbe, — pri čemer je ministerski predsednik izrečno opozoril na to, da so nekatera zelo važna vprašanja še odprta — bosta isto obe vladi lahko predložili in zastopali z mirno vestjo. O vsebini pogodbe ne sme pa ministerski predsednik danes podati še nikakih natančnejih podatkov, eno je pa gotovo, za nagodbo, ne plača vlada več amateursko ceno.
Ministerski predsednik je z ozirom na svojo najnovejo izjavo rekel, da zaslednje po litiko ravne črte, in da ne more biti politika vlade, kateri je namen organični razvoj družbe, drugačna nego državljanska. Ta politika ne izključuje načelno nobenega sloja in tudi ne bo vlada kakega sloja, s tem je tudi povsem jasno stališče vlade nasproti socijalni demokraciji. Njihovo gospodarsko mišljenje in njih namene odkloni ministerski predsednik vsak-čas, toda njihove praktične zahteve bo vedno upošteval, kakor zahteve dragih strank. Socijalno-demokratični program se ima nado mestiti s socijalno-političnim, in ako hoče socijalna demokracija sama najti mesta na prostoru tega programa, se jej ne sme tega mesta odrekati. Vlada in stranke se morajo združiti v podjetje, ki naj v akordu izvrši politično, gospodarsko in socijalno-politično delo.
Ministerski predsednik je zaključil pozivom na zbornico, naj sodeluje na uresničenju vladnega programa in s prošnjo, naj dovoli proračunski provizorij kakor znak, da odobruje program dela. (Živahna pohvala in ploskanje ministerskemu predsedniku so čestitali.)
Na to je zbornica nadaljevala drugo čitanje proračunskega provizorija. Posl. Klofač je izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti provizoriju.
Posl. dr. Mayer je izjavil, da krščanski socijalci sočutstvom motrijo sedanja strem-1 jenja Hrvatov. Na to se je bavil z željo ITrentincev po avtonomiji. Nemci bi radi živeli z Italijani v miru, vendar dela južne Tirolske ne odstopijo Tirolci nikdar v svrho, da bi se osnovala posebna pokrajina.
Posl. dr. Krek je govoril o zapostavljanju Slovencev na šolskem polju ler se je vimenu Slovencev izjavil za popolno solidarnost z brati na Ogrskem.
Posl. dr. Laginja je tožil o zapostavljanju hrvatskega elementa na vseh poljih javnega življenja. Govorili so še posl. Pautz, Stapinski in Gentili, ki je izvajal, da borba,
ki se jo vodi proti Italijanom, ni vojna za obrambo, marveč predrzen, silovit napad na narodno posestvo, na narodni obstoj Italijanov. Govornik je izrazil svoje zadovoljstvo o izjavi ministerskega predsednika, da namerava vlada gospodarsko dvigniti tudi italijansko ozemlje. Na to je bila razprava prekinjena ter seja zaključena.
Prihodnja seja jutri ob 11. uri predpoludne.
Interpelacija posl. dr. Ribara, Mandića in tovarišev na pravosodnega ministra glede zavla-Čenja imenovanj sodnih uradnikov v Trstu.
Po želji prebivalstva, iskajočega pravice, pritiska v zadnjih letih pravosodna uprava na sodnijske oblastnije prve in druge istance, da hitro rešujejo posle, izlasti pa, da hitro rešujejo civilne pravdne, katera hitrost je semterje natančnosti celo škodljiva.
Pravosodno ministerstvo bi se moralo za njegovo prizadevanje glede hitrosti v pravosodju gotovo splošno pohvaliti, ako bi si isto pred vsem tudi stavilo nalogo, da najhitreje rešuje tudi lastne agende in da ni z zavlačevanjem z imenovanji izpraznjenih sodniških mest samo največ krivo na motenju in počasnosti pravosodja.
Ravno v tem letu so se na najobčut-neji način pokazale v Primorju škodljive posledice, ker niso bila izpražnjena sodnijska mesta več mesecev spopolnjena.
Vsled upokojenja sta bili na deželnem sodišču v Trstu že meseca oktobra in novembra 1906 izpraznjeni dve mesti deželnih svetovalcev. Meseca januarija in februarija 1907 sta bila potem upokojena dva druga deželna svetovalca. Ker je vrhu tega eden svetovalcev dež. sodišča že od meseca decembra radi bolesti na dopustu, je na deželnem sodišču nakrat manjkalo pet svetovalcev, kar znači ob itak že malem statusu v Trstu na eni strani prav znatno obremenjenje poslujočih moči, a na drugi strani so v pravosodstvu ovirane stranke in njihovi zastopniki.
Če možno še huje so razmere na trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu. — Njega predsednik je bil že v minolem letu pridodeljen najvišemu sodišču, dočim so trije svetovalci tega trgovinskega sodišča odšli že meseca novembra in decembra minolega leta, deloma vsled premeščenja, tako, da se je vse konceptno osebje reduciralo na enega prido-deljenega adjunkta, ki se je, kakor je vedel ni znaK moral omejati na reševanje tekočih ulog.
Šest mest se je spopolnilo še le koncem maja tega leta, torej šest mesecev potem, ko je bilo prvo mesto izpraznjeno.
S tem se pa nikakor ni odpomoglo pomanjkanju moči, ker so novoimenovani deželno-sodni svetovalci morali do spopolnitve njiho-vih me3t ostati na svojih dosedanjih mestih, in ako se bo pri tem s p opol nje vanj u rabilo isti tempo, bodo morali še dolgo tamkaj ostati.
S takim postopanjem so najprej občutljivo oškodovani uradniki v gmotnem oziru, in sicer ne le oni, ki imajo biti najprej povišani, marveč posebno tudi uradniki nižih či-novnib razredov, izlasti neplačani pravni praktikantje in avskultantje, ki morajo vsled tega opravljati državi sodnijske posle mesece, da celo leta, ne da bi dobili kako odškodnino.
Vsled pomanjkanja referentov trpi pa, kakor je to začetkom omenjeno, tudi občinstvo, ki išče pravico, vsled česar se je v Trstu začela baviti s tem vprašanjem tudi širja javnost.
zasmejal in zaklical za njo. Prišla je nazaj, vzela vrč, stekla ven in se brž zopet vrnila z opresnim kruhom na deščici, počenila in ni odmaknila očesa od Zilina.
Tatarja sta šla in sta zaklenila vrata.
Kmalu nato je prišel Nogajec in mu delal znamenja. Tudi on ni znal ruski. Vendar je razumel Žilin, da naj gre z njim.
Vlekel se je s plohom — šepal je in ni mogel stopiti na noge, klečale so mu v stran. Tako je sledil Nogajcu. Videl je aul, kakih desetero koč, mošejo z minaretom. Pred eno koč je stalo troje osedlanih konj, dečki so jih držali za uzde.
Crni Tatar je prišel ven in pomignil Zilinu k sebi. Pri tem se je smejal, govoril po svoje in šel zopet v kočo. Žilin mu je sledil.
Stopil je v čedno sobo: stene so bile oglajene z ilovico, ob sprednji steni so stali pisani divani, dragocene preproge so visele vsenaokoli, na njih so lesketale bogato s srebrom okovane puške, samokresi, sablje. Zadaj v kotu je stala nizka peč. Snažna so bila trdosteptana glinasta tla. V celem spred- ( njem kotu je bila pogrnjena klobučina, čez- ^ njo preprogef na teh so ležale mehke blazine.
In na preprogah, vsi v šlapah, so sedeli Ta-tarji: črni, rdeči in trije drugi. Njih hrbti so sloneU na pernatih blazinah, pred njimi na okrogli deski je stala pečena kaša in v skledi stopljeno maslo, nadalje v vrču tatarsko pivo, buza imenovano. Jedli so s prsti, roke so imeli vse mastne.
Črni je skočil pokoncu in ukazal, da se ima Žilin usesti na stran, ne na preprogo, ampak na gola tla. Nato je zopet počenil na preprogo in traktiral svoje goste s pogačami in z buzo. Nogajec je posadil Žilina na od-kazano mesto, sezul vrhne čevlje, katere je postavil k vratom, kjer so stali tudi drugi čevlji, in sedel na klobučino bliže h gospodom : poželjivo je gledal, kako jedo, in si brisal sline.
Ko so Tatarji bili gotovi s pogačami, je prišla Tatarka, v srajci in hlačah kakor deklica, glavo ovito v ruto. Popravila je posodo in podajala nato lep žehtar z ozkim dulcem. Tatarji so si umili roke, jih prekrižali, pokleknili, pihnili na vse strani in pomolili. Potem so se še nekaj časa po svoje pomenkovali, nakar se v je obrnil eden gostov v ruskem jeziku k Žilinu.
(Pride še.)
fctran II
fcDLN08T« 5tv. 197
V fiatu, dne 11». Julija 1^07
Hitra spopolnitev izpražnjenih sodnijskih smo že rekli, v tem. da nas vsakdanje borbe!	J Dr J osi p r livene. V sredo delne izo
t v Primcfrju je torej neobhodno potrebna - tu za materinsko besedo, tam za eko-< je v Zagrebu po težki bolezni umrl dr. J. ristnib, p< iteresu ure/ene^a pravosodja., vsled česar nomsko emandpacijo, ali proti tiran, a po ^-p^sor ^pja. aojc, mlad.na-
mes
v interesu
si podpisani dovoljujejo vprašati :
1)	So-li Vaši Ekscelenci znan«, gori opisane razmere ?
2)	Hoče-li Vaša Ekscelenca poskrbeti, da se v najkrajšem času spolnijo izpraznjena mesta ? ___
Ministerski sestanek
in politika na Balkanu.
Predstavitelji velikih držav so se navadili, da delajo veliko vzletno politiko v idiličnih zakotnih gradičih, daleč od sveta, da jih svet bolje čuje in ugiblje o njih. Algesiras, Ra-pallo. Opatija in sedaj — Desio. In novinstvo je preokupirano in kako! Ono predstavlja javno mnenje, a to treba spoštovati, pak se mu klanja tudi službeni svet. Zato pripravlja ta poslednji gledališčne prizore a 1 a Desio, da označi aH spravi v prave meje neka vprašanja, ki so jih porodile razmere in časi, a dozorevajo v javnem mnenju, v širokih masah.
To pot — kakor je znano — sta se sestala v krasnem dvoru italijanskega ministra Tittonija v Desio: ravnokar omenjeni minister in pa načelnik avstrijske vnanje politike, baron Aehrentbal. Govorilo se je, seveda o visoki politiki dveh sosedov, o politiki, ki na eden ali drugi način zanima vse evropske velesile. In zanimanje je v resnici vseobče, a na žalost najmanje ravno v deželah, o katerih se je največ razpravljalo na sestanku v Desio. Mislimo na — Balkan.
Tu sta dve sporni vprašanji. Prvo, ki se formalno bagatelizira, a ki v resnici daja mnogo skrbi gospodi na Dunaju, je italijanski irredentizem v Avstriji. Drugo vprašanje je balkansko, v ožjem smislu besede, ki daja prilike sosednjima kabinetoma, da govorita o najboljih odnošajih in medsebojni ljubezni obeh držav, ki pa v resnici sk: iva celo grozo spora, ki se bo reševal samo s krvjo !
Jedno in drugo' vprašanje sta žiOjenski vprašanji za balkanske Slovane. O teh. ali bolje rečeno : o njihovih zemljah razpravlja ves svet, kakor da Slovanov — niti ni!
A zakaj vse to ? Vzrok moramo iskati kjer-koli, ali v prvi vrsti v dejstvu, ker mi južni Slovani nismo znali — skrbeči le za svoje vsakdanje mizerije — temeljiteje, vstraj-
nekod tudi radi šovinizma — preveč izcrp Ijajo in nam ne dopuščajo, da bi se ozirali jedni na druge, da bi vsi delali po enem načrtu !
Tu leži naša slabost in — moč naših varuhov. Tu imamo iskati razlogov razgovorom v Desio, kjer se je toliko uradno ba-rantalo za našo kožo, ne da bi se bilo niti vprašalo za nas!
__Jwski.
Spor med Ogrsko in Hrvatsko.
V avstrijskem parlamentu.
V enem pogledu je prinesel novi parlament na podlagi splošne in enake volilne pravice za ras Slovane ugodno in pomembno spremembo. Kakor znano si gospodje v starem parlamentu niso upali spregovoriti besede o dogodkih na Ogrskem ,in o divjanju Madjarov. — Včasih je bil sicer za to namen, ker je ta ali oni vendarle občutil sramoto, ki je v tem, da so Madjari vedno drzno posezali v avstrijske stvari in strmogla-vljali neusečna jim avstrijska ministerstva, do-čim je moral avstrijski parlament radi neznanskega strahu visokih krogov pred grožnjami Madjarov ostati nem. Tu pa tam se je hotelo in napovedavalo, da se tudi v našem parlamentu spregovori ojstra beseda sosebno radi prevladovanja upliva v vnanji politiki, ali vsikdar je ojstra beseda ostala na jeziku. — Ministri so nagrbančili svoja čela in korajža naših parlamentarcev je dosledno ležala pod klopjo. Visoki krogi so se bali Madjarov, naši parlamentarci so se bali visokih krogov, in tako je stal nasproti objestnemu, samosvest-nemu agresivnemu ogrskemu parlamentu nasproti onemogel — nem avstrijski parlament.
Novi parlament na podlagi splošne volilne pravice se je vendar začel iznebljati tega
strahu pred Madjari. Že v tem kratkem za-( venske kraje — le z nemškim pravopisom, sedanju so že parkrat prav krepko zazvenele' Mi menimo, da je to nekak trgovski za-strun 3 proti Madjarom. Tako od strani dal-J vod, ki bi moral gledati na to, da zadjvolji matinskih poslancev Biankinija, dra Trešića vse stranke in ne samo Nemcem ! Sploh pa in Vukovića. K tem znamenitim enuncijacijam bi morali Slovenci in Slovani opustiti ta se še povrnemo. Znamenito pa je, da se je nemškutarski zavod in vlagati svoje pri-začela v našem parlamentu tudi od neslovan- hranke v svoje denarne zavode. S tem bi
7 Dr. Josip Pliveric. V sredo delne izobrazbe, ki se osnuje v čitanju ko-
* ' ' ' 1 -1—----T	T —poučnih knjig, v drugo pa se večkrat
ta sama ne pobriga, da bi prišla do njem vseučilišču. Pokoj nf Pliverić je bil eden imenovanih knjig. A prvo je vendar glavni odličnjakov bivše nesrečne, tako imenovane vzrok in sic^r : prave prilike, udobne dobave „narodne stranke". Naj počiva v miru !!	poučnih knjig naša mladina nima. Z radostjo
Položaj v Perziji se poostruje. zasledujemo posebno v zadnjem času hvale-Parlament zahteva, da šah priseže dne 25. vredno gibanje, povsod se mnogo dela v t. m. na ustavo. Šah bi pa raje razpustil ustanovitev ljudskih knjižnic. Veselica sledi parlament, toda vojska ni zanesljiva, ker ne veselici, koncert koncertu, katerih dobiček je dobiva plače.	; namenjen v ustanovitev posamičnih ljudskih
Dekret sv. kongregacije „Indeksa. Kakor poročajo iz Rima, je „Osser-vatore Romano" objavil dekret sv. kongregacije „Indeksa", kjer se formalno obsoja 65 trditev katoliških modernistov. Obsodbe se večinoma nanašajo na takozvano nedogmatično krščanstvo. ^^^^^^
Dnevne vesti.
Odlikovanja. Njena c. in kr. visokost, prejasna gospa nadvojvodinja Maria Josipina blagovolila je podariti c. kr. poštnima oticija-loma Gregorju V e r s a in Štefanu B r a u n u za njuno službovanje na dvornem poštnem uradu v Miramaru za časa njenega bivanja tam 1906/1907 vsakemu dragoceno naprsoo iglo z briljanti, in tamkaj v službi nahajaj o-čima se c. kr. poštnima ekspedijentoma Mihaelu Kovaču in Franu pl. H r u s c h k a znatno denarno podporo.
Imenovanje v poštni stroki. Poštni
oticijal Vekoslav Gregorič v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem za poštni urad Pula 1.
Ces. kr. poštni hranilnici na Dunaju.
Pišejo nam :
Ta cesarsko kraljevi urad ima med Slovenci precej veliko število vlagateljev in bi bilo naravno, da bi gospoda, ki vodi ta urad, uradovala s slovenskimi strankami v slovenskem jeziku. Ne samo, da dopisuje vsem strankam izključno v nemškem jeziku, ampak si dovoljuje ta c. kr. gospoda navajati slo
koristili v prvi vrsti samim sebi, ker bi imeli 4 in tudi 4 in pol odsto obresti, med tem,
ske strani posvečati veča pozornost dogodkom v deželah krone sv. Štefana, a posebno
še sporu med Ogrsko in Hrvatsko in v dalj- ko jim poštna nemškutarija plačuje le 3
neje in po enem edinstvenem programu za- »jih izvajanjih jugoslovanskemu vprašanju. j odstotke!
1 1	. .... r. &	Tako se je bavil v proračunskem odseku Onim, ki ne spostujejo nas in našega
nemški poslanec knez Auersperg s jezika — ne dajajmo svojih žuljev ! hrvatskim vprašanjem, katero je| Ali je bil viši ukaz, ali pa čin —
snovati in voditi politiko, ki bi nas dovela do moči, da ne bi se brez nas razpravljalo o nas!
V Desio se je k^nstatovalo, da v vseh vprašanjih, na katerih sta najbolj zaintereso-vani Italija in Avstro-Ogrska. vlada med tema državama popolno sporazumljenje. Ti dve državi da bosta skrbeli za to. da ohranita ,.status <1110" (na Balkanu) sedaj in v bodočnosti... v vseh ..slučajnostih1' bodočnosti! Torej zopet najsvečaneja manifestacija pravice do — varuštva od strani teh dveh držav in to nasproti slovanskim balkanskim državam, ki bi morale biti v ponos in nada vseh južnih Slovanov !
A vsplamti plamen ogorčenja na Balkanu radi tega ponovnega žaljenja, radi te naše capitis deminutio? Ne, ne vsplamti, niti zine ne nikdo, ker so preveliki osebni interesi nekih voditeljev oficijelne jugoslovanske politike, da !>i tem interesom predpostavili interese domovine, naroda in njegove bodočnosti !
Kaj delajo Bolgari, ta najpogumneji. najdelavneji in najokretnejši narod na Balkanu ? Trpe jednega Ferdinanda Koburgovca, kateremu je zablestil vid blesk kraljevske krone. Bolgari mrzijo Ferdinanda za hipe, ko se vzdramljajo. sicer pa nezavestno služijo
knjižnic ; celo takoimenovani ..fantovski plesi" so se prirejali in se prirejajo v navedeni namen (glej čvrste tomajske fante) ! In kjer se je taka prireditev vršila v ta namen, videl se je povsodi naval ljudstva, ki je pokazalo s svojo udeležbo, kako dobro umeje plemeniti namen —'ustanovitev prepotrebnih ljudskih knjižnic.
Evo Vam, dragi rojaki, Kraševci in bližnji Vipavci! Skromna vasica v sredini Krasa, katerega si marsikdo misli zapuščenega, nenaprednega, evo vam vasico, imajočo malo a hrabro četico, zbrano v pevskem in bralnem društvu ..Zarja" — in to v Koprivi — priredi po svojih skromnih močeh in s sodelovanjem pevskega društva „Kolo" iz Trsta v nedeljo 21. t. m. koncertno veselico. Društvo je šibko, potrebuje vseh vrst podpor. Ne ! Domačini, rodoljubi, odklanjajo ob tej prireditvi vsaki dobiček za-se. za društvo, in ga plemenito prepuščajo v — ustanovitev ljudske knjižnice v isti vasi! Živeli vrli Koprivci ! Tako je prav, naj vam slede tudi druga društva v istem plemenitem namenu. Bodite pa tudi uverjeni, da se strinjamo popolnoma v vaših mislih in to hočemo dokazati v nedeljo s svojo navzočnostjo, kar najbolj mnogoštevilno ! Zavedni Kraševci in Vipavci, [pridite vsi, da se ob enem tudi zopet bratsko pozdravimo in obnovimo vezi, bratske vezi, ki nas vežejo vse Primorce !	T r ž a č a n.
Zahvala. Tem potom izrekamo najiskre-nejšo zahvalo rodoljubom, ki so se udeležili v obilnem številu našega koncerta, katerega smo priredili v nedeljo 14. t. m. pri Sv. Ivanu. Nadalje izražamo svoje posebno priznanje onim cenj. gostom, kateri so prihiteli iz oddaljenih krajev na naš koncert ter so se pokazali posebno požrtvovalne.
Najprisrčnejše se pa zahvaljujemo: slov. društvu „Nar. doma", pri Sv. Ivanu, tamošnjemu g. naduč. Grmeku, g. Schmidtu in drugim kolegom njegovim, ki so nam mnogo pripomogli na ta ali oni način, da se je vršil naš koncert v tako lepem redu.
Koperski učiteljiščniki.
izogibali temu vprašanju. Nasproti temu vpra-| Som. Napis je bil seveda najprej v neizogib-šanju, kakor najvažnejemu političnemu vpra-'nem nemškem, potem laškem in na zadnjem šanju monarhije, bodo morale vse stranke' mestu po posebni milosti tudi v slovenskem zavzeti stališče. To ne bo moglo trajati dalje,! jeziku. To je bilo popolnoma prav ! (Ali da da bi se za povzdigo Dalmacije sestavljal in Se umejemo, prav je bilo le, da so se sploh izvajal program, ne da bi se odločili, kako enkrat spomnili tudi slovenskega jezika. Ni-naj Avstrija to deželo priklopi k sebi. Ni kakor pa ni bilo prav, da še le na zadnjem možno ohranjati vpliva na upravo Bosne in mestu in po milosti!)
Hercegovine, ako se nima poguma nastopiti' Plošča je bila iz litega železa ter svin-proti izjavam od oficijelne ogrske'cem zalita v kamen v zemlji. Torej po do-strani o bodoči p r i p a d n o s t i mače rečeno: nekako večno delo. Nekega Bosne in Hercegovine. Jugoslo-j jutra zarano pa je ta tabla vendar izginila... vanska vprašanja so odločilna za usodo čez par dni pa je bila zopet na svojem mestu, monarhije. In če že parlament ne more'toda... zmanjšana: prostor, kolikor ga je posezati v razvoj zgodovine, pa mu je vsaj zavzemal slovenski napis, je bil odsekan ! Po
njegovim načrtom, ki vodijo preko Srbije do 1 s k e g a predsednika o bodočnosti Simeonovega carstva, ki.... ne bi bilo slo- B ° s n e 111 Hercegovine ter da je vansko ' '	kila izjava ogrske vlade podana brez pred-
idšega sporazumljenja z avstrijsko. Radi tega
A Srbija ? Oh, ta naša tužna Srbija! Koliko politične nemorale je vsklijalo v tej deželi v sto letih relativno svobodnega življenja ! ! Pa ni čudo, da se ne morejo vzcvesti rože srbske svobode in napredka.
Ornagora ! Ta bi morala biti naša slava
v resiiici pa je nasa nova rana. brdih se sliši marsikaj, ki je črneje od črnega. Knez dementira, ali kje ? Na Dunaju ! ! Zakaj ne v Belemgradu, v Sofiji?!! Kralj Peter, ko je bil srbski izgnanec, pred G ali 7 leti, je bil šel na Cetinje i
na vprašanje, stavljeno mu od poslanca Vukovića."
Će so v novem parlamentu celo Nemci začeli tako govoriti o jugoslovanskem vprašanju, če so iz nemškega tabora, kjer so bili h knjazeviču Danilu v svate7 Mi smo šeslu-1 dosleJ tradicijonalni zavezniki Madjarov, začeli čajno nahajali pred knežjimi dvori, ko je i dohajati glasovi, poživljajoči avstrijsko vlado Gospodar objel svojega zeta Petra, vnuka 1 ™ korajžo proti ogrski vladi, potem je to Kara Gjorgjeva. Kako se nam je srce širilo i «s sprememba, ki jo moramo le z zadošče-od slovanskega ponosa in tedaj niti v sanjah njem Pozdravljati, nismo gledali Petra na srbskem prestolu. A
nazval „najvažneje politično vprašanje kulture naših neodrešencev ? ! Pred par žele^ice v četrtek dne <>5/7 t 1 ob 10 monarhije"- Knez Auersperg je rekel med meseci še ]e bilo opaziti na nasipu nove predpoiudne se bo vršila v 'skladišču za drugim: „To jednostavno ne bo več možno,, železnice med rocolsko postajo in glavnim đd £ b,	n y 2 nadstropju
da bi se, kakor dosedaj vlada in zbornica; vhodom na dirkališče tablo s svarilnim napi- j^J dJ.ažba 0nedvjgnjenega blaga.
Predmeti, ki se imajo prodati, se prisa-dijo tistim, ki ponudijo uajveč, položijo takoj zdražnino in odpeljejo blago takoj. Seznani teh predmetov je pribit v vestibulu osebnega kolodvora.
Pod vzsklicno ceno se blaga ne odda.
Zavratni umori kočijažev.
O tej grozni stvari ne vemo poročati ničesar novega, izven, da je policija včeraj v stekleni omarici izložila občinstvu na ogled oba dežnika najdena v kočijah obeh umorjenih kočijažev. Omarica je obešena na zid ob policijski palači ob kanalu. Pred omarico se-je včeraj ves dan zbirala velika množica ljudi.
Neki italijanski ,.po sili pesnik", in sicer 35 letni Demetrio Pelietto. doma iz Padove v Italiji, a bivajoči tu in stanujoči v ulici Ferriera št. 7, je zložil neko „pesem", a la F r e n o, v kateri opeva grozni dogodek vmora kočijaža Praznika in zaključuje približno tako : „Ker je orožje zadelo vbogo žrtev od zadaj, so to gotovo morilci (assas-sini). Človeče je hotelo izrabiti to priliko, da iztisne iz ljudstva nekaj denarja. Dal je to psevdo-pesem tiskati, % potem pa najel par os.b in jim izročil tiskovine, da so jih prodajali po 4 st. komad. Tako je nekdo predvčerajšnjim popoludue prodajal to „pesem" na trgu pred cerkvijo sv. .Tusta, ko seje tam zbiralo ljudstvo za pogreb pokojnega Mohoroviča. Včeraj predpoiudne je pa ooli-cija zaplenila te tiskovine, in sicer jih je zaplenila javnemu postrežčeku Alojziju ".31., ko
v dolžnost, da vsaj pazno zasleduje ta razvoj in da si ne zatiska oči. Pojasnila, ki jih želi poslanec Vukovic od ministerskega predsed nika, so najmanje kar more poslanec zahte
čegavem ukazu se je zgodilo to, oziroma : kdo je najel onega falota ? !
Angleški časnikarji o Slovencih. O
svojem bivanju v slovenski deželi so priobčili
vati. Mi si moramo vendar domnevati, da; angleški časnikarji jako laskava poročila za naš ministerski predsednik ne soglaša Slovence. Hvalijo Slovence kakor dobro, od-z menenjem ogrskega minister-
kritosrčno ljudstvo. Posebno hvalijo slovensko glasbo kakor nekaj najlepšega v evropski glasbi. Jezik slovenski se jim zdi čudovito tajinstven, poln žalovanja, izhajajočega iz stoletij trpljenja. Krasote naših dežel so jih se ne izzove nikaka nevarnost, ako nas mini-! nepopisno očarale ter te krasote obširno po-sterski predsednik v tej točki pomiri. Pri- \ pisujejo angleškemu občinstvu, poročam torej, naj vse stranke začno seznanjati se z jugoslovanskim vprašanjem in da izlasti silijo na to,
O kneževih ministerski predsednik tudi res odgovori
danes ? Sedaj teče že četrto leto, od kar Peter kraljuje, Gospodar je na Dunaju kakor na Cetinju, ali za zeta-kralja se niti ne briga. Ferdinand beži pred srbskim Konakom kakor
vrag od blagoslovljene vode, a mi na Bal-	obsodbe.
kanu često, prečesto pevamo o Jugoslovan-	-_—
skem bratstvu,, jedinstvu, slogi.
Toliko o naši oficijelni politiki.
Dogodki na Ruskem.
Umorjeni general Alikanov
je minolega leta na krvavi način udušil revolucij onarno gibanje v Kutaisu in agrarne nemire v Guriju. Oo tega časa je dobival ne-
Drobiie politične vesti.
Novoimenovani vojni po-
Z ono nižo. narodno, ki se morda najbolj 1 v e 1 j n i k in načelnik deželne hrani sentimeotalizmom, moramo biti še ne- v 1 a d e za Bosno in H e r c e g o -zadovoljneji. Kajti, ako ono prvo vežejo neki vino, FML AVinzor pride v Sarajevo dne viši oziri — kje je sila, ki bi brzdala na- 25. t. m., da nastopi svojo novo službo, rodna čutstvovanja, ako so ta iskrena? Kje j • Guvernerjem ogrske h i p o-so tisti silni sadovi na široki podlagi organi- t e k a r n e banke je bil za dobo 10. let iz-ziranih jugoslovanskih sestankov? Kje so voljen bivši ogrski ministerski predsednik Ko-sestanki sami? Ali smo vsi tako zado- loman Szell.
voljni in posamično močni, da ne potrebu-	Shod srbske stran k e v Dal-
jemo več medsebojne pomoči in akcije ? maciji, ki je bil odgodjen, je sklican v Spljet Preveč vprašanj hkratu. Odgovor pa je, kakor na 15. avg. t. 1.
pisujejo
Slovenskim učiteljicam! Slovenske učiteljice do sedaj niso imele slovenske abecede za zaznamovanje, Posluževale so se tujih' vzorcev. Da pa se ta nedostatek odpravi, je priredila in izdala gospa Milena Ki t e r 1 e, učiteljica ženskih ročnih del v Medvodah (Kranjsko) knjižico : rSlovenska abeceda za
ženska ročna dela". Knjižice se dobivajo pri jih je prodajal v ulici Giosue Carducci, - in omenjeni po 20 vinarjev. Trgovci dobe zna-j Italijanu Allredu Baruccini, ki je doma iz ten popust. Pošilja se s povzetjem. Kdor pa j Bologne, ko jih je prodajal na Acquedottu. pošlje denar naprej, dobi knjižice poštnine Proti „pesniku"4 Demetrio Pelietto je pa vlo-prosto. „Učiteljski konvikt", v Ljubjani, dobi žena na državno pravdništvo ovadba, radi od vsake knjižice en vinar. Gospice in gospe pregreška proti tiskovnemu zakonu, ker na učiteljice, ki poučujete žen. roč. dela, naro- tiskovinah ni označena niti tiskarna, ki jih je čajte pridno te knjižice! Vsaka učenka naj tiskala.
ima svojo knjižico! S tem olajšate delo sebi Vbosi Dante, vbogi Petrarca, kakšne
in učenkam čistite in krepite slovenski jezik, podpirate pa tudi „Učit. konvikt". Knjižica je lično delo in obsega dvajset različnih abeced. Povsod, koder bivajo Slovenke, naj se rabijo tudi vzorci slovenske abecede.
Ideja je krasna, plemenita! Dopisnik
naslednike imata !? Kaj poreče k temu vajina divna, vzvišena muza ?
TRŽAŠKA MALA KRONIKA.
Zavraten umor. Predsinočnjim okolu 10. ure je na istrski cesti neki težak Evgen
v cenj. „Edinosti" od minolega petka je pač j Cetin, znan pod prrnmkom „Krepa" zabol z res z vso pravico trdil v članku rZa narodno 1 nožem v levo stran 32-letnega težaka Ferdi-učiteljstvo", da je narodno dobro učiteljstvo; nanda Zapettini. Oba sta delala v luščilnici nža temelj, vir narodovega blagostanja, narodove' pri sv. Savi. Ranjenega so odnesli takoj v bodočnosti. Glavni učiteljski delokrog je — bolnišnico, kjer so zdravniki izvršili nad njim šola. V njej, do izročene mu mladine dosega1 operacijo takozvano „Uparatomijo". \ zlk ono,' kar mu je smoter, kar želi. Mladina1 temu je pa nesrečnež včeraj v jutro vmrl, dorašča — in zbogom šola, zapušča jo; gre zapustevši bolno ženo s tremi hčerkami. — v svet in velik del te mladine nese seboj Njegov morilec se je bil pa zatekel v krčmo zaklade nabrane v šoli. A izkušnja, žal, uči, „Ai Cornetti" ki je na istrski cesti, tam blizu, da je tudi velik del mladine, ki zapustivša kjer se je zvršil krvavi dogodek, in ki je šolo, v prvo nima prilike do nadaljne, recimo last krčmarja Cavalkch a. Krčmar je takoj na
V Trsta, dn= 19 julija i9j7.
»EDINOST* etev. 197
Stran Ilf
to zaprl krčmo in ko so pozneje policijski a. Gorica zabarikadirana. V Gorici lunkcijonarji trkali, da bi se iim odprlo, se popravljajo ceste. To seveda na način, ki je ni nihče odzval. Ko so slednjič zvedeli, da najbolj nepraktičen in najbolj drag. Toda naj so vsi gostje krčme krčmar in morilec odšli bi bilo, saj smo navajeni. (A poleg vsega na-skozi druga vrata, ki jih ima krčma na neko vozili so velike množine kamenja tudi na pro-dvorišče, je policijski svetnik Osti poslal re- store in ceste, katere pridejo v delo Šele za darie na Cavalicli ev dom. da so ga tam 2—3 mesece. Mesto je sedaj zabarikadirano aretovali. Cavallich je bil zaslišan in pridržan s kamenjem od državnega do južnega kolo-v zaporu, ker je morilcu omogočil beg.	dvora in sicer že od spomladi sem. In žali-
Morilec Evgen Cetin, stanujoči z družino bog ni prav nobenega upanja, da bi se to :)ii sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 5, je bil spiemenilo v doglednem času. O Abdera, na-aretovan včeraj v jutro ob 4. uri nekje blizu šemu magistratu si ti ideal ! alice Tigor. ko je hotel iti sam na tamošnji a. Vse polno vojaštva je sedaj v policijski urad. da se tam sam izroči poli- soški dolini. Posadke so v Kanalu, Volčah, ciji.	Tolminu, Kobaridu, Breginju in v Bovcu.
Radi ljubosumnosti je težko ranil z Domobranski polk št. 4. kojega en del je po-nožem svojo ljubico. Malo nižje na istrski razdeljen po soški dolini, dobil je poleg novih ■esti, kjer je bil zvrsen gori opisani umor, praktičnih gorskih uniform tudi planinski je predsinočnjim skoraj istočasno, to je okolu znak — planinke. Ti naši novi alpinisti imeli lu. ure 26-letni težak Josip Sosov, stanujoči , Bodo povsem isto nalogo kakor italijanske v hiši štv. 12 v ulici del Molino a Vento,' alj inistične čete, ki pa obstoje tam že mnogo dvakrat ranil z nožem svojo 23-letno ljubico let. Njih glavna naloga bode varstvo meje v j Ano Franchini, ki je živela skupno ž njim. pogorju. Baje si ogleda novouniformovani X nožem jo je bil zabol v vrat in v levo polk tudi cesar ob priliki velikih manevrov str.:n mej 10. in 11. rebrom. Potem ko jo na južnem Koroškem.
2 mil inje ona padla na tla, jej je on \z Rihenberka smo prejeli: Ne mo-podložil glavo se svojim jopičem in jo polju- reH10 tajiti, da ni naše ljudstvo živahno in bil v obraz. Ko so prišli tja redarji in so j inteligentno. — Ali ravno te dobre lastnosti, vpr.ilali njo, da li jo je ranil prisotni Josip v zvezj s pomanjkanjem šole, osobito pa mo-, >osov, je ona to zanikala, a on je sam izja- ralnega pouka, stoje v zvezi z nasprotnimi i vil, da jo je res ranil on, in sicer radi lju- grdimi duševnimi nedostatki. bosumnosti. Ona je bilal prenesena v bolniš-, Dosledno temu so nekateri naši ljudje >nico, a on je bil odveden na policijo, a od j razupiti kakor p0redni in pravdarski, ki radi tam v zapore.	človeka spravljajo v škodo ali sramoto.
Krvav pretep na parniku. Na Llovd- ^aši trgovci in obrtniki osobito gostil-j ivem parniku ..Medea", ki je sedaj vsidran ničarji, morajo često doživljati neprijetne po-; v našem pristanišču, sta se sinoči sprla 32- dobne slučaje; so pa tudi slučaji.'ki so se etni kuhar tega parnika Mihael Maver in primerili tujim in izobraženim osebam, da-38-letni mornar Fran Sancin. ki je doma iz -jej0 žalostno spričevalo o neomiki in zlobnem Rovinja. Spor je bil navstal mej njima radi jnitinktu dotičnikov.
hr;ine. Mayer se je pa spozabil tako daleč, Tak neprijeten slučaj je zadel nedavno da ie pograbil neko veliko železno posodo in našega g. Podgornika, vestnega in obče pri-z isto vdaril Sancina po obrazu. Sancin se ljubljenega načelnika tukajšnje postaje, ko je ie takoj ves krvav in nezavesten zgrudil na necega jutra opominjal neko na peron došlo tla. — Pozvan je bil k njemu zdravnik se branjevko ter jo opominjevaje (naj toliko ne dravniške postaje, ki je konstatoval, da mu kriči) rahlo prijel za roko. ;e bila strta spodnja čeljust. Podelil je na to Ta ženska je našla med domačini takoj vbozemu Sancinu najnujnejo pomoč in ga dal zaslombe in tudi povoda za kazensko ovadbo potem odvesti v bolnišnico. — Kuhar Maver proti g. Podgorniku.
e 1:1 pa takoj aretovan in odveden v za-	Gosp. Podgornik ni računal na liudo-
pore. Na policiji, kjer je bil vzet na zapisnik bijo in sploh ni mislil; da bi zamoglo priti iz e pa trdil, da je vdaril Sancina le s pestjo, tega brezpomembnega slučaja do take ovad-in da si je Sancin stri čeljust padši na tla. be in ni v svojo obrambo tudi nič storil. — Smešnica V gostilni. Gost iki so mu pri- Ona branjevka je privlekla nekaj prič. ki so ne^.i pečenega zajca): ..Vboga žival, to je vpila prjčaie> da ,e telesno iibki g. načelnik
i r a s k u i a. ko ^:te jo." — l«ostiInicar: r,. , . f ^ . j • - j „O ne. le malo je zamijavkala. Pa je bilo pol stlsnul roko s tako Sll°' da Je se da°es ~
črna.
Koledar in vreme. — Danes: Vincen-
Kdor pozna dotično branjevko in pa
Cij Pavlanski: Radoš: Krajslava. - Jutri: Elija J	Podpornika ei naredi lahko sam takoj'
rerok : ^ ecemir: Cika. — Temperatura včeraj : ob . °	, „ •	, -	,	'
uri popoludne -f 27 Celzius. - Vreme sodbo o tem sluc&ju — ki za gotovo ne včeraj : deloma oblačno.	more biti neugodna za gosp. Podgornika. "
-T	! Ona branjevka imela je očiten namen
DarOVl.	j kovati iz tega slučaja denar in to je skušala
Ciril-Metodov dar moški podružnici doseči izvensodno in tudi c nomot jo priče- I družbe sv. Cirila in Metoda je poslal p. n. J vanja. Ker se jej to ni poprečno poiskala je ! g. J. Warto, župnik v Bazovici, 4 K.	{ privrženca, ki je ta slučaj opisal v rEdino- ;
m —-^—	' st* cd 4/7. — z očevidnim namenom ško- ;
Vesti IZ Goriške. : dovati gosp. Podgorniku na vzgori. Slavje v Divači. Iz Divače nam pišejo:	Mi moramo na korist občega dobrega
Kakor vam je že znano, bomo imeli v ne-! strogo obsojati tako neprijazno hudobno nadel1 ■ tu slavje, kakoršnjega še ni videl ta del; stopanje proti omikani ali tuji osebi od strani na» ga Krasa. Izletniki bodo mogli občudo-j naših ljudi. Že ob času gradnje železnice j
vati čudesa pod zemljo kakor na solnčnem svitu, nad zemljo pa bo veselja, mnogo veselja. Vsa slavnost bo prirejena v velikem stiiu. a kar je glavno : čisti dobiček je določan v dvojen plemenit namen — divaški šolski mladini in družbi sv. Cirila in Metodija ! Na dvoino moramo posebno opozoriti-: prvič, da ^e je poskrbelo, da bodo po gostilnah
pripetili so se žalostni slučaji, ki so RiLem-berk zelo razupili- Če pojde tako dalje, pač ni pričakovati tujcev v Rihemberk.
Mi gospoda Padgornika poznamo v obče kakor vestnega, postrežljivega in prijaznega uradnika.
Gosp. Podgornik je znal že mnogokrat pijane in razsajajoče osebe odpraviti z lepa
primerne cene ob dobri postrežbi, in v dru- iz uradnega njegovega okoliša. Mi zamoremo gič. da pojde iz Trsta ob 8. uri zjutraj po- dati gosp. postajenačelniku o njegovem urad-r n vlak ter da se izletnikom, ki pridejo nem in izvenuradoem vedenju najbolje spriče-
s tem vlakom, priredi veleslovesen vsprejem. Oriromna vse to pričakujemo veliko udeležbo iz Trsta, njega okolice in od vseh strani
valo, če treba tudi s 1000 podpisi. Iz vestnim domačinom pa priporočamo, naj se mirneje in dostojneje vedejo nasproti tujim osebam.
Kra->a. tako, da bo naše slavje ..veliko" ne! posebno pa takim, ki izvršujejo javno službo. 1- i o vsej prireditvi ampak tudi po udeležbi., |z nakelske županije. Dne 15. t. m. Na veselo bvidenje torej v nedeljo v Divači!' popoludne so se začeli zbirati od severc-X Agrarna stranka goriška priredi v'vzhodne strani črnosivi grozeči oblaki. Kmetje, ned-.-ljO popoludne javen ljudski shod v Ko[- ki so bili skoro vsi na polju, so se s strahom
mladi je prišlo toliko gosenic, da je cvetoče drevje popolnoma ogolilo. — Na to je sledila suša, ki je vničila polovico trave, tako. da je kmet prisiljen ptodati nekaj živinčet, ker nima zadosti krme, da bi jih preredil čez zimo. Ubogi kmet je stavil vse upanje v žito, ki je bilo ravno zrelo. No, toča jih je prehitela in sama vse požela. Trta je letos kazala jako dobro. Sedaj pa je v s e na tleh. Za več let so trte vničene. Ubogi kmet se ne pogovarja drugega, nego kje bi dobil denar, da bi §el v Ameriko ?!
Do srca je ganilo človeka, ko je gledal žalostne ljudi, ki so gledali grozne učinke toče. Prebivalci zgoraj omenjenih vasi so potrebni nujne podpore za ljudi in tudi za živino. (Tudi na sosednjem Kranjskem, t. j. v Famljah, Vrem-skem, Britofu, v Gor. in Dol. Vremah je toča strašansko pobila.) Poklicani faktorji, ki znate tako točno iztirjavati davke za državo ! Vaša dolžnost je sedaj, da poskrbite, da nemudoma prihiti država potrtemu in obupanemu ljudstvu na pomoč !
Vesti iz Kranjske.
V Novem mestu je umrl v nedeljo 14. t. m. 32-letni posestnik gospod Rudolf M u h v i č. Občeznani pokojnik je trpel na vodenici. Ko so ga v nedeljo popoludne prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kan-diji, jim je, komaj je bil v bolnišnico došel, takorekoč v rokah umrl. Pokojnik je bil potomec ugledne meščanske rodbine. Bodi mu lahka zemljica !
Eno uro prepozno. Neki prosluli klati-vitez imenom Kresnik, baje doma nekje iz Spodnje Štajerske, je ugrabil nekemu posestniku v Laški vasi pri Toplicah hranilno knjižico v vrednosti nad 800 kron. Denar je bil vložen v „Mestni hranilnici* v Novem mestu. Kresnik je takoj, ko si je knjižico prisvojil, v omenjeni hranilnici dvignil — bil je previden in vendar — neumen — le delni znesek 200 kron. To je bilo ob 11. uri dop. Uro pozneje pa je dospela od prestojnega orožništva v Novo mesto brzojavka, naj se prediožitelju te knjižice denar ne izplača, ampak.... No, pa bilo je že prepozno. Kresnik je v tem času že dvignil denar in najbrže jo je z vlakom ob 11. in pol uri popihal neznano kam. Za njim pa je šla kopica brzojavk na vse strani izlasti na pre hodne štacije v tujezemstvo.
( udno vreme. Mesec julij se z Dolenjsko v obče, izlasti pa z novomeško kotlino prav po aprilovo norčuje. V splošnem je bila občutiti doslej velika suša. ki je provzročila poljedelcem mnogo kvari in ikode posebno v novomeški okolici, (ja je tudi po ostalih krajih Dolenjske deževalo vsaj vsled nevihte, novomeški okolici se je dež vsakikrat izognil. Tako tuli v nedeljo dne 7. t. m. Med tem ko je po se vero zapadnih krajih Dolenjske divjala huda nevihta in celo le na uro oddaljeni Trški gori silna toča uničila trte, ni bilo v Novem mestu in bližnji okolici (razun par prehodnih kapljic) prav nič dežja. A sedaj pa naenkrat skoraj vsak dan dež in zopet dež, v časih prav kakor bi iz jasnega neba padel. Večeri so hladni, noči občutno mrzle, temperatura opoludne komaj 18° C.
Vesti iz Istre.
„Crna banda" v Puli. Razmere v Puli so od zadnjih volitev prav podivjane. — Tako zvana „najeta črna banda" je vedno _na delu" ne da bi bila od mestne policije ovirana ali nadlegovana. Pošten človek pred to Črno druhaljo ni več varen življenja. *
V soboto večer je ta banda nekega ko misarijatnega adjunkta vojne mornarice skoraj do mrtvega pobila. V nedeljo je banda zahrbtno napadla par mornaričnih podčastnikov in nekaj drugih oseb, ker so na glasu, kakor Hrvatom prijazni.
Iz pozitivnega vira se je izvedelo, d a ima „črna banda" proskribiranih več oseb, nad katerimi ima ob dani priliki izliti jezo in žolč puljske kamore. Vse to znajo privatni ljudje, ne pa puljska „policija". Kako tudi, saj se vse to vrši pod njenim protektoratom !
Je-li še kje moč. da bi naredila konec tem neznosnim razmeram ? Velika ironija je, da so take razmere mogoče v prvem trdnjav-skem mestu in edinem vojnem pristanu Avstro-ogrske monarhije ! Škandal !
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: ..Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro" v Kaldierju.
(Dalje na IV. strani)
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
sprejema od 12. tlo 1. ia od S. in pol do H. i u pol
POP
ANION KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, nlica Torate št. 34 (v ucv il) „£lla nuova citfc dl grieste".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke = vsake vrste. =====
Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosr
Tovarna pohištva v TRSTU
nlica iella Tesa
štev. 46
ZALOGA Fi&zza - -Rosario it. 1
KATALOGI. NAĆKTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO.


Denarna posojila
v vsakem znesku, proti jamstvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARI^ ulica della Caserma št. 14, I. nadst od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne.
Čokolada Kakao
Edina zaloga tvrdke Kugier - Henrik Gerbeand
FRA>CESCA VOOrSEK — Trst ulica San Spiridione 0.
■keni, s čemer začne svoje politično delovanj v deželi. Shodi, vedno javni in pri-
ozirali proti nebu. Strah je preletal vseh, ko so se začeli pogovarjati v bližnji hudi uri.
stopni vsem polnoletnim, vršili se bodo od Xj50 se motili. Ni trajalo dolgo, ko je začela sedaj naprej vsako nedeljo in praznik po vsej 0b četrt na tri popoludne padati najprvo deželi: na njih se bo razpravljal strankin' kakor oreh debela toča. To je trajalo par pr gram" v dostojni obliki brez ostudnih na-1 minut. Na to pa se je vsula takšna toča, da pa.: v na	stranke. Svoboda govora je| je enake ne pamtijo stari ljudje. Tako goste
za m »tovljena vsakomur, ako poseže v razpravo j 1 debele toče so pač redke, da bi tehtala s stvarnimi rečmi : osebna udrihanja ali sum~i žrna 0d ,5—15 dkg. Kakor se sliši ie eno nič-riija so izključena. Da bo mogla stranka zrno samo tehtalo 36 dkg. In taka toča je svoje stališče vspešno braniti in zavračati padala nič manje nego pol ure. Zraven neosnovane napade, vstanovi v kratkem svoje | tega je razsajal hud vihar, ki je drevesa ril lastno glasilo.	_	! in odnašal. Mnogo ptičev je bilo žrtev stra-
a Venezia Giulia nazivljajo naše pokrajine naši po rumenih oranžah blažene Italije hrepene'či necdrešenci. ter skušajo dokazati s tem, da jim bije v junaških prsih še vedno gorko srce za italijansko državo. Nazivanje Venezia Giulia naj pokaže, da smatrajo ti nezadovoljneži naše dežele za pokr^in« laškega kraljestva — kakor tudi v istini prodajajo v Italiji zemljevide, na katerih, tvori mejo mej obema državama Soča, glavna reka dežeie Venezia Giulia. To nazivanje je tedaj-j očividno zunanji znak protiavstrjj&ke, vele-izdajske propagande! In vendar v zadnjem času presenetljivo vešt, TO'đfe^e omenjeno ime sankcijoniralo ura d-n o. Goriški iredentovski list rCorriere** bil je zaplenjen vsled označenega nazivfcnja. Toda goriški sodni dvor je razveljavil zaplembe, češ, da je ime Venezia Giulia — zgodovinsko. Brez komentarja !
šanske toče. Popolnoma je potolkla toča poljske pridelke teh-le vasi: Skoplje. Zavrhek, Barka, Vatovlje. Misliče, Vareje, Naklo, Ma-tavun,^ Dane. Podgrad in deloma tudi Kačiče.
Na Brkinih se dobiva ob dobrih letinah nekaj novcev za sadje. Precej v zgodnji po-
»h
BONIVENTO te C°. Trst, ulica liziano Vecellio 4 - Jel. 1997
Kromolifografični in fotografični zavod
SPECIJALITETA: vsakojaka dela, spadajoča v trgovino, —	=• reklamni lepaki, napisni listki itd.	v—
Hi

vvvyvvvvyvvv|VYvyvv^vVyyyy
^ a	solidno in elegantno
PO zmernih cenah
JlOniSIVU Rafaele Italia


TR8T — Via Maicanton 7
čiščenje in svitijenje parketov
nr»__a. --i:__^ nuiofnn inco
Avtor izo vano podjetje	m bviujomj«
MARCO BENIZZI, Trst, ulica I^piano 2 Telefon m
Cene Jake zmerne. Ceniki in vzorci seb na željo brezplačno. Delo zajamčeno, najveća točnost.
Stran IV
»EDINOST« štev. 197
V Trstu, dne l'.K julija tiH>7
BALKM
70 tik, •lektr
Cene zmerne.
HOTEL BALKAA
Abiturijenti V Pazinu prirede v slovo Tr. Tertnik J. odvetnik, LJUBLJANA ; Mayer M. jOEO/ letnih čistih obresti plača trgovsto-denarni ob zaključku leta: v soboto dne 20. t. m. na	I ZZ ■k.^'SL LriTa^im	na uloge K
Kalima G. tvorničar, ZAGREB
Mizarski pomočniki
pri Jakobu Ilomovcu. mehanično mizarstvo v Cerk-Dici-
Krasno letovišče. ne odda po ceni čedna soba na Gorenjskem. Ponudbe pod „Nova hiša", Poatrf atante, Podbrezje—Podnart.__8.-5
Aparat
zemljepis in slovenščino, Giuiia 29.
114
Družina v Gorici
sprejme učence na stanovanje in hrano, z dobro postrežbo in pod dobrim varstvom — Naslov pove rInseratni oddelek Edinosti".	820
Prazno sobo
s hrano išče pri polteni družini uradnica, v tredini mesta. Naslov pri „Edinosti-.
Vina
Proda se
namizna iu buketna, bila in črna najtinejih vipavskih vrst od 56 litrov naprej. Tro-p i n o v e c naraven — oddaja Maks Ličen, velepos. v Rihemberku.	769
novo enonadatropno hi?o z vrtom blizo tramwajske postaje v Hojanu po jako nizki ceni. Naslov : Piazza Goldoni „Trattoria alta Stella"._
ki je učil gimnazijo,
kadetno, poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko šolo, vešč več ali manj slovenščine, srbo-hrvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine; sest let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trst.	762
Mož triintridesetih let,

□ Učilišče in vzgojevališče za deklice. □
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem razredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 500 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj. krasen razgled na morje, kopališče. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem In angleikem jeziku ; v sodbi, glasovir, gosli, citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. — | — ] — — j — | — | — |
ŠOLSKE SESTRE — Trst, ulica Pasquale Besengbi 6
I MERKUR I
večer veselico s tem-le programom : Pozdravni zagfWik, GRADEC ;*Cbsmband k zasebnik, BOL-govor ; Berger : Sunce jarko, koračnica, orke- ZAN ; Koller K. zasebnik, HBADEC ; Hevera K. ster; Tri popevke iz opere Maričon, možki zasebnik. Hoh- V. trgovec, BRIBAN. zbor; Čajkovski: Chant sans pardes, tamb. //////////////////////////////7Ž zbor ; Foerster : Planinska, možki zbor ;' Hruža : Savski valovi, orkester ; Govor ' v slovo: M. Brajša: Na odlasku, možki zbor.
Vesti iz Koroške.
Na celovškem učiteljišču je delalo izpit 42 kandidatov in 47 kandidatinj. Padel je samo en kandidat. Edini slovenski prol'esor na učiteljišču v Celovcu g. Josip Apib, ki je poučeval zgodovino, 6topi v pokoj.
Predor skozi Ture,—Sneg. Iz Mal-n i c nam pišejo: Kakor smo bili sporočili, se je slavnost prebitja predora skozi Ture imela vršiti dne 1. avgusta. Sedaj pa je slavnost odložena na nedoločen čas. Od koroške strani se dovrši delo do nedelje. Danes dne 16. t. m. je bilo še prebiti 25 m. Jutri dovršijo vrtanje na solnograški strani, a od tu dalje bo trajalo delo še štiri dni. Določeno je bilo, da se imajo dela dovršiti že sredi junija. Ali ker je bilo v predoru mnogo vode, je le-ta zelo pomnožila delo in od todi zamuda. Vode se mnogo zliva v predor, vsled česar morajo biti delavci oblečeni v nepre-močljive obleke. Mnogokrat se tudi dogaja, da morajo delo popustiti in iti iz predora, ker je voda zelo mrzla in se včasih celo briz-galnim curkom zliva v predor. Sedaj nape-Ijavajo v predor električno silo po žici, ki naj bo odpravljala vodo po ceveh iz predora, da bodo mogli graditi v predoru kanal za vodo.
Ako si ogledujemo ta predor od zunaj, ie res nekaj velezanimivega. V njem se dobiva vmes apnenca in drugega raznovrstnega kamenja, tako, da je ta najdaljši predor al-pirjske železnice tudi najtežavneji za dode-!anje,
Celih osem dni že imamo po turinsklh alpah nepretržno sneženje, kar nam pošilja tudi mrzel veter, Ob vznožju pa pada dež dan za dnem. Vetrovi so mrzli in čim bolj narašča vihar, tem nižja je temperatura. Toplomer je padel do 11 C in se ne dviga več nego do 12. Seveda smo 1219 m visoko nad morjem.
Vesti iz Štajerske.
Zaradi kvarenja živil je obsodilo sodišče v Gradcu gostilničarja Jakoba Dietin-gerja na 100 K globe, natakarico Stonekar. in točaja Pupi-ja vsakega na 14 dni zapora, In Sicer toča i a, ker je prelival v čase pou-čepino (Tropfbier;, natakarico, ker je tako pomešano pivo dajal*, gostom za dobro zdravo pivo, krčmarja pa, ker je na ta način svoje goste sleparil ter jim stavil zdravje v neyjir-nostt
Razne vesti.
Dragocfe&fc najdba. V praškem starem sodišču so nedavno našli 194 zlatih novcev izza časa cesarjev Rudolfa II. in Matije.
Psa raje nego ženo. V Marionu (Ind.) v Ameriki je tožila May Morgan svojega moža na ločitev zakona, ker je imel raje psa nego njo. Psa je jemal vsako noč k sebi v posteljo, ki jo je močno onesnažil in ko je bila žena zaradi tega huda, jo je zgrabil in vrgel pred vrata. Mož ni tajil vsega tega.
Strašno delo mačehe. Iz Lvova poročajo : V selu Zoltanec je krčmarica Sara Spitzer izvršila na svoji pastorki grozen čin. Zvezala je šestletno deklico z vrvjo ter jej potem ulila v usta precejšnjo množino kipeče smole. Dekletce je izdahnilo ob groznih mu kah. Zversko mačeho so zaprli.
Prodaja kolekov lota 1905. Mi-nisterstvo za finance jo objavilo, da se je leta 1905 razpečalo kolekov za 47,689.654 kron.
Produkcija premoga v Združe ni h državah. Glasom neke nedavno izdane uradne statistike ameriške geologične oblast nije, leta 1906 v Združenih državah nakopali 414,039.581, netto-ton. premoga, leta 1905 pa le 392,919.341 N. T. Vrednost je od do larjev 476,756.963, narasla na 512,610.747 dolarjev. Največ premoga je dala Pensilva nija, skoro polovico. Po tem slede države Zapadna Virginija, Illinois, Ohio, Alabama Indiana itd.
Zelo aanimivo spominsko tablico na svoja vojaška leta si je napravil nek šaljiv vojak na Nemškem. Tekom svoje vojaške Blužbe je nalovil v vojašnici 8500 bolh, prilepil jih je na tablico ter tako napravil sledeči nemški napis : „Kr. bavarski 3. peš-: polk, 4. komp. V spomin na mojo vojaftko službo 1885—1888. Mihael Metzeger izNord-lingena.
Tujci v hotelu „Balka n".
N* novo so došli dne x8. julija :
Seeemskv H., zasebnik, Aseubaum J., potov., Veraa J., posestnik, Hawelka J., tTgovec in BHtr J., trgovec, DUNAJ; Novak W., zasebnik, Perele H., zasebnik, Zofonk J., zdravnik, Petrik J., učitelj, £okol J, juriBt in Michalek JM uradnik, PRAGA; J^amprecht J., fotograf, MARIBOR; VondraČek M., zasebnik, PLŠEN; Dr. Martlecas J., po*., LJUBLJANA; Reznicek J., -đmgent, KOENIG8TAD i
Kolk>\vatach M. J 1000. Odkaz vsakodobno. Prijave n»j se pošilja na Dioničko društvo" Zagreb (Postrestante)	810
Mizarska zadruga v Solkanu
Sprejme za Egypt
spretnega mizarja
EOOOOPOOOOPPOttfKK
.Vinarsko ii espoflarsko društvo"
v Komnu
ima v svoji zalogi
izvrsten, pristen
kraški teran
, ,	...	neomenjenega, ki zna popolnoma izdelova- !
od 50 luci na eas s cevmi m lampa- • _ . a -	. ,	.	, ,
dari, proda g. Leban v Trat, ulica Ig? Pohištva in vsa mizarska stavbena dela.
Plača mesečnih lOO frankov ter prosto stanovanje in dobro hrano Obvezati se mora na 2 leti. Ponudbe takoj na predsedstvo Misarake zadruge v Solkanu.
zzzzzszzzzzzz
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu Trsta in okolice, da je prevzel na svoje ime dobroznano trgovino
kolonijalnoga blaga
in jestvin
Cene primerne ter hitra postrežba. V svoji gostilni »Pri Švari« toči izborna črna in bela vina. Vsa pojasnila daje z udanost-nim priporočilom	Načelstvo
H*»HXXXKHWKKKKKK
Giovanni Sardotsch & Co.
(prej v službi tvrdke Zennaro e Gentilli)
Trst, ulica Vincenzo Bellini štev. 5, Trst
(ogel San Spiridione (hiša Brunner)
Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. — Vse potrebno za razsvetljavo na plin. — Specijaliteta: steklene stvari in j or-celane za kavarne in gostilne. — Zmerne
cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu
v ulici Giuiia štev. 29
ter se toplo priporoča udani
HUGO CZURD&.
1
1 _1	bih
1 1	
J. ULCAKAR & Co. - Trst
Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - informacije.
Zaloga raznovrstnega kolonialnega in iliruzega blaga.
ZAHTEVAJTE CENIK.
Pohištvo in tapetarije
(usliUt G. Mil Tki Giacomo
ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. M
v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije
— — — se vdobi pri — — —
Jftacerata ulica deli' Acpeiotto 3
Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
i
ietie I
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Tel.fono it. 847. - Vlft della Starfone Stv. 7. - Telefone »t. 847
Filijaike v PULI, GORICI. REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inoaematva v »aprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
(Pošiljanje prefiietoT, fi se jemljejo na poto?anje in prevažanje blaga na ise proge1
Sprejema se tadl pohištvo ia druge predmete v shrambo v Isstsa za to prlpravljeaa suha skladišča.
Edini tržaški zavod za S „VACUM-CLEANER"
ČIŠČFNJE In SHRANJEVANJE PREPROH —
Mgf Točna postrežba in niske cene.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod--
Angelo Devetak - Trst
ulica Acquedotto 22 — Tel. 1448
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel — J — \ — j — — — 1 — I —
prodajalnico jestvin
v ulici Giuiia štev. 90
ter jo opremil z vsemi v to spadajočim predmeti. Moka, kava, riž, olje, milo itd == Vse po nizkih cenah ==
Za mnogobrojni obisk se priporoča
IVAN KLIN.
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, via (lelle Ombrelle št. 5
Guido e Ugo Coen
100.000 buteljk od šampanjca
za refošk
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanje, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene.
prevzamejo se doposiljatve na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Poeojila daja na vknjižbo po 5Vi°/o» na menjice po 6°/0, na zastave po 5V,°/o
in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradna ura: od 9—12. ure dopoludne in od 3.-5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ia najMotancjc irejcao varvostat celico za shrambo vrrtnostiik papirjev, listi« itd.
Poštno - hranilnični račun 816 004
A\\W\\V\N
i i i i i i i i i i i i ....... .............................
Andrej Gulič
Trst, ulica Farneto štev. VI
vogal ulice Gelsi
Skladišče pohištva in tapetarij
lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti.
PresMi se popolno opravo za prenočišči
po jako zmernih cenah in s skrbno ToJiijo.
VAV KJIGOVEZNICA
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Porporella it 5 - ogel Via della Sajiita
Ni je boljše namizne pijače
katera bi bila v poletnem Časa bolj hladilna za otroke In odrašeene, nego je
vino.
Ima malo alkohola in je najpripravnejša namizna pijača za bolehne osebe (želodec - nervoznost - rev-matizmi itd.) — Priporočeno od Tseh zdravnikov.
mr Buteljka 1 liter 56 stotink
(buteljko treba vrniti)
Glavna zaloga ¥ Srskn
Ulica SS. Martiri št. II.
PoSilja franke na dom, ako se naroči po dopi^ici