List 18. m v • lecaj LV. i m lćhaiajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. na dom Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 30. aprila 1897. ........................ 9 1 Politiški oddelek. nemška vloga v Ilirski Bistrici ali Senožečah zavrne ali slovenski reši. slovenskih okrajih na Štajerskem se povsođ bolje nemški uraduje nego slovenski, in pri Nemcih je to vse Kdor Jezikovno vprašanje dandanes čital nemške liste bi sodil, da Nemce jezikovna naredba za Češko le zaradi tega posebno peče, ker bode tudi v nemških okrajih se moralo češki uradovati. To je krivica, ki se je Nemcem zgodila. se bilo jezikovno vprašanje uredilo po okrajih, bi Da Nemci ničesa ne imeli proti temu. Na Češkem je baje 72 sodnih okrájev, v katerih ne biva niti 3 °/ zatorej vanje. Čehov m čisto nepotrebno v teh okrajih češko urado-Seveda številke, katere Nemci navajajo glede šte-vila češkega prebivalstva, niso povse zanesljive. Pa recimo, da je Nemcem zares na tem, da se jezikovno vprašanje uredi pravično po okrajih, potem bi se dalo govo- riti njimi Toda sedanje skušnje uče, da Nemci sku šajo ohraniti svoje gospodstvo. Samo ondu, kjer več ne upajo sami vladati, hočejo jezikovno vprašanje rešiti po okrajih, da vsaj v nekaterih okrajih obdrže svojo nadvlado. Dolgo časa so Nemci imeli moč v svojih rokah in lahko bi bili jezikovno vprašanje uredili po okrajih, pa ga niso hoteli. Bili so časi, ko bi Čehi bili jako zadovoljni s tako rešitvijo jezikovnega vprašanja. Še celo % sedaj ni znano, da bi Nemci se kaj izpodtikali nad tem, če se v čeških okrajih nemški uraduje. šlezij a ie po večini slovanska, a uradovanje je povsod skoro čisto nemško, šole so nemške ali dvojezične ponemčevalnice, toda še nikdar nismo slišali, da bi bil kak nemški poslanec ugovarjal takim krivičnim razmeram. v redu. Celo pritožujejo se, če se na slovenskih tleh kaj razširijo tla slovenščini. Na Koroškem je pa nemško ura-dovanje celo izključno in vendar do dandanes Nemci sma- trajo koroške razmere za vzorné. Celo na Primorsko se % nemščina uriva. Kdo morda poreče, da za take razmere Nemci ne morejo biti odgovorni. Tu so le vlade svojo dolžnost zanemarile. Toda nemški liberalci so bili dosti dolgo na bili stvari lahko drugače uredili, da so ho- vladi da eli. Sedanje okoliščine so le zapuščina njih vlad. Nemci so pa tudi tolikrát take razmere zagovarjali, da moramo vse njih stranke delati žanje odgovorne. Iz tega vidno, da nemški listi ljudstvo slepe če govore o urejanju jezikovnega vprašanja po okrajih. Sedaj zares razmere niso take, da bi na Češkem taka ureditev bila lahko mogoča. Čehi. ki stoje na stališču državnega prava češkega, ne bodo hoteli priznati kacega zaključenega nemškega ozemlja, temveč zahtevali jednako-pravnost za vso deželo. Čehi imajo sedaj moč, od njih je odvisna večina, za to se pa na njih želje vlada mora ozirati. Čehi pri tem postopajo po vzgledu Nemcev, ki so še manje ozirnosti poznali. Če so se razmere za Nemce neugodno zasukale, so krivi sami, ker tako dolgo niso hoteli slisati o nobeni pravičnosti nasproti Slovanom. Proti češki jezikovni naredbi sedaj protestujejo Nemci po vsej Avstriji. Včasih so koroški Nemci hitro rekli » če smo se Kranjci kaj pobrigali za koroške raz- mere, da to nam nič mari. Sedaj jim z jednako opravi Na Moravském, ki je po večini slovanska, skušajo tudi čenostjo poreko Čehi, kaj jih češke razmere brigajo. Tudi Nemci ohraniti nadvlado v vsej deželi. v Qradcu se je sklenilo mnogo ugovorov proti jezikovni Kake so razmere pri nas na Slovenskem je pač naredbi. Vsako društvo, ki misli, da ima kaj pravice go dovolj znano. Na Kranjskem razen Ljubljane in kočev- voriti o politiki, je sklenilo kako resolucijo. skega okraja, ni nikjer večjega števila Nemcev Vzlic Preobširno bi bilo ko hoteli navajati vse te temu pa naši Nemci zahtevajo zase jednakopravnost v sklepe in so tudi premalo zanimivi. Iz vseh doni stara vsej deželi, in gotovo bi zagnali silen hrup, da se kaka pesem o zatiranju nemštva v Avstriji. Omeniti hočemo samo resolucijo „Gewerbevereina", ker se drzne tudi ob interpelaciji slovenskih poslancev v deželnem zboru. V svoji resoluciji pravi, da Slovenci zahtevamo, da bi tudi v Gradcu in na Gorenjem Štajerskem se slovenski uradovalo. Ker ne moremo misliti, da bi sestavitelji resolucije bili tako nevedni, moremo si misliti, da so to vzeli v resolucijo, da nemško prebivalstvo bolje razburijo proti Slovencem. Mi smo pač že neštevilnokrat naglašali, da ne želimo slovenščine gorenjim Štajercem urivati, zahtevamo samo, da se uraduje v slovenskih okrajih slovenski. Seveda nekatera oblastva v Gradcu bi morala slovenski uradovati, koliko imajo opraviti s slovenskim delom dežele. Da naše želje dalje ne sezajo pač najbolje kažejo naše zahteve po samostojnem namestniškem oddelku za slovenski Štajer. Ko bi hoteli narodno jednakopravnost za vso deželo, bi tak oddelek nobenega pomena ne imel. Mi nemškim Štajercem prepuščamo, da sami urede razmere v svojem delu dežele, a za slovenski del dežele pa zahtevamo pravice svojemu jeziku in narodnosti in v tem oziru ne odjenjamo. Sprava mej Nemci in Slovenci na Štajerskem bi bila najlažja, ko bi Nemci stali zares na stališču, katero sedaj tako naglašajo glede Češke. Če narodna sprava na Štajerskem ni mogoča, niso krive slovenske pretirane zahteve, temveč nemška gospodaželjnost. Grško-turška vojska. Primeroma dolgo že traja grško-turška vojska in vendar Turki niso še dosegli onih uspehov, katere so si domišljali v naglici priboriti, namreč Grka kar namah premagati. Grki so jako hrabri, kar priznajo Turki sami. Dasi je grška vojska v Tesaliji napram turški le malobrojna, vendar so Grki že uspešno nastopili napram Turkom, tako, da so v Carigradu vsled tega vzeli vrhovno poveljništvo vojske Edhem-paši in je pověřili Osman Ghazi-paši. svojedobnemu poveljniku turške vojske pri Plevni. Premagali so Turke, da so se ti morali umak-niti. Brzojavna poročila z dne 23. in 24. aprila so vsa javljala o lepih uspehih Grkov. Mej drugim slovejo ta poročila: Turška vojska je bila pri Matiju premagana in se je morala umakniti do Pentepigadije. Grški so vrgli Turke tudi pri Reveni in zavzeli zopet Gricovali ter po-gnali turško divizijo do Lazarije. Iz Larise javljajo, da so grški pešaki in topničarji po uro trajajočem boju pri Tyrnavosu Turke pobili tako, da se je Edhem paša umaknil z vojsko skozi melunsko sotesko skoro do Elasone. Dalje se je javljalo : Po hudem JĚk • boju je grška vojska prekoračila turško mejo in zasedla mej Platamono in Elasono ležeče meste Karya, katero je velikega strategičnega pomena. Prestolonaslednik grški je brzojavil v Atene : Turki mirujejo, razgnali smo zadnjo turško baterijo. Turki so zapustili Nezeros inKapsani, tako, da ni nobenega Turka več na grških tleh. O grški vojski v Epiru se je poro- calo, da ta zmaguje na celi črti in da je vzela Turkom mnogo topov in municije. Grško brodovje v solanskem zalivu je bombardovalo najprej Platamono, potem Kateřino in Letochori. V Katerini je izkrcana četa mornarjev užgala skladišča, v katerih je bila shranjena velika množina živil za turško vojsko. Tudi v Letochoriju je sežgala skladišče. Edhem-paša je odposlal 8000 mož, da mu zavarujejo hřbet. Ta ugodna poročila o uspehih grške vojske so se naenkrat zasukala. Odstavljeni Edhem-paša hoteč pokazati svojo poveljniško sposobnost je še enkrat udaril pri Matiju na Grke. Posrečilo se mu jih je popolnoma premagati. Grška vojska se je borila z občudovanja vredno hrabrostjo in požrtovalnostjo. Odbijala je vse naskoke mnogoštevilnih turških čet, dokler je Turki niso tudi z oběh stranij přijeli. Še le tedaj so hrabro boreč se mo-rali umakniti. Larissa je zapuščena. Kralj je zahteval, naj se grška vojska pri Larisi koncentrira, a vojni svet se je izrekel proti temu. Tako stoje razmere v Tesaliji. Turki so zdaj gospodarji iste. Zavzeli so Tyrnavos in Lariso. Grki so se morali daleč nazaj umakniti. Zmagali so pa Turki le vsled svojega velikega števila napram Grkom. Turška vojska v Tesaliji je trikrat tolika nego Grška. Vendar ta poraz še ni vzel Grkom poguma na-daljtvati vojske. Vspodbujajo jih k temu največ nepriča-kovani veliki uspehi v Epiru. Ondi je grška vojska gospodar in mej Albanci se je že pojavil revolucijonarni duh. Pred vsem se pa zanašajo Grki na svoje brodovje, ki se baje zdaj nahaje blizu Soluna. Vsak dan se priča-kuje sporočilo, da se je začelo bombardovati Solun. Turško brodovje je pa tako slabo, da se niti na širno morje ne upa. Za Grke torej še ni vse izgubljeno in Turčija, dasi zmagovalka, ima več skrbij nego Grška. Boji se pred vsem ustaje v Makedoniji, in če ta bukne potem je Turška v največji zadregi. To turški sultan dobro ve in se že laska Bolgarcem in Srbom v Makedoniji ter jim dovoljuje znatne koncesije v narodnem in cerkvenem oziru, le, da jih mirne ohrani. Politični pregled. . . v Jezikovna naredba in Cehi. — Vsi češki listi z veseljem pozdravljajo jezikovno naredbo za Češko in Moravsko, a vendar naglašajo, da je to le prvi korak rešenju češkega vprašanja. Mladočehi zaradi teh naredeb še ne mislijo podpi-rati vlade. Pred vsem se mora osnovati češko vseučilišče in tehnika za Moravsko in češka višja obrtna šola v Brnu. Nadalje pa hočejo imeti češki poslanci od grofa Badenija jasen odgovor, če ga je volja rešiti češko vprašanje. Poslednje je seveda najtežavnejše, ker ministerski predsednik gotovo ne bode maral delati obljub, ki se ne dajo uresničiti v okviru sedanje ustave. Tako se je bati, da se dobri odnošaji mej vlado in čehi še razbijejo. Češki poslanci že z ozirom na mišljenje prebivalstva ne morejo hoditi z vlado. Jezikovna naredba za Moravsko. — Vlada je te dni na veliko jezo liberalnih in narodnih Nemcev razglasila jezikovna naredba za Moravsko. Njena vsebina je popolnoma jednaka z naredbo, ki se je izdala za Češko. Nemška jeza je tem večja, ker so se nadejali, da so s svojim rogoviíjenjem proti Češki naredbi vlado ostražili, da podobne naredbe za slednik in vsi elani generalnega štaba poklicani iz vojnega Moravsko ne izda. Tako so tolmačili vladno obotavijanje. Nova polja v Atene ter se ne vrnejo več na svoja mesta. Zapoved- naredba je takoj stopila v veljavo in še isti dan se je po ništvo grške vojske prevzame namesto prestolonaslednika najbrž njej poslovalo v Brnu. Na Moravském ne bode skoro nobenib general Mavromichalis. težav, ker je malo sodnih uradnikov. češki ne znali. Okraji so jako pomešani in je že dosedaj slednji uradnik bil po dejanskih razmerah prisiljen znati oba deželna jezika Ne ve se pa, kdaj se izda podobna naredba za Šlezijo. V Šleziji so razmere težavneje, ker so v deželi trije jeziki in je nekaj okrájev, v katerih se vsi trije jeziki govore. Narodni Nemci hoteli so sklicati shod v Draždane, da bi dobro zabavljali zaradi jezikovne naredbe. To misel so pa opustili, ker so izvedeli, da Saksonci žanje ne čutijo nobenega naudušenja. Sedaj bode shod v Liberci dne 2. maja, koder bodo seveda jako pridno zabavljali proti vlaii Govori se tudi o nekem velikem shodu vseh austrijskih Nemcev, ki se baje snide v Lineu po letu, kar pa še ni gotovo. Tudi Obrtnija. Državni zbor in obrtniki in delavci. 'M/» Jedva se je sešel državni zbor, že se je sprožilo celo vrsto predlogov v prid obrtnega in delavskega stanu. Želeti je pač, da bi državni zbor te predloge tudi rešil in jih po možnosti zboljšal, ne pa pustil nerešenih, kakor se tako rado zgodi. Da čitatelji izvedo te predloge, jih Line najbrž ni pravi kraj za tako nemško narodno demon- hoćemo tu navesti. stracijo. Zato bodo ta shod najbrž opustili, posebno, ker ni misliti, da bi se ga udeležile vse avstrijske nemške stranke. Posebno so proti jezikovni naredbi razkačeni štajerski in koroški Nemci, v drugih deželah položaj trezneje presojajo. njih bodemo o priliki podrob neje govorili. 1.) Vlada naj predloži čim najpreje zakon, po katerem se delavci zavarujejo za čas onemoglosti in sta Pogodba z Ogersko. se naša državna polovica in Ogri sporazumeli glede do- ščanski socijalisti, slovanski poslanci, katoliška ljudska da neska k skupnim državnim troškom. Ogri nočejo več plaćati, kakor 34'6°/0. Ker pa zahtevajo, da se ne sme vojaško granico poprej odračunati dva odstotka, je to baš ista kvota, kakor Prav nobenega upanja ni, rosti. To nujno zahtevo delavskega stanu so sprožili kr- so jo plačevali dose Državni zbor in kmetijstvo. zlaganj i zemlj išc. (Konec.) Predlog, katerega imam čast tu zagovarjati v imenu upravnega odseka i pa bode, ako ga visoka zbornica zbor Ze prestolni govor navaja, da bode novi državni sprejme, našel prav ugodna tla, ker je po zagotovilu imel se pečati tudi z vprašanjem kako pomoči visoke vlade ona pripravljena, iz svoje inicijative priti propadajočemu kmetijstvu. Veselo je pa tudi, da ne samo pred visoko zbornico s takim predlogom, in prepričan vlada, temveč tudi poslanci sami obračajo pozornost na Sem, da imamo, ako bo visoka zbornica danes pritrdila kmetski stan. Stavili so namreč takoj v začetku nove predlogu upravnega odseka, in se ta stvar izroči dežel- zakonodajne dobe naslednje predloge glede kmetijstva: nemu odboru, naj ta stori potrebne korake, gotovo pri 1.) Prepove naj se, da bi smeli veleposestniki na- hodnjem zasedanju že predloži predlogo visoke vlade z kupovati kmečka posestva ; vzlasti se pa mora prepove- načrtom dotičnega zakona. dati dobičkaželjno nakupovanje kmečkih posestev s tem Zadeva, kakor sem popřej omenjal je eminetne važ namenom, da bi se potem razkoeala in posamni deli z nosti za one kraje, v katerih se je parcelacija v obilni ogromnim dobičkom prodajali. Tudi s tvornicami smela biti združena kmečka posestva. 2.) Da se omogoči zadrugam vspešno delovanje î ne se meri z vršila, in prepričan sem, če bi se jedenkrát izvršila komasacija v kaki občini je s tem tudi zabranjeno ali takorekoč onemogočeno daljno novo razkosa mora vstanoviti državna zadružna banka. Država naj dá vanje zemljišč, kajti, ako ima že kdo skupaj veliko zem banki vsako leto večjo svoto denarja. Posodi naj iz ljišče, ne bode se toliko hitro odločil, da bi ta ali oni prva do 10 milijonov gld. po 4 odstotke. Ta banka naj kos proč prodal, mej tem, ko pri sedanjih razmerah srce bi dajala svoj denar na posodo raznim zadružnim zvezam. posestnikovo ni tako navezano na dotične majhne par- 3.) Zasebne zavarovalnice, katere imajo velikanski dobiček, naj se popolnoma odpravijo, ustanove naj se pa deželne zavarovalnice, pri katerih se bode moral vsakdo zavarovati. Tako bode dobiček doma ostal, ne pa romal kakor doslej celo v tuje države. 4.) Sedaj ima velike križe in silne stroške i kadar oče sinu, zakonski tovarišu itd. prepušča kako posestvo. To zlasti hudo zadene manjše posestnike. Zato se je stavil cele, ako je posestvo razkosano na take majhne kosce. Vsekakor se posestva pred komasacijo morejo smatrati kot bolj mobilne, kakor pa posestva po novi uravnavi. izlaganjem se torej omejilo obilno prenašanje po- sestev iz jedne roke v drugo. Umestno se mi pa vidi, pri tej priliki omeniti tudi da se lahko ugovarja : Saj sedaj se združenje zemljišč vrši tudi lahko. akoravno nimamo zakona, treba samo to i tudi v tem oziru predlog, po katerem bi se breme zelo da se posestniki oglasijo in to prostovoljno store. olajšalo. Ako posestvo vredno do 1000 gld. i naj Gospoda moja, to ni tako. Ako se komasacija izvrši bode popolnoma prepisnine prosto. Da pa država preveč po zakonu, imamo one udobnosti, da se přenos v zemne pogreša teh dohodkov, naj pa borzo bolj pritisne. ljiško knjigo lahko tako zgodi, da se posamezne parcele 5.) Za vinorodne kraje je posebno pomenljiv predlog, naravnost zamenjajo in če so bile prej obremenjene naj se izdela nova postava, kako vinogradnikom ravnati, bremena kar na novo pridobljene parcele preneso. » se Pri Da dobe vinogradniki ložje brezobrestna posojila, naj država pripomore vsaj s tolikim prispevkom, kolikor daje dežela. Vinogradi naj se ne obdačijo višje, kakor navadno ■ polje, ker imajo vinogradniki vedno večje stroške s škrop- konu, dotična parcela nič več ne ostane individuum, hi prostovoljnem izlaganju pa se breme ne odpravi tako, da novo zemljišče prevzelo dolg, ampak vse ostane, kakor bilo prej, mej tem, ako se komasacija izvrši po za- 175 koršen zemljišča. bila poprej, ampak postane sama del novega bajajo s Malte, iz Bužija v Algieru in pa z Azorskih otokov. Potem pridejo na vrsto pomeranče s Krfa, Al- teh ozirov si usojam prav toplo priporočati da garskih otokov in Zapadnega Algiera. Dosti slabše po- se visoka zbornica izreče za predlog častitega gospoda meranče še rode Italija, Balearski otoki in Španija (tako poslanca pl. Lenkha, oziroma da sprejme predlog uprav- imenovane valenske v trgovini.) Kar se pa tiče pome- nega odseka, ki se jednako glasi, namreč : Visoki deželni ranč iz Toskane, Lombardije in južne Francije pa mo- zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se pozivlje, da dež. ramo reči, da je njih jedina dobra lastnost že imeno- zboru v prihodnjem zasedanju predloži načrt zakona o vana tenka in gladka koža, kar jih delà, da so prijetne zlaganju zemljišč. videti za oko. Poučni in zabavni del. r. TtJ íií Ttl UMrJ U U lrMtJ IJ U) 1*1U*Xii ItJ uj M M M Q U) WWW M W Wi ÏWlii l Sedaj preidimo k porabi Maltijske in azorske pomeranče porabijo se največ doma, samo malo jih gre v London. Na Malti se jako malo pomeranč přiděla in še ^vvvi angleška kraljica in bogatejši lordi morejo računati na Pomeranče. Jedva rumenkaste, kakor jim nedostajalo krvi » pridejo prve pomeranče na evropska trgovišča. Ljubitelji tega sadu, kateri ga pokusijo že v težkem pričakovanju, bi mogli pričati, da so odkritosrčni, da ga ni slabšega sadu na svetu. V naših severnih deželah niti pojma nimamo o tem, koliko je potrebno decembersko in januvarsko solnce i da pomeranče popolnoma dozorijo » za breskve in ravno tako potrebno kakor avgustovo septembersko za grozdje. Tu mislim decembersko in januvarsko solnce teh dežel, v katerih zore pomeranče, kjer je zima le podaljšanje jeseni do pomladi. Zato se pa popolnoma zrele pomeranče morejo dobiti v trgovini samo proti pomladi. Pomeranče najfínejšega okusa poznajo samo tišti ki jih jedo popolnoma zrele kar z drevesa. Dninar v An-daluziji ali v Algiru nikakor ne vzame v usta pomeranče pred Božičem. Arabi v Biskri, ki se pečajo s pridelo- 1 vanjem najzgodnejših vrst tega sadu, jih začno sami jesti jako pozno v februvarju ali marcu. Pridelovatelji pomeranč, kateri hite s prodajo, obero popolnoma zelene, in tako odpošljejo sadnim trgovcem. to, da pojedo po zimi nekaj maltijskih pomeranč. Pome-rančni gozdiči na tem otoku so slabi videti, ker jim nedostaje vode in dobre zemlje. Otok je jako kamnit. Baš zato so pa pomeranče s tega otoka najboljše na vsem svetu. Tudžijske pomeranče so bolje rudeče kakor maltijske in rasto v Baborski Dolini v Mali Kabiliji. Okusa niso slabšega od maltijskih čudno jo » da evropski tr govci zato mmajo pojma i samo Angleži jih pokupijo nekaj ladij ker se na londonskem trgovišču te pome ranče pod imenom „afriške" jako čislajo. Večina pa teh pomeranč pokupijo bogati Evropci in domačini v Algieru samem. Tudžijske pomeranče so čudo primerno male de-žele, najlepšega kota v vsem v Algieru, katerega namaka reka Agren. Te vrste pomeranče se ne sme zamenjavati z raznimi vrstami, ki se privažajo iz algierskega mesta Blidaha in oranskih pristanišč. Tudžijsko pomerančno drevo posebne vrste, jako porasteno s trnjem. To drevo se mora prirediti iz semena in se ne da cepiti Pripoveduje se ? da seme dobil neki mohame danec j kmalu po Mohamedovem času šel na ro manj e v Meko 9 od nekega Kitajca in domu přišedši ga posejal. (Konec sledi.) Zore se le po poti in dobe zlato barvo, ki nas mika v prodajalnicah. Žal, da se pri takém zorenju ohrani nega trpka ostrota, katere so pa pri pomerančah že navajeni. .............r.""—........... Nam bi morda popolnoma zrele pomeranče na mestu se ® v zdele celo prezrele in bi nam ne ugajale. Novice. Odlikovana vojaka. Korporala ljubljanskega sani- Naše občinstvo lahko prepričaš o čimer hočeš, tr- tetnega oddelka Ivan Siana in Ivan Zajšek, ki sta požrtovalno govci uravnavajo njega okus po svoji volji. Tako misli večina izmej nas, da so kislaste in skominaste, tako imenovane vale8inske pomeranče s tenko svetio kožo naj- delovala za časa legarja (tifusa) v Pulju, sta dobila srebrni zaslužni križec s krono. Županom občine blejske je občinski odbor zopet bolje. Pomeranče » so izrastle v južni Franciji ali a • • t niji î imajo navadno to lastnost, in trgovci, ki znajo hva liti svoje blago, to proslavljajo za nekako prednost, kar pa pomankljivost. Niti maltijske, niti tudžiske in soglasno izvolil dosedanjega župana g. Peternel-a. Nova volitev bila potrebna, ker je g. Peternel odložil županski mandat. Shod volilcev v Kranju sta sklicala dne 25. t. m. posl. dr. Ferjančič in Viktor Grlobočnik. Volilci so poročili odobravali in izrekli poslancema zaupanje. Pri občinskih volitvah ljubljanskih se vrše algierske pomeranče, katerim se mcra po sodbi veščakov dati palmo prvenstva se ne odlikujejo s tanko in svetio rodna stranka. V III. re je imela boriti proti kandidatom ne ta teden zmagala je doslej v tretjem in drugem razredu na kožo, kakor pomeranče iz severnih kiajev. Španske po kega „meščanskega volilnega odbora", v drugem razredu pa meranče z lugurijskega obrežja se niti primerjati ne morejo z onimi iz južnih krajev, katerim daje solnce dovolj svetlobe in gorkote. Prodrla v obeh razredih celo proti nemškonacijonale barve. s svojimi kandidati z znatno večino. Danes voli prvi razred. Voliti je pet odbornikov. Nemška stranka postavila dva kandidata. Upati je, da tudi v tem razredu narodna stranka ranč » Zato pa ni treba toliko gledati na vnanjost pome- spodbije tla gospodstva željnim Nemcem in prodere s všemi temveč na to, od kod so. Najboljše pomeranče pri- svojimi petimi kandidati. 176 Dramatično društvo v Ljubljani ima dne 3. maja hočejo zdaj se disciplinarno postopati. Upamo da slov državni ob 8. uri zvečer v citalniški kavarni svoj izvanredni občni poslanci pojasnijo razmere pri osrednji vladi in da se slov. zbor. Na dnevnem redu je sklepanje o delovanji društva v bo- dijakom da zadošcenje. Radikalni pripomoček zopei vse to na- doci igralni dobi. Slovensko gledališče, kakor znano, se ima siistvo lahonsko pa bil da bi se učiteljišče premestilo iz boriti z velikimi težavami. Posebno gmotno stanje ni najboljše. nestrpnega Kopra. To se mora tudi zgoditi. Znatni dolg zavira delovanje. Občnega zbora naloga bo ukre- — Goriške razmere. Napram brezobzirnemu in na- niti potrebno glede poplačila dolga in glede nadaljnega delo- silnému Lahonu jeli so se zavedni prebivalci Goriške prav vanja slovenskega gledališča, vrlo gibati. Tako, da krivična zmaga, katero so dosegli Itali- Slovanski učiteljiščniki v Kopru. Italijanska jani ob zadnjih državnozborskih volitvah, mora temu škodo- sodrga še vedno ne pusti pri miru slovanskih uciteljiščnikov vati, nasprotno pa Slovencem koristiti. Goriški Slovenci so se v Trstu. „Edinosti" se piše naslednje o nečuvenem napadu iz tako resno přijeli gesla „Svoji k svojim", da Italijani že zma- : „Pripovedovalo se je, da se je med časom veliko- jejo z glavami. Priporoča se, da naj tvrdka ali trgovec, od Kopra: nočnih počitnic mir povrnil v naše mesto ; zatrjevalo se je, katerega naj Slovenec kupi, odgovarja vsem desetim naslednjim da so slovanski učiteljiščniki brez pravega povoda po noči zapovedim : Trgovec bodi Slovenec. 2 ) Imej samo slo- največem dežji zapustili zavod ; pritrjevalo se je celo uradno, venski napis. 3.) Njegovo službujoče osobje bodi slovensko. da vse izmišljotina a glej vsi ti možje, vsi ti adi 4.) Vse trgovsko poslovanje in pisanje s Slovenci bodi slo- so hoteli zatajiti žalostné dogodke slednjiii tednov, so se vensko. 5.) njegovi rodbini mora biti občevalni jezik slo- lahko dne 20, t. m. prepričali, da lažejo nasi nasprotniki in venski. 6.) Deca njegova mora obiskovati slovenske šole. 7.) da se mladina kar sili in goni v nevarnost Ob uri popo- Trgovec naj bo član samo slovenskim društvom. 8.) Vsaki ludne odplul parnik it Carli" iz Trsta v Koper, na tem je mesec naj po moči kaj žrtvuje za Ciril Metodovo družbo. bilo nad 150 ljudij med njimi četvorica slovanskih učite 9.) V nobeni zadevi naj ne koketuje z Lahi. 10) Njegova ljiščikov ; Kutin, Orel, Bratina in Vales k so zidali na mo- deca naj se ne ženi z Lahi. ozirom na te korake goriških žato besedo ravnateljstva ter se podali v Koper. Mirno in Slovencev bi bilo prav svetovati slovenskim obrtnikom in tr-tiho, propadlih lie, sedeli so v kotu blizu stranišca na „poppi", govcem, da se nastanijo v Gorici. Da bodo dobro shajali so kajti že ko parnik odplul, slišali so se glasovi » Ev jím porok zavedni goriški Slovenci. Posebno dobro opravil Istra italiana zalivu miljskem stopil kr njim provo- v Gorici slovenski trgovec z oblačilnim blagom, ker ni no-. finančnega benega ondi. Do teh djanj napotili so goriške Slovence na- katorični glasom mladi krojaški pomoćnik c. liferanta Valentinija in je pričel: „Se voi puei ščavi, che se silni čini prenapetih Lahonov ob zadnjih državnozborskih vo- scapati? Gavé proprio c t • in brage gavé de fatto rap- litvah, da pa trdno ostajajo pri započetih korakih v to jih porto a Vienna per i ščavi. Gavé c lemo ščavi in Capodistria itd molknili. Na to Neki mestni strežaj parlamento ; ma sta anno non e udienza silijo in k temu jih morajo vspodbujati vedno rastoče nesram- proprio in brage m • • Noi non vo- nosti Italijanov in druge neznosne razmere, vladaj o na Go- Preplašeni gojenci so ob riškem. „Soča" piše: „V nedeljo dne 18. t. m. so bili neka- prišel provokant v drugic in v tretjič. teri goriški in tržaški Lahi v neki gostilni na cesti proti bil slučajno na parniku, ga od Solkanu. Lahi so se, kot navadno, obnašali ošabno ter žalili podii, a mož se je vraČal vedno in po silL (Med izgredom je Slovence na že znan način tako, da. je zadnje minila potrpež-strežaj povsem zginil!) Med tem je začel hujskati pri drugih ljivost in so začeli reagovati na izzivanja. Posledica je bila in. kmalu bila okoii nase četorice sodrga, kacih 30 napa- ta, da so bili Slovenci zaprti ! torek popoldan se je dalcev, med njimi že iz prejšnjih dni znani izgredniki (brivci, zbralo v St. Andražu lepo število Slovencev iz Gorice, kateri čevljarji, krojači in nekaj „pavlanov")- Po povelji jednega go- so se zvečer mirno vračali domov. Na tržaški cesti so jih pri- spoda profesorj zbežala naša četvorica v slednj konec čakovali goriški laški pobalini s harmoniko ter so izzivaje pre- prove". Tam se jih je usmilil prečestiti gospod c. kr. stotnik pevali in godli pesem „Lasse pour u itd. Da se izognejo Slo- Baronio, ki, se je postavil v svoji dosto,anstveniški uniformi věnci neljubim napadom pred dijake in jim zagotovil, da jih hoče braniti, naj nijo pri njem. Divji hrup se je množil. in potem še záporu osta so vsto- mirno pobrali Klici E šcavi Jb gli volemo li ščavi in divj petje in „Patria de Rossetti" se je razlegalo grozno pretilno. Jeden profesor italijanske narodnosti in ,ob enem duhovnik, ki jim pili nekateri v bližnjo gostilno, drugi pa so domov. Za poslednjimi pa so rjoveli veliki in mali otroci tako, Lega nazionale" da se je gnjušilo to celo nekaterim Nemcem ! Lahov ni bil nijeden zaprt! 22. t. m. opoldan je zaklical neki potrjeni no- vinec „Živio" v kapucinski ulici. Nakrat skočilo okoli njega je mirno svetoval, da naj bodejo mirni, da to ne kaže omike, par sto Lahov, kateri so ga zmerjali. Straža je prišla in za- zasmehovan izžvižgan. Druhal se je že na bii približala revnim dijakom in liti. dobrota stotnika korake zahva- pria zopet Slovenca! lsti dan ob 1. uri popoldan bil na Travniku neki pretep, katerega je provzročila laška sodrga da ni prišlo do groznega čina Sodrga bila kakor in kateri se je končal seveda z zaporom nekaj slovenskih no- zdivjana mela To trajalo do Kopra. Na krik in vrisk prihru- vincev. Očividec, pripravljen tudi priseči, pripoveduje nova sodrga iz mesta — a prišli se tudi štirji žan- tako-le : četrt pred 1. uro popoldan je prihajalo okoli no- darji, ki so si natančno ogledali ekseedente in potem dijake vincev iz Tržne ulice po Šolski ulici na Travnik. Za njimi spremili na dom. Navzoči so bili na parniku kakor priče; šlo več znanih goriških íakinov, ki so mej potom hujskali c. kr. profesorji Curto Kleinmayer, Subie, Bisiag c. druge in se je na ta način zbrala že na Travniku tolpa iaške kr sodnj pristav Clarici, učiteljici Goglia in Hrvatin in sodrge. Slovenski mladeniči so šli k izvoščeku Grusovinu, posebno pa gospod c. kr. stotnik Baronio, kateremu so se pa ni hotel niti govoriti ž njimi, še manj pa, da bi jih pe-revni gojenci zahvalili solznimi ocrni. Bog ohrani vrlegamožal ljal, kar so zahtevali. Sli so potem h Collenzu, ta jim je baje Na,jutro 21. t. m. se je napravila tožba na c. kr. urad rekel: „Mi no meno i sciavi". Ker so pa slovenski mlade-Vrhu tega, da se slovanské učiteljiščnike tako napada, poroča niči izrečno zahtevali, da jih mora peljati, zagrabi Colienz za se, da jim preti se druga nevarnost. Hoče se jih v soli kaz- bič in udari dvakrat z debelim koncem z vso močjo po jednem novati, češ da so si sami podaljšali počitnice. Dotična preis- mladeniču tako, da je koj pádel na tla Hitro na to mu kovalna komisija že deluje. Zunaj šole se slovanskim dijakom izvil drugi mladenič bič iz rok in Colienz je pognal svojega nič bolje ne godi. Lahi jih še vedno preganjajo. Dne 22. t. m. konja naprej, na kar se vsuje, cela okolu stojeća druhal in padalo je zopet kamenje po oknih omh his, kodér stanujejo željno pnčakujoča laška sodrga na teh ubogih šest slovenskih slovanski dijaki. Res nečuvene se morajo zvati razmere novincev in jih počne tepsti. Jednega, že prej bil od v Kopru Torej proti ubogim dijakom ki so bežali pred silo, Collenza močno . pobit, vrgli so na tla in jeden ga celo z nogo teptai po glavi, da je ubogi mladenič komaj vstal in bil po celem obrazu ranjen in krvav. Dotlej ni bilo na Travniku haela Perkota v Zg nobenega stražuika, dasi je bilo nad jeden četrt ure vse polno uničil to in Se dve sosednj Požara. Dne 21. t. m. je nastal ogenj v hiš Mi- Veterneku v Kranjskem okraju. Požar je hiši O^reni ie zanetila neka 7 le o ljudij na Travniku. Ko bi bili že lahko ubiti slovenski mla- slaboumna deklica Mihael Kogej se je pri požaru tako po deniči, prihiteli so stražarji ter po navodu znanih laških fa- škodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico Dae kinov vloviii slovenske mladenice ter jih peljali, v spremlje- 19 t m je jelo got • v kednju Ant. Močn'ku v Pecah v vanju cele množice laške sodrge, na policijo. Pozneje pa se je Kamniškem okraju Z^orela je tudi hiša z vsemi pridelki vred vsa reČ pojasnila, da so mladeniče izpustili ; preiskava se je Zažg je 551etni hlapec Janez Kos, doma iz Krašnje Kos pričela proti vozniku Collenzu in sokrivcem. Mej pretepom so je ležal pijan ob b Pogorelec Moćnik ga ie spremil v se slišale besede: „Morte ai sciavi, abasso i sciavi". Sedaj svoj skedenj, da se přespi. Kar nastane ogenj. Ker se je za- pa naj kdo reče, da nimamo Slovenci prav „íletnih" dnij tukaj trjevalo, da so viděli Kosa proč od skednja leteti, ga niso is- v civilizováni Gorici. Kdo je kriv, kdo delà prepire? Že pride kali Po požaru pa so ga našli mrtveg Ostal je v o°nji in dan plačila, ker mera bode kmalu polna 22 t m. je končal svoje ž Domeva se prav da je ponesrecenee prišlo iz Brd kakih 150 mladenicev na vojaški nábor v Gro ; spremljali so jih stariši, župani in drugi možje, v vsem nco zažgal, žepu. skupaj okoli 300 oseb. Držali so se skupno, ker niso niČ za- upali javni varnosti v Gorici. Kdo jim to zameri? Kdo naj poslopj morebiti z neogasnjeno smodko tlela v jegovem živio Merkun tudi zameri, ako so nekaj peîi in včasih spustili kak ko gredo zapisovat svojo mlado kri za državo in cesarja na- svote zavarovani mesto laških figovcev, V Preserji so dne 26 aprila zvecer pogorela štiri V požaru je tudi storila konec stara ženica Lenka Kako ogenj se ne ve. Pogorelei so za le neznatne niso za nič in ki raje begajo čez Nova telegrafska postaja se napravi pri poštneni mejo 9 Toda vedli so se dostojno! Goriškim iredentovcem je uradu v Raki v krškem okraju neveda tak nastop Slovencev že silovita provokacija ! Ko so šli mimo hiše župana Venutija, zaČele so padati na nje doli iz županovih oken palice, stoički in druge trde reči. Nastal Mejnarodna vojska na Kreti. 0 življenji vojakov evropskih velevlastij na Kreti piše „Armeeblatt" : Medsobni bil lahko velikanski škadal, da ni bilo županov in starišev odnošaji vojakov raznih evropskih * držav so kolikor se more mej mladeniči. Ali bi ne bili povsod drugod reagovali na tako misliti izvrstni. Glavni predmet razgovoru in raz pra vijanju no- poČetje županovega sina ki se je nasrkal take „avite kol- vodošlim je vedenje, kretanje, trdno3t in občudovanja vredna Italiji?! Redarstvo je delo hladnokrvnost turških vojakov. Ti voiaki se jako slabo oble- ture" po zavodih in Šolah v v županovega siaa pod ključ. Župan Venuti, Pajer, Verzegnassi čeni in veliko jih je, ki nimajo obuvala; že par mesecev niso in drugi so napenjali vse moči, da bi nadepolnega sinka os- dobili plače, a vendar so dobre volje, da imajo le svojo z^lo vobodili, in to se jim je posrećilo. — Slovenca, učitelj G. in frugalno hrano Nekateri izmed njih stoje po 10 ur na straži, osmošolec Ž. sta bila 9 dnij v preiskovalnem záporu, mladenič a ne godrnjajo, naši jih obcudujejo strme. Plača v različnih dva- vojskah je tudi važen predmet razpravam med vojaki. V prvi Cijan iz St. Andreža celo 25 dnij ; ta je bil ves čas treba priznati izborno obskrbo Angl^žev v vsakem krat zaslišan. Venuti jev sin pa, ki je uprizorili nečuven skandal, vrsti je je bil še isti dan zaslišan po preiskovalnem sodniku France- pogledu, posebno v zđravstvenem. Vsaka stotnija ima po 2 schinisu (in sicer pri c. kr. glavarstvu in ne v záporu ! !) in zdiavnika in 4 postreščke. V tem, ko se morajo vojaki vseh potem izpuščen ! Zdaj pa vprašamo : Zakaj taka dvojna mera? drugih držav hraniti iz zalog na vojnih ladijah, dobivajo an« Kako naj upliva ljudstvo tako ravnenje ? ! Gorici ne gleški vojaki hrano svežo s kupčijskih ladij. Najboljšo plačo veljajo več avstrijski zakoni, marveč gospodje na glavarstvu imajo angleški in pa nemški vojaki, najmanjšo pa francoski in delajo tako, kakor slučajno skoči jednemu ali drugemu ali italijanski. Kljubu vsemu temu razločku pa se ne zividajo tretjemu v glavo. — 22. t. m. sta bila povabljena dva mla- vojaki drug druzega, še manj pa si žele zameniti svojo nar^d- denica iz Renč na glavarstvo vsled ovadbe nekega Renčana v nodnost, da bi morda zaradi tega dosegli — boljšo plačo. fantovski zadevi. Komisar Prinzig ju je dal odgnati po zasli- šanju kar v zapor. Ko je viděla to mati jednega mladeničev, v Spodnji Motičini na Hrvatskem spravil je z velikim trudom padla skoro v omedlevico. Od kdaj pa ima komisar Prinzig svoto 265 gld. skupaj da se izplaea hišico katero je kupil, tako pravico? Po avstriskih zakonih je nima! No, gospod P. Poprodal je tudi vso živino, da je k denarju přišel. Teh se bo že zagovarjal radi takih svojih činov, ki drzovito kršijo zbranih 265 gli. v bankovcih je zavil in shranil v pečno cev. 265 goldinarjev zgorelo. Poljski čuvaj Joco Boca 321 in 322. kar. zak. Nekega dne, sta bila slaboumna čuvajeva sina, deèka od 11 Slovensko planinsko društvo napravi v nedeljo do 13 let dne 2. maja izlet k sv. Joštu. Odhod z jntrajšnjim gorenjskim so zgoreli. sama doma Zakurila sta peč in bankovci so Mislimo si pač lahko kako more biti vsled tega vlakom Društvo poskrbelo za daritev sv. maše ob 10. uri. siromašnemu čuvaju. Na Brezjah bo od maja do 15. oktobra vsaki Amerikansko. Iz Texasa javljajo sledeii prav atne dan sv. rnaša ob 10 ob uri dop. Ob nedeljah je služba božja rikanski slučaj : Nedavno je bogata gospa Belmont izgubila v. 11 uri Večje praznike in vse zapovedane Marijine eden prst desne roke. Pala jej je na um srečna misel in raz- praznike je duhovno opravilo tudi ob 1/2 7 uri zjutraj. glasila je po časopisih, da hoče plačati 1000 dolarjev oni Za Barjane je mestni magistrat ljubljanski ednako ženski, si dala odrezati zdravi prst, ki naj * se njej drugim letom nakupil za kacih 300 gld. raznih poljskih semen pricvrstil. In dobila se je neka miss Dismore, ki ji je priprav- ter jih razdelil mej dotične revne kmetovalce. ljena za ponuđeno nagrado storiti to uslugo in • si dati prst Za vinorejo. C. kr. poljedelsko ministerstvo je za odrezati, samo če proti temu oblasti ničesar nimajo. kranjske kmetijske podružnice v vinorodnih krajih kupilo 25 Uzoren hišni gospodar. V Tournai-ju na Fran- peronospora-brizgalk, da jih bodo te nepremožnim vinograd- coskem je nedavno umrl kanonik Dubois. Ta 781etni starec je nikom posojevale. o gori Aloj imel v Maconu več hiš Ker so bila v kanonikovi hiši stano-. t. m. v Kranjski vanja prav po ceni, so stranke stanovale v njih po več let. Blenkuša. Imel je prestreljena prsa, poleg njega Ko so po smrti odprli kanonikovo oporoko, videli so, da je Mrtvenega so našli dne pa ležala puška. Nesrečnež se je najbrže sam ustřelil Llublj Pogreša se 241etna Marija, Virant iz Bresta pri vse svoje hiše zapustil gostacem. 24 dnij brez hrane preživel neki krošnjar v Ker je slaboumna, se domneva, da se kaka nesreča. pripetila Parizu. Naveličal se je živeti in se je zaprl v svojo sobico » « ter ni ničesar zavžival. Ko so ga ljudje po preteku 24 dnij našli, ga je bila samo kost in koža in popolnoma je one-mogel, toda zdravniki so 641etnega starca še ohranili življenju. Í Ljudožerec Nedavno pri Ostricah na Češkem bila v Blumbergu pri umorjena 131etna Ema Schmidt. Orožniki . . so přijeli nekega 2 6 letnega Antona Biúnerja, ki je bil sumljiv, Jubilejna knjiga v avstrijskem poljedelstvu in da je izvršil umor. In glej našli so, da je imel Bittner v svoji gozdarstvu. Pod pokrovitelstvom avstrijskega poljedelskega torbici jedno otroško uho in pa kost, na katerem se je še dr- ministra grofa Ledeburja se je sešel odbor, ki hoče povodom žalo nekaj človesk^ga mesa V gozdu, kjer se je pa umor iz-501etnice vladanja presvitlega cesarja izdati zgodovino o av- vršil, našli so otroško roko in veliko ponev, pod katero je strijskem poljedeljstvu in gospodarstvu in to za dobo od leta ogenj izumrl Preiskava bode dognala, če je prijeti Bittner 1848 do 1898. leta strijski veliki industriji Jubilejna knjiga se izda tudi o av- res ljudožerec . Otročji samomorilec. V petek zvečer sta našla Požrtovalnost Grkov. Grki bivajoči v Egiptu, so dva redarja v pratru na Dunaju na tleh ležečega dečka br^z nabrali med seboj in poslaii v Atene ogromno svoto 100 000 zavesti. V bolnici, kamor sta ga přenesla, se je izkazalo, da funtov šterlingov (okrog l,2u0 OoO gld.) za vojne namene. se je 141etni deček, Aleksij Mlčoh. sin dunajské perice, hotel Razni grški bogatini ponujajo izdatne svote za notranje poso- usmrtiti s fosforjem. Ko se je mladi samomorski kandidat za- jilo Giške. Neki grški milijonar v Aleksandriji je podpisal milijona Spi Grki kaj radi nabirajo svoje bogatstvo v tu vedel, je povedal, da je hotel koncati, ker ga zmerjajo ljudje z — norcem Kot 13letni deček je postal \ajenec pri fabri- jini, toda nabrani denár trošijo v domovini in to največ za kantu glasovirje/. Ko ga je mojster enkrat pokaral, razburil javne namene. V Atenah so v posledniih 6 letih potrošili zu se je Mlčoh tako, da je ležal 3 dni v omedlevici. Poslej jo javne gradnje do 20 milijonov darovanega denarja Aténsko vseučilišče je dobilo iskal deček zaman nove službe Povsod čo ga odtirali kot za osnutje novih profesur: 100.000, norca in uboga mati njegova ga je takisto zmerjala z 250 000 in 600 000 drahém od treh različnih bogatašev. norcem To je Aleksija toli bolelo, da se je hotel zastrupiti Dumpas je zatem poklonil 80 000 drahém za zunanji okras s kloroforumom A resili so ga. Nato je zopet par tednov vseučiiiščne zgradbe. Grški narodni muzej je dobil od mecena stradal, iskal službe ter prenašal zmerjenja, da je norec. V Bernardakija 200 000 drahem, od Sturnarjeve pa 75 000 dr. petek zvečer pa si je kupil z zadnjim] 5 novci vina, nastrgal Rodbina Tosica je darovala potitehniški šoli 1 mMijon crahem, vanj užigaličnih glavić, izpil tekočino ter čakal smrti, katere milijonar Barvakis je upisal 1 in pol milijona za razširjenje sta ga jedva še resila redarja pomorske šole, Rixaris Ie daroval 1 milijon za teologiški zavod, Aretaios jeden milijon za kliniško šolo, Hadžikosta 1 milijon za sirotišče, Pangas 2 milijona za zgradbo skladišČ, Zafiri 250 000 drahem za javne ure, Zappas 2 in pol milijona za stalni) izložbo grških narodnih proizvodov. Pokojni dunajski grški milijonar Sina je ostavil 2 in pol milijona za zgradbo grške akademije, njegov brat je poklonil mestu Atene observatorij. Rodbina Rali je darovala 250 000 funtov šterlingov za zgradbo novega gledališča v Atenah. In tako bi mogli Grki, žive navajati še dolgo vrsto bogatih daril. Kjerkoli tam je grških niilijonarjev, a sleherni izmed njih se spominja piej ali pozneje svoje domovine in ji nakloni mili-jonarski dar. . Skladi soli v Bosni. Pri Slanacu okraj Krupa je deželna vlada preiskala zemljo in naletela na velike sklade soli. Z dobivanjem soli utegne deželna vlada ondi v kratkem pričati Že ime Slanac da sklepati da je ondi sol doma in še v prejšnih časih so naj brže dobivali ondi sol. Dete pod železniškim vlakom. Na neki češki železnici se bi bila nedavno lahko pripetila strašna nesreča. Strojevodja mešanega vlaka je opazil na progi sedeče dete. Vlaka ni mogel ustaviti, ker je bil v največjem teku in šlo je vseh 13 vagonov preko otroka Prestrašeno dete pa je "" V „ ' W œ \ ■ _ f » * ý S * I I — *■ J û mirno ležalo na j.rogi in ostalo k sreči popolnoma nepoškodovano. Pijanci v Ameriki. Parlamentu Zjedinjenih držav je dižava Novijork predložila načrt zakona, v katerem se za-hteva 100 000 funtov šterlingov za ustanovitev selske nasel- biue blizu Nevjorka, kamor naj se pošiljali navadui pijanci in druge nepristojne osobe. Te osobe naj ostale ondi pod posebnim nadzorstvom toliko časa, da bi se poboljšale Ne pijte surovega mléka! V novejšem času so opazili zdravniki, da se je jetika pojavila v marsikateri dru-iini le vsled tega, ker so dotičniki pili surovo mleko jetične krave. Ker se na kravah, bolehajo na plučah, s početka ne opaža bok zen. in ker marsikdo ne ve, da ima mleko od jetične krave takozvane tuberkulozne bacile v sebi. prena- šajo jetiko na vsakega, ki pije tako mleko, dobro je opozo- riti širše občinstvo, da nikakor ni priporočati, da se pije surovo mleko, ampak mleko naj se dobro prekuha pred uporabo. Ko je mleko zavrelo, se je že segrelo na 95 do 100° C. in ? tej vroČini poginejo tuberkulozni bacili. Zato je nevarno piti neiavreto mleko. Jedino pravi y II [ v v • ii» m % 1 (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- paratov A. Thierry-ja Pregradi nic- V svrho varnosti činstva vrednimi ponareja- nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Rogatec-Slatini Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih Najstareje, najpristneje. najoe-neje ljudsko domaće zdravilo, v ze- uteši prsne plućne bolesti lodečni porabno no- ža p rta tranje in zunanje. V znak pristnosti je saka steklenica ebroo kapico katero je vus- njena moja tvrd ka Adolf Thierry, lekarna „pri an gelju varhu". V*ak balzam _ ne nosi zgoraj stoječe ze- leno tiskane varstvene znamke. naj se odkloni Lot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varsiveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre© fMur> r .* . * «3 prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave in vse od zdravnikov přiznané dobre lastnosti domačega slada. ! ■i - rov; I Pť iK irniK s UMtf lUMtfiií fotíta Kdor noče nákupu goljufan oškodovan varnostno znamko pazi obliko strani naslikanega izvirnega zavoja z imenom )^CXÍhYGÍYlGY* Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni. Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki