n Največji iloreniki dnevnik n Iv Združenih državah | _ Veba za v«e leto . . . $6.00 8 Za pol leta.....$3.00 g NM i Zm New York celo leto - $7.00 TA inniMnctvo celo Ulo 17.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki largest Slovenian Daily in S H the United States. 1 O Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 20. — fcTEV. 20. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 24, 1923. — SREDA, 24. JANUARJA, 1923. VOLUME XXXI — LETNIK XXXI. MAJNARSKI KONTOM SKORO GOTOV Skupni komitej delodajalcev in premogarjev bo kmalu predložil seji osnutek novega kontrakta. — Delodajalci so ixgubili eno točko. — Pogodba bo podpisana šele potem, ko jo bo odbril zvezni justični department. Poroča John J. Leary, ml. - • New York, januarja.--John L. L<>wis. predsednik Vllih'il Mine Workers of Amerira, Phila lVima, zastopnik bituiiiiiio/iiiii ilelodajalfev v centralnein komixititivnem ]M>lju tor Mieliael (iallagluT, načelnik konference, koje lialo^a j,, uveljaviti novi mezdni k on trakt za linijske rove, so objavili i lil i ics. da. ho ]iodkoiiiitej. kojega naloga je sestaviti nov kontrakt. ki naj postane pinvomočen dne 1. aprila, najbrž že danes zaključil svoje delo. Komitej se ho sestal dai.es oh desetih zjutraj v hotelu Waldorf-Astoria in ee bo vse gladko poteklo in ee ho konferenca odobrila novo pogodbo, ho slednja podpisana v teku nadaljuih osein in štiridesetih ur. Kdini dvom glede dejanskega podpisanja pogodbe, — soglasno s člani skupnega komiteja, je treba pripisovati iz-j«vain nekaterih hojarfjivili delodajalcev, da bo imelo ]>tnm skrčenja cene glavnih i i vi j »Tisk* h potrebščin. je razviden iz dejstva.j da j'1 bila carina na import irano pšenico skrčena *m1 ll.frfpna 1 .M) /lato liro ali od $2.22 na *2S cen- London. Anglija. 23. januarja. Ker se nalezljive bolezni v tem mestu neprestano širijo, je dala vlada zapre* i vse šole. gledališča, kinematografe in plesišča. Par tisoč vojakov je-v karanteni. Zdravstvena oldest jc izdala obširne naredite. toda uspeha dose-daj še ni bilo zaznamovati. Iz Pariza poročajo, da bo Francija najbrž zapustila Sirijo ter se odpovedala mandatu nad to deželo. Pariz, KriMifijn. jaiiuarjii. V iialminiNtnu'ijvk«' svrhe j«* razdelila Prane i ja svoje prekim trske posesti v štiri s«« pa m t in- tlele. — namreč v domače province, pro-tektorate. kolumije in mandate. Prctcktorati in mandati uživajo v veliki meri samovlado, a z domaČimi provincami ]H»stopa kot s kotit mentalno Fraaieijo. Sirija, zadnja dežela. ki je prišla pod n«»tu*c» trikolnre. je mandat, kate-r»'tra dobila Frane.ija od Lige ti:ir«»dov. S'i rei t rdi ji. da je njih dežel-i ne«lvisna republika, ki ima zvezno ustavo, s katero se je pro-rli-ili obstoj šti-rih ločenih držav vodstvom zveznega predsednika v Damasku. Inozemske zad>*«e so bile začasno stavljene i kontrolo, Francije. Vse nasvete sprejema sirska vlada od i'raue takega visokega komisarja v Hejrutu. V dokaz enotnega duha. ki vlada v Siriji ,je dobila ena provinca ali j država, imenovana Libanon, kjer j je večina prebivalstva krščanske j vere, poseben avtonomen režim, i ki je tako liberalen, da je pro-! vinca skoro ]K>]>olnoma l;>čena od [ ostale države. j Celih tisoč let se je širil fran-! coski upliv po Siriji. V času Kri-| žarsJcih vojn so vladali francoski princi Antiohi. Tri pol isu in Ede-m. Pod Suljemanom Sijajnim so 'dobili francoski pnlaniki od Turkov posebne privilegije. Izza Kriinslee vojne je zmagala francoska kultura v boju z ita-ljanskimi in ameriškimi prlzade-, vanji. Potom štetja, ki se je vr-' šilo po prevzet ju mandata, se je , , ... , v ,. 1>lAn .. Občudovalci Maksa dognalo, da je v dezeh 1200 tran- . coskih vojnih zavodov. znanega modrijana, pisatelja m ;«. pričel z gibanjem za spfav > med t - i t? zionistienega voditelja, ki je vče- Lcta 1919 je prevzela Francija e , . ... , ,. , . - raj tukaj umrl, so izjavili danes, od Anglije na temelju neke taj- ... , da je bil tudi neke vrste prorolc. ne pogodbe vojaško okupacijo _ . . ... * . • ii-i i rekom svetovne vojne so tran- dezele. Leta 1920 je dobila od . .. ^ „ , .. ,. Icoske oblasti prijele Nonlaua. ker ! Turkov Oilieijo na temelju jmj- 1 ^ je bil Nomcc, pozneje je bil pa- NAPETO RAZMERJEJ RUHR-OKRAJU Francozi so umaknili svojo železno roko, ko je postalo jasno, da bo izbruhnila stavka. — Senator Borah zahteva akcijo Združenih držav. — Carinski uradniki ne pobirajo pristojbin. — Carini podvzženo blago sme prosto v deželo. Poroča William Margreve. Slika nam predstavlja ameriške ga opazovalca fia zadnji zavezniški konferenci. Itoland A. l»nydcna. On je «>stro napadel ver saillsko mir»)vno j>ifgodbo, r-cš. da j«* ona direkten vzrok in povzročiteljica sedanji'1 zni <•( 1 v Evropi. To svojo obdolžitev je izrekel baj«- v j»o]n<'m soglasju z vladnimi krogi v Washington u. ' MAKS NOROAU JE UMRL V PARIZU PEKING POSKUŠA UVELJAVITI MIR Nemško židovski modrijan, Severna vlada bo nastopila ki je umrl v Parizu, je j v soglasju z dr. Sunom, ki prorokoval, da bo imela1 je zopet zavladal na jugu. Francija malo od svoje Južne province so proti zmage v svetovni vojni. temu. Pariz, Francija, 23, januarja. ! Peking", Kitajska. 2:J. januarja. Xordau-a. j Ministrski predsednik Čanjj Tsemr Essen, Xeiii c'ast» — je izjavil rtdjrskepa prebivalstva kot pn senator Borah danes popoldne v so bdi bajoneti vojakov. nekem ugotovilu, ki se peča s — Industrijalci, delodajalci, ban ; francosko olfupacijo Ruhr okra-kirji. dr/.avni premolar j i. bančni ter versailLsko mirovno pogodil rad nik i in delavski sveti so tiv- uveljavili neke vrste rulisko via- — Prva dolžnost vsakega naro-flo, katero imenujejo "nemški da je zavarovati svojo življenje, j obrambni sistem". Njega cilj je kadar jc napaden, in njegova naj | nadaljevati s pasivnim odporom večja slava v zmagi obstaja v tem J tor nasprotovati vsem francos- da je pravičen napram svojemu kim gibanjem, vojaškim in oko- padlemu sovražniku, — je nada-nonuškim. Ijeval Borab. Maloštevilni inženirji ter kon- — To pravilo razlikuje divjaš-trolni uradniki, ki so skušali u-, ki narod od civiliziranega, ravnati zadeve v prviii dneh oku- _ Premirje je bilo sklenjen j pacije. so morili i priznati, da so ua teme]ju ameriškili principov, bili vsi njih napori brezuspešni. katerc je pr0gla.sLi predsetluik 8 tem je prišel konec prve faze Wils<>n. Na temelju lrh princi-francoske okupacije, kajti nem- ^ jc tuUi Xemčija odložila svo-ški izvedenci niso hoteli pomaga-rjc orožj0. N;uši vojaki so omogo-ti Francozom pri ustvaritvi agen-; ČUi pt>raz m raz0roženje Ncmči-cije za razdelitev premoga. Ta DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IK ZASEDENEM OZEMLJU m potom Bik banke trni« Je jo mmsIJIto, hitro In po ftoil m M* m JifoliTlJi: BeqMBlje ee ndnje poftte la lsplataje **Kr. poital eekovnl are« ta "Jadranska banka" t L j aN Jani, Zagralm. B«o«rado. Kranja, Celja. Mariboru. Dubrovnika. 8pU£a. Sarajem ali dracod. kjer Je pa« aa bi tre toteCilo najegodaeje. $ 1.10 $ 2.00 | 4,80 $ 940 $18.00 $46.00 BaapaflUje ee Opatiji ta 100 Din. 200 Din. 600 Din. 1000 Din. 2000 Din. 5000 Din. (K 400) (K 800) (K 2,000) (K 4,000) (K 8,000) (K 20,000) 50 Ur 100 lir 300 lir 500 lir $ 2 95 $ 5.60 $15.90 $26.00 1000 lir ........$51.00 ▼i tftaerjeai ta Uran sedaj nt le tap raaftoga nam nt aogoj« podati aat Mfi dne. ko VRAniAXmniTKBiHI t?o imel veliki svetovni lx>j žalostne j>osle{lice. Njemu pripisujejo naslednje u-gotovilo: — Premagani bodo nosili v svojih srcih neznosno ogorčenje in tudi zmagovalci bodo kmalu nav dani z globokim razočaranjem in jezo, ko bodo spoznali, da niso imeli vsi njih napori, vsa njili trpljenja in vsti njih triumfi nobenega vidnega učinka in da jim ne bo mogoče lažje skrbeli za svoj ter obstoj družin. Ravno nasprotno. Iiorba za obstnm-k bo mučnejša. težja in mrkejša. Dr. Xordau je bil eden glavnih učencev dr. Ilerzla, ustanovitelja političnega zionizma in večje število let je bil' dejanski voditelj tega gibanja. Svojo mladost je preživel kot zdravnik v Rudimpe Šti, kjer se je i": lil. a leta ]!SSt> sc je jireselil v Pariz, kjer se je posvetil literaturi, umetnosti in socijalnim vprašanjem. Njegovi* delovanje za stvar zionizma se je pričelo let;t a njegovo de- jansko sodelovanje je prenehab* po svetovni vojni, koKlabšalo ter se ni več strinjal s politiko zionistirn h voditeljev. ])r. Xordau je dosegel starost štiri in sedemdesetih let. političnimi fakcijami seve» ne in južne Kitajske. Objavil je. r.a je v trajnem stiku z dr. Sun -Tat Se- i agencija naj bi sledila premogovnemu sindikatu Emila K-irdorfa. ki je pobegnil v Hamburg. je. -— Sedaj pa vidimo, kako je nemški narod izročen najbolj u- nom. »južnim voditeljem in d.i j-! USpehe S rekvizicij, are- slednjemu zagotovil, da bo upi števal vsak konkretni predlog. _ . . . , Iničevaini politiki in metodi mili- Vojaski režim je skusal doseči! # • _ , - • * tarizma. samovoljne sile. m mi se tacij ter uporabe sile. Tudi ta po- RUSI NE KONCENTRIRAJO SVOJIH ČET. Washington, 1). ('.. 2:i. jan. — Državni department je dobil iz Iii-ge brzojavko, da Rusi ne koncentrirajo svojih čet ob poljski meji. Vse tozadevne vesti so zaenkrat še pfif^f^"* kojega nanu-u bi bil Uveljavlje-nje miru. . Vspričo poraza, katerega je doživel general t'en O: i ing Ning. katerega so p«»bile zmagovite sile dr. Suna. ki je prevzel kontrolo nad Kantonom tekom preteklega tedna, je kitajski kabinet pripravljen priznati odstavljenega pred sednika južne kitajske republik: kot glavni faktor, katerega je t:eba vzeli \*i>oštev v položaju, ki se je razvil v zadnjem času. Ministrski pr«'dse.kuša baje pregovoriti flr. S.ma. da naj opusti svoj namen, da na-ustanovi južno kh^jsk«* republiko. Kadikabd na strani Silna. ki se radi nazivljajo "ustavnim protekcijonistom". pa zahtevajo od svojega vodjtelja, naj ne prizna vlade v Pekingu, ker je baj«, "nepostavna in protiustavna". Zahtevajo, naj prevaine T>r. Stm kontrolo nad Kantonom t»*r skliče parlament, ki je zboroval let a IDI 9. Politični krogi so precej vznemirjeni v.sled zmag« pristašev dr. Suna pri Kantonu ter nato sledečih razvojev. Jc i bodo prejkone-strmoglavili program ministrskega predsednika Canga ki se zavzenni za združenje cele Kitajske. STRELJALI SO NA AMERIŠKEGA ČASTNIKA. Bruselj, Belgija, 23. januarja. V nekem jHiročilu na Libre Bel-gique se gla-si. da je bilo oddanih več strelov na nekega amejriskega liezonskega častnika, pridcljenega glavnemu stanu v Aix la Cha-pelle. skus se je popolnoma izjalovil in jc bil danes zaključen. Tretja faza bo mogoče dolga ali kratka ixi bo njen namen ločiti industrijalce od delavcev, česnr ni mogla doseči vojaška faza okupacije. Vsled tega so izginili navidez bajoneti, čeprav so še vedno tam in jili je vsak dan več. Najmanj-ši dogodek jih spravi laliko zopet na ulice. Ruhrski bankirji so prepričani, da sc bo začela tretja faza z usta-novljenjcm carinske meje krog Rubra ter že zasedene Porenskc. Po njih mnenju ImmJo skušali nato Francozi uvesti pomenski frank kot novo denarno vrednost. Če ne bodo hotele podružnice velikih nemških bank. ki kontrolirajo trgovino ^v Ruhr okraju, sprejeti tega novega denarja, l>o-do po mnenju bankirjev izgnane iz okraja in na njih mesto bodo stopile francoske in belgijske banke. Skoro gotovo je. da ne bodo sprejeli nemški bankirji po-renskega franka. Francozi opozarjajo na dej-stvo. da so bile banke zaprte in marke zaplenjene, kar bi predstavljalo prvi korak, če bi Fran cozi nameravali tako izpreraembo valute. Nemški carinski uradniki na lilijah Belgije, Luksernburga in ilolandske ne pobirajo več im-portnih pristojbin. . Carini podvrženo blago sme prosto v dežele nismo mogli ojunačiti niti toliko, da bi vložili svoj protest. Gotovo ne moremo molčati spričo sedanjih okolščin. NEMŠKO PIVO TEKMUJE JAPONSKIM. Kobe, Japonska, 23. januarja. Po prek in jenjti, ki je trajalo več let, so pričeli zopet importirati na Ja]K>nsko monakavsko pivo, ki uspešuo tekmuje s proizvodi domačih pivo varen, ker ga prodajajo za približno isto ceno. Japonci so sc naučili piti pivo pred nekako dva in dvajsetimi leti. ko so ga pričeli uvažati Nemci. Kmalu so .se pričele tudi ameriški- pivovarne zanimati za novi trg. V zadnjih par letih pa so japonske pivovarne, proste vsakega nadležnega tekmovanju, zvišale cene svojih proizvodov in to so smatrali Nemci za ugodno priliko, da zopet zavoju jejo japonski trg v tem l»ogledu. PREMOGARJI PRED POROTO RADI PIKETIRANJA. Edmonton, Alta., 23. jaunarja. Sto in pet in trideset stavkujočih premogarjev, ki so bili aretirani tukaj dne 4. januarja radi pike-t i ran j a in katere so pridržali v zaporih pod obdolžbo, da so člani nedovoljenega zborovanja, jo z izjemo belgijskega in franco«-1 prišlo danes pred sodnika Si-kega blaga, katero se je označilo! nionsa. * i kot luksurioznost, ki sploh ne j sme v deželo. To je neke vrste] protest proti aretaciji porenskihj uradnikov I prihodnjo sredo. Domneva s«^, da Washington, D. C. 22. januar- bodo zahtevali premogaTji porot., ja. — Pojavil se je položaj, v ka-1 no obravnavo. Oproščeni so bili proti jamšči-ni do obravnave, ki se bo pričela GTjAS NARODA, 24. JAN. 1923 "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) UWfM* »r« t> Publishing (A Corporation) MIAN K SAKSSJt. LOUIS SENEDIK. Ti of Suatnaaa of tU« Corporation and Addr Cartltn« atraat, Iitom|Ii of Mmtattan, MM «r Abov* omwii Now York City. N. V. ee 12 izmečkov svojih črev ali mehurja. Prenašalec razširja bolezen, ako se z onesnaženimi rokami dotakne vaše hrane. Ta nevarnost pa se odstrani s tem, ako si prenašalec desinficira roke, j predno se dotakne živeža. Imamo še drugo sredstvo za obvarovanje proti tem boleznim, nacnree ! cepljenje (vaccination). Ceplje- na oblast ne le da upravlja kva-rantinske postaje proti koleri, kugi, tifusu, kozami, rmeni mrzlici in grloboko boleznijo v vseh naših pristaniščih, marveč da pre •rledujejo priseljence tudi na od-hodnih pristaniščih, predno se vkrcajo za Združene države. Vsaka ladja, predno odpluje iz kakega inozetmskega pristanišča -O LAS NAROD (Voico of tU« PoepM) : nje proti lesarju obvaruje pred j v Združene države, si mora za- Peter Zgaga MM Hrt« wl|( M«t sa Anwriko Za N«w York za cala lata ...... 97j00! 1« Can •do .................. M-00 za pol lata ...... a • • (I'M ta l*ta ....................... S40 Za Inezamctvo tm cala Nli 17*19 Z« tetrt imtm za P«l lata ----- Subscription Yearly M 00 Atfvortioomont o« Aaroomofit. _____ **Ol*o Naroda* izhaja viafcl dan izvzemii ncdolj in liha podplaa In oa»bnoatl *o no priobfujfjo. Denar naj aa blaforoU po-Mljatt po llonay Ord*r. Pri aprcmembi kraja naročnikov. uroalmo. da M Mu tudi prcja&J« t>lv«j;iJ** nazna.nl. da hitreje najdemo noolovnlka. "G I. A S NARODA** Cortlantft Btroot. Borough of Manhattan. Now Varfc. N. THepnono: Cortlondt 287® €ritAoesfrJVOK' STROSKJ SVETOVNE VOJNE boleznijo. To cepljenje se priporoča zlasti onfm. ki potujejo. Doma pa se obvarujete s tem. da zahtevate od onih. ki ravnajo z vašo hrano, tla si razkužijo svoje roke. Najbolj * nespametni strah izmed vseh je oni pred probavo bo-le.znijo. Ta bolezen se«ra nazaj v svetopisemske čase. ko so ljudje bežali pred pobavei ali jih oka-menjali. Gobava bolezen je manj nalezljiva kot tuberkuloza, ali njen starodavni sloves upliva, da se nje še bolj bojimo. Že manj razloga je za strah "De mortuis nil nisi bene", j pravi stari latinski pregovor. Poi naše bi se reklo: Če ne moreš o i mrtvih drugega govoriti kot do- j bro .rajši molči. Pred kratkim je umri. v Pitts- j 3u00fil0tt attska Ustanovljena 1. 1898 Kalni. 3lrimnta Inkorponrana 1.1901 I GLAVNI URAD v ELY. MINN. pred temi boleznimi, ako se za vedamo. da federalna zdravstve- prenašalci kolere.. potov rti zdravstveno spričevalo j burghu duhovnik Sojar. od ameriškega konzula. Isto pa se izdaje le, ako jp ladja zadostila kvarantinskim določbam Združenih držav. Zdravniki federalnega zdravstvenega urada so nastanjeni v glavnih inozems kili pristaniščih, in njihova dolžnost je. da pazijo na to, da priseljenci razknževani in njihova prtljaga razkužena. Oni zahtevajo tudi uničenje podgan potom fumiga-cije in pregled izmečkov priseljencev, prihajajočih iz pokrajin, kjer se kolera razpasuje. da se Cikaški župnik se zaveda pomena navedenega reka. Rad bi se ' znesel nad pokojnikom, toda to' bi ne bilo dostojno in gentleman-sko. jZato ga hinavska hvali. Če bi napisal dot ično hvalo pred par meseci, bi Sojar hinavcu pljunil v obraz. To bi brez dvoma storil, ker vsakdo ve, da je bil gentleman. Žal. da se mrtvi ne morejo braniti in protestirati. Sojar je postal žrtev "bratske ljubezni"'. Bil je pomilovanja vredna zrna tak način odkrijejo morebitni tev napač.no tolmačenega Kristu- Skoro !i«-itH>g«N*t? j*' ugotoviti v številkah, koliko jo stulu in k«»lik*» l»i stala človeštvo velika svetovna vojna. Iz \Va{shiii^toiii#i>inhaja sedaj poročilo, da so zna-j šiili »troški velikega divjanja zaveznike sto in štirideseti tisoč milijonov dolarji*v. To znaša skupaj več k«»t 2'J^i tisoč milijonov dolarjev, ki predstavljajo velikansko denarno svoto,velikanske eko lioittske vrvJske delavpe: z redom sv. Save III. raizr. dr. fjazarja Po-Kljllb t en 111 pa predstvljajo te številke migljaj ^lede j povita, z redom sv. Save rv. razr. obsega velikanske katastrofe, ki je zadela čoveštvo in ka-1 pa .Tanka Ljuštuio. Dušana Bogu-tere še davno ne moremo smatrati za končano. jnovua m Branka Palčiča. . I 0 Številke so le medel in slab izraz trpljenj, ki so prišla, prihrumela nad nanode sveta. • V te števike niso vključene izeube človeških življenj,! , . > . r.__ ti i •• u . . .*' . ^ % j Dne 24. dec. (11. po starem ) se dijak treorg-ij Jakovskij. Motiv ki znašajo milijone lil milijone. j ^ v^a v Sofiji Pečana proslava, samomora ni znan. Nadalje tudi ui vključeno uničenje organizacijskih j 651etnice bolgarskega !far. gleda-prizadevauj, ki so se pojavila v teku desetletij ter pred-|lišea in bolgarske vstaje. Na pro-' Tolstega sorodniki v Jugoslaviji. Stavljala za človeštvo veliko korist. slavo je bilo pozvano tudi Narod-1 Ker ruska kolona j a i »praznuje Vključena tudi lii žalost očetov ill mater, ki so lilo- ! n° grl«la.l»iee v Beogradu, ki je i Carigrad, sta se zatekla v Jugo-rale stati na strani ter gledati morijo svojih sinov. |<*Hx*^o posebno deput^jo. j avijo dva potomca slabega ru-Vključeli tudi ni glad otrok ter beda odraslih. j Produkcija sladkorja ^^<>iajeviča rI udi ni vključena izguba dobrih odnosa je v med na- Beograda se poroča - da za ustaviti. Škode je napravil požar za več miljonov dinarjev. Samomor roškega dijaka. V Beogradu so našli na ulici truplo mladega Rusa, ki se je u-strelil z revolverjem. V žepu je imel listek z napisom: "Za mojo smrt nikogar ne krivim.*' Dognalo se je. da je samomorilee ruski sovega reka: Ljubite se med seboj! # * • Vsako leto enkrat pride Rueke-1'elter v svoj rojstni kraj in deli bele nove dajme med vaške o-troke. Ob tej priliki objavi časopisje dolge članke, v katerih livali nje govo velikodušnost. Nekaj podobnega se je zgodi lo države Pennsvlvanije, Pinehot. da ima preveč plače. In je šel in Glavni odborniki. PMdaadnlk- RUDOLP PF.RDAX. »3S E. l&atb Bt. deralud. O Podpredsednik. LOUIS BALA XT. Box 10« Pearl At«.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn. MliptaCulfe aartaln: JOHN MOVEBN, DuluUu Mlnn. 4ii — ista A.T«. Vrhovni zdravnik • Dr. JO«. QRAHKK. US ■ Oblo Straat. N. a.. Ftttabarafe. F«. Nadzorni odbor: ANTON KBASNIK. Room SO« BakowoU Bid«., oor. Dlamoad and Qraat Stre« ta, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. IS Street. Ct}lca«o. nL FBANK 6KRA6EC, 4821 Waahln*ton StAat. Danvar. Colo. Porotni odbor. LEONARD BLAb!>DNIK. Box 410. Ely. Mina. OKEGOR J. PO RENTA. Black Diamond. Waab. FRANK ZORICH. «17 fit. Clair Ave.. Cleveland. O. Zdruiovalni odbor. YALBNTIN PIRC. 780 London Rd., N. E., Cleveland. O. PAUUXE ERMEXC, 638 — 3rd Street. La. Salle. 111. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue. Pneblo, Cola ANTON CELARC, 638 Market Street. Waukefan. HL Jednotlno aradno lUtiUo: "Olaa Naroda''. Tm etvarl tlk^JoCe ae uradnih sadev kakor tudi denarna poilljatv« naj mm poHUajo na gUvotia tajnika. Vae pritožb« naj ee polllja na predsednika. porotnega odbora. Proftnje is sprejem novih Članov ln bo In lika aplCavala naj ae poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katollika Jednota ae prlporoCa vaem Jugoslovanom za obUen pristop. Kdor 'eli postati Clan ta organizacije, naj ae izla.pl tajnika blllnjega druitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev ae pa obrnite aa gL tiijnik«. Novo druitvo se lahko vatanotl a I člani ali Članicami iz Slovenije. Tolstega, grofa Peter rn Ciril Tolstoj, ki se nameravata zača-sno radi dolgotrajnega deževja je pe-' nastaniti v Sarajevu* v Rosni, j mu .slaba in bo mesto pričakova- Dar kralja Aleksandra. »jreira vira deset tisočakov. rodi, ki si stoj t* daues naspniti sovražno in liezaupno, v večji meri kot popi^j. Mera sovraštva ie narasla, in husjkarenje in natol-ivagonov dala le :«xk) va-eevanje j<* V nalepšem ^retn. i sladkorja. Kralj -se je mi dan s>roje j v trenutkih največjega razbtir- Militarizeill je mogočnejši ter kaže slabše Strani ko \ ....... _ .... *lave odločil, pofclotniti siromašne-j jenja in zadrepe človek prmavadi Izpremembe v državni službi. ' gim pg. Zi>rk<> l'relovec. župan dr. Imenovana sta: revizijski zem- Kai-ba, nadp.«tar Ravnik ur in sedaj, ko je izjavil governor jjemerec Feliks Justin za zemlje- predseibiik "Lire Binter. merskega inšpektorja v 6. činov- Vsem se je iskreno zahvalil seda-nem razredu, ravnatelj bolnice v "J' prod^daik društva, naročil, naj mu plačo pristrižejo i Sai-ajevu v pok. dr. RLsto Jeremič ' za osem tisoč dolarjev na loto. pa za honorarnega ravnatelja dr- Smrtna *u>sa. ''To je slučaj izvanredno veli-; ža\Tiih dobrodelnih zavodov v ^ Ljubljani je umrl Fran Ver-, ke velikcKlušnosfti' \ pravi neki I Ljubljani. i l*ič. profesor na I. državni guiuia- ! newyorski list. Višje deželno sodišče v Ljublja- ^.iji, v starosti 42 let. j Jaz bi rekel, da je storil to za- ni Je imenovalo zii pisarniška oh- y ljubljanski bolnici j«- umrl p-> strantejra. ker s«- mu je izplačalo, ^iala- P1^ deželnem smllšču v Ljub- kratki bolezni Ivan Jerman, po-Ameriški kapitalist je namreč I ^^ Ivana Hudnarja in Josipa l etnik in gostilničar v Radom-tako ustvarjen, da se vsak hip ve- i Tunka' za kanofeta P1"1 TJŠJein ! Ž ^^ radomeljski ikodušno odpove 8 tisočakom, če i žobieili v Ljl,lhljaiU 'J^i^.koL in ves napredni radomeljski , . i Ziherla. pri dtsž. .sixtiseu v Ljub- ^ < .kolitški živel j najbolj dela v ne- 'e m ie 'prepričan. v koruze. Te dni je izročil in njene posledice okužile elo-|llosti 12 miljonov dinarjev. ministru za .sociabio politiko 000 i«kr. sodišču v Crnondju Nikolaja Iztrgala v najlepši dobi nn^kih Furlana, pri okr. sodišču v Metli-j let. Pa tudi ljubljanski izletniki ki Franca lilaigotiuška, pri okr.:-bogre?«iii v daleč naokoli središču a- Konjicah Josipa Feren- znani Jei-manovi gostilni v R:i- kdaj l^oprej in sv«»t je postal manj varno mesto za demokracijo kot pa je bil pred desetimi leti. Knt kupi so vojna veštvo in svet je danes bolan prav do mozga. ) mu prebivalstvu ondh krajev, kjer} ne ve,.kako bi se obrnil 111 kaj bi j ,.a> .pri 0kr< sodišču v Žužemberku} dr. A. J. McLaughlin, zdrav- kuga pojavila v atlantskih pri-; f1 V ^ ^ ' štabna polkovnika Pet ar Kosi č in nik federalnega zdravstvenega u- stanisčiL. je treba nam le. J^ vebkega denarnega zavoda. , Dušan Shn^ič ter genoralštabni rada v svojem radio poročilu na ogibamo' podganam in bolham, ^^ industrij. t ^^^^Z^Ž casopi.se — proti nezmiselnem m kujre ne bo. Kjer ni podgan, 1/1 - * i „ . . ... . . ...... . , J j cev- i leto, da proučijo ustroj trancoske strahu preti velikimi nalezljivimi tam ni kuge, ; v Subotiai se je ™U sestanek j armade po vojni. boleznimi, kot so koze. bubon.ska Rmena mrzlica je svoj čas bila j vojvodinskih industrij^ev. Sestan- kuga. tifus, azijatska kolera, groza naših južnih držav in je ; ku je prisostvoval tudi tajnik tr- rmena mrzlica in gobava bolezen, paralizirala trgovino in industri- j govinske zbornice v Osijeku. Raz- ___ V starih časih, predno so spo- jo. dokler je nastopila zima. ki je | pravljalo je na zborovanju v ^oiwiiik lilerove skujpine/če vztra-znali vzroke nalezljivih bolezni, ustavljala bolezen. Panika je bila gla^-nem o težkočah pri uvozu su- ja njegova skupina na posojilu, so naši predniki pripisovali te taka. da so male občine postav- ' ravin zaradi omejitve uvoza, kar Izjavil se je pritrdilno. Tako dobi kuge delovanju hudobnih duhov ' Ijale oboroženo kvarantino o kol o 1 ]>i dovesti do ustavitve ali \ Jugoslavija »e 75 miljonov zlatih ali hudiča. Nekateri so jrh sma- f sebe in se s tem popolnoma od-! °m«jitve n<4caterih obratov. I dolarje^-, ki se iporalbijo edhio v Ameriško posojilo Jugoslaviji. Te dni se je moral izjaviti za- trali kot i/ravično kazen božjo za sekale od ostalega sveta. Danda-grehe sveta, in t.v verovanje v nes znamo, da je poseben komar, nadnaravne vzroke je prišlo dol ki razširja rmeno mrzlico, in daj skozi srednji vek do samih naših ni mogoče, da kdo oboli na rme- i časov. mrzlici, ako ni bil vpieen od i Ni treba, da se čudimo, da so tejra komarja. Kjer ni komarjev, j epidemije v starem in srednjem tam ni rmene mzlice. veku povzročale tako grozo, kaj- Tupatam vidimo v časopisih ti nič ni bilo znano, kako iste I ustrahujoče vesti o nevarnosti ti-nastanejo m kako se razpasnje- fusa. Od časa do časa imamo slu-1 jo. Saj celo prav do naših časov čaje tifusa v brinih naših vele-! je a*' par slučajev kuge. kolere, mest. Tuparam zasačijo slučaj ti-rmene mrzlice, koz ali tifusa, ki fusa na kvarantinski pontaji ali! so se ]K>javili v kakem našem me-j med priseljenci na Ellis Isiandu. «tu. povzročalo malone paniko in Ali čemu ustrašiti se? Ako po-paraliairalo trgovino. Sedaj zna- mislite, da se tifus prenaša od o-mo, kako se te bolezni razširjajo sebe do osebe potom človeške uši.; in kako jih je mogoče preprečiti.; se boste zagotovili, da se snažni in ni več nikakega upravičenega ljudje nimajo ničesar bati od ti-' razloga za strah, ako se sHhčajno fusa. kak slučaj teh nalezljivih bolezni, Kjer ni uši, tam ni tifusa. pojavL I Aaijatske kolere. ravnotako f Oseba, ki se hoče izogniti ko- kakor legarja (typhoid fever) se; z&m, brtdki radi atrahu pred j nalezemo. ako stavimo v usta vo-: femrt jo ali skazetijem lica, ne po-1 do. mleko ali jed. okuženo po iz- j trobaje za svoje pomrrjetije nič j mečkih kake osebe, ki trpi na tej ! drugega kot cepljenje koz. Kdor. bolezni. Ako vaš zdravstveni 11-! rekel, da bi bilo prav. Tako naprimer služi pri dobri ameriški družini m 1 dHa Slovenka, ki rada dela in se tudi fantov ne brani. Njeni gospodinji so pa fantje trn v peti. Zadnjič je dobila enega pri nji. Vsa ogorčena jo je začela vpra- Lavrl,"a 12 Ranice k dež. sodišču sevati: Kdo je ta človek.' Kaj de- ^ LjuMjani, Antona Ukmaija iz la tuka"' Žužemberka k okr. sodišču v No. ^ J". . j _ , ! vem mestu in Josipa Medveda iz ca Je blla pris0tn^a j DaLnj e Lendave k okr. sodišču v ter odvrnila: Ribnici. — O. to je moj brat. j tnžeiljer primož Simončič. stro- — Kako, tvoj brat? Saj ti ni j pra!ktikant oddelka za k me- je oe*«pljen, se mu ni treba ni? bati pred kozami. Bubon&ka kuga — takozvana Žrna ^ttnr^ — - je bolezen podgan n ae pr.-nasa na človeka potom bolh. ki so zapustile podgano, potem ko je crknila radi te bolezni ; tt bolhe vgrizejo človeka ali vsako vročekrvno žival. Imeli pttp i« kuga ob Pacifik« in tmtki- ^__ rad z vašim sodelovanjem prisili občino, da preskrbi čisto vodo in t pasteuriairano mleko, treba se vam bati le prenašale« bolezni, ki utegne okužiti vašo hrano. Prenašalec legarja aH kolere je zdrava oseba, katere se ta bolezen ni prijela, dasi nosi bolezenske kliee v sebi. On utegne razširjati na drage te bolezenske kli- ; železniške s vrhe. Ker pa se more Tovarna sulfida pogorela. pričeti z gradnjo Šele spomladi, Iz Splita v Dalmaciji poročajo. zato ni Jugoslavija sedaj sprejela da je v t a mošnji okolici pogorela i denarja, ker bi do spomladi mo-tovarna sulfida v T>ugomratu. Po- rala plačati visoke obresti, kar bi žar je uničil glavno skladišču o- bilo samoumevno odveč, rodja ter zalog*) karbida 111 cina- nida. Delo v tovarni se je moralo Dva ženi je hotel imeti •kmet Vlada Radičič iz Novega isa- f t da v Bački. iz Rusije je pripeljal , s .seboj ženo Rusbijo in živel ž iJjo srečno tri mesece. Tedaj pa se je tako zaljubil v neko Katrico, da je dejal, da brez nje ne more živeti. »Prognal je žeiy> in vzel Katrico k sebi. Tako so se pi-i-čeli »rečni medeni tedni. Toda žalibože si> bili ti tedni silno kratki, ker je žena prijavila to stvar srtdniji. Sodišče je naito -dalo Radičiču mesto dveh žen dva meseca zapora, brlika Ka-j triea pa je dobila mesto moža — • mesec dni zapora. T11 tako je bilo " Ka ljubljen ost i konec. IMEJTE KANO MAGNOLIA IN STAR MLEKO VEDNO V VAŠI SHRAMBI ZA LED ZA TAKOJŠNJO UPORABO. HRANITE LABELNE ZA DRAGOCENA DARILA. PlSlTE NA KATBRIKOU NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ' ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DAlftL. "Iiplača at hraniti labelns". i j Sima Markovič obsojen. 1 Iz Beograda poročajo, da je bil ■ bivvi konwmistiični poslanec Sima ! MaikoA-ič obeojen na 2 leti ječe. nič podoben. — O, saj mi je podoben, pa se je dal pred kratkim razirat. Ameriški jus/tični department bo enkrat silno razočaran. To se bo zgodilo tedaj, ko bo 7, vso silo nastopil proti ljudem, ki so delali v vojni graft, pa bo v svoje veliko presenečenje spoznal, da so vvi od starosti pomrli. * * • Iz nekega romana : Tekom prvih dveh mesecev iri imel mladi mož nobenega- pojma, kaj je, v tem času se je pa njegova žena naučila kuhati. # * * Francozi hočejo, da bi Italija posredovala v franeosko-nemškem sporu. Mussolini je pa včeraj svečano izjavil, da njegov čas še ni prišel. Xe, Mussolini je v čas še ni prišel. V tistem hipu. ko bo prišel, pa Mussolini ja ne bo več. { Ferda Paradiža, pri okr. sodišču; prijaznega, gostilničarja, v Vel. LaA*-ah Matijo A. Zorjana.; y I^jubljani je umrla Kat:. n;i pri <»kr. sodišču v Dolnji Lendavi j Gr«»s«lj, r«>j» !»a Vilfan, vproga Evgena Moda. — Isto sodišče je j višjega poštnega kontrolorja v p<<-preme.-rtilo: vls. oficiala Ivana jkoju Jerneja (irošlja. Dosegla je Rozmana iz Vel. Lašč k dež. sodi-' r-,taro\t 7»> let. Pokojna jo bila v šču v Ljubljani, kant-lista Cii-ila najširših krogih sjM>«stovaua vrla narodno zave^bia žena. vzorna skrbna mati. in njeno mehko darežljivo srce ji je pridobilo simpatije vsakogar, ki j<> je im«*l priliko spoznati. Za njo žalujeta sinova profesorja dr. Pavel in flr. Rudolf Grošelj ter hčerka licej^ka učiteljica gdč. Mici G rosi jeva. V Vitanju na štajerskem je u-mrl tamkajšnji posestnik Matija Krančan. dale*'* naokrf^g znani sta-vitelj žag, v starati f>."> lot. zaveden narr> tčjsfcvo (pokrajinske uprave za Slovenijo in vežbenik 11a križkem veleposestvu pri Kamniku, je izstopil iz dlržavne službe. Prvi javni nastop Susteršiča. dhžji prijatelji dr. SiL>tei"si.ča si priredili 13. dec. nekdanjemu voditelju Slov. ljudske stranke ( klerikalne) v ljubljanskem hotelu 'i Štruk el j'' [pozdravni' > v eč erjo, katere se je udeležilo zlasti mnogo duhovščine. Dr. Šiisteršič jo im^l daljši govor, v katerem je poudar- lezni Neža Vtiča r. soj »roga p Revna, žena porodila trojčke. V okolici Brežic je porodila Ma-\ riija Must ar trojčke, ki so vsi po-3 paktoma adravi. Brežiške gospe ' 90 xbrale potrebno perilo in druge darove ter iste izročile revni mahati ki jo je doletel tako ve. hk blagoslov pri otroeife. lOJAKE o po-I zaijamo, da I J e cena za Jugoslavijo to in naslov tvojega prUaftsUa v starem kr^ju. In poslali mu jal zvestobo državi 111 jugoslovan-stvu ter aiaznanil, da se namerava z vsemi .silami posvetiti zopet političnemu delu. Nesreča na železniškem tiru. Pavla Bertocueelj, mouipulanti-nja državne železnice v Ljubljani.; je pn prehodu železniškega tira težko ponesrečila. Opazila je luim-reč prepozno prihajajoči vlak, ki jo je podrl. Z »dobila je težk»* notranje poškodbe. V kritičnem položaju so jo prepeljali v bolnico. 401etnica kamniške "Lire". . Pevsko društvo '1 Lira*' v Kam-\ niku je priredilo koncert v pro- nika. V Sp. Šiški je umrl Fr. Kož;ir. nadkurjač drž. železni>ee \ Blavo svoje žtiridesetletnice. Dru-&tvo je bilo ustanovljeno dne 4. norvemjbra 1882 in je razvijalo ves čas svojega obstanka izredno živahno delavnost. Slavnostni k on-j cert je obsegal tudi moderne težke slovenske skladbe, ki so vse uspete prav dobro, tako da gre mlademu pevovodji vse priznanje. Društveni predsednik je poklonil pevovodji »opek in. malo darilo, g". PreAovec iz Ljubljane pa lovorjev venec v imenu Zveze tpevakih zbo-, rov. Pi sledečem prijateljskem ve- j eeru so tsslltsli društvu med dru-! POZOR JUGOSLOVANI! Kadar potreliujete ilohro godbo z malimi .stroški kot za izlet«*, domače zabave, svat lie, itd. se obrnite v v.***h teli slučajih na svojega rojaka, ki vam l>o vedno turno postregel s svojo S400 konecertino s pravo sta-ro-krajsko polko ali z najnovejšimi ameriškimi fox-troti. Prodajam note za koncert hm in # urim igrati tudi potom pisem. Kupujem stare harmonike in konrertine in jih popravljam po nizkih renah. Se priporočam splošno vsem Jugoslovanom. Al FRANK DRAZUMERICH »34 Harrison St* Pittsbutsli, Fa. _ _______ 1 . *_ J glas Naroda, 24. j an. 1923 Prosper Mčrimee: Karmen. (Nadaljevanje.) — Malo jih je med temi gos- podi^n&mi, ki bi se branile svilene mantilje, in kogar veseli te vrste ribji lov, se mu je treba le sklanjati in jtobirati. Dočim so drugi zijali, sem ostal jaz na svoji klopi zraven vrat. Tistikrat m*m bil ie mlad, mislil sem venomer na domači kraj in niše in mogel verjeti, da bi mogla biti na se je bila menda pohvalila, da i-ma v žepu dovolj denarja, da si lahko kupi osla na trlanskem trgu. "Glej, glej", pravi Karmen, ki je imela hud jezik, "potemtakem nisi zadovoljna z metlo T" Ona, užaljena po tem očitku — morda bas zato, ker je imela slabo vest — se odreže, da se na metle ne spozna, ker ni deležna časti da bi bila ciganka ali vnukinja satanova; pač pa se utegne go-jKKlična Karmencita kmalu se- es vetu zala dekleta brez višnjevih kril in kit opuščenih po hrbtu, —j ^ojti s svojim oslom, kadar jo SU-er pa sem se hal Andaluiank, povwle goSpod mestni sodnik na ker nisem bd vajen njihove izprehod, z dvoma lakajema za-inamre: to se vam norčuje ne-| H ^ ^^ odganjala muhe. predano, pametne besede ne &U-1 "čakaj," de Karmen, "za to ti od njih. Tiščal s,-m tedaj nos; napravim na licih korito za muhe šahovo desko ti naslikam nanje". Ne omejite Š4t ■ v svojo verižico; kar slišim meščane. kako menijo: Via jo, ci-ganrico! Vzdignil sem oči in sem jo zagledal. Bil je petek, nepozaben v mojem življenju. Videl sem Karmen, ki jo i>oznate, saj sem v as našel pred nekaj meseci ž njo. Nosila je čisto kratko rdeče krilce, ki jo odkrivalo bele svilene nogavice, vse polne lukenj ter nrčkanc šolničke od rdečega tna-ročana, privezane s trakovi ognjene barve. Razgrinjala je man-tiljo vsaksebi, da bi se videla ramena in pa velik šopek ka»ije, ki ji je tičal za srajeo. Tudi v ustih je imela kasijev cvet; in tako je stopalu, zihaje se v bokih kakor žrebica iz kor t lovske kobilam«. V mojem kraju bi se bili ljudje križali pred žensko v takšni obleki. v Sevilji pa ji je vrgel sleherni kak okrogel j»oklon o njeni postavi; in orni je odgovarjala vsakomur, sladko zavija je oči. s pestjo uprto v bok. nesramna kakor prava ciganka, kar je itak bila. Izprva mi ni ugajala in sem j se spet lotil svojega dela; ona pa J se je ustavila pred menoj j»o stari navadi žensk in mačk, ki ne pridejo, ako jih kličeš. in pridejo, a ko jih ne, ter me ^ama nagovorila : — K ume, — je dejala po anda-luški šegi, — daj, podari mi svojo verižieo, da obesim nanjo ključ od blagajne. — T • bo za mojo iglu. — sem rekel jaz. — Za tvojo iglo! — je vzkliknila »mehoma. — Oh, gospod dela gotovo čipke, da potrebuje iglo! — J- Vsi navzoči so udarili v smeh; čut d sem, kako nie obliva rdečica, toda nisem ji vedel česa odgovoriti. — l>aj. ljubček, — je povzela ona. — napravi mi sedam vatlov črndi čipk za mantiljo, iglač mojega srca! To rekši je vzela kasijev cvet, ki ga je držala v tistih, in mi ga zalučila s palcem bas v sredo med oči. Verjemite,*gospod. zadel me jo kakor krogla. . . Obstal sem nepremično nalik štoru, ne vedoč, kam bi se skril. Ko je stopila v tovarno, se m zagledal cvet, ki jc bil padel na tla, tik meni med stopala; ne vem, kaj mi jc prišlo na um, toda jx>bral sem ga. ne da bi me bili opazili tovariši, in sem ga spravil v telovnik kakor dragulj. To je bila prva budalost. Dve ali tri ure potem sem še In švrk! jedva je izrekla besedo, že vzame nož, s katerim je obre-/avala smotkam konce, ter ji začno risati po licu Andrejeve križe. Slučaj je bil jasen; prijel sem Karmen za roko. — Sestrica, — scen rekel vljudno, — z menoj pogledom, kakor bi me spoznala toda rekla je z vdanim obrazom: — Pojdiva. Kje je moja manti-Ija? — Vrgla jo je na glavo, tako da se je videlo le eno njenih velikih črnih očes, in šla krotko kakor jagnje za mojima vojniko-ma. Ko smo dospeli v stražnico, j — količne mleka, ki naj ga dobi vaša družina vaak dan. — Varno pravilo je najmanj en kvart Bordenovega Grade 'A' Mleka vaak dan za vsakeg člana družine.. To je najcenejša hrana za ienar, ki stane ter je najboljša hrana za vsakega. BQRDENS Farm Products Co * Inc. Franklin 1423 JT dem let sem nosil njen obraz v svoji duši, zdaj sem ga prinesel v to smrdečo temnico in tu ga bo strla smrt. Lepo je imeti boga- na zemlji. Lep je bil ta obraz, vreden, da bi živel zanj. Pa ni hotela usoda. Še enkrat bi ji pogledal v obraz, ki mi je bil vae na a vetu. Povedal bi ji, da •dhajaun, stisnil bi jiVtko, pa bi mi bila lažja pot — pa je daleč ona in zaprta so [rata temnice. Da bi le kmaln »rišli, da bi le kmalu presekali te težke misli. Povesil je glavo in ni več "go- ▼oriL _ ■ Ivaškevič — upokojeni pehotni podpolkovnik. Petinštirideset let. Obraz moža, ki je pil živijo, nje is-polne čaše in jo izpraznil da dna. — Zanimivo, zelo zanimivo! Vse sem preživel, vse videl, kaj takega pa še ne! Sort je cmdna • v« ječi, J. Zupančič. Podzemlje tajnega sodišča gi-otine ruske revolucije v Oms-u. Majhna soba z edino odprtino 4lvolčkom" v vratih, ki se tesno zapira, oken ni, zrak se boji i je dejal narednik, da je stvar s*raane temnice. Smrdi po gnilo-težka in da jo je treba odvesti v j bi> Vodgsnt s* plazijo po kotih, ječo. Tudi to sem moral opraviti PlezaJ« P« »teoah, skačejo po jaz. Postavil sem jo med dva dra- 6trohneli slami in ^ejo, kaj bi gonea. sam pa sem korakal za- Soba 5t- " 801,11 daj, kakor pristoji desetniku T I takrat na teden deluje peklen- nedolžne oči. iz njih strmi pred smrtni strah. — Očeta sem imel in mater. O če je bil častnik. Na Angleškem smo živeli. V Londonu smo bili, v Brightonu. Manche&tru, Newca stlu. Lepo je tam, ljudje so bili tako dobri, tako prijazni. Prišli smo v Rusijo, oče je bil poklic* v armado. Pred štirinajstimi dnevi so pridrveli ponoči v hišo rde podobnem »lučaju. Odpravili i ski stroP> m«**«™ giljotina ko- j čearmejci, hoteli so aretirati o-smo se v mesto. Izprva je cigan-: tajnega sodišča. Zbirajo sedeta. Potegnil je revolver. — Sin ka molčala; v Kačji idici pa —! lJudje' ki jim živlJenie> — skrbi 2 gotovo jo poznate, ki res zasluži kri jim Sleda iz oči' kri jim ^ i Jlh lzr<>čam- na obrazu, kri se jim je zapekla i besede — krogla mu je predrla na ustih. Hijena je ovca pred te- j prša. Mater je zadela kap. umrla mi ljudmi. Zbirajo se vsako sredo! je drugi dan. Ostala sva šestletna in soboto ponoči, ker solnca se i sestra in jaz. Mene so aretirali boje te krvoločne zveri. Predsed- j zato, ker sem dal legitimacije > nik tajnega sodišča, šef sekreta , trem častnikom, ki so pobegnili i no - operativnega oddelka in dva | iz ječe. jZdaj bom ustreljen. Ne ■ člana. V rokah teh zveri je živ- j vem, kdaj, danes, jutri ali poju ! 1 jenje vseh, ki jih je vrgla usoda | trišnjem, pa mi ni težko. Smili se ime jk> svojih ovinkih — spusti najprej mantiljo na ramena in a _ •bara lačija"; vse ženske vas __ x Kolčakovi armadi služil? bodo ljubile. | _ "Bar lači", gospod, to je mag-! _ v tajni protisovjetski orga-notni kamen; cigani pravijo da nizaciji bilt — Da. Končano je. — Kolegiji predla* gam smrtno obsodbo. — V sobo smrti. Pet jih sedi v kotu strašne temnice: Petrov, Klimov, Makarcn-ko, Ivanov, Ivaškevič. Vsi so že preparirani, vsem se poznajo sledovi težke pesti preiskovalnega sodnika na obrazih. Vsenn teži leliko uženeš žnjim nešteto čarovnij. ako veš, kako in kaj. Če ga nastrgaš ženski ščepec v belo vino in ga popije, joenine ves odpor. Toda jaz sem odgovoril kar najrcCTiobneje: — Tu ni kraj niti prilika, da bi se menila bedarije. Zapovedano je, da morate v ječo; ni ga le-ka zoper to. vedno mislil _ nanjo, ko je stopil v stražnico vratar, ves zasopel in jega kralja in sc klatijo venomer križemsvet. Večina njih je doma- Mi, kar nas je iz baške dežele, glavo ista mispl. kot težki kamen imamo tak j>os*eben naglas, da jc* glava, pode jo proč. pa nas spozna vsak Španec z lehko-! ne g^. Kdaj se bo zgodilo t- Slu-to: zato ]>a tudi ni mod nitmi no- tijo, čutijo, pa ne vedo. Peklen-benega. ki bi so naučil reči maga-ri le "bai. jaona". (Da. gospod.) Tu tako je ugenila Karmen brez Težave, da sem doma iz provinclj. Gotovo veste, gosj>od, da govore j0 strašne oči. kot da jih teži no-. igani vse jezike, ker imajo svo- va prii;a strašnih poslednjih mi- ški stroj pije kri vsako sredo, — vsako soboto. Čakajo. Minute so tire. tire dnevi, dnevi so leta. Prisedel sem. Jezno me gleda- prepaden. Povedal nam je, da leži v veliki smotkami umorjena ženska in da naj pošljemo stražo tja. Narednik mi je ukazal, naj vzamem dvoje mož in se odpravim gori. Premislite, gospod, ko stopim v dvorano, zagledam naj-prvo tristo žensk v sami srajci ali vsaj ne dosti drugače, ki vpijo vsevprek in tidijo in mahajo z rokami ter delajo takšen ftrup, da v njem še Bog ne bi slišal grmeti. In tam nekje leži ena v*a krvava, z navzkriž razrezanim obrazom, ter moli vse štiri od sebe. Nasproti ranjenke. s katero so se ukvarjale boljše izmed tolpe. pa vidim Karmen, ki jo drži pet ali sest babur. Ranjenka je vpila: "Izpovednika! Izpovedin- nut. Enajst je ura. Noč je zunaj, noč je v smrdeči temnici, noč je ea na Portugalskem, na Franco- j v dušah petih jetnikov. Zagovori-skern. v Pro vine i j ah. v Kataloniji j n ^ Besede se plazijo po mok-in povsod; še z Mavri in Angleži r;h stenah, padajo na gnila tla. se sporazumejo. Karmen je znala j zopet plezajo po steni, iščejo iz-basko dokaj dobro. | hotla da povedo srcem, ki hrepe- — "Laguna ene bihotsarena". j ne po da ne b0 več, da — tovariš mojega srca, — mi pra-1 so poslednje, pa izhoda ni iz stra-vi zdajci, — ali ste mari rojak? temnice. Naš jezik, gospod, je tako lep. i petrov — junker j>etrogradske da nas kar izpreleti, kadar ga sli-» junkerske šole. Komaj sedem-šimo govoriti v tuji deželi. . . — jnajst let. Obraz kerubina, jasne, Rad bi imel ifpovednika iz Pro-: ■ ■ vineij. — je dodal razbojnik ti-|ki ji dajejo nekaj mošta! Oh, da bi bila že doma in bi videla zopet snežnike! Psovali so^ne, ker nisem iz te dežele sleparjev in prodajalcev gnilih pomaranč; in one malopridnice so se vzdignile zoper mene, ker sem jim rekla, da Najboljše Torki se morajo ženiti. Angorska vlada je predložila narodni skupščini zakonski predlog, ki določa, da se an atol ski moški morajo ženiti? Najnižja starost za ženite v je 18 let. Kdor se do 25. leta ne oženi, ga državna oblast k temu prisili. Kdor trdi, da jo bolan, ga uradni zdravnik preišče. 1-/C neozdravljivi bolniki smejo ostati sanic L Kdor gre na dolgo potovanje in mora ostati začasno v tujini, se sme še drugič j ožendti, a mora svojo drugo ženo J pripeljati domov. Kdor se po 50. letu noče vnovič ženiti, dasi ima ! sredstva in je zdVav, mora pre-1 vzeti na svoje stroške vsaj eno ali več sirot. Dijaki .so ženitve do ab-1 Holviranja študij opnnščeni. Tako 1 kc uvede v Anatoliji prisilna že-iiitov, ker je ondi preveč samcev. Zdaj se je bati, da bo hotelo pre-Prijateljica Slovencev umrla. več nioškili študirati in da svojih V Pragi je umrla gdč. Marija. Stud'j niko1'1 1U- absolvirajo. stvar. Hodi za človekom celo živ-• Chodounska. hčerka prijatelja! SlVALKE ljenje, plazi se kot tat, pa kar na- i Slovencev, univ. prof. dr. Karla dobn, ^vati ženske enkrat ga zgrabi za vrat — in ; tMiodounskega. Širši javnosti je to j slaamiike dobe delo pri: Lewis & človeka ni. Pa sama ne ve, kako 1 iuie manJ zna31°- tembolj pa jc j R,>st», 65 Bleecker St.. New in kdaj ga bo zgrabila. Mi pa ve- ! 2,111110 1,a*1111 starejšim dijaškim ( York Titv. mo. Danes ponoči ali pa jutri i pridejo. Poklicali nas bodo, po- ■, .UI p' j t - 1 t 1 , kor nJcn < vedali nam se enkrat, kako se,,,, , , , pišemo, da ne pozabimo na onem Iz svetu, zvezali nam bodo roke, posadili nas v avtomobil in peljali ki so študirale v Pragi, in pa našim turistom. Ka-oče, je bila tudi gdč. ChodotiiLska iskrena prijateljica Slovencev, zanimala se je kakor on '««kala tudi prof. Chodounsky in; (24-25—1) pa ne vem kam. To-le bo pa res n>gova hčerka. Iskreno je vzlju-zanimivo, kam bo šlo neki živi je- bila ^ ChodoutAka-naše gore. nje? V jamo. ne gre, ker je živ-| Let,° ^ letom je s svo-'im <*etom ti-*^ « ;OTri; „„ • „ - , pi«ihajala v znano češko letoviško ljenje, v jami pa ga ni. štirinajst .... T , , - - . . . . ! kodom jo na Jezerskem, odkoder je dni ze premišljujem, kako bo po- . , . - ... r . , ... __ delala izlete; bda je navdušena m tem ko bo sprožila smrt, pa^sem; wrziraiia turLstinja m ^ ni stra.| vsak dan bolj radoveden. Zani- 6Ua ^ najv^jih tur Gov<>rila je mivo, res zanimivo I dobro slovensko- in jc porabljala' Živahne oči so begale semin- 8voje bivanje med Slovenci prav | tja. Jetniki so sedeli molče, be- vztrajno tudi za to, da je širila , sede Ivaškeviča so bežale mimo med našim narodom v nacijonal- njih. i no ogroženih krajih na Koroškem' Ob eni ponoči so prišli. Zaakr- j narodno zavest. Na njeno inieija- ( tal je ključ v težki ključavnici, tivo se je zgradila lepa " Češka boječe je pogledala luč v strašno ; ehata" (češka koča ) pod Grintov- temnioo. j c^m. Gdč. Oliodounnka je bila tudi — Petrov, Klimov, Makarenko,! "»l^na češka slikarica-pokrajina-( Ivanov, Ivaškevič! — Odšli so., rIca" Motivc za svoJ° slike »i je iz- Na hodniku so jim zvezali reke. b'rala v naših Alpah. V j Vsi so molčali, le pojoči glas i Jf. pnredila (lve razstavi : uvntih e iL- mmr/v ..-«1 1. — Iz Elzonda sem — ji pravim po baško. ves ganjen, da sliiim domačo govorico. — A jaz sem iz Etčalarja, — de ona. (To je kraj kake štiri mi- ka ! Po meni je!*' Karmen ni er- lje od nas.) — Cigani so me bili | vsi njihovi seviljski širok oust n e-hnila besedice; stiskala je zobe odvedli v Seviljo. Delala sem v i ži s svojimi noži \-red ne bi ugna-in zavijala oči kakor kameleon. | tovarni, da bi si zaslužila za pot j li enega naaegm fanta v višnjevi ((Kaj f^ jet" sem vprašal. Le. in bi sa mogla vrniti v Navaro, trudesna sem izvedel, kaj se je k svoji ubogi materi, ki ima v o-sgodiloy zakaj vae delavke sol poro zgolj mene in pa tistih dvaj-likr»ti govorile vame. SMkjankafaet jablan na matom sadovnjaku čepici in z ''makilo" v roki. Tovariš, prijatelj moj, a^ res ne porn orete svoji rojakinji? > sile oči, vse so se osušile. Klimov — pehotni stotnik. Štirideset let. Obraz surov, v čeh gnev in preziranje. — Ha, ha, krogla v glavo, ko nec življenja, smrt. Kaj pa je to posebnega? Nič. Ljudje se rode žive in umirajo. Stara stvar. Ne kateri v postelji, drugi na bari kadah, tretji v valovih, četrti v plavžih in rudnikih, jaz pa v gr movju, ha, ha, ha. Nobene razli ke. Imel sem očeta, umrl je. Ja bol ko je padlo z drevesa, ker je dozorelo. Mati je še živa, ni še dozorela, pa še živi. Šel sem , da u-ničim teror, preslab'sem bil, pa me je uničil on. Proklel sem jo, ki me je rodila. Zdaj čakam. P* zakaj ne gredo, prokleti psi, zakaj čakajo? — Zaklel je, pljunil in se obrnil proč. Makarenko — poročnik art deri je. Petintrideset let. Obraz, >i mnogo govori, pa ničesar ne pove. Oči blodeče, brez misli. — Imel sem gnezdo, majhno, mellko gnezdo. Majhen tiček je sedel v njem, moj Boris, moje zlatolaso dete. Mati, moja nežna Nina, mu je nosila črviče, redila ga je in gojila, moja dobra Nina. Pa je priletela črna, debelogiava ptica, zasadila je ostre kremplje v nežno telo mojega Borisa, požrla je moje dete, raztrgala je mojo Nino, zdaj kljuje mene, Nkljuje in požira. Zasmejal se je, razprostrl roke pa jih je položil zopet na kolena. Ivanov — esaul (stotnik) don-skih kozakov. Sedemindvajset let. Energičen obraz oči polne ognja, življenja, ki noče umreti. — Sam sem ostal. Daleč tam nekje za Uralom, za neskončnimi ruskimi ravninami, sem imel doA imel sem očeta* matter, brate, prijatelje sem imel. Vsi so me zaapo-stili, vsi so mi tuji in nie mi ni zanje. Naj gredo svojo pot. Čudno je življenje,''ni vredno, da si človek ubija glavo nad njim. — La nekaj me teli. Imel sem nefre- lato. Sedem let se ponavljal veno- Makarenka je mer: - Oj, kljuje me, trga - ha, ;tm5na umetjLica. ha, požira. . . svojih slik, -pn o že pred kakimi 15. leti, drugo med vojno. Z obema si je priborila priznanje kot Zdaj je ni več. Umrla je 5. dec. Njen težko pri- - Kje bi bilo bolje? V nebi fini francoski družbi se : zadeti oče je ostal ua stara leta i ! čisto sam na svetu. Nova ureditev uradniških plač na češkoslovaškem. je govorilo o raznih stvareh, toda ne vedno dostojno. Nekoč soj '"Lidovč Noviny" poročajo, da govorili tudi o rdQu in peklu ter namerava češkoslovaško finančno je vsakdo povedal o tem svoje misli, razen nekega drugače ze* pametnega gospoda zvali molčečega gosta, naj pove svoje mnenje o raju in pekiu, je dejal: — Radi klime bi vsekakor želel, da pridem v raj, toda radi družbe želim, da pridem v pekel. Nafzoči so šalo razumeli ter pričeli govoriti o drugih stvareh. ministrstvo uvesti po belgijskem vzorcu nov sistem glede iaplače-Ko so*po- j va,1ja uradniških plač. Država bo namreč uradnikom in nameščen-j ceni deponirala plače po četrt leta! naprej pri kakem denarnem zavo-! du in uradniki bodo lahko od te svote dvignili/ kolikor bodo pač potrebovali. Ta sistem i mar namen dati inicijatito za varčevanje in ekonomično gospodarstvo. Top, ki prekosi "debelo Berto". Iz Pariza poročajo: Dva artilerijska strokovnjaka Upokojitev češkoslovaških oficirjev. Ministrstvo vojne je izdalo ukaz. Galliot in Bory sta konstruirala ; na podlagi katerega sc mora do nov top. ki prekosi slovečo "de-i konca februarja 1923 umiroviti belo Berto?\ Ta top seže s svo- \ "koIi 100 generalov in štabnih ofi-jim izstrelkom dalje kakor "Ber- j cLrJev češkoslovaške armade. ta?\ pa ima tudi to prednost, da : po izstreljenju ne odskdči" nazaj. J Administrativna razdelitev Slo- Francoski listi poživljajo zborni- , ^^ Je organizirana v 6 žu- co, naj tej iznajdbi posveti svojo 1MnuJ;. avtonomije mest ukinjene. Novo imenovani zu- ' " ' pani, ki kot šefi državne uprave Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, ko boste lahko uživali udobnost neodvisnosti? Pričnite štediti sedaj - da boste neodvisni po dolgih letih težkega dela. Vaši prihranki so najsigurne-je naloženi pri nas, ter se ob-% restujejo po Frank Sakter State Bank 82 Cortfandt Street Ne* York City Glava* luttpntr« Jadraaske Banke. Turčija in Palestina. "Gewish Chronicle'' poroča iz Londona, da je posredovala an-gorska vlada pri arabskem rabina tu v Carigradu za izročitev pa izvršujejo začasno tudi naloge sa-| moupravnega delokroga, so bili te dni imennrvani in .so že prevzeli svojo flhvzbo. Njihov sedež **> me-«ta: Kožice. Bratislava, - Nitra, Turčianskv Sv. Martin, Liptov- "•»k« » VJBligI BUU Ml UlUbltC« pO- | - '--1'"' lestinskega mandata Turčiji. — t8k^ Sv- Mikulas in Zvolen. Zupe, Rabinat je ta predlog odklonil, j (^ 3«g«lovanakim. češ, da se ne vmešava v politične ^^^ tS J ta« i* * ■ j . ... kanu 20. 25. 26, 27 m 28. zadeve. Isti list trdi, da je prišlo | f_ med Turki in Arabci do sporazu- j ma glede osvoboditve Palestine ■ Boljševiki odnesli francoske vo-' izpod angleškega vpliva. jaške derfnimente. V Baslu so pred kratkim aretirali nekega Kirschbauma, ruskega zida. ki biva že dlje časa v Švici. Našli so pri njem številne vojaške dokumente francoske vlade ki so bili ukradeni v vojnem ministrstva v Parizu. Kirschbauma so izročili francoski oblasti. JugOEklotyunska vlada je podelila eksekvatur Mad an u Ničtču kot častnemu konzulu "Rumunije in MatuKču-Zornvmi kol častnemu konzulu južno-ameriške republike VOtUy CMe, €fca t mbtlm v KrJJ^a za dolge zimske večere. Slovensko-Amerikanslci KOLEDAR za leto 1923 ^ 192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, stik, iale in raznoteroatL Cena samo 40 centov. Naročite ga še dane*. SLOV EN IC PUBLISHING CO. M Csrtlantf« tU New York IT Dob« m tudi vri saatopnlklh UT Olu Naroda. i t GLAS NARODA, 24. JAN. 1923 SKARAMUŠ Spisal Rafael Sabatini Za "Olas Naroda" poalovenil a. Jugoslavia irredenta. G (Nadaljevanje.) • Sledil mu je M. de Kcrcadiou, ki je predstavljal njegov popolni kontrast. Xa kratkih nožicah je nosil lord iz Gavrillaca telo, ki !.c je pričelo v starosti pet in štirideset let nagibati k debelosti t<-r velikansko glavo, vsebujočo nrpreveč inteligence. Njegovo lice je bilo rožnato ter posuto s kozami, ki si ga v mladosti skoro ^pravile s tepa sveta. Glede obleke je bil tako malomaren, da je bil sko-ro umazan in temu ter dejstvu, da se ni nikdar oženil. — kajti o-inulovay.eval je prvo dolžnost pleni eni t aša, da si nabavi dediča, —i se je moral zahvaliti za označbo ženskomrzneža. s katero ga je po-J častila okolica. * \ |# , Za Kereadiou-jem je prišel M. de Vilmorin, zelo bled ter s • stisnjenimi ustnicami. Podh|d prizadeti rani j V tržaški mestni 'bolnišnici je j umrl delavec Artur Si vie, o kate-S rem «mo poročali, da so ga našli J v ulici (Jk)sue Carducei z razpa-! ranim trebuhom. Ime svojega ra-; nilea ni hotel povedati pod nolfe-' ni m pogojem. Kljub temu pa se je posrečilo policiji. da je aretirala pravega morilca. Imenuje se Alfred Smendu. Sprva je trdil, da je nedoifc&en. potem pa je priznal, da je on umo|«il Siviea radi tega. ker ga je sleparil pri igri na karte. matdiensta. Roberukk je zvečer opazil na svojem skednju luč. Skočil je pogledat ter našel svečo Vtaknjeno v pleve. Stvar je nemudoma naznanil orožnikom. Čez pol 44i3 V Trstu', je padel v slovenski Mili v Rojanu tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali ga v mestno bolnišnico. Bazne aretacije v Trstu. Cherbourg; llannuvftr. Smrtna kosa. V Trstu je umrla po dolgi in mučni bolezni gdč. Anica Benko v cvetoči dobi 27 let. Oropftn posestnik. Posfotnik Ivan J ako vin, star 36 let, stanujoč v Rocolu-Molmo a vento št. 4, je bil v isti ulici napaden in oropan svote 8000 lir od neznancev. Pozneje so bili Poskusen samoinor. V ti^&ško mestno bolnišnico so Iz voza je tedaj stopil zelo eleganten mlad plemenita«, kavalir ^peljali v obupnem stanju vdo-de ( hahrillane., nečak M. de la Tour dAzyrja. ki je medtem, ko|Vo Josipruo Andrie, staro 27 let. je t-akal na j>ovratek slednjega, z velikim zanimanjem zasledoval Vdova SC je zastrupila v svojem prerekanje Amlre-Ixmisa in gospodične, ki se nista zavedala nje- stanovanju v ulici Paladio št. 6' go ve navzočnosti. s karbohio kislino. Kaj jo je do- ve. ^oda je ogromna Ko je zapazil Alino. se je M. de la Tour d'Azyr odločil od osta- v«llo do tega koraka, ni znano, lih ter prišel hitrih korakov proko terase k njej. Andre-Loui-su je inarkij ]»ikimal z glavo z ono mešanico dvor-ljivosti ui milosti katadill. «1 Azvra diskretno umaknil ter pridružil svojemu prijatelju. ; cev hn(nujfjo Marijan Tenze, Markij je prijel roko, katero mu je ponudila gospodična, se star 26 let, Josip Godina, star 39 aklonil ter jo poljubil. let in Ivan Starcit, star 24 let, vsi — Gospodična, — je rekel ter zrl pri tem v sinje globine njenih ; trije stanujoči v Rocolu-Molino a oči, ki ho neustrašeno in smehljaje srečale njegov pogled. — M on-1 N'ento.. Spraviti so jih pod ključ, hit-ur vaš strie me jc počastil, ko mi je dovolil, da se vam smem po- j kloniti. Ali mi b<*,te gospodična, naklonili čast tej mc sprejeli, ko Bratomorni naklepi, bora prišel jutri? Povedati vam hočem nekaj zelo važnega. Tržaška **Edinost'' piše: Na — Važnega gospod markij? Skoro ste mc prestrašili. — nega strahu pa ni bilo opaziti «7. januarja i 14. februarja: Praatdaot Hardin*. Cherbourg In Bra-1 i'res. .\uati.5, : man; Krooiond. Cherbourg in Antwerp: Br«nmen {•resident Wilson. Tut; La Lorraine.1 tS. februarja: Radi sleparije SO bili aretirani: j Mount Carroll. Cherbourg in Hamburg; . Ivanka Hlača. stara 26 let, stanu-!*»- Januarja: noehan^e^.., Havre, ure nato je pa svignd plaiiien pla-1 • - . „ 4 . ' . ; Torek. Hamburg. 17. februarja: 1 joea v Ulici Petronio St. 9; Ivan m Pres. Arthur, Cherbourg in Br«n»«n; Giulio Ce.oare. Genoa; Niew AmMerdup, Boulogne in Rotterdam; Samand. Cherbourg je pogorela. ^T^H^uT^ ^^ ^ "nl^!" Havre; Berengaria. Cher- ljud. neprestano muči strah pred; Rudi tatviue sta hila aretiralia: t. fetru.rj,: ^^ , poizarom; ne upajo se ltl spat, da l f.-, xr 1 ^ • »- 1 .. .1 • - Mount Clay. Cherbourg in Hamburg. , . . 1 Lliul Komak. Star 3d let, stanujoe 1 France. Havre; Saxon ia. Cherbourg in se ne bi nenadoma kje posvetilo. .. . , , s -t ,,, • T - »• f*bru«rja: Hamburg; Orduna. Cherbourg In Ham- Tako mislijo koroški Xemci 9 te- • iZ. T .L, ' . George Waahlngton. Ch.rBour« tn Rr- burg; Pres. Monroe. Cherbourg. . , . . , jail MBkol, star 22 let. staniyoc V Zeeiand. Cherbourg; Thyrenia, 122. februarja, rorjem iztrebiti Slovence S koro- , ulioi Manuzio -t g . Cherbourg m Hamburg. Mongol Cherbourg In Haraburp: H.r.- Ške zemlje, kjer SO jim pred pie-; * , . ' ' , . 7. februarja: 8a- Cherbourg in Hamburg; Jlousilh.n. b^om obetali s\*obourg: i*re^. Rveit. j . • , Cherbourg in Bremen; Finland. Cherbourg gora. I rfN.1 10. leti je prišel v in Antwerp: Noordam. Boulogne in Rv.t- Ameriko in kot se mi dozdeva, f*rdam. 7» Faiistovski napad v Opatiji. Kot poroča list "Stara naša sloga*', je vdrlo nekoliko fašistov v vilo Zoro. ki je shajališče opat i j-skih Hrvatov. Razbili so glasov i r, i razmetali knjige v knjižniei ter zapalili kup drv, ki se je naliajal v vili. Vodstvo opatijskega fašjaj pa je izdalo, kakor poroča "Po-polo di Trieste", sldep, da smatra ta naval kot. čin 11 od Lseipl i ri a rn o -sti ter odklanja A^sako odgovor-11 ost, prepuščajoč sodni oblasti, da je !.i [>rij. ker skoraj \ tlan v nio5»»- Zaje, Stična, Slovenija. ru*odpluje kak carnik r. v:vrr>pe. Cunard j 1 .... V*L 'nla ii*r*-tno i»r»*\*»zno službo za iz- •JUgOS.a\ia. -1 I J s.*Ij»-ino iz Juco.-Iav.je. tako «la jih sprem- •--------■ . tja kompanijski zastopnik Jugoslovan, »le NAZNANILO IN PRIPOROČILO "'t^l^n.H .tropov » to. . ""~ f <";i»nle ka.rt :n driiKih informat-ij vprašaji* Cenjenim naročnikom "Glass 1 najbližjega agenta v inestu ali okolid. ; N«rod»" t državi Ofcio ».znanj. Nobe- so z^čoli izdajati faai- , " , stervsko glasilo. pod slovenskem na tem majhnem jasnem obrazku. . v /TT, „ ,, * v: i t .„,.,,. , . .... . . .. . . *nienom Irlas Julijske Beneeije . iS 1 bila zaman v versadl.ski soli, kjer so se uciu takih umetnosti. r^ • i* ^ e . . 1 •» • „,.,.,. • , , 1 Ua J® nst laaistovsko glasdo, pri- — To ni bil moj namen — je rekel. 1 - - . JEk,.- I znaA-ajo sami jzreeno v svojem • — Važno za vas, gospod, .ali za mene? nadaJjne ukrepe. Obenem se je dotiičaia Ixtjna četa, ki je izvršila omenjeni napad, razpustila. Himen. V Dombergu sta sc poročila Rožica Ootič in trgovec Milko Pali or. I " pronudil vi- bodo slovenski fašisti nastopili' pravji na pot, da vidijo posled- soko p»»zicijo, odličen čin. Nič več ne bo trpela kaj takega; nikdar proti njemu s fašistovskimi nasil-? n jikrat obraz mrtvega sina. Enega i n o bo tako slaba in otročja, da bi dovolila Andrc-Louisu sprav- • nuni metodami, to je s požigi in sna so zgubili v vojni; Silvester: Ijati na dan rovtarske komentarje glede moža. v primeri:s katei-im JKjboji. S tem je zadosti jasno po-j je drugi, ki je umrl v vojaški slu-j ni bil nio boljši kot kak lakaj. vedano, kake namene ima to novo žbi. Iz Verone so *ra prepeljali vi Na ta način sta se borili nečimurno»t in slavohlepnost z nje- SF^banje in kakšni so načrti tistih.' rojstno vas, drago mu Bazovico, j nim boljšim bistvom. V njeno veliko ogorčenje pa sc ni dalo njeno stojijo za "Glav »m Julijske j l*oč asi se je pomikala dolga vrsta boljše bistvo popolnoma prepričati. - , B_enečijc'\ Ti gospodje—ltaljaui ljudi skozi vas. Iz cvetja, rož in j Medtem pa je sedel de la Tour d'Azvr v svojo kočijo Toslo. ^ alovenaki podrepniki—j vonciy sc jc videla krsta, v kateri j vil se je ml M dc Kccadiou-ja in imel je tudi )>csedico za M. dc Vil- izidvati med J,auU brat0" morma v odgovor na katero se je Vilmorin molče priklonil. m<4mepoboje. Ali se slovenski#pri- MOftKI! 7eiH«te m Proti Mltuaja N ihavitc ii najboljšo r»«*ito PREPREcBA 35c. MOŠKE KU («'■) ti ■fi Velike tu Vri hkMHlil Saa-Y-Kit Dupt: B 92 Bookman St.. York Piilte za okrwinieo. U COSUL1CH tf Direktna služba preko TRSTA In DUBROVNIK Kabine 3. razreda z i prihurjt — Gothland i-. r:izr.-.l>..... 28. marca American Line riytnoulli — «'herlx.»urg — H;imbui c Mnnehahc-a «3 razr?«i) 25. januarja »Manchuria 8 feb—»Mongolia 22. feb. •Nov! prostori tretjega razreda. White Star Line Is New Torka v Cherbourg in Southampton Majestic 10 marca: 31. marca: 2t. apr. fNaJveCJI parnik na avetu ) Homeric 14. aprila: 5. maja; 25. maia Olympic 10. febr.: 7. aprila; 23. aprila Dobra, hrane. Zaprti prostori. lTgr*lna votnja v Ameriko za vaSe prijatelje. Oglasite se pri krajevi.*m egentu al! Prt POTNIŠKEM ODDELKU No. 1 Broadway. New York. RABIM DOBRO KUHARICO Potovanje je pravi užitek za potnike ki nimajo sitnosti s potnim listom in s prtljago. Dan- Voz jr odfirtlral in inarkij sc še enkrat priklonil gospodični. T T^f ^^ ^ 1 01 vedajo. kako stras»uo je njihovo ki rnu je zamahnila r roko v odgovor. Nato pa je potisnil M. de Vilmorin svojo roko Andrr-Louiaa ter mu rekel: — Pojdi Andre. • početje? In ali res mudijo, da jim l pa^dulio ^ nai5c ljudstvo na limr V tem slučaju sc gotovo kruto vara- i" ZdraA-.. jedro nagega naroda — Vidva bosta oba ostala pri kosilu. — je vzkliknil «o^to- jih bo s prezirom izobčilo iz svoje ljubili lord u Gavrillaca. — I#l»ili bomo par oa.š v proslavo neke «*rede ter s «\-.ojiui miroljubnim i zadeve, — jc dostavil ter pri tem vrgel svoj pogled na gospodično, značajnim zadržanjem jih bo pc ki se jc medtem bližaia. Nikakih fmejaili čustev ni imel, čeprav jc stavilo na sramotni kamedi pred bil dobra duša. vso slovansko in tudi italjansko Vilmorin je z obžalovanjem izjavi], da mu nujui opravki pre- Ne, slovansko ljudstvo preeujejo sprcjian povabili!. Bil je zelo formalen. ?Julijske Krajine ne bo dajalo iz — In ti, Andresvaj'e srede janiCarje za medseboj-~ O, jaz hočem deliti vin-avek prijatelja, boter, — jc rekel. — ^ pobijanje med brati Sploh pa imam svoje predsodke proti zdravieam. — Prav nič ga ni ^ ^ m ^^ aloV4fcn- podu-mikalo ostati. Jezeu je bil na Alino, ker je smehljaje sprejela dc la ' . . Jt Tour d'Azyrja in na umazano kupčijo, katero je pričela sklepati., M V 11314 Trpel jc \sled izgube nadaJjne iluzije. . ,, . ^ ^ - i o t«m poroi-a "Edniost" slede«ee: . ... j V 3%-ojih pismih se ne pritožujejo Tretje poglavje. | Jla~ fan1j, ^^ 0 ^^ da ^ la-ni __i in -kako težke vaje da marajo dc- ZGOVORNOST M. DB VILMORIKA. . lati, temveč tudi o tem, kako jih pretoparvajo. Redno vsak večer so Ko sta šla skupaj po griču navzdol, jc bil M. dc Vilmorin mol-1 topeni od laških vojakov, če se pa tre t*»r zatopljen v svoje laMne misli, dočim jc bil Andre-Louis zc- f pritoži jo, po tem so kc zasramova-l<» zgov«*ren. Izbral si je Žensko za predmet svojega, razpravljanja, j ni- Ob vsaki priliki morajo sloveli Trdil 'je — povxsm neupravičeno, — da je danes zjutraj r&zkril vojaki «dašati, da j*o "porki žensko. Stvari, katere jc govoril o tem spolu, so bile+malo laskave ! Savi", in niti en oficir jih ne vza-in včasih skoro gorostasne. M. d« Vilmorin ga ni poslušal, kakor-i nie v zaščito. Popopolnoma W-hitro sc je prepričal o predmetu razprave, čeprav je bilo mogoče | Praviia Pa™ » nasi pod Italijo, čudno za mladega francoskega abbeja onih dni, jc bila vendar resnica, da se ni M. de Vilmorin zanimal za Žensko. Ubogi .Filip jc Pofifi dovenikih domov na Koro. bil izvanreden v številnih ozirih. škem. Nasproti Breton Armč, — gostilne in pošte pri vhodu v vas Zk>bna ^^ J"e zatž^ala v Gnfcd" Gavriliar, - je M. de Vilmorin prekinil svojega tovariša, ki jc rav- ^^1 ^^P" M>eruiku. ki no plaval v vrtoglavih višinah perečega obsojanja ženskega spola, i f^1 ^ ^ ... ^ ---------a; ZTT^ ži^cnjc j^ f ^ ii " ' ^ . ^ stroju vse žita ni krma u zirmo. VELIKI Kompletni svetovni Atlas Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom. Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka. Cena • poštnino ===== "GLAS NARODA" 82 Cortltmlt Street NEW V ORK CITY RAVNOKAR JE IZŠLA jo spal nevzdranuio spanje — prvi slovenski faiit italjaaiske vojske. Težko »e je ločil od svoje rodne grude, solza mu je igrala v očesu < slovesu in sree se mu je trgalo, a moral jc iti, ker tako jc velel ukaz. Zdaj jc prijel zopet k nam, a njegove ustne so bilo blede in <«braz vpadcl; dušo. sree in ljube-izen mu je vzela tujina. PriiSel je, da poetva tu pri na* v iiaroeju med svojci, tam. kjer je zemlja y - -- l|i||iAtf| rahla in blagoslovljena, tam pod , Nfljf tllJA AKADORA visokimi lipami kjer bo srce i>ol-aio iiMru in poikoja. Iz Padriea poročajo: Tu smo ■]»okoipali Petra Orgriča. Pokojn\,je užival med vašeani ugled in spoštovanje. Bil je vedno zvest sin____ svojega naroda in v takem duhu ^ » PWtnino |2.— je vzgojil tudi svoje otroke. Sinova Anton in Fcrdo sta mesto venca darovala 10 lir za *4 Šolsko dru-Htvo" in 10 lir za Dijaško Matico. za kuhata v kempi. Prednost ima- d||8$ sg ^ r|z|rf|rajo ^ oiuozone z enim otrokom ali . „ . . .' . . brez otrok. Plača G0 dolarjev na » ^fedl Z VSSRI UdObnOStlUl na mesec, dobri kuharici tudi več najboUiih parniluh. plaičam. Delo stalno za več let. — Tudi Vi lahko tefko udobno po- Ilubert Mihic, Alexander. Upshur l ujete, ako sc pravočasno na nas Co., W. Va. (22-24—1) obrnete. Naše dolgoletno izkustvo Kad bi izvedel za naslov svojih v I,otuWm P^111 J"e znancev FRANKA RUPN1K, ^amstvo za dobro m pošteno FRANKA FRŠIČ in FRANCI- strežbo, katere je udeležen vsak ŠKE PUC, ki je zdaj že omože-na. Vsi so doma iz vasi Žiberše, okraj Gornji Logatec. Imam jim ]x>roeati važne stvari iz starega kraja, zato naj se oglasijo. — Anthony Rupuik, I/neoln Street, Ironwood, Mich. SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 atram. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pi.vifp nam i>roj za iNtjaMiila, ker šte\ ilo prišeljem-ev |e omejeno. Ako nameravate potovati v stari kraj. pišite nam za i»ojasuila. to bo v vašo lastno korist. KDOR NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN. PA 81 RAD ŠEL NA OBISK V STARO DOMOVINO IN BI SE ZOPET RAO VRNIL. V AMERIKO. NAJ PIŠE TER MU BOMO DALI VSA TO-ZADEVNA POJASNILA Frank Sakser State Bank 83 Cortlandt Street New York posamezni potnik. Ako hočete Vaše sorodnike <1 »-biti v Ameriko, Vam dajemo vsa pojasnila jrlede obstoječe naselje-ni.ške postave. Za pr.tnc stroške izplačamo v Jugoslaviji tudi dolarje. FRANK SAKSER STATE BANK. : 82 Cortlandt St., New York City. j Gltm zastopstvo Jadrauke Banke. _ Kje jo moj brat JUNTOS' KAV-SKK .' Dona je iz Vrhpolja, ob-oiiia Radohova van. stnlni okraj Višnja IVed 11. 1 r-f i je jKitoval v Ameriko in enkrat jc pwil iz ("lcvelanda, <>lii<». Že l'i b*t x i i mJiencjra «;lasn o njeni. Prosim eenj<-nn roj »tke, ako j--kateremu kaj znano o njem, da mi sporoči, za kar se že. v na]>rej zaJivaljujcm; ako j>a šc živi ter sam bere ta oglas, naj se oglasi svojemu bratu: Ignacij Kavšek, V rh pol je. p »usta. Stična, Slg<"«slavia. ^*24-2->—1 in Andre, ki je bil opravljen s tem nazaj v zapazi) voz Ar. dc la Tonr d'Azyra stoječ pred vratmi gostilne. — Mislim, da me ni*i poslušal. — je rekel. (Dalje prihodnjič.) Kaj naj pocqe atromak sedaj po- stri jskih kron, da hi si vsi znova napraviL To je zapet delo Hei- Krvav dogodek v Žavljah. V ^stilni "Domio" v Žavljah se je odigral krvav dogodek. Tam /m popivali ves dopoldne nekateri - delavci. Med njimi je bil tudi de-: lavec Josip Kocijančič, star 26 let, Ht-anujoe v Dolini ht. 33. Okoli ene ure popoldne, feo so že bili vsi gostje močno vrnjeni, se je Kocijančič nenadoma skregal z nekim flvojim tov ari« cm. Beseda je dala besedo, in tako je prišlo do tega, da je Kočijančičerv nasprotnik povlekel izza pasa srp in težko ranil Kocijančiča na preih. Ranjenca so prepeljali v tržaško mestno bolnico, ranile a pa so aretirali. SL0VENI0 PUBUBHIH0 00. 82 Cortlandt Straat, Haw York City, H. T. Alojzij Ščuk, star 9 let, stanujoč v ulici Pasquale Eevoltella «t. Veliki Bliznikova Pratika (sjTMii Blatiti.) Cna a yoitwfao 90s 25 pntik ...... |S.7i 50 pratik ....... «J0 100 pratik ....... 12.00 IStoiBiiCj PibUsMii Ca. ifMMtlSlriiC MvYffl Praktični Računar Priročna topna, knjižica, U ima tm kar je t kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi m imčunjenje obresti Kniiiica je trdo Tesana, stana BL0VENI0 PUBU8HINQ t2 Cortlandt Street : CO.