kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1935 185] BOŽO OTOREPEC — ŠESTDESETLETNIK ema umek Dne 24. decembra 1984 je praznoval šest- desetletnico Božo Otorepec, znanstveni sode- lavec pri Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa na ZRC S AZU. Svoje delo je posvetil pro- učevanju slovenske zgodovine v srednjem veku. Se kot študent zgodovinskega oddelka filozofske fakultete v Ljubljani je bil leta 1950 na večmesečnem arhivističnem specialistič- nem tečaju v Dubrovniku, ki ga je usmeril v proučevanje bogatega arhivskega gradiva srednjeveškega Dubrovnika. Po opravljenem arhivističnem tečaju in di- plomi na zgodovinskem oddelku se je 15. 9. 1950 zaposlil kot arhivist — pripravnik v te- danjem Mestnem arhivu ljubljanskem. V njem so bili v tem času položeni temelji za znanstveno raziskovalno delo na zgodovini Ljubljane, kar je vplivalo na delo Boža Oto- repca. Med njegovimi delovnimi nalogami je bila tudi priprava gradiva za zgodovino Ljub- ljane v srednjem veku. Začel je sistematično i zbirati listinsko gradivo za zgodovino Ljub- j Ijane in to ne le v domačem arhiv.u, ampak i tudi v drugih arhivih v Sloveniji in v Jugosla- i viji. Listinsko gradivo je dopolnjeval z gra- i divom, ki ga je zbral predvsem v arhivih v Vidmu, Čedadu, Trstu, Gradcu in na Du- naju. Na podlagi evidentiranja listin v arhivih in njihovih objav je pripravil kartoteko sred- njeveških listin za Ljubljano do prve polo- vice 16. stoletja. Izdelal je inventar zbirke listin Mestnega arhiva ljubljanskega in in- ' deks oseb, krajev ter stvari za zapisnike mestnega sveta in računske knjige 16. sto- letja. V letu 1955 se je izpopolnjeval s štipendijo ' ljubljanske univerze na Inštitutu za prouče- ¦ vanje avstrijske zgodovine (Institut für oster- i reichische Geschichtsforschung) na Dunaju, kar je še poglobilo njegovo poznavanje po- možnih zgodovinskih ved in srednjeveškega arhivskega gradiva za slovensko zgodovino, i 186 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1935 ki ga hranijo dunajski arhivi. V času izpo- polnjevanja na dunajskem inštitutu je nada- ljeval z evidentiranjem listin za zgodovino Ljubljane in Slovenije. To delo pa je siste- matično zastavil tudi v arhivih v Vidmu, kjer je evidentiral zlasti gradivo v notarskih knji- gah, ki se nanaša na naše stike s Furlanijo. Rezultate dela na zbiranju gradiva za zgodo- vino Ljubljane je objavil v dvanajstih zvezkih Gradiva za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, ki so izšli v letih 1956—1968 pa tudi v razpravi Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja, Razprave zv. 3 Mest- nega arhiva ljubljanskega (1972). Sodeloval je pri publikaciji Ljubljana, podobe iz njene zgo- dovine (1962), pri redakciji trojezične izdaje iste publikacije (1965) in v uredništvu Zgodo- vine Ljubljane I (1955). V času dela v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani pa je začel proučevati in evidenti- rati gradivo tudi drugih slovenskih mest in trgov. Objavil je več razprav s področja kra- jevne zgodovine zlasti Mengša, Kamnika, Lo- gatca, Višnje gore pa tudi gradov. S Sergijem Vilfanom je objavil v strokovnem arhivistič- nim glasilu Archivum, ki ga izdaja medna- rodni arhivski svet pri UNESCU članka Les archives notarales en Yougoslavie (Archivum XII/1962) in Les Archives de villes en Slove- nie (Archivum XIII/1963), ki daje pregled sta- nja arhivov mest in trgov na Slovenskem. Ko je leta 1953 začela izhajati Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, je postal Božo Otorepec soredaktor in član uredniškega odbora (kar je ostal vse do danes), v letih 1975—1982 pa je bil tudi član izdajateljskega sveta. Uredništvo Kronike je tudi zastopal v odboru Zgodovinskega društva za Slovenijo v letih 1953—1960. Ne smemo pa zanemariti tudi to, da je bil Božo Otorepec v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani v času od 1957—1965 član uprav- nega odbora arhiva, prvi predsednik delovne skupnosti tega arhiva leta 1964 in predsednik upravnega odbora v letih 1968—1971. V letu 1954 je bil Božo Otorepec med pred- lagatelji ustanovitve Arhivskega društva Slo- venije, katerega odbornik je bil 1954—1958, v letih 1958—1959 pa njegov predsednik. Bil je neumoren pri izvajanju programa Arhiv- skega društva, tako s prispevki na posveto- vanjih in zborovanjih, kakor npr. na VIL zborovanju v Slovenj Gradcu 1974, kjer je imel referat Gradivo za starejšo zgodovino Ljubljane v nekaterih italijanskih in avstrij- skih arhivih (Arhivi 1/1978); sodeloval je pri razstavah in programih Tedna arhivov. Bil je tudi član izvršnega odbora Zveze društev arhi- vistov Jugoslavije 1961—1968. Poznavanje arhivistike ga je uvrstilo leta 1962 v zvezno redakcijo za pripravo učbenika iz arhivistike. V »Priručniku iz arhivistike«, ki ga je izdala Zveza društev arhivskih delavcev Jugoslavije (1977), je objavil prispevek Namestitev arhiv- skega gradiva v arhivskih depojih. Ko je 26. novembra 1971 odšel iz Zgodo- vinskega arhitva Ljubljane v Mestni muzej Ljubljane in spomladi 1972 na Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri ZRC S AZU, je tu nadaljeval s sistematičnim zbiranjem srednje- veškega predvsem listinskega gradiva za Slo- venijo, ki bo omogočilo nadaljevati izdajo gradiva za zgodovino Slovencev, ki sta ga izdajala Franc in Milko Kos. Poznavanje sred- njeveških listin je Boža Otorepca usmerilo tudi na proučevanje pečatov in grbov sloven- skih mest in trgov od druge polovice 13. sto- letja do konca 18. stoletja. Tu je oral ledino na področju sfragistike. Del rezultatov je ob- javil v člankih o grbih slovenskih mest in trgov, pričakujemo pa še obsežnejšo mono- grafijo. Pomemben je delež Boža Otorepca pri vra- čanju slovenskega arhivskega gradiva iz Av- strije. Kot strokovnjak za srednjeveško arhiv- sko gradivo je bil vključen leta 1958 v pri- pravo jugoslovenskih zahtev po vračanju arhivskega gradiva iz Avstrije na podlagi sporazuma iz leta 1923 in protokola iz leta 1958. Na podlagi raziskav v avstrijskih arhi- vih in bibliotekah je sestavil seznam za listine in rokopise slovenske provenience od 12. sto- letja dalje, ki so bili v avstrijskih arhivih in bibliotekah na Dunaju, v Gradcu, Celovcu in Innsbrucku. Od leta 1975, ko so se pogajanja za vračanje arhivskega gradiva iz Avstrije obnovila pa do danes — ker pogajanja še tra- jajo — kot ekspert za listinsko gradivo pri- pravlja potrebne analize in elaborate. Del zahtevanih listin in rokopisov je že vrnjenih, kar je velika zasluga strokovnosti našega ju- bilanta, za to ga je Arhivsko društvo Slove- nije imenovalo 8. februarja 1974 za častnega člana duštva. Veliko poznavanje srednjeveškega arhiv- skega gradiva je pripeljalo Boža Otorepca v jeseni 1967 za predavatelja zgodovinskih po- možnih ved, tako latinske paleografije, kro- nologije, diplomatike na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani, kjer študente tudi uvaja s praktičnimi vajami v razisko- valno delo. Božo Otorepec je kot arhivist in zgodovinar evidentiral, obdeloval in objavljal zlasti listin- sko arhivsko gradivo za srednjeveško sloven- sko zgodovino in s tem dal podlago za nove raziskave srednjega veka, zastavil je prouče- vanje sfragistike pri nas. Zato pričakujemo od njega na teh področjih še nove znanstvene rezultate.