n n Naj Težji akrcnald dnevnik It Združenih državah _ Vdia za vae leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 j GLAS NARODA f tist:s!ovenskihLdeIavcev'y Ameriki« I The largest Slovenian Dafiy In the United State«. I Issued every day except Sondays and legal Holidays. 75,000 Readers. 71 m TELEFON: CHELSEA 3T78 Matter. September Zl, IMS. at the Post Office at New York. N. I, Aet of ef March S. 117» NO. 243. — STEV. 243. NEW YORK. THURSDAY. OCTOBER 16. 1930. — ČETRTEK, 16. OKTOBRA 1930 TELEFON: chelsea ss?fl VOLUME XXXVm. — LETNIK xxxv11L WASHINGTON OBLJUBIL VSO POMOČ BRAZILSKI VLADI VSTAŠI PRODIRAJO PROTI SAO PAULO, KI JE SREDIŠČE ZA IZVOZ BRAZILSKE KAVE Ameriški državni tajnik je dovolil ameriškim tovarnam, da smejo prodajati orožje brazilski vladi. — Vstaši ne bodo dobili nobene podpore od Amerike. — Mesto Sao Paulo je pripravljena na obrambo.— Poveljnik vstarev odpotoval proti severu. WASHINGTON. D. C.. 1 5. oktobra. — Iz obja- ve,, ki jo je podal danes državni tajnik Stimson. je jasno razvidno, kakšno stališče je zavzela washing-tonska vlada z ozirom na sedanji položaj v Braziliji. Stimson je namreč dovolil ameriškim trgovcem in fabrikantom, da smejo prodajati brazilski vladi orožje in municijo, dočim ne smejo prodati vsta-šem niti enega naboja. S tem je torej povedano, da se je postavil ofici-jelni Washington odločno na stran brazilske blade, katero skušajo vstaši strmoglaviti. Tukajšnji brazilski poslanik je bil zadnje dni večkrat v državnem departmentu pa tudi predsed nik se je posvetoval s svojim kabinetom o položa ju v Braziliji. Pred par meseci je hotela brazilska vlada kupiti nekaj ameriških mornariških zrakoplovov, toda a-meriška vlada ni hotela o taki prodaji ničesar slišati SANTA MARIA, Rio grande do Sul, 1 5. okt. — Danes je bilo opaziti več znakov, ki kažejo, da hočejo pričeti vstaši s splošnim napadom ob meji države Sao Paulo. Dr. Getulio Vargas, vrhovni poveljnik vstaških sil, je odpotoval ob pričetku dneva proti severu. Med potoma pozdravljajo njegov vlak ljudsko množice, irr hočejo na vsak način videti poveljnika. Vsepovsod v vstaškem ozemlju se premikajo vlaki s četami, docim je drugi železniški promet popolnoma ustavljen. SAO PAULO, Brazilija, ! 4. oktobra. — Sao Paulo, glavno mesto države istega imena, dobiva vsak dan bolj zunanjost oboroženega taborišča. Obsežne odredbe so bile uveljavljene, da se brani mesto pred naskoki armad vstašev, ki prodirajo proti mestu. Vse ceste so zastražene in treba je posebnega dovoljenja za vsakega, ki hoče priti v mesto. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 1 4. oktobra. — Poroča se, da bo zvezna mornarica vprizorila splošno ofenzivo, potem ko je bil imenovan Aristides Guilhelm vrhovnim poveljnikom operacij brodov-ja na severu. Guilhelm bo kmalu odpotoval na krovu parnika Para, da prevzame poveljstvo. Pristaniške oblasti so naznanile, da je prepovedan ves nočni promet v zalivu Rio de Janeiro. Izvzete so le ladje, ki so dobile posebno dovoljenje. ALEKSANDER BO IMEL DOM PRI ZAGREBU Občinski svet je sklenil, da spravi glavno mesto Hrvatske na stopnjo Beograda. ZAGRE3, Jugoslaviji, 15. oktobra: — Občinski svet mesta Zagreb je sklenil danes kupiti Pon-gracovo palačo za devet milijonov dinarjev ali nekako $160,000 ter jo dati na raT^olago kralju Aleksandru kot kraljevo residenco v hrvatskem glavnem mestu. Domneva se, da bo kralj od sedaj naprej redno stanoval v Zagrebu za par mesecev. To bo ublažilo napetost med Hrvati in Srbi, ki so si precej sovražni, a načrt so izvedli, ker nima kralj nikakega primernega stanovanja, kadar se mudi v Ža-grebu. Nakup Pongracove palače, ki je ena najfinejših stavb v tem mestu, je to odpfavil. Mesto je prevzelo stroške reno-viranja ter opremljen j a vse pala-1 če. Medtem pa so pripravili načrte, da zgrade kraljevo palaio, kjer bodo lahko živeli člani njegove družine, kadar bi se mudili v Zagrebu. Stroške bi pokrila občina, ki bi dvignila večje posojilo. Na ta način se bo stavilo Zagreb, ki je že sedaj dosti večji kot Beograd, ha isto mesto kot je državno glavno mesto. BORIS SE BO POROČIL ŠE V TEM MESECU DETROIT IMA Z RADIO OPREMLJENE POLICIJSKE KARE DETROIT, Mich., 15. oktobra. — Tukajšnja policija ima 59 avtomobilov, ki so opremljeni z radio aparat:. Policisti ki se vozijo v njih, dooivajo iz glavnega policijskega stana naročila, kam naj se padajo. VEDNO MANJ FARM NA VZHODU ZDRUZ. DRŽAV "'WASHINGTON, D. C., 15. okt. — V zadnjih petih letih se je v tej de-ieli zmanjšalo število farm za 73.763. Tako je sporočil danes urad za ljudsko *tetje. Leta 1925 je bilo v deželi 8.371,640 farm. dočim j.h je lotos samo 6,297.877. Število farm }e posebno nazadovali v vzhodnih državah. V Arizoni jih Je naprimer skoro 2* procentov več kot Jih J« bilo pred petimi leti. dottm Jih ^v New H«m«pehirc 29 procentov & tan J. ♦ ..jf * i MATI JONES JE PRESTALA NEVARNOST WASHINGTON. D. C., 15. oktobra. — Materi Jones, sto let stari i delavski voditeljici, ki Je že par tednov zrla v neki tukajšnji bolnišnici ] smrti v oči, se je začelo obračati na bolje. Pred nekaj dnevi je bila že tako slaba, da so preskrbeli vse potrebno za pogreb. NAČRTI ZA NICARAŠKI PREKOP DOVRŠENI MANAGUA, Nicaragua, 14. okt. Colonel Dan I. Sultan je danes sporočil, da je za vršil vsa zemljemerska dela za nov prekop preko Niea-ragve, ki bo vezal Atlantik s Paci-fikomč Zdaj bodo skušali dognati, skozi kakšne vrste kamen bodo morali vrtati. Ministrski svet se bo pečal s predlogo Mussoli-nija, naj se proglasi za narodni praznik dan, ko sta se pobotala država in Vatikan. RIM, Italija, 15. oktobra. — Na prihodnji seji ministrskega sveta bo prišla na vrsto bližajoča se poroka princesinje Giovanne ter bolgarskega kralja Borisa. To bo najbolj zanimiv predmet posvetovanja. Včeraj zvečer je objavil ministrski predsednik Mussolini, da se bo vršila poroka v starodavnem mestu Asssisi in sicer 25. oktobra. Mnistrski predsednik sam ali njegov minister Grandi. bo obrazložil jutri ministrskemu svetu pomen tc zveze. Ministrski svet bo dobil jutri predlogo, katero je sam sestavil. Na temelju te predloge bo proglašen dan 11. februarja, ko je bila podpisana pogodba med Ital jo in Vatikanom, narodnim praznikom. S to odredbo bo odstranjena zadnja točka prepirov med italijansko državo ter Cerkvijo. Predlofea določa nadalje, naj se odpravi praznovanje 20. septembra. To je tisti dan, ko so vkorakale v R::n čete italijanskega kralja jkozi Porta Pia. S tem hočejo odstraniti praznovanje dneva, ki je bil vedno skrajno mučen za Vatikan. Razmere med Italijo in papeško državo so bile od onega časa naprej skrajno napete do pogodbe, ki je bila sklenjena lansko leto. Od sedaj zanaprej bodo zopet _e-kli: — Vsak dober Italijan j« tudi dober katolik. ZAMOREC SE JE IZOGNIL UNČANJU V missourskem mestu je proglašeno obsedno stanje. — Umora osumljeni pismonoša je pra-časno pobegnil. STE. GENEVIEVE. Mo., 15. oktobra. — V stanovanje zamorca Louisa Ribeau-a. ki je po poklicu pismonoša, je vdrla množica ljudi ter ga hotela linčati. Zamorec je pa pravočasno pobegnil. Mestne oblasti so znova pozvale narodne miličarje in nad mestom je bilo proglašeno obsedno spanje. Šerif Zielger, ki je pozval miličarje, je dal aretirati devet meščanov, ki so bili baje kolovodje razburjene ljudske dr hali. Plemenska mržnja je izbruhnila z vso silo na dan, ko je bil umorjen belec Harry Panchot. Usmrtili so ga baje trije zamorci in neka za-morka. Med osumljenci je bil tudi Louis Ribeau. ŠTUDENTJE SEŽGALI SLIKO ALFONZA Vlada je ukazala zapreti vseučilišče. — Veliki kravali v Barceloni. PADEC IZ VELIKE VIŠINE Možak, ki je padel z visokega poslopja v New Yorku, je priletel n a šoferja. — Oba sta bila na mestu mrtva. NEMČUA RO POMAGALA NEZAPOSLENIM BERUN, Nemčija, 14. oktobra. — Nemška zveza obrtnih unij priporoča takojšnjo uvedbo štiridesetur-nega delovnega tedna. Sedaj delajo nemški delavci večinoma po eseminštirideset ur na teden. Uradniki zveze pravijo, da bi z uvedbo 'nove odredbe takoj dobilo delo na-daljnin milijon delavcev, ki so se-Jdaj brez dela in zaslužka. Včeraj se je nahajal šofer Alfred Koerndorfer s svojim prijateljem Johnom Kinne>em v avtomobilu pred Equitable Building v New Yorku. Naenkrat so ljudje na Broad-wayu obupno zakričali. S strehe visokega poslopja so videli pasti človeka, ki je padel naravnost v avtomobil. Šofer Koerndorfer je bil na mestu ubit. Njegov tovariš Kinney je pa dobil le par neznatnih ppškodb. Neznan če vo truplo je bilo tako razbito, da ga ni bilo mogoče identificirati. Če gre v tem slučaju za samomor ali za nesrečo, se še ni dalo dognati. MADRID, Španska. 15. oktobra. Dijaki vseučilišča v Barceloni so se zbrali včeraj opoldne po hodniki:-» ter sklenili, po kratkem posvetovanju, protestirali proti režimu kralja Alfonza. Prodrli so v avlo, strgali sliko kralja Alfonza s stene, razbili klopi ter drugo pohištvo ter konečno se-žguii sliko. Rektor zavoda je telefoniral v Madrid, kjer je vlada objavila danes popoldne, da bo vseučilišče zaprto. Vsi dogodki so se odigrali v notranjosti vseučilišča. Na t-iseče španskih delavcev stavki v različnih mestih in krajih, dočim je padla vrednost pesete na približno polovico prejšnje vrednosti. V Barceloni in Sevilli se vrše številne stavke ali pa se obetajo. V Malagi, Cartageni in Murcii je na tisoče delavcev odložilo delo. Pri različnih poskusih, da zatro te stavke, je bilo ubitih osem oseb in s:cer po eden v Sevilli, Santiago in Maiagi ter po dva v Victoria in Bilbao. Vrednost peste je padla danes na 10-?I"' za dolar. Še pred kratkim je stala na 5.10 za dolar. Navadna cena je £ila nekako 20 centov ameriškega denarja, a sedaj znaša le še nekako deset centov. VELIK KRAVAL V NEMŠKEM RAJHSTAGU Policija je yzdriala red na ulicah. — Kovinski delavci so danes zastav-kali v Berlinu. SNAZILEC ČEVLJEV LASTNIK MESTNEGA BLOKA UTICa, N. .,Y 15. oktobra. — Sem je prišel pred sedemindvajsetimi )■ J Joseph Mazzotti in začel sna-žiti snažiti čevlie. Čevlje snaži še danes od jutra do pozne noči. Vse BERLIN, Nemčija, 15. oktobra — Dočim je imela danes policija na konjih in peš še precej uspeha, ko je patrulirala po ulicah mesta v bližini poslopja državnega zbora, kjer se je vršila prva seja. se je Končala seja s kravalom, tekom katerega, so skušali komunisti in fašisti pre-upiti drug drugega. Galerija Je morala biti izpraznjena, dočim se je seja vrš:la naprej. Friedrich Bartel, predsednik deželnega zbora, je skušal zaman zopet napraviti red, ko je vedno zopet poživljal k miru, dočim se poslanci niso brigali zanj. Lahko je možno, da bo kabinet prisiljen odstopiti. V tem slučaju bo predsednik imenoval direktrorij, ki bo pomenjal toliko ko diktaturo. Gospodarska stranka je sklenila danes, da ne bo zahtevala, naj odstopi justični minister Johann Bredt. Zahtevala pa je ko tprej, kabinet nepolitičnih izvedencev. Združene organizacije kovinar-kih delavcev so sklenile danes soglasno stavkati, ker je določila spravna komisija osemodstotno skrčenje plač. Stavka se bo pričela jutri ter s3 bo tikala v celem 140,000 delavcev. Stroške se ceni na dva milijona in pol nemških mark. svoje prihranke je vtaknil v zemljišče ter je danes lastnik sneg i največih blokov v trgovskem delu mesta. m ADVERTISE 'GLAS NARODA* POGLED NA VEZUV Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase Banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. NaSa nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah nsslovljencer točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamv4» žua, brea nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ld so opremljen® s podpisom naslovljencev ln žigom zadnjih poŠt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 ............................ $ 9.40 1000 ............................ S 18.60 2000..............................$ 37.00 2500 .......................... S 46.25 5000 ............................ $ 91.50 10,000.............................$181.80 Lir 1M set see see 1000 9 5.75 $iL3e $16.80 S 27.4® $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum** te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter sa prhtoJUnt 75 SAKSER STATE BANK Odkar je v tukajšnji bolnišnic), ni raužila nobene p*- samo mleko tukajšnji bolnišnic). 2 ie solidne hrane, pač I in vodo. , JL. itoHjaoatei ognjenik pri Napoju Je začel sadnji čas zopet bruhati. Lava je povzročila maofoškode. •S COKTLANDT STREET new TOM, K. X. Telephone Barclay 0380 — 0381 new tokk, thursday, october 16, 1mi Owned and Ptibhahsd by SLOVENIC rtJBUSBING COMPANY (A Corpatwtifln) L. Btmdik, "R'Ws. of butfsw «f Use II« W. IttSi Street, I and addresses of above officers: •f MwhXtM, Mew fwlt Ctty, N. ¥. "(5LA8 II AlOi A " (Voice «C the Issued Every Day Except Sundays and Holidays oaio krto velja. Itet xa Ameriko,Za New York sa cek> leto tti Kanado .........................$6JOOj|Za pol IMa ------------------- Za pol leta ....................................$3.00! Za inozemstvo za celo leto Za Cftrt leta ______________________—tl-SO1' Ra pol leta ---------------------— Subscription Yearly $6.00._ $7-80 Advertisement on Agreement. "Qlaa Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemM nedelj in praznikov. Dopisi bra podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pctftljautl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, 4a se nam tu« prejinje bivaliiče nam an i, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA**, 216 l$th Street, New York, N. Y. 3878 JUGOSLOVANSKA MATICA'' IN "JADRANSKA STRAŽA'' Velika tatvina v cerkvi novomeških njenega 33-letn^go trgovskega potnika Ivana Šariča in njegovega 28. larg1 norm daily NOVE SMERNICE TURŠKE POLITIKE Naslednje pismo je bilo na-pisano še pred rekonstrukcijo turške vlači. Pismo nazorno prikazuje velike notranjepolitične težave v Turčiji, težave, iz katerih se je porodi- _ . . .__. . . i letnega brezposelnega brata G jura. 7. oktobra je v zgodnjih urah ze- , . , ,__, ..____. . . ki sta doma iz Stitarja pri Županji. lo razburila meščane vest. da je po-; , , , . , . , .... .V sobi sta stražnika našla v plete- stala cerkev oo. frančiškanov žrtev l . drznega bogoskrunstva. Doslej še 111 kcšan 7 kg ***** t nekem pa-neznan zloiinec se je pustil čez noč ketu 1» 2 m pol kg. Ivan ftan= se zapret' v cerkev da to na ta način 1 da nima s ^otapstvom narjem, ki se mu te dni slučajno v nobenih stikov in da je tobak pri- ženevi in opateoval pc:ek XI. zass- Peter Zgaga la tudi nedavna vladna ksiza. Senaznil sem se s turškim novi- nessl v Celje njegov brat Gjura, ki danja DN ga je kupil po 65 Din, prodajati pa vlogo tud: lahko ukradel predmete, ki služijo sa bogoslužje. Ko je v samostanu zavladal noini mir, je odšel iz svojega skrivališča na koru k vrvem zvonov, jih prerezal, zvezal oba konca skupaj ter pritrdil na ograjo kora, nato se pa spustil po njih v cerkveno ladjo. Odšel je k vratom zakristije, ki ijih Je vlomil s pomočjo velikega razpela pritrjenega na f zid poleg njih. V zakristiji je imel lahek posel. Prebrskal je vse shrambe in si pripravil sa plen pet zlatiih kelihov < v celjska bolnico je prišla 9-letna ter ciborij, pain hostij, prlpravlje- !nezakonska hčerka dninarice Agata nrh za posvetitev, ki pa jih je raz- zolarjeva iz Bezovice pri Konjicah darske cilje in hotela nastopiti celo pod imenom "Gospodarska stranka". Ko pa se ji je postavil na čelo bivši turški poslanik v Pa- Tcrsj hočete, da se začne vn- rizu Feti beg. ki velja za enega naj- jša žena učiti klavirja? Prej ste biLi sposobnejših turških politikov, je'pa vedno proti temu Zakaj ste iz-zmagalo stališče, naj ima nova j pramenih svoje naziranje? stranka tudi politične cilje. To se j _ Ker je začela moja žena sa-cdraža sedaj tudi v njenem imenu < ma kuhati. "Liberalno-republikanska stranka".! * V£a zadnja leia je bila I jrčiji Turški kolega, ki igra priznana in dovoljena edina "Ljud-v svoji domači politiki, iska seranka'. ki sla ji pripadala se- ga je nameraval po 150 Din kg. Ker .ni je v razgovorih narisal zaniml- ;veda rudi Kanial in Izmet. Kerr.al je bil Gjura brez posla, si je ho- vo sliko c pravih vzrokih ustano-t paša je bil tudi njen formalni pred- tel na ta način ustvariti eksisten- vitve nove stranke z levičarsko li- co. Gjura pravi, da še ni prodal niti beralnim programom in o notra- mrvice tobaka, kar pa najbrže ne njepolitični preorijeiitaciji Turčije, bo držalo. Po zaslišaiju je policija zaradi katere je prišlo do nove aretiranca izročila finančni kon- stranke. troli. Grozna nesreča deklice. metal po tleh. Morala mu je biti tudi dobro znana samostanska tajna, kam spravljajo ključ taberna-klja glavnega oltarja, v katerem je bila shranjena monštranca. Dogodek, ki se je završil v Bazovici pri Trstu, je strašno podžgal naše ljudi. Radi bi znesli svoj gtiev nad Laha, pa ne poznajo ne poti, lie sredstev. Nekateri so zaeeii priporočati, naj se postavi ustreljenim žrtvam spomenik v Ljubljani, ki bi pričal poznim rodovom o krivici, ki se je zgodfla našemu narodu. Nekateri so nam že poslali v ta namen večje in manj-šc vsote, toda mi «m> jim denar vrnili, ker sem nam zdi, da v ka" zasluži »tvar večje pozornosti in temeljitejših načrtov za bodočnost, kot bi jih pa mogli izraziti v kamnitem spomeniku. Lopov je vzel tudi monštranco in I še en ciborij, ki je bil v tabernaklju, ter oba predmeta naito odnesel v zakristijo k ostalemu plenu, strpal vse skupaj v mašniško srajco, nato pa pobral ves denar, kolikor ga je bilo v zakristiji: približno 1200 Din. Iz zakristije je tat odšel na- f za j v cerkev, splezal po vrveh na kor, pritrdil vrvi na okna cerkve ter so spustil po vrveh na prosto, na vrt pred glavnimi cerkvenimi vrata. Vlomilec je vsekakor moral biti precej razburjen, ker je izgu- in prinesla v levici v robec zavito la-stno desno roko, ki ji jo je isti dan odrezala slamoreznica. Seveda ji roke niso mogli prišiti nazaj, kakor je dekletce upalo. Mala pone-srečenka je bila obdržana v bolniški oskrbi. KOVA VERA NA MADŽARSKEM Glavni vzrok spremembam v* Tur-činji je vsekakor leta trajajoča gospodarska kriza, ki je postala zadnje čase naravnost nevzdržna. Vlada je sicer poskušala z odločnimi odredbami paralizirati njene posledi ce, vendar pa se ji to ni posrečilo v dovoljni meri. Turška valuta je ;padala vedno bolj in povzročala s tem vedno večjo zmedo v zasebnem in državnem gospodarstvu. Neprestano poviševanje posrednih in -neposrednih davkov ni moglo uravnovesiti državnih financ. Zaradi pomanjkanja denarj-a je bila odložena za nedoločen čas tu- I. Nočni požar. Iz Kaple v Savinjski dolini poročajo: 29. septembra zjutraj je ne-V stari domovini sta dve narodni obrambni orgamza- nadoma na5tal požar v gospodar- ciji, namreč 44Jugoslovanska Matica" in "Jadranska skem poslopju Franca Grašinar-v ,, ja, posestnika v Kapli. Požar je na- a * gloma zajel vse gospodarsko po- Namen teh dveh organizacij jeT da bo tisto, kar ima- ^Pi« ie p«^1 tudi na blizu jeAi kozolec še preden so se pre- UK» sedaj, tudi v bodočnosti ostalo naše. bu~jeni vaščani prav zaVedli. Doma- Delokrog "Jugorfovanske M.H«» obsega vso Ju*, ™ Javijo, dočim se uJadranska Straža omejuje samo na Ja- n€li element ni razširil na ostala jjlUU i poslopja. Razen poslopij samih je zgorela nesrečnemu posestniku vsa Organizaciji skrbita za ohranitev našega jezika po krma, gospodarsko orodje in dvoje obmejnih-krajih, za ohranjenje naših zgodovinskih spo- fvinj. škoda znaša nad 100.000 Dm minkov in naših kulturili pridobitev. Obe organizaciji skušata postaviti v obmejnih krajih 3plo.no se ^ da je na delu močno fronto narodne zavesti, katere bi ne mogel tujec spet ^a požigaica. prodreti s svojo "kulturo". Ti dve organizaciji zaslužita največje podpore vseh tistih Slovencev, ki ljubijo svoj rod. in je krita komaj na polovico z za-j varovainino. Kako je požar nastal, ni bilo mogoče doslej dognati. Huda nexgoda. se je dogodila v gozdu nad Vrho- T svetovni vojni se opaža nekaka prehodna okrepitev verskega čustvovanja zlasti v tem, da dosedanje cerkve ne zadostujejo več, marveč si hočejo razni ljudje pri- sednik. Do cmcgoii razvoj tudi nevi stranki, ki je nastala vsaj z njegovo odobritvijo, ako že ne z njegovim direktnim sodelovanjem, je jKemal odložil pred^eds.vo Ljudske stranke in izstopil iz nje, tako da bo ket predsednik republike lahko ostal nad strankami. Umevno je, aa vlada, ki jo vedno sestavljajo še samo člani Ljudske stranke, z organiziranjem nove stranke ni zadovoljna. Ker se Ke-mal paša. vsaj zaenkrat š?, tiižž res nevtralno, se vladna stranka z vsemi močmi in tudi z uporabo državnih organov bori proti — Mcžiček. presenečen boš, ko izveš, kaj ti pripravljam za god — To sem pa res radoveden — Počakaj trenutek, takoj uhle-čem novo cbleko. * — Teta M:ca sedi v sobi s svojim nečakom Ivanom. — Ivanček, ali je res, da si gluh? — Niti najmanj. Takoj ti dokažem: Davi sem prav dobro slišal, ko je oče dejal materi, da .s; ti jezikava ženska. x — Kaj nisi imel še nobenega u-speha v življenju? — so vprašali rojaka. — Sem. Dvakrat sem bil z uspe-liberal- ihom cepljen. — Zakaj so te zaprli? — Ker sem vozil z avtomobilom prepočasi. — Reči hočeš, prehitro. Ne. prepočasi — lastnik avto- dobiti večno zveličan je na svoj po- mre*ja- Kakor v dru§ih agrarnih državah padajo tud. v Turčiji cene seoen način. V Debrecinu na Madžarskem je neka ženska osnovala novo "smehljajočo se cerkev". Prorokinja trdi, da Gospod ni zapovedal večnega kesanja, marveč večno veselje. Znak veselja pa je prisrčen smeh in ljufoeznjivo smehljanje. Samo oni se po nevi veri lahko zveliča, kder je vedno vesel in se vedno smehlja, naj si ima že povsod za to ali ne. Verniki se shajajo ob sobotah, se smehljajo drug drugemu, nazadnje pa poljubijo sv. pismo. Večjih cerimonij nova vera še ne pozna. Prerokinja je vložila prošnjo za priznanje neve cerkve na Madžarskem in oblasti ne vedo, kaj naj ukrenejo. Nauki nove cerkve niso v ničemer v nasprotju z državnimi zakoni, ali načelniki doslej J priznanih cerkva so se izjavili, da za novo vero ni "lokalne potrebe". Vendar šteje smehljajoča se ločina že par tisoč članov, kar je znak, da je taka potreba podana. Oblast je za sedaj odločila, naj policija nad- nim republikancem". Da ti kljub temu rapidno naraščajo ni samo zasluga njihovega gospodarskega in političnega programa temveč morda še v večji meri posledica di tako potrebna agrarna reforma, j dejstva, da pod njenim okriljem zvezana z modernizacijo večinoma ' lajiko pride javno do izraza opozi- | mobila je namreč dohitel še zelo primitivnega kmetijstva in cijonalni duh, ki se vsa dolga leta' z izvedbo velikih načrtov za umet- sem ni mo^el nikjer nekaznovano no namakanje po suši opustošenih' pojaviti. poljedelskih pokrajin. Zaradi fi- Te okolnosti pojasnjujejo prese-nančne krize je bilo tudi ustavlje- j netljiv pojav, da je nova stranka no širolcopotezno delo za otvoritev t kar čez noč pcaLala tako močna, da velikih rudnikov in zgraditev rno- resno cgroža pozicije poprej vsemogočne, Ljudske stranke. Zato se tudi vlada odločno upira novim volitvam, ki jih zahteva nova stranka in jih baje priporoča tudi Ke-mal. Liberalni republikanci sami so bodo pri volitvah bodo potem dobili idernega cestnega in železniškega o- poljedelskilh proizvodov neprestano, dočim je ostala cena industrijskih proizvodov neizpremen j ena. i prepričani, da Trgovina je v popolnem zastoju in i zmagali in da številni stečaji pred leti finančno vlade. Sestavil bi jo Fe-n beg s po-močr.ih tvrdk so danes vsakdanji mečjo sedanjega londonskega po- pojav. r. preiskavi stanja turških financ leta 1929 sta nemška izvedenca dr. Schacht in dr. Mueller podala poročilo, ki je pomenilo naj- AMERIKA IN BRAZILIJA ,zira bogoslužje nove vere, kajti po J „,., ... , - , vim, kjer so zaposleni oglarji. Stan- ,obna rada zaidejo s ; gespedarske politike; pobijal je tu- ger Ivan iz Moravč se je vlegel na ^ p2božnosti na široko cestoS* nasvet nemških strokovnjakov. - zakurjeno kopo in zaspal. Medtem ' . . _ .. [naj Turčija preneha s svojo proti grena in gij. i , .,, pa se je na njem vžgala obleka. Na-: __izapadu naperjeno politiko in pošli so ga mrtvega s skoro popolno- ! ' rkuša dobiti na ebropskih denar- t slanika. j Taka vlada pa bi pomenjala tudi veliko preorijentacijo v turški j zunanji politiki. Naslonila bi se na i Francijo in Anglija, s tem pa se ostrejšo obsedibo vladne finančne j nujno odtujila Moskvi in najbrž politike. To poročilo je bilo objav-'tudi Rimu. s katermn vežejo danes Ijeno v osebnem glasilu Kemal paše Angoro najintimnejše vezi. Ni še "Milliet", kar je bilo prvo vidno (jasno, ali se je že odločil za tak da-znamenje, da je diktator nezado- 1 lekosežen korak tudi Kemal paša, voijen z vlado Izmael paše. Pred ob- i cd njega pa še vedno zavisi končno javo tega poročila so se vršili pod odločitev, osebnim predsedstvom Kemala številni sestanki turških državnikov, politikov in gospodarskih delavcev, na katerih so razpravljali o potrebi nove orientacije v notranji politik;. Preti tem načrtom j? odločno nastopil ministrski predsedik Izmet paša, ki je zavračal vsako m&el na kao preorijentacijo turške — Kdo je oni gospod v avtomobilu, ki si ga podravil? — Moj kolega iz pisarne. — Kakšno delo pa opravlja? — Podpisuje tisto, kar napišem iaz na tajprajter. * — Razen najnižjih vrst črvov ima glavo vsako živo bitje, pa naj bo hrošč, ptič ali riba, -telj. — Vsaka riba ne. — Katera pa ne? — Sardina v olju. je rekel uči- gospod učitelj. ma sežgano desno nogo. DAROVI. Južno-ameriski revolucijonarji, posebno pa brazilski,. nihče S utemeljujejo vstajo z razlogi, katerim se ne more čuditi. . i 1 i Južni Amerikanci so malo bolj vročekrvni kot Severni Amerikanci in malo hitreje zgrabijo za orožje. V splošnem se pa morata obe deželi baviti s skoro istimi problemi. Kaj ni bSo po všeč i brazilskim revolucijonarjem, da so pričeli z vstajo i Pravijo, da je bilo v deželi vse preveč centralizacije, preveč hirok:catizma, preveč vladnega vmešavanja v ban-j čni sistem, preveč naklonjenosti gotovim krajem in interesom itd. V prvi vrsti je pa izbruhnila vstaja zaradi kave. Pridelek kave pometi ja za Brazilca isto kar pomen ja pHcI^lek žita za nas. Vsled nadprodukcije so pridelovalci kave učakali slabe čase, in vlada jim je skušala pomagati z valorizaci j-im načrtom. iTa načrt je pa požri velik del narodnega kredita, po-agal je pa eni sami letini in le gotovim krajem. Brasilija nima več kredita, ima pa zato toliko več kave. Ogromne zaloge kave zahteVajo vedno več kredita, vsled cesar ga druge vrste trgovine dobivajo manj. Čimbolj se je slabšal položaj, tembolj odporna in razburjena je postajala vlada. | ^ 'Amerikanci zatiidlrfejo študirati položaj v Braziliji, in srx>£iiAli bodo, do katn sme iti vlada, ako pomaga eni sami skupini ter se ne zmeni ta druge in koliko feme pomagati eni nami skupini^ da ji nihče ne more očitati krivice in Aretirana tihotapca s tobakom. Matej Kebe iz McKeesport pošilja Celjska policija je že nekaj časa tisoč dinarjev in pravi: nih tržiščih večje investicijsko posojilo. Ker ima Izmed paša mnogo pristašev med inteligenco in kmečkim prežala na pretkane ptičke, ki pre- Moj "venec" na grob narodnih narodom, ni bilo oportuno, ga krat- ; naša jo "sladko travico" iz južnih tržaških žrtev je petsto dinarjev komala vreči. Treba je prej pripra- pa krajev v belo Celje in okolico. 30. Jugoslovanski Matici in enaka viti tren in tako se je porodila mi- septsmbra zvečer sta nenadoma i vsota Jugoslovanski straži. Sakser sel nove stranke, v kateri so se jeli stepila v neko sobo v hotelu "Beli; State Bank prosim da blagovoli po- zbirati pristaši nasvetov nemških vol" na Kralja Petra cesti dvajslati omenjene zneske na pristojne delegatov in boritelji za notranjo j politično preorientacijo. Sprva si je S cesti dva | sla ti omenjene zneske na pristojne delegatov stražnika in aretirala v sobi nasta-; naslove v domovini. i VABILO —: N A :— Družinsko avo KATERO PRIREDE .OKTOBRA, Popoldne v CERKVENI DVORANI 62 St. Marka Place New York, N. Y. IZVRSTNA GODBA i t PETJE DOMOVINE" Za giivia želodec bo vaega dovolj. Pridite vsi! zastavila ta skupina povsem gospo- Le za zunanjo uporabo pri Bolnih rnižicih Prvotnih prehladih Bolečinah v prsih Okorelem ti'niku Bolečinah v hrbtu Izvinih in Prevlečen jih Nevralgiji Dot)?te pristnega t A M C H O K trgovska znamka na všakrm zavuju vis ijvaruje. Knjižica, ki nudi polna navodila d trr ul'isujt številne ujMjr.it*- PA!N- * EXPELL.ER.ji, je priluicaa 4 »Trklmici. V vseh lekarnah 35c in 70c. Ali direktno iz: "Thm Lmboi-m+orSm* of F.Ad. RICHTER b COO ■tmy*NO south rirTVi rrs. BROOKLYN, N.V KILLS PAIN - BBHttsamift' KiWftabxass sasraonBsssw • I nrjfff,i;inBMfcnw,'mrtii lllirilMlllilii h'llli 1 l|'il iMIWWP'iP—Mill" ^Ml II llll'L illHUlllHiei Mali Oglasi imajo velik uspeh Učitelj: — Stelclo je prozorno, prav tako veda. Prozorno imenujemo vse, kjer se vidi skozi. Matijče, kaj je še prozorno? Matijček: — Luknja, gospod učitelj. * Mati »vpraša Tinčka — Ali si ,se naučil pesmico? Tinček: — Nisem. Eno uro nato je prišla mati znova v sobo Ln ga ponovno vprašala; — Ali že sedaj znaš pesmico? Tinček: — Ne! Kratko časa nato je mati zopet vprašala: — Ali še vedno ne znaš pesmice? Tinček: — Še vedno ne. Mati se je razjezila in menila: — Sram te bodi, vedno mi enako odgovarjaš. Tinček 'inirnoj: — Seveda vam motam enako odgovarjati, mama, ko mi pa vedno stavljate enako vprašanje. — No, kako je? — je vprašal zdravnik bolnika. — O, bo že, bo že — je odvrnil bolnik — samo diham jako težko. — Le potolažite se. Vi še ne veste, kako je zdravniška veda v zadnjem času napredovala. Zdravniška veda vam bo z lahkoto tudi dihanje odpravila. Tudi newyorški gangster j i so se začeli streljati. To je najboljše. Le tako naprej! Na ta način se bodo sami iztrebili ter napravili Newyorčanom in newyorski policiji veliko uslugo. * Neki učenjak je ugotovil naslednje: — Oni, ki delajo z glavo, potrebujejo dosti manj hrane kot pa drugi ljudje. To učenja ko vo ugotovilo je skoraj brezpotrebno. Za to že današnje razmere po-skrbe, da imajo oni, ki delajo z glavo manj hrane kot pa drugi ljudje. * Suhaški fanatiki pravijo: prohi-bicija nima nobenega opravka s politiko. Potem pa gredo ter postavijo svojega lastnega governerskega kandidata, ker sta se kandidata obeh drugih strank izrekla proti prohi-biciji. fEfl ft. t šii:« niiiimr__ Wlll'fWLiill I ■milili IIIIMBHMBMMBBWWBMHMW Iz Slovenije. NEW TOM, THURSDAY, OCTOBER II, 19.W LARGEST ELO if « ŽENSKE V DIPLOMATSKI SLUŽBI Ts . '.„: .„. DRUŠTVENE PRIREDITVE Ženske so baje v zasebnem življenju izborne diplom a tke. Zato ni čuda, da silijo tudi v javno diplo- tašeja v Bruselj. Napravila je na belgijske diplomate zelo dober vtis in zdaj velja v Urugvaju za naj- macijo, ki je bila do najnovejšega! boljšo zastopnico gospodarskih in- N A. Q£e je sporočil Ervinti. da pričakuje sorodnice, s katero so bili crrool zadnjič skupaj pred enajstimi leti. Pristavil Je tudi, da e-rtan?5ta sorodnira dalj časa pri njih morebiti celo za vedno; nje-ticva želja je bila. da bi se Ervin in Maud vzela in postala mož hi MAUD tak na j n zn vorxS takih in podobnih sem in t!a po peroi lokomotiva, vlak j postajo, se je usta; ? U- tili potniki v preden se Je d< je videl pred seboj no plavolasko. d: gajala na prvi p )vem naročilu je moral XHtajo, da sprejme svo-•o iz otročkih let. To ga dasi je šelel a In ko je % mislih korak«-.! u. je zažvižgala prihrumel nr* 1 m iz vagonov >bilnem številu, lo dobra zavedel, j visoko, elegantno. ki mu je tilled. — Maud! — j< ves srečen, da mu živeti ta trenutek — Kdo pa ste. gospod govarjate? — je vprašala — Tvoj sorodnik vendar dmk Ervin ... < i j te sprejmem vk rdečih vrtnic Sa tor« komolec. Zavila sta v restavracijo, kjer je Ervin naročil zajtrk in med tem pripovedoval, kako je bil nezadovoljen. ko ga "je oče poslal na postajo, da sprejme njo, toll drago sorodnico ... -potem pa, ko jo je zagledal, so se njegove čuvstva docela izpremenila. Ko sta si oteščala dušo. je Ervin povzel: — Maud, zdaj se bom tepel za to. da ostaneš kar najdelj tukaj. Skušali bomo urediti zadevo splon tako. da se ne vrneš več tja. odkoder si prišla.... In še nekaj, draga Maud: Mejo imam, imenitno idejo — samo zate. — Kakšna je ta ideja? — je vprašala Maud z zapeljivim glasom. — Telefoniral bom domov, da nisi prišla s tem vlakom, da si sporočila svoj prihod šele jutri... — Kakor Izvoliš, — je dejala sladko. — Tako bova ves dan prosta... Posvetila se bova lahko drug drugemu... Kaj praviš k temu? — Temu sijajnemu vabilu se gotovo ne smem odreči, — je odvrni- >ce mi je naročil, la Maud. . ker bo tvoj znak — Tako je, tako, saj vidim, da s: i sijajno dekle. Maud! — je govoril} Ervin in ganjen pojubil mladi dami roko. Ervin je odvedel Maud v hotel, kjer je najel sobo. domov pa je ve-lefonično sporočil, da se je pripeljal namestu Maud neki nego v prijatelj, s katerim bosta skupoj prebila dan Dan. ki ga je preživel v Maudmi družbi, pa je bil resnično najsrečnejši dan v njegovem življenju. vzkliknil Erv.n usoda dala do- ki me o-dama. boj k nam. Saj ni napravila koraka iz hiše — kako si jo videl? Rps, Maud e prišla. Ko jo je Ervin zagledal, ga je osuplost skoro treščila ob tla. Bila je ista Maud kakor pred enajstimi leti. Brez besede se je Ervin zasukal po pe:i in sedel v taksi ter se z bliskovito naglico odpeljal v hotel. Vrtar se mu je nemo priklonil. Videč, da dre vi gospod po stopnicah, je urno stekel za njim, ga ustavil in mu izročil pismo.Ervin je razburjen raztrgal omot in či-tal: — Ljubi moj. mislim, da je najbolje, če se odpeljem. Bodite prepričani, da ste mi dali najsrečnejši dan v majem življenju.... Slučaj je hotel, da je bilo tudi meni ime Maud in da sem imela v roki rdeče vrtnice, ki mi jih je dal na pot moj mož. Pozdravljeni in zahvalje-ni za vse. Če se še kdaj srečava v življenju, se bova spoznala po tihem nasmehu, ki nama bo obudil spomin na ta edinstveni doživljaj, ki je prišel tako nepričakovano.... — je dejala ona in Lh vrtnicah. — Ti *em se taki v teh enajstih n Tako te bila lep in kmalu r«s. la po rde ej Ervin? — Bože moj, rt»-a>ino izpreme letih? — Zelo. zelo. Ervi eleganten si. da bi ■grešila. . Ti. Maud, ti si šele lena in c arljiva! Ko fem te videl pred ena^ timi leti, mi nisi b.ia niti ma-j lo p-jgodu. Zdaj pa sem neskončno zadovoljen, da si prišla!. Tako sta se Ervin in Maud raz-, f.'>vanala m »e nekaj trenutkov gledala, ne da bi rekla besedico. — Maud! — je nagovoril Ervin damo cez čas, — ali bi mi hotela riorrti uslugo? Imam predlog zate. — Ce ni kaj nemogočega. — se je izvijala Maud. — Maud, ne želim, da bi se takoj odpravila k moijm roditeljem. I Obsuli bi te z vprašanji, silili vate' 7 v^eh -trani. Veš kaj! Stopivii kam skupaj! Ali si že zajtrkovala? i — de ne. — Olej nu. saj to je kakor nalašč! Stopiva tjale na zajtrk ki na kratek razgovor! Bova vsak lahko odkrito kakšno rekla! In Maud se je obesila Ervinu na SVETOVNI MOJSTER V FRIZIRANJU Pozno ponoči sta se Maud in Ervin razstala. Spremil jo je v taksiju do hotela in ko je izsto- Ze dolgo časa ni bilo nobene tekme za naslov -svetovnega mojstra za ženske pričeske, zato je zbudila tem večje zanimanje tovrstna tekma, ki jc je priredila te dni dunajska aka-Jdemija za umetnost damskih frizur ob dvajsetletnici svojega obstoja. Za to prireditev so se zani- j mali tudi po drugih državah in več i uradnih institucij, med njimi fran-cGska trgovinska zbornica, je voti- časa absolutna domena moških. Seveda je na svetu še zelo malo ženskih diplomatov in poslanikov. — Nekaj jih je pa le in ženske so prepričane, da 'jih bo kmalu še več. Čudno je. da imajo ženske v diplomatski službi baš Kitajci, pri katerih ne igra ženska sicer nohtne vloge. Kitajska vlada je poslala pooblaščeno zastopnico k tibetske-mu Dalai-lam i in Angleži so si belili glave, kaj je imel sporočiti ti dama duhovnemu poglavarju ti-betskih budistov. Šlo je za stališče Kitajske do konflikta med Nepalom in Tibeom. O tem je moral biti obveščen Dalai-lama in kitajska vlada je poverila to kočljivo nalogo zelo lepi Kitajski, ki je ra-devolje odgovarjala na vsa vpra-šaitja radovednežev, resnice pa ni teresov svoje domovine. V Evropi imajo še ženskega vicekonzula in i sicer Olgo de la Baara. katero je poslala republika Chile na Škotsko, kjer izpoirijuejo svoje dolžnosti zelo- debro. S tem je število žensk v d'plj-matski službi izčrpano. Lahko bi pa prišteli k njim tudi ženske politike, katere so pošiljale mnoge evropske države v Ženevo. BREZPLAČNA KAVA ZA SIROMAKE Društvo. "Bratska Zveza", št, 140 S. N. P. J. v Brooklynu, N.(Y. obhaja letos dvajsetletnico svojega obstanka in v proslavo priredi v soboto, dne 18. t. m. veselico v American Slovenian Auditorium. 253 ^Irwing Ave. Odbor je vse potrebno ukrenil, da bodo gostjo imeli dovolj vsakovrstne zabave in da bodo izvrstno pistreženi. Obeta se mnogoštevilna udeležba. — Farani slovenske cerkve v New [Yorku prirede v nedeljo, dne 19. Icfctcbra veliko družinsko zabavo v i v dvorani na 62 St. Marks Place. iKct poročajo, bo za vse z vsem 12-corno preskrbljeno. Igrala bo fina godba, v edmerih bo pa nastopila j "Domovina" ter .pela kraine nesmi.-: Zabava se prične že zgodaj popoldne. Is akslova na Vam Je naročnica k*jte tmj. da m Vi temveč obnovite direktna, tOpsiH čih naših REŠILNA ŠKATLICA ZA CIGARETE Finski listi poročajo o re:itvi šti- Češki listi poročajo, da je čeho- j sle vaška vlada prejela iz »Brazilije \ ponudbo, da prevzame večjo po-! šiljko brazilske zrnate kave brez-1 povedala nikomur. V Tibetu so ju F^a-čno in jo razdeli med siromaš- 1 sprejeli z vsemi častmi, katerih jn€iše sleje. Enake ponudbe so ba-j so bili ideležni nekoč poslaniki!^ prejele tudi Poljska. Madžarska, rlh Rusov, ki se pobegnili iz stra-prejšnjih kitajskih cesarjev. Ta in Romunija. Brazilska vlada, k: hotnega sovjetskega oncentracij-modema Kitajka. Len-Men-Hin po Je hotela obdariti siromake s cene-;£kega taborišča na Soloveckih oto-imenu. mora biti izredno sposob-,no kavo, je zahtevala edino to. da | kih. Rusi. med njimi neki častnik na in nadarjena, sicer bi ji vlaoa j država plača dovoz kave in da pre- Kolčakove armade, so u^koiili s ne bila poverila tako važne vloge, j vzame blago brez "carine. Vlada se pemečje- nekega tovariša, ki se je Za Kitajsko in Rusijo in Zedi-jJe 0 teJ ponudbi posvetovala, ali bil za svojo osebo napornega in ne-njene države največja država na kcncem 'koncev jo je odklonila, da ustrašil. Preskrbi jim je zemljevi-svetu. V Ameriki ženske v dIplo-,ne oškoduje trgovcev s kavo. ki so de in kompas, a vendar so se v se-maciji niso nič posebnega. Sovjet-,se založili z blagom po visokih ce- verni puščavi izgubili. Živila so jim ska Rusija je poslala na Norveško nah ter plačali tudi znatno uvozno pošla, moii so jih zapuščale in že Aleksandro Kolontajevo. ki je vo-; carino. V zvezi s to ponudbo pišejo so bili sprejeli obupni sklep, da ne dila celo pogajanja o trgovinski. listi, da je pridelovanje kave zrastlo pogodbi. Bila je pa kmalu odpokli- do take mere. da zanjo ni več od-cana, ker sovjeti niso bili zadovolj- jemalcev. Cena je zavoljo obilice ni z njenim delovanjem. Zedinjene , blaga padala, tako da je lastnike države so. bile pa bolj previdne. —'kavinih nasadov postalo strah. Njihov konzul v Amsterdamu, go- Sklenili so znižati obilico pridelka, pali, ne da bi videli živega človeka, spodična Patie Fieldova, je prava sežigali so zrnje in ga sipali v mor- Tedaj je zagledal eden med njimi lepotica. Ta lepa 24 letna dama se je, pa vse zaman: cena se ni hotela *na tleh škatljico. kakršne so za ci-prav dobro spozna na svojo stroko dvigniti. Zdaj je brazilska vlada ho- garete. Tako so zvedeli, da so pre-in je baje v diplomatskih zaplet-'tela odpreti pot svoji kavi v Evro- šli, ne da bi bili opazili, finsko me-}jajih nevarna nasprotnica. !po s tem. da je ponudila kavo za- jo. To jim je dalo novih moči in na- Ženske v diplomatski službi so stenj, kakor smo čuli, tudi v tem ni daljevali so pot v prvotni smeri, kot rečeno redke in zato ni čuda, • uspela. Čudno zamotano sodobno Trajalo pa je še cel dan, preden so da se moški tako zanimajo za nje. Jgospodadrstvo dovoljuje pač uniče- srečali finskega vojaka. Sedaj se 'Nobena diplomatka ne ostane dol-[vanje pridelkov, ne dovoljuje pa jim ni bilo več bati. Škatlica jih je go samica. Neki Škot je bil takoj I znižanje cen ali celo brezplačne raz- .rešila. Da je niso pazili, bi nadalje-navdušeii za zakonski jarem, čim [delitve blaga onim. ki bi si ga itak t vali pot v drugi smeri, prišli bi bodo več korakali ponoči, kakor dotlej, da s? izognejo sovjetskim patruljam, temveč nalašč ob belem dnevu, da bi jih kakšna patrulja našla. Cel dan so potem tako sto- CALIFORN1A Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Innahln COLORADO Denver, J. Scbutte Pueblo. Peter Cuilg, A. Saftlč. Sallda. Louis CosteUo Walsenburg, II. J. Bayuk. INDIANA Indiana potts. Louis Banlch ILLINOIS Aurora. J. Verblcn Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčftfi, Mrs. F. Laurlch. Andrew Splllar. Cicero, J. Fabi*:i. JolU-t, A. Anzelc, Mary Hamblen, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellcb. M&scoutah, Frank Augustm North Chicago Anton Kobai Springfield, Matija Barborich. Waukegan, Jož? Zelene. KANSAS Girard. Agnes MoenlS. Kansas City. Frank 2afar. MARYLAND Steyer. J. Cerne KitzmlUer, Fr. Vodoplvee MICHIGAN Calumet, M. F. Kot* Detroit, Frank Stular. Ant. nezlch. MINNESOTA Chisholmn. Frank Ooufte, Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel. Fr •ekuia. Eveleth, Louis Goal®. Gilbert. Louis Vessel Hlbbing, John Povftt Virginia. Frartk HrvaUch ■ ! MISSOURI I St. Louis. A. Nabrgo) 1 MONTANA Klein, Jobn ft. ciom Roundup, M. M. Panlarj Washoe. L. ^hamp*. tekmi sami se je priglasilo 12 konkurentov. Pred kratkim predpolane so ti frizirali sohe. popoldne pa žive modele. pila, jo e vroče poljubil na usta. ralo lepe vsote za zmagovalce. K Domov je prišel ob rani zori. Srečal je očeta, ki ga je pozdravil z zaspanim glasom. — Odkod ti? — ga je sprejel roditelj na pragu. — S prijateljem sva nekoliko! pokrokala. — Tako. tako. Nu, zdaj si pa prinesel mačka domov, kaj ne? UPADLI? Eacrfc« porrKfijj podalj- tefc življenja: 4V mliiD prvbatljaU.' me lat. ki t iiu V > in VrNvllte *IV IJ*'lij,i lubii* Kutork«!. 14- S"l\rii» » laku**'TKJ tuni^.1, rta ifMtir ohranili i«**iiu» p»v-U«*o, «4|nvltl 11 >ii-*'»t nte Grande. Napoti, Genova 25. novembra: Europa, Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauretania Cherbourg America. Cheibourg, Hamburg 2$. novembra: Saturnia, Trst H..meric. Cherbourg DeuLsc-hland. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cle\eland. Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aquitania. Cherbourg I 'resident Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg Pnris. Harr* Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Napoli, Genova 6. decembra: Leviathan. Cherbourg 10. decembra: Vulcania, Trst Berertpraria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Conte Blancamano, Napoli. Genova 11. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen Roma, Napoli, Genova ^2. decembra: I'e d»- France, Havre Si Ix»u!h. Cherbourg. Bremen 15. decembra: Kur"p:», Cherbourg, Bremen 16. decembra: Maiiretania. Cherbourg 17 decembra: I'r. an. Cherbourg 31. decembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najftiajfca In najbalj ufloena pot aa ostovanj* nr otramnlk tirnlkih: FRANCE 17. okt.; 14. nov. (7 P. M.) (7 P M.) He de France 24. okt.; 21. nov. <7 P. M.I 17 P. M.) PARIS 5. dec.; 24. dec. 14 P. M.) (4 P. M.I NftJkrajta pot po aeiesniol. Vukto )• v posebni kablol ■ vsemi modernimi «6obnowl1 — Pljata Id alavna (rtsmika kMhlaja Isredno Dlak« cen« ^ Vpralajte kateregakoli poobl»K«a«cs lgtats all FRENCH LINE; 1* »TATE «T*KKT N1W YORK. N. Y. boZiCni izlet V jugoslavijo Preživite božične praznike med svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Potujte z najhitrejšimi parniki. kar Jih pluje BREMEN ..... 6. decembra EUROPA ......16. decembra MANJ KOT OSEM DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte z znanim kabmsklm parnikom BERLIN ......11. decembra !»irt-ktna Železniška, vožnja !z Bremena v vse gtavne d.-le Evrope. Za pojasnila vpraSajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway : : New York 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, llremen NEW YORK KNJIGARNA "GLAS NARODA" . 216 West 18th Street New York, N. Y. Marija Varklafr: t platno iTtsuo ... ▼ fiao platno ..... ▼ nanje Tesano ... v fino nanj« Tesano .80 lJtO 1-30 1.70 ▼ platno Tesano ............L— ▼ fino platno Tesano................1.10 * ,nanje Tesano ............UtO t fino nanj« Tesano................L 70 Hrvatski molitvenOri: Utjeha najfinejša Slavs Bfags s i najllneji ..ves flat vea. POUČNE KNJIGE: Abecednik alsvenrid ............ .25 Angleško slovensko berilo........1.— (Dr. Kern) Angleške-aler. in aler. nncL slovar M la Amerikand T fino platno Teaano...... 140 t fino nanjo vesano «••<•••• U0 Sebaaa Naft Daa: ▼ nanjo Tesano ............ U0 t fino nanjo Tesano........1» KrtKnt ma srnin* j «*? K^^MaMM M —............ «0V t celoid veaaae ............ 120 ▼ Ono nanjo ves....... •••• 1J0