OfliMNO TOtll-STV01UU9UM® [.II » in« p 1 a 6 a o a t g o t o ▼ i n hI EV. 24. V L I D B L | t N I, DNE 17 JUNIJA 1931 L L 1 O 44 Cena M Din za celo leto. Za inozemitvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja (Mko sredo. Spisi in dopisi naj se poSiljajo CJredniStru »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvu »Domoljuba« v Ljubljani. Kalotiška akcija nas kliče Strašen požar svetovne vojne je zapustil človeštvu strašne sledove: otemnel je čut poštenja, nenravnost slavi zmage, {eimerno uživanje in strašni umori se štejejo med junaštva današnje dobe. Bolj kot pred svetovno vojno se druži bogastvo v rokah peščice ljudi, milijoni in milijoni delavcev pa stradajo, ali pa bodo itradali jutrajšnji dan ... Po raznih državah izbruhajo več ali manj krvave revolucije. Mnogi državniki so obrnili Bogu hrbet; brez Boga hočejo nov družabni red, novo človeško družbo. Sila zgodovinskih razmer drži krivič-nike po koncu in vse kaže, da je daleč pravi mir in red in pošteno in pravično razmerje med gospodarjem in njegovimi sodelavci, kakor hoče poslanica sv. Očeta Ves svet je objelo neko čudno vrvenje po nečem boljšem in z mišljenjem in prizadevanjem, da tako kot je bilo, ne more več hiti, pa zgodi se karkoli. Na kateremkoli kraju razburkanega sveta bruhne na dan val ogorčenja in obu-i, povsod so prva tarča zaslepljenih množic cerkve, samostani, duhovniki, redovniki... Razburkane množice planejo najprej proti Cerkvi, proti tisti Cerkvi, ki je že pred več kot tisočletjem postavila pod težo smrtnega greha zadrževanje poštenega zaslužka. Rdeči proletarec zažiga najprej samostane in mori duhovnike in redovnice, pozabljajoč, da so bile in so zlasti nižjim slojem ravno cerkvene ustanove eno samo veliko žarišče neprecenljivega duhovnega in telesnega dela usmiljenja in ljubezni itd. Svetovna vojna je našla Slovence v marsičem nepripravljene. Ali nas bo tudi sedanji svetovni pokret sukal po mili volji -emterlja? Treba nam je trdne in močne opore, ki jo najdemo v sv. veri in Cerkvi. Sv. Oče priporoča z ozirom na sedanje težke čase vsem katoliškim narodom, naj se z vso vnemo pridružijo katoliški akciji (pokretu), ki oživlja in poživlja v zadnjem času tudi 'nas katoliške Slovence. Stopimo vsi v njene vrste, udeležujmo se vsi shodov, ki jih Akcija prireja, in kar je glavno: neustrašeno brez ozira na levo in desno delujmo zasebno in v javnem življenju tako, da zmagajo na4ela katoliške akcije, ki so prava Kristusova načela. Trdno združeni s sveto Cerkvijo lahko mirno in brez strahu zremo v bodočnost, pa naj pride karkoli. Lov svetovnega velehaprtala za sovjetskim zlatim teletom Novonačeta pogajanja med Francijo in sovjetsko Rusijo niso v vseh krogih vzbudila navdušenja, nasprotno se vedno bolj slišijo glasovi v kulturnih pa tudi v nekateri gospodarskih krogih, ki se zgražajo nad "tekmo za sovjetski trg«, ki je najsramot-ne|ši dokaz za izprijenost kulture, ki jo je kvaril gospodarski liberalizem. Medtem, ko se Rusija gospodarsko or-ganizira, da poskusi razrušiti kapitalistično ■vropo z gospodarske strani, ko je s soci-* ne ni mogla, se največje evropske velesile naravnost rujejo v smeri proti Rusiji, dobiček'616 V zadn'em trenutku kakšen . Tako piše »La Vie Catholique«, da je aimanj, kar bi smeli pričakovati od kapi-»iizma, da bi se vsaj branil. Pa niti tega zmore. Nasprotno, v divjem nagonu, ki ga žene za dobičkom, se je tako sramotno ponižal, da celo podpira onega, ki je priznano njegov največji nasprotnik. Ali ni to znak popolnega propadanja reda, ki je odslužil, Nemčija sama, ki se bori z velikanskimi denarnimi težavami, katero pretresava-jo vsak dan močnejši socialni sunki, je pripravljena od svojih s krvavimi žulji pridelanih denarnih zalog izročiti sovjetom docela eno milijardo mark, samo da bo industrija zaslužila. Nemčija pošilja svoje delavce v Rusijo, da jo gospodarsko postavijo na noge. Zedinjene države Amerike, ki se tako sramežljivo branijo vsakih političnih stikov s sovjeti, imajo ž njimi najbolj razvito trgovino. 43 velikih ameriških tvrdk je do sedaj sklenilo posebne pogodbe s sovjeti, na podlagi katerih hočejo vsak kakšno posebno panogo sovj. ruskega gospodarstva »ozdraviti« in dvigniti. Ameriški kapital gradi v Rusiji električne centrale in modernizira rudnike. Italija se je vrgla na gradnjo vojnega in trgovinskega brodovja za sovjetsko Rusijo in si prizadeva, da bi bili topovi, s katerimi bodo sovjeti streljali po kapitalističnih enotah, bolj točni. Zadnje čase se je torej pridružila tik-mi še Francija, ki bo rajši izbrisala spomin na vse carske dolgove v iznosu predvojnih 22 milijard frankov (280 milijard Din), samo da se more udeležiti dobičkanosne kupčije z Rusijo. (Jugoslavija bo morala plačati Franciji vse predvojne dolgove v zlati valuti.) Največje evropske velesile so se torej zedinile, da Rusiji na vsak način in za vsako ceno pomagajo zgraditi zdravo narodno gospodarstvo. Države, ki živijo ob sovjetski meji, se prestrašene ozirajo v bodočnost, saj bodo one prve žrtve orožja, ki ga stiska v roke zapadni nenasitni kapitalizem. Zasluga ne gre sovjetom, ampak evropskim državam. Za Evropo pomeni ta preokret v ruski oolitiki začetek usodi*, polne dobe. V jeklenem objemu nemške roke Po »Slovenskem gospodarju« posne-mamo: Vse premalo pozornosti se je do seda; posvečalo največji nevarnosti, ki preti slovenskemu življu na Koroškem od priseljevanja Nemcev iz nemške države. Do sedaj so »rajhovci« pokupili na Koroškem 4811 oralov sveta za skupno vsoto 4,592.000 šilingov ali za 36,736.000 Din. Od tega pade največ na slovenski del Koroške. Medtem, ko pred desetimi leti še ni bilo v slovenskih občinah nobenega rajhovskega priseljenca, jih najdemo sedaj skoraj po vseh slovenskih župnijah in občinah. Kar je še hujše, je dejstvo, da so po večini luteranske vere. Tako na primer šteje mala slovenska župnija Vogrče pri Pli-berku že 20 nemških luteranskih priseljencev. To je za malo župnijo, ki šteje komaj 300 duš, zelo visoko število. Deželna vlada in privatne ponfemče-valne organizacije, kakor »Siidmarka«, se trudijo na vse načine, da ponemčijo sloven- 1' »ko Koroško. Ker je ponemčevanje po šolah prepočasno, zakaj otrok doma vendar le govori slovensko in se navzame tudi slovenske narodne zavednosti, ako ima zavedne starše, so sklenili pospešiti potujče-vanje z naseljevanjem nemških luterancev. Velike zasluge za to, si je stekel tudi »Heimatbund«, ki nosi po krivem to ime, ker izpodrivanje domačinov na korist priseljenega tujca ni nobeno domovinsko delo, ampak domovinsko izdajstvo. Ta organizacija jc naslednica Heimatdienst, ki je svoje dni vodil vso nemško propagando za časa ljudskega glasovanja. Na žalost se mora ugotoviti, da nemški duhovniki iz rajha, ki so zasedli slovenske župnije, radi podpirajo priseljevanje svojih nemških rojakov. Takih župnij je že mnogo. Povsod je bil izpodrinjen slovenski jezik iz cerkve in iz krščanskega nauka. Tako je Velrkovec popolnoma nemSki, Grebinje ima vsako nedeljo sicer slovensko pridigo. vs2 drugo (petje, litaniie itd.) je nemško To za župnijo s 400 nemšk itarji in 1000 Slovenci! Sv. Tomaž pri Celovcu je popolnoma remški kljub nasprotnim na-redbam škofiiskega ordinariata. Timenica, kjer žuoniko e rajhovski Frido in Kru^er, J'e posir.la po-oinonia nemška. Št. Liiš o'j frki, Z~c'ic, St. Jakob pri Cclovcu. Vetvi-rje, svoj čas po jolnoraa slovenske fave so sedaj rejnika in nikjer več ne slišiš slovenske besede v cerkvi. I-to usodo je d:til tu-!i G.-ibšt3nj. Niti odrasli, niti otroci ne rišljo več besede božje ali molitve v slovenskem materinem jeziku. Župnija Otma-r:e, ki je bila pred 30 leti izključno s oven-ska. \z nemška. I.tpa IVarija na Žili, kjer je co'go let pastiroval in pesmi pel naš Ksaver Meško, je ponemčena, v cerkvi, kjer jc bilo prej vse slovensko, je sedaj tuje SI,-»verska javnost se premalo zavoda Evo'ih dolžnosti, ki jih ima do svo'ih krvnih bratov na Koroškem. Zgubila je stike z nlimi in sedaj očividno izgublia tudi zanimal, [e za nje. Ali se nam ne zdi neverjetno, da sc do sedaj še ni ustanovil kakšen odbor slovenskih rodoljubov, ki bi si stavil nalogo, najti denarna sredstva, da se rešijo na Koroškem slovenski domovi, kateri radi gospodarske krize in radi jeklenega objema nemške roke prehajajo v tujo last? Ali se nam ne zdi, da smo za naše koroške rojake do sedaj žrtvovali samo'brezplodne narodnjakarske izlive in navdušenja, da pa se nismo povzpeli do dejanske požrtvovalnosti, ki je danes poslala edino sredstvo, s katerim se bo mogla rešiti slovenska zemlja in z njo slovenski rod in slovenska kultura na Koroškem? Predlogi Jugoslovanske kmetsVe zveze O najnujnejših javnih delili v Dravski banovini (Konec.) VI. Vodovodi: 1. St. Vid pri Stični. 2. Laško. 3. Kranjska gora. 4. Sladka gora. 5. Koroška Bela. 6. Oornjigrad. 7. Velesovo. 8. Vransko. 9. Veliko in Mala dolina. 10. Šoštanj. 11. Roznica in Okolica. 12. Sevnica. 13. Vaše pri Medvodah. 14. Ponikva ob južni železnici. 15. Kovor— Podbrezje. 16. Muta. 17. Vodna preskrba 2» PO SVETI/ Katoliška cerkev s Sv. oče je zopet govoril in sicer delavcem in uradnikom neke tovarne, ki so se mu prišli poklonit in ga tolažit z ozirom na fašistični boj proti katoliškim društvpm in Cerkvi. Papež je dejal: Res je, da je papež užaloščen, toda dviga ga velika misel ia ga tolaži, kakor se to vedno godi, kadar se kdo bori za dobro stvar, za pravico in resnico. Zavest, da trpi za resnico, je največja nravna vredne st, s katero se more človeška duša obogateli. Drugič pa Bog prej ali slej venča z zmago vsakega, ki se je podal v borbo za dobro stvar. Res je, da ne varno, kdaj bo zmagalo Dobro, toda tre^ s se je podvreči bo?i'"m nameram in najtrdneie zaupati, da se bo vse konča'o dobro. Ravpo najbolj va*ne stvari, ki od'očajo o usofi in bodoš-1 rasti človeštva, niso v rok?.h ljudi, naj s? ■ še toliko trudijo v svojem smislu, kajti pride trenutek, ko Fog posiže vmes v razvozile voz'a tako, kako1- je njegova volja- Ti posegi bo~ji v z$0'iov'ni so naravno«-'. veličastni. Sromr krv t'. brazdi, ki jo je zp^eh-U vejr«. Kai so namreč v?? vnžpo (!•'«••*!'!> in so-r;alre težave, £l-ve in boleče poledice krvave vojna? Grč ir> 3 Ka1:o ti go ved Vrnfcc'v predi/ v!ja svoboio tiska. Oni dan .'3 v razpravi o novem tiskovnem wr':cnu govoril v jarlamen-tu predse-dn;k vlade Ven'z"los. Braneč vla-din predlog je de;al: Prevelika Svoboda tiska more biti neugodna in škcdFiva za državne interese, kar so pek a ž™ i ccsebno članki nekega komunističnega lis'a ki je napadel naše sosede. Preti temu se mora nastopiti. Novi zakon prepoveduje napade okraja Čabar. 18. Makole. 19. Vič. 20. Hrastnik. 21. Sv. Jurij ob južni železnici. VIII. Zavodi ministrstva za poljedelstvo. . 1. Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru: naprava rastlinjaka ter zgradba silosa. 2. Banovinska kmetijska šola na Grmu: a) zgradba gospodarskih poslopij, b) nakup travnikov iii strojev za brezalkoholno produkcijo, c) naprava cvetličnjaka, č) ustanovitev drevesnice. 3. Banovinska kmetijska šola v Rakičanu: zgradba šolskih poslopij in internatskih prostorov. 4. Banovinska kmetij-sko-gospodinjska šola na Mali loki: naprava novih gospodarskih objektov. 5. Banovinska mlekarska šola v Skofji loki: zgradba poslopij in vodnjaka. 6. Banovinska "kmetijsko-go-spodinjska šola v Št. Jurju ob južni železnici: dograditev internatskega poslopja. 7. Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah: a) odkup posestva, b) zgradba in ureditev poslopij. 8. Banovinsko veleposestvo Ponoviče: obnova in ureditev poslopij. na sosede in šefe njihovih držav. Tudi on zicijske stranke, ki vodijo isto zunanjo Z. litiko kakor vlada, morajo uvideti d« jI vladino stališče upravičeno. ' * Nemčija s Novi težki davki. Nemška vlada je jz dala zasilno odredbo, ki jo je državni pred sednik Hindenburg že podpisal in ki stopi letos 1. julija v veljavo. Radi velikih vojnih odškodnin raznim državam Nemčiji rožice ne cveto. Namen nove odredbe naj bi bil pokriti primanjkljaj v državnem proračunu, ki znaša ekrog 7 in pol milijard Din. V smislu zasilne odredbe bodo znižali plače in pc-kojnine, pa tudi družinske dokladc in varčevati nameravajo še bolj pri socialnih in kulturnih zadevah. Uvesti hočejo nov davek na sladkor, na mineralna olja in povišati davek na esebno dohodnino. Z nasilno odredbo bodo udarjeni v prvi vrsti revnejši sloji, dočim industrijski kapitalisti ne bedo prizadeti. Novi davki so nesocialni in vzbtrajo v Nemčiji med nižjimi in srednjimi sloji silno ogorčenje, a obenem simpatije do levic rsikih strank. Poučeni krogi trdijo, da je nova zasilna odredba le s!:rbno ;n premišljeno pripravljena krinka ki liai dokazuje svetu, kako osirotela in plačevan a vojne odškodnine nezmožna je pcs^ala Nemčija. Šimitfa ' s Komuni.',tirno divjanje proti veri, cerkvam in duhovništvu ter redovništvu je končno vendar vzdramilo španske katoli-iane. Izrazi globoke vdanosti veri in cerkvi so prišli posebno do veljave na dan sv. Rešnjega Telesa. Očevidci trdijo, da tako veličastnih procesij kot letos, na Špan-f-kem se ni bilo. Res da so v Madridu in še j ar drugih mestih cerkvena oblastva radi morebitnih spopadov z boljševiškimi raz-bojniki procesijo izven cerkve prepovedala so bile pa zato velikanske tamošnjehiše božje tembolj napolnjene za vero in Cerkev navdušenih vernikov. V Barceloni ni bilo procesij izven cerkve, toda vse mesto ie bilo v zastavah in vsi balkoni okrašeni in 'opremljeni z evharističnimi napisi. Veliko napisov po mestu se je glasilo: >Snw katoličani.« Drugi napisi pa so pozivali: VIII. Zavodi ministrstva za socialno politik« in narodno zdravje: 1. Banovinska splošna bolnišnica v Ljub- ljani: nakup posestva Kmetijske družbe, .i Bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani: dozidava enega nadstropja v glavnem poslopju- 3. Splošna bolnišnica v Mariboru: a) zgradba psihiatričnega oddelka, b) zgradba gospodarskega poslopja, c) nadzidek dermatoio-škega oddelka. 4. Javna bolnišnica v Celju-a) zgradba pekarne, b) kanalizacija. 5. Ja™" bolnišnica v Slovenjgradcu: zgradba izoi" niče. 6. Javna bolnišnica v Brežicah: zgiau ba pralnice in sušilnice. 7. Javna bolnišnica» Ptuju: zgradba kuhinjskega poslopja. Zgradba umobolnice v Novem Celju. v. novinska hiralnica v Ptuju: zgradba Kun j skega poslopja. 10. Gluhonemnica v LJUD'J ni: povečava poslopja. 11. Zgradba zav« za slepo deco. , „ ;,,vna Načrti in proračuni za predložena «'' dela so pri banski upravi Dravske banovin Ljubljani. Udi K l ,;ke »ostud lUktjpi gostinskega Učaja v Novi vasi pri S»v. »l«rKU »izje rt«.« y ,-lvoni ijudeke in gospod, učiteljice ge. (ialrjovi ic. ....... * a iit uo.,i » '"J |e ,-rouai "V"" *-"•«•>"» ,5'etni vpokojeni delovodja Laziiilt Fr. v Hrastniku i, 4 u iv, »vi »e je neuttv.i^ s>u»i\ . v.ue- v V*'n»cnr«n. Vo n«'*v»—l I"»-r Belo knjigo«• s popisom vseh fašističnih rasilstev izda Vatikan. Obletnico vrnitve kralja Karla so te dni slovesno praznovali po vsej Romuniji. 70.000 brezposelnih je v italijanskem mesta Turinu. Potopila se je v ki!a'skih vodah najmodernejša britanska podmornica »Pcsei-don«. 18 mrtvih. frontna je po odila v zadnjih letih: Avstriji 170, Bolgariji 180, Nemčiji 2375 in še 13 drugim državam 3286 milijonov frankov. i o osemletnih priprevnh bo začeta sv. s olica obravnavali proglasitev papeža Pi;a X. blaženim. lJo krvavih spopadov komunistov s policijo je zopet prišlo v nemškem Kas&slu. frcncoska peleija je prijela v Marsei-lesu 3 bolgarske razbcinike, ki iiraio na vesti 20 zločinov. Z letalom je te dni jniletel v Belgrad nadvojvoda Anton Habsburški, zaročenec romunske princezinje lleane. Mednarodni kongres za zaščito deklet se ie začel v Budimpešti. Zastopanih je 14 držav. Pol milijarde ljudi je sedai na Kitajskem. Leta 1910. Ie nekaj nad 300 milijonov. Oiter volilni boi za državni zbor je na Madarskem. Volilni boj za ustavotvorno skupščino v Španiji vznemir'a;o agi'atorii iz bcljševi-žke Moskve. 2000 zadolženih kmetij na Finskem je prišlo te dni na dražbo. Vzrok: padec cen za mlečne izdelke. Male fare so pumi/« plodonosnega pastirovanja trdi Kirchenzeitung«. Veliki kmetski nemiri so bili v italijanskih krajih Pieni, Querici in Riveretu. Kmetje so razobesili rdeče zastave. Španski •denar (pezeta) je padel zadnje dni globoko kakor še nikoli. Po zadnjem ljudskem, štetju ima Nemčija eo:280.0C0 prebivalcev. Pcsebni sadni vlak bo vozil v poletju od Berehova v Prago. Cigarete bodo zalo podražili v Avstriji. Te dni je padel sneg v severni Italiji., \Vilkins se je že fltedal s podmornico »Nautilus« preti severnemu tečaju. 100.000 podeželskih šol v Italiji dobi radio aparate. Italija se trudi, da bi Habsburžani zopet zasedli avstrijski in madjarjki prestol KAJ JE NOVEGA Možje in fantie moravške, kamniške in sosednjih dekanijl V nedeljo, dne 21. junija t, 1. se bo vršil na Limbarski gori tabor Katoliške akcije za može in fante moravske dekanije in sosednih dekanij. Spored: Ob 10. uri (ne ob 9!) sv. maša s pridigo. Po sv. maši: 1. Otvoritev zborovanja po zastopniku škofijskega odbora KA. 2. Dr. K. Capuder: Vera — izobrazba in vzgoja. 3. Fr. Kremžar: Vera — socialno in gospodarsko vprašanje. 4. Pesem: Povsod Boga! Možje in fantje, ude'eiite se vsi tega zborovanja! d Deveta cbleinica poroke Nj Velič. kralja Aleksandra in kralj.ee Marije 'e bila 8. junija. Bog čuvaj in bhgos'avljaj visoki kraljevski par tudi v bodo.e! — Nj. Vel. kralj, kraljica in kraljev či so prišli 14. junija na Bled. d Temeljili kamen za novo cerkev sv. Antona Padovanskega so 14. junija na svečan način položili pri Sv. Duhu pri Zagrebu. Poleg nadškofa dr. Br.ue.-ja so biii prisotni tudi mnogi cerkveni in državni dostojanstveniki. d 50 letnico rojstva jc praznoval te dni neumorni ljudski delavec g. Alojzij Sa-gaj, dekan v Hočah. Bog ga živi še mnoga leta! d 75 letnico rojstva je praznoval oni dan upokojeni delovodja Trboveljske pre-mogokopne družbe Laznik Franc. Naj svoja stara leta še dolgo veselo preživlja v zasluženem pokoju! d 60 let je dočakal 11. junija čil in zdrav ravnatelj moškega učiteljišča v Ljubljani g. Anton Dokler. Vestnega in dobrohotnega šolnika Bog živi še mnoga leta! d 50 letnico življenja je obhajala v krogu svojih slepih učenk in učencev v Kočevju učiteljica gdč. Vrhunčeva. Veliki dobrot-nici slepih revežev iskreno čestitamo tudi mi, želeč ji i v bodoče najobilnejšega božjega blagoslova. d Slovesno so blagoslovili te dni novo šolo v Semiču. Je najmodernejše šolsko poslopje v Beli .krajini. d Veliki dekliški shod se bo vršil v nedeljo 28. junija na Gori Oljki v Savinjski dolini. d Uspehi na naših šolah. Te dni se nahajajo v Sloveniji odposlanci naučnega ministrstva, ki nadzirajo delo in uspehe ■nš.h šol. Kakor smo izvedeli, se odposlanci o marljivem in vestnem delu našega uči-teljstva tako na osnovnih kakor na srednjih šolah izražajo jako pohvalno, Urednik »Slovenca« je imel sam priliko govoriti z načelnikom za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete, gosp. Gjorgevičem, ki je izjavil, da je zelo zadovoljen s stanjem, ki ga je našel v nafiih šolah, dZopet »Slovenčeva« nezgodna podpora, Smrtno se je ponesrečil nedavno v severni Franciji slovenski rudar Anton Cvel-bar iz Blance pri Sevnici, Ker je bil zvest itf i jčcik in točen plačnik »Slovenca«, je bila njegova družina deležna nezgodne podpore v znesku 15.000 Din. Podpora je bila 1. junija preostalim točno izplačana d Vincencijeva konferenca za »kade. mike je zborovala pretekli teden v ljub! ljanskem akademskem domu. Iz tozadevne-ga poročila posnemamo sledeče: Akademska Vincencijeva konferenca je črpala sredstva v prispevkih, podporah, nabiralnih akcijah in raznih prireditvah. V Ljubljani so začeli zbirati tudi stalne mesečne prispevke. Obračun od aprila 1930 do 1. junija 1931 izkazuje dohodkov 16.793.30 Din, izdatkov pa 16.446.50 Din. Dobrodelnih prireditev je bilo več. Skupno z »Zarjo« so bili v Hrastniku, kjer so čisti dobiček izročili delavcem za njih cerkev, nadalje v Trbovljah in v Zagorju, k er so čisti dobiček prepustili bedni rudarski deci. Dne 8. decembra 1920 so skupno s Slovensko diiaško zvezo vpri-zorili Calderonovo mašo (Skrivnost sv. maše) v gledališču. Za božič so obdarovali barakarske otroke v Ze eni jami, priredili to-žičnico za akademike, na pustni dan veselo zabavieo otrokom iz barak v hotelu Mikiii in si končno omislili večer ve. ske glasbe v frančiškanski cerkvi. Tovarišem so pomagali v denarju ali v blagu ali kako dmgačc, V Ljudski kuhinji, v obednici Marijanišča so nekaterim tovarišem olačevali hrano V brezalkoholni gostilni hotela Union so uredili zajutrkovalnico, k er tovariši za 1 Din oziroma za 1.50 Din dobe primeren in zadosten zajutrek. Pri podpiranju naših akademikov so se spomnili tudi ruskih vse-učilišnkov. Ostalo delo: pri nekaterih trgovcih so izposlovali za nakup precejšen popust, skušali tovarišem dobiti postranski zaslužek, inštrukcije, s'užbe etc. Brigali so se za bolne tovariše in jih obiskovali. V mnogočem so priskočili na pomoč bogo-slovci. Bog blagoslavljaj plemenito delo gg. vseučilišnikov, združenih v Vincencijevi konferenci, tudi v bodoče! dG. dr. Korošec, bivši ministrski predsednik se zdravi v kopališču Herkule v Romuniji. d Zakon o draginjskih dokladah, oziroma pravilnik h zakonu je izdan. Točne,« poroča o njem »Slovenec« z dne 12. )UW)« d Kmetijsko-gospodinjski tečaji. Morebiti se zdi komu še zelo zgodaj, skoropre; TERPENTINOVO M*t0 opere VaBe perilo snežno bel« I ia: Slov. krščanska ženska zveza ie zdaj sredi poletja pričakuje in nabira orijave za gospodinjske tečaje, ki se bodo vršili Šele v jeseni in pozimi. Vendar je to nuino potrebno, da mnogim, ki se zanje zanimajo, že zdaj da potrebna pojasnila in navodila in se tečaji pdtem 1. oktobra točno in brez zamude prično. Zato opozarja vsa društva, ženske odseke in dekliške krožke, ju bi prihodnjo jesen radi imeli gospodinski tečaj, naj se takoj obrnejo na naslov: Slovenska krščanska ženska zveza, Ljubljana, Miklošičeva c. 5, ki jim bo dala potrebna pojasnila in poslala listine za prijavo. Ker ie tovrstna izobrazba za ženstvo največje važnosti, te tečaje prav toplo priporočamo. d Aljažev prosvetni dem. Pišejo nam: Aljažev prosvetni dom nameravamo postaviti na Dovjem kot trajen spomenik odličnemu kulturnemu delaven, planincu, skladatelju, šolniku, blagopokojnemu Triglavskemu župniku, duh. svetniku g. Jakobu Aljažu. Vse, ki so čislali zaslužnega moža ter cenijo njegovo delovanje, prosimo, naj se nas blagovolijo spomniti s kakim darom ter nam tako omogočijo v čim krajšem,času j postaviti zgradbo. Darovi- se pošiljajo po j čeku št. 11529 ljubljanske poštne hranilnice ' na Posojilnico v Kranjski gori; sprejema jih pa tudi župni urad Dovje, p. Mojstrana, d Petindvajsetletnico neprestanega umetniškega delovanja proslavi 18. junija v Nafodnem gledališču v Mariboru dramski umetnik g. Edo Grom. Pri tej priliki bo igral vlogo g. jubilant v igri Mayerling prestolonaslednika Rudolfa. d 250 ameriških Slovencev obišče koncem tega meseca Jugoslavijo. V imenu Rafaelove družbe se bosta odpeljal« rojakom nasproti v francosko pristanišče Cherburg katehet Tome in dr. Vurnik. Ameriški Slovenci pridejo v Ljubljano 29. junija z brzovlakom z Jesenic ob 8.40 zjutraj. d Zaznamek letnik sejmov za Slovenijo je treba -popraviti v marsikaterem koledarju. Založništvo »Družinske Pratike« prosi vsa županstva v Sloveniji, da mu čim prej naznanijo vse nove sejme, vse premembe pri obstoječih sejmih in vse morebitne pogreške, ki so se pokazale v zadnjem letniku. Točen zaznamek je velike koristi ne samo za prodajalce in kupo-valce, ampak tudi za občinsko blagajno. d Ljudsko Štetje. Po uradnih poročilih Šteje Slovenija 1 milj. 120.584 prebivalcev, rremoč ženskega spola znaša 40.000 Na-rastlo je število inozemcev in južnih Jugoslovanov. d Prekmurski med. Med najvažnejše Pridelke Prekmurja štejemo med. Čebelarstvo je za Prekmurca, ki redkokje razpolaga z več kot 5 orali zemlje, zelo pomemben Vlr dohodkov in se s to panogo gospodar* •|va bavi velika večina poljedelskega prebivalstva. Ker je podnebje ugodno in ludi Paše navadno ne premanjkuje, je tega slad-*eža pridelka tudi v slabih letih toliko, da i se ob primerni organizaciji mogel v veli-«n množinah izvažati tudi v inozemstvo, ^akor je videti, bo letošnji pridelek radi iz-* , akacijeve paše zelo bogat in prvoten. Med je lep, čist in zrel in se ga dobi Po prav ugodni ceni. „. ^Zdravljenje potnikov, Šoferjev Ud, OUZD. Večkrat obolijo člani Okrož-LiiTkp" " za zavarovanje delavcev v foiiatu na svojih službenih potovanjih Dobrota ob vročih dnevih je, če si umijete glavo z Elida Shampoonom. Lasje se Vam ne samo dobro izperejo . . . ampak Vam ostanejo tudi lepi in zdravi! Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO (šoferji, potniki itd.) izven področja Okrožnega urada. Opozarjamo, da morajo taki člani vselej iskati potrebno zdravniško pomoč pri zdravniku onega okrožnega urada, v čigar območju se ob obolenju nahajajo. Da jim bo to mogoče, naj imajo seboj potrdilo svojega delodajalca o zaposlenosti, s katerim se legitimirajo pri pristojnem okrožnem uradu oz. zdravniku. Ce tuji okrožni urad" oz. zdravnik ne bi hotel nuditi brezplačne pomoči, je zahtevati od njega, da to pismeno potrdi z navedbo razlogov. Člani, ki ne bi tako postopali, nimajo pravice do nobenih dajatev urada in tudi ne do povračila stroškov zdravljenja, d Trgovskonadaljevalne šole in tečaji. V dravski banovini je bilo v šolskem letu 1929-30 trinajst trgovskih nadaljevalnih šol in 6 trgovskih nadaljevalnih tečajev. V vseh teh šolah je bilo 397 vajencev in 275 vajenk. V Ljubljani je obiskovalo šolo 257 učencev in učenk, v Mariboru 105, v Celju 101, v Kranju 82, v Ptuju 38, v Murski Soboti 22, v Novem mestu 20 itd. Veliko število vajencev pa le ni bilo deležno teoretičnega strokovnega pouka in so razbere nezadovoljive. Tudi učni načrt ne odgovarja potrebam. Zato je pozdraviti prizadevanje za prireditev strokovnega tečaja za učiteljstvo na trgovskih nadaljevalnih Šolah. V preteklem letu so bili stroški vzdrževanja trgovskih nadaljevalnih šol proračunjeni na 367.940 Din, zaposlenih pa je bilo 62 učnih moči. d Kosa že poje... Sedaj je čas, ko so dnevi dolgi in trava visoka. Ponekod so že pokosili travo, povečini pa jo kosijo sedaj. Zopet je oživela stara navada, da prihajajo kosci iz okolice v Ljubljano na Krekov trg ali pred Mahrovo hišo, kjer se zbirajo pod starim kostanjem. Tu dobi vsak posestnik, vsak lastnik senožeti koscev, kolikor jih potrebuje in kolikor jih hoče. Stroj namreč izpodriva tudi že kosce in marsikateremu koscu je kosilni stroj odvzel zaslužek. Pri nas se to še ne pozna tako zelo, ker so kmetska posestva majhna, vendar pa morajo tudi že kosci čakati'na zaslužek in ni več tako, kakor je bilo včasih, ko je ob tem času vedno primanjkovalo koscev. Vsak kosec ima s seboj koso in kosišče, tako da je opremljen za svoje delo in da vsakdo ve, kaj so ti možje in fantje pred Mahrovo hišo. dVw>. .1» i" Ui v ^ >-.th ■■ [«■ >*-- *•■ i»V* v» Hm od. t- dir.V/<"KvJ ys. .-v.-nh '-r. t lr nrr V U». i d Napravite konec takim razmeram. Kako naš kmet živi in kako se mu godi naj govore cene živine, ki je glavni vir kmetovih dohodkov. — Te dni se je vršil v Litiji ob krasnem vremenu običajni letni sejem po sv. sv. Rešujem Telesu. Živine je bilo nekoliko manj ko druga leta, živinskih kupcev pa je bilo precej, žal je ba bila cena živini prav slaba. Par. najboljših volov je bilo prodanih za 7.25 Din žive teže, večina volov pa je bila prodana po ceni od 6—7 Din za kg žive teže. Največ so pokupili ljubljanski mesarji, tako da je bilo prodanih okoli 40 parov lepih volov. Živinorejci, ki so s prodajo živine čakali že predolgo, »o to pot pri prodaji utrpeli precej izgube, tako da so nekateri vole vse leto krmili čisto zastonj. Še hujšo sliko pa nam pokaže naslednje poročilo iz Polšnika, kjer je bil semenj oni teden. Na Polšniku so prodali kmetje živino celo po 3i Din za kg žive teže. Zdaj pa vprašamo: Kakšno vest ima mesar, ki kupi živino po 3 Din za kilogram, meso pa prodaja po 16 in 18 Din. In še to vprašamo kot dobrohoteči in pošteno misleči kritiki*, kje so naša županstva in kje še druge oblasti, da bi napravile konec vnehovpijočiat razmeram. d Vročina pritiska. Seja občinskega odbora v Celjski okolici, te dni sklicana, se ni mdgla vršiti zaradi nesklepčnosti. -d Podporo za pokritje stroškov pri razstavi vina, ki je bila maja v Mariboru, je podelil kmetijski minister. d 4403 tujci so'bili v mesecu maju v Splitu. d Najstarejša slovenska kuharica bo pač Ivana Lukmanova v Kranju. Dopolnila je 80 let. Bog jo živi še do skrajnih mej človeškega življenja! d Nad 5000 ljudi je bilo pri slovesnem odkritju spomenika vojnim žrtvam 7, junija v Murski Soboti. d 18 kg težkega medvedka je ustrelil v gozdovih v Rasnem g. Alojzij Hrovat iz Birčne vasi pri Noven mestu. d Starokatoliška cerkev. V »Slovenskem Narodu« čitamo: »Po ustavi staro-katol. cerkve se je vršila v nedeljo 24. maja t. 1. vplitev župnega odbora slovenske staro-katoliške cerkve za Dravsko banovino v Ljubljani ter so bili soglasno izvoljeni gospodje: P*-odar Franc, žel. uradnik, za predsednika; Šabec Alojzij, žel. uradnik v pok. za podpredsednika; Kranjc Roman, žel. uradnik v pok. za blagajnika; Tomažin Franc, uradnik v pok. za tajnika; Rebolj Stanislav, zasebni uradnik in Romih Ivan, trg. potnik za odbornika. Župnik je gosp. Lavrinc Ferdinand.« d V dobi rdečih jagod. Na ljubljanskem trgu je zadnje dni bila vel!ka množina prav lepih in okusnih jagod. Cene jagodam so naglo padale. Prvotno je bil liter po 10 Din, a ztdnje dni že po 5 Din io celo 6' Svrgatlonska pagoila v Ranftoosii. ena najznamenitejših buddhističnih zgradb na svetu. Templjevo kupolo je b'l lani porušil potres, a so io « 'nj s i.siili s 1 rebeinega delajo kupice. Dobrotnim »njvev v hofevju guč. mileijka \ mun-veva. ki je te dni doživela 50 let. . u.j. 1 Cveitar, /.v.sli ..iiiw.u, ..... je v Franciji smrtno ponesrečil in njegovi dediči so dobili 15.000 Din »SUjvenčeve« nezgod, podpore. SestdeBrtletuik Anton Dokler, ravuali-ij niuhiiegj učiteljišča v Ljubljani. 600(1 ijiu.i ji- bno navzočih pri ouhr„ju »,.. . vojnim žrtvam v Murski Soboti. 6' Nova šola v Semiču. najlepša v Beli Krajini. i Din. Ta nagli padec cen se je izvršil v enem tednu. Najlepše jagode prihajajo iz Suhe Krajine, zlasti iz gozdov okoli Vidma in Dobrepolj. d Za luteranske cerkve je določil pravosodni minister stalno državno podporo v Mesku letnih 1,444.000 Din. d Zakon o naseljevanju v južnih krajih je podpisan. d Na poti iz doline solza v večnost. Po telo mučni bolezni je umrl 70 letni Fran Hrašar iz Ihana. — Preminul je v Gornjem gradu od kapi zadet Venek Janez zidar v Do!-Suhi. — V Muro je v temi zašel in utonil trgovski pomočnik Josip Šinkovec Joma iz Virštajna v Šmarju pri Jelšah. — V Zabnicah pod Sv. Višarjami je 5. junija umrl kremenit krščanski mož g. Janez Ehr-lich v visoki starosti 90 let. Njegova vera je bila globoka vera prepričanega katoličana, ki je povsod, v vsakem slučaju popolnoma neustrašeno zagovarjal krščanska načela in njihove predstavnike. — V Seno-žetih pri poitaji Jevnici je odšel na drugi svet znani posestnik, gosti!ničar in trgovec g. Valentin Jemec. — Za vedno je zapustil dolino solza g. Franjo Pograjc, ravnatelj podružnice Vzajemne zavarovalnice v Celju. — V Notranjih Gor.cah je preminula Helena Dolinar roj. Novak, soproga gostilničarja in posestnika. — V Ljubljani je odšel po plačilo na drugi svet znani gostilničar g. Jožef Cotič, star borec krščanskega socijalizma. — Bog daj vsenj umrlim večni mir in pokoj, preostalim pa naše iskreno sožalje! d Požar je uničil hišo posestniku Jožefu Kandutiju v Graški gori, občina- Smi-klavž. d Zgorela je lepa domačija Martina Ogolina iz Cerovca pri Metliki. d Tri hiše so do tal pogorele na Ješen-:i pri Račah, v bivši Štajerski. Prizadeti so posestniki Franc Viher, Ivan Prelog in Ana Vauhnikova. d Strela je udarila v kozolec. Pod Re-pinčevem kozolcem na Uncu je vedrilo 9. iunija nekaj ljudi, med katerimi se je nahajala tudi Marija Kovačič s svojim 5 letnim sinčkom in njeno materjo. Strela je udarila v kozolec, razklala steber in zadela je Marijo Kovačič in sinčka, ki sta ostala na mestu mrtva. Mati pokojne Marije je bila tudi hudo poškodovana, vendar pa so jo po daljšem času spravili k zavesti. d V Ribnici pri Ribnici je utonil pri kopanju ključavničarski vajenec Albert Ulčar iz Kočarjev pri Mozlju. d Ko je preizkušal sod, 36 letni pred-delavec in ključavničar Ivan Povše na koroškem kolodvoru v Mariboru se je takoj ob nastopu svoje običajne službe podal na terensko skladišče za stare bencin, sode, katere je preizkuševa! s pomočjo zračnega pritiska. Ko je nič hudega sluteč napolnil sod do napetosti 4 atmosfer in prisluškoval, če pušča, je sod v tem trenutku eks- l'riporuča se prvi slovensbi zavod Vzajemna zavarovalnica Ljubljana v 'aatni palači ob Miklošičevi ln Masarykovl cesti „ PODRUŽNICE: »!>ln{a Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevlčev vi T0' Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica Al. puka 22, Beograd, PolpcareovS 2 plodiral. Dno bencinskega soda je Povšela udarilo tako silno v glavo in mu jo raz-mesarilo, da je bil na mestu mrtev. d V Savi pri Tomačevem je utonil ljubljanski učiteljišnik Fran Jernejčič. d Huda nevihta s točo je divjala pretekli ponedeljek popoldne v Sloveniji, pa tudi po nekaterih krajih Hrvatske. Mestoma je padala kot kurja jajca debela toča in uničila vse. Mnogi kraji so občutno prizadeti, zato poživljamo župane prizadetih krajev, naj posredujejo takoj pri pristojni oblasti za pomoč. d Ko je razstreljeval kamenje, se je mina prezgodaj vnela in zelo razmesarila 26 letnega delavca Josipa Hribovska v Trbovljah. Poškodbe so smrtno nevarne. d Ko je razstreljeval skalo v vodnjaku v vasi Golek pri Vel. Loki, se je vžgal smodnik in odnesel mlinarskemu pomočniku Josipu Režku dva prsta, glavo pa mu strašno razmesaril. Zdravniki v bolnišnici pa vendar upajo, da bo Režek smrti zaenkrat ušel. d Ko je ob grmenju tekel, je ubila strela Alojzija Klasinca, malega posestnika v Zlatoličah. dKo je vedril pod neko streho v Fran-kolovem je udarila strela in ubila 35 letnega posestnika Ivana Novačana. d Dva delavca je povozil brzovlak, vozeč iz Maribora v Ljubljano in sicer na železniškem mostu pri Laškem. Delavca sta bila na železniškem mostu, ko je pridrvel od ene strani osebni vlak. Temu sta se delavca umaknila na drugi tir. V tistem hipu je pridrvel od druge strani brzovlak, ki se je na mostu križal z osebnim in povozil oba delavca, ki sta bila takoj mrtva. Truplo enega je vrglo v Savinjo. Oba ponesrečenca sta bila sezonska delavca. Ecien je Franc Košir, rojen 27. dec. 1903 v Dolu pri Hrastniku, drugi pa Albert Bukovec, rojen 24. aprila 1901 v Št. Pavlu pri Preboldu. Oba ponesrečenca sta bila samska. d Kot golobja jajca debela toča je padala 9. junija zvečer po nekaterih krajih nad Trebnjem in Ponikvo na Dolenjskem. Je napravila veliko škodo. d Za 50.0C0 Din blaga so odnesli uzmo-viči iz trgovine Korinšek v Senovem pri Rajhenburgu. d Božji rop. V temni viharni noči je splezal božjeropni tat na visoko cerkveno okno župnijske cerkve v Studenicah pri Poljčanah, ga odprl ter se nato spustil v cerkev. Vdrl je v tabernakelj ter pobral dva ciborija s presv. Reš. Telesom, ograjena z lepimi plaščki. Ena tudi gotsko mon-štranco, kateri je pa odvil stojalo in ga pustil na oltarju. Po isti poti je nato izginil Edina sled za božjeropnim zločincem je ostala visoko iz okna viseča vrv, opremljena s številnimi vozli. Oba ciborija, od katerih je bil eden napolnjen s približno 500 hostijami, sta bila lepa izdelka pozlatarja Karla Tratnika. Za bogokletnim roparjem se vrše poizvedbe. d Razprava proti morilcu Laknerju se je pričela v torek 16. junija pred velikim sodiščem v Ljubljani. Kakor znano je Lak-ner letos 14. febr. ponoči zverinsko umoril v mengeškem župnišču župnika, g. Frana Kušarja. v d Listnica uredništva. Gasilno društvo v Sp. P.: Dopis je došel prepozno in nezadostno znamkovan. — V Blagovico: Brez podpisa, zato v koš. — M. O. v B.: Ribjo moko za mlade prišiče prodaja Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg. Kilogram stane 8 Din. — Prosv. dr. v Višnji gori: Dos£o jMepozno. — V uredništvu sta se javila oba 1'održaja iz Škocjana pri Turjaku in sta z ozirom na dopis v >; Domoljubu« z dne 3. junija pod naslovom >. Napad« odločno zanikala kako krivdo. Za nas je ta zadeva končana, prizadeti naj nadaljujejo to zadevne razgovore preti sodiščem, ki bo najbolj dokazalo, kdo ima prav. d Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josei« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josei« vodo pred in po operacijah. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Radio Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 12.45 Dnevna vesti, 13.00 Čas, plošče, borza, 18.00 Popoldanski koncert, 22.00 Čas, poročila, napoved programa za nosledaji dan. Četrtek, 18. junija: 19.00 Srbohrvaščina, 19.30 Gimnastične vaje, 20.00 Časnik in časnikarstvo, 20.30 Orgelski koncert (izvaja prof. Tome), 21.30 Koncert akademskega pevskega zbora, 22.00 Prenos z Bleda. — Petek: 19. funija; 19.00 Smernice sodobnega ljudskega teatra (Novi repertoar bur-kaste igre), 19.30 Francoščina, 20.00 Gospodinjska ura, 20.30 Prenos iz Belgrada. — Sobota, 20. junija: 11.45 Mladinska ura, 12.15 Plošče, 12.45 Dnevne vesti, 13.00 Čas, plošče, borza; 19.00 Časnik in časnikarstvo, 19.30 Angleščina, 20.00 Sah, 20.30 Koncert ljubljanskega šramei kvarteta (gg. dr. Ivan Karlin, dr. Mirko Karlin, Vladislav Prin čič, Viktor Dežela) in tenorista g. Mirka Jelačina, 21.30 Plošče (češka glasba). — Nedelja, 21. junija: 9 00 O sadjarstvu, 9.30 Prenos cerkvene glasbe, 10.00 Versko predavanje, 10.20 Literarna ura, 11.00 Samospevi ge. Nuše Španove, 11.30 Salonski kvintet, 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče, 15.30 Praktični nasveti za vrt, 16.00 Saxophon solo, igra g. Filip Bernard, 16.30 »Gospod senator«, veseloigra, 20.00 Koncert kamniškega okteta, 22.45 Prenos z Bleda, 22.00 Čas, dnevne vesti, 22.15 Salonski kvintet. — Ponedeljek, 22. junij; 17.30 Salonski kvintet, 18.30 Italijanščina, 19.00 Poljščina, 19.30 Smernice sodobnega ljudskega teatra (Nova odrska tehnika), 20.00 Komorni trio (gg. Slavko Korošec -flavta, Franjo Volavšek - rog, dr. Švara - klavir), 21.00 Salonski kvintet. — Torek, 23. junija: 19.00 Klima in življenje, 19.30 Nemščina, 20.00 Plošče, 20.30 Prenos iz Zagreba. —• Sreda, 24. junija: 19.00 Portreti iz svetovne literature in umetnosti (Krl-stian Andersen), 19.30 Ruščina, 20.00 Koncert delavske godbe »Zarja«, 21.00 Prenos z Bleda. NAZNANILA n Prosvetno in podporno društvo v Višnjigorl, ponovi dne 21. junija ob 3 popoldne v Društvenem domu pri Fari zgodovinsko igro iz 1. 1400 »Črna žena« v 7 slikah. Čisti dobiček prireditve se nakloni v prid revne cerkvice sv. Martina v Zg. Dragi, zato tudi okoličani prijazno vabljeni! + »Nas pa to še čaka.« V mestu so obešali razbojnika na vislice. Zbrala se je bila velika množica ljudstva. Eden izmed gledavcev vzdihne: »Bog mu bodi milost-Ijiv! Ta je že prestal svoje, nas pa to še čaka.« + Ni vse zlato, kar se sveti! Učitelj: Ni vse zlito, kar se sveti. Povej mi kak tak predmeti — Mihec: Vaš nos, gospod učitelj, fl' PO DOMOVIN! Smrt dveh vzornih kmetic. (Naklo.) Umrla je v Strah in ju dne 11. junija posestnica Frančišku Lclien v starosti 64 tet. Pokojna je bila bolna ie od novembra lanskega lela in v bolezni lelo pogostokrat prejela sv. obhajilo. Bila je tu-Intam še toliko pri moči, da jc malo vstala in na praznik Kristusovega vnebohoda Se celo v larno rerk' v prišla, da je bila v po božo ost i navzoča pri otroškem prvem sv. obhr.jilu. Kmalu nato so ji odpovedale vse duševne in telesne moči. V treh tednih je dotrpela in se preselila v boljšo domovino. Bila je dobra mati in skrbna gospodinja. Lahna ji bodi aernljica, Bog naj ji bo plačnik za vso njeno dobroto. Vsem preostalim naše iskreno roža 1 je! — Na dan sv. Antona Padov. pa se je poslovila tudi Peručeva mati — Neža Legat v 75. letu starosti — ravno devet let po smrti svojega moža. Samo en teden je ležala, pa je bilo v tem tednu trpljenja veliko, obiluo. Vdano ga je prenašala junaška žena, saj je vedela in čutila, da trpi zadnji življenjski boj, da trpi za nebesa in večno plačilo. Hrav lo je v bolezni pogosto ponavljala. Pogrešala jo bo Peručeva hiša, saj je mati do zadnjega delala nn polju in oskrbovala otroke, svoje vnuke in vnukinje, s svojimi je živela v vzgledni slož-nosli iu ljubezni. Bila je vzorna krščanska žena, # s koliko vnemo so je udeleževala vsak dan službe božje in čilala prav vse nabožne liste ter se žalo-stila nad sedanjim mlačnim in bogoodtujenim svetom. Počivaj v miru. vzorna žena I Bog nam daj takih žena. kot sla bili obe pokojnici! — V nedeljo 7. junija sta se poročila na Brezjah Martin Tiringar iz. dmartna pri Kranju in Jera Cernilec » Slrahinja. Poročil ju je ženinov brat g. Janez Tiringar, kaplan na Jesenicah. — V sredo 10, junija pa sla se vzela na Okroglem Ciril Mrak iz Mlake pri Predoaljib ia Frančiška Eržen iz Okroglega. v zgledna članica dekliške kougregaeije. — Obema paroma obilo sreče in blagoslova! Narodna šola Davorina Jenka. (Cerklje pri Kranju.) Gospod minister prosvele je odobril, da nosi osnovna šola v Cerkljah, okraj Kranj, naziv: >Davorin Jenko:. Novi naslov se uvede slovesno na Vidov dan ob šolski proslavi 140 letnice in odkritju spominske plošče Davorinu Jenku in Ignacu Borštniku po Glasbeni Matici ozir. Združenju gledaliških igralcev. Ob tej priliki izda šola obširno spomenico s temeljitimi životepisi cerkljanskih veljakov: Davorina Jenka, Ignaca Borštnika. Mateja Ravnikarja, Antona Kodra, Jakoba Bedenka, Andreja Vavkna, Simona Robiča, Iv. Frankeja, Ivana Žeieznikarja, Ivana Hribarja, Franca Barleta, bratov Hacinov, Josipa Jenka, dr. Fr. Kimovca, Ivana Mežana, Jakoba Hočevarja i. dr., ki so jih opisali povečini strokovni znanstveniki. — Knjigo: >0d Jliriie do Jugoslavije« je naročili pri šol. upravi-teljstvu v Cerkljah pri Kranju (25 Din). Predstava v sirotišču. (St. Vid nad Ljubljano.) Tukajšnje sirotišče sv. Jožefa nam je pripravilo v nedeljo 7. t. m. lepo predstavo, ki je sijajno pokazala, kaj se da napraviti iz nebogljenih sirot, ki jih vzgaja krščansko usmiljenje m ljubezen. Po krščanskem nauku se jc zgrnila povo-denj ljudstva v Ljudski dom in napolnila dvorano i galerijami vred. Ker se je vršila prireditev edi-nole v znamenju hvaležnosti sirotišča do blago-srčnih dobrotnikov, je bil vstop prost; a le redki so prestopili prag ne da bi bili pokazali svojo naklonjenost temu za naše čase tako važnemu zavodu t večjim ali manjšim prostovoljnim darom in nikomur ni bilo žal kovača. Kajti mali osiroteli dečki so nastopili pri govorih tako pogumno, da so dvignili ludi zaupanje poslušalcev v bodočnost, češ: Dokler se nam vzgaja mladina v tej smeri, slovenski narod ne bo pozabil Boga in domovine. Krasen je bil nastop malih »Križarjev«, deloma v snežno belih, deloma v modrih oblekcah prepevajoči >Na.šo pesem«, ki ie navdušila vsakega pos.usaln. Ginjeni pa smo bili in marsikaka golza je zabl »lela v očeh, ko nam je »Flavljc, mali rims.u nuictneč in sin staršev-mučtnikov, pokazal v ni m .^icjših letih življenja, kaj da premore člo-ve!;, ki gori sam ljubezni do Jezu*a. Kot iiv plamen vnoma za isto ljubezen vso okolico in se kar nič ne obotavlja, dati kri za Tistega, kt je prelil tudi svojo kri za nas. Krasna katoliška akcija iz 3. stoletja — odmore med posameznimi dejanji je spretno izpolnil dijaški kvartet iz zavoda sv. Stanislava pod vodstvom profesorja g. V. Hybaška ob sodelovanju g. prelekta Frančiška Cerkovnika. Bog povrni stoterno vsem, ki gredo na roko sirotišču sv. Jožefa in njegovim sirotam na kakršenkoli način I Gasilski dom bom« blagoslovili. (Sostro.) V nedeljo 21. t. m. bo pri nas velika gasilska slavnost: blagoslovitev gasilskega doma, združeno z ljudsko veselico. Ob tej priliki bo tudi župnl izlet. Dvema domačinoma zaslužnima gasilcem« se bodo izročile faslue diplome. Pri slavnosli bodo sodelovali združeni pevci jiod vodstvom domačega organista ter godba na pihala iz Dev. Mar. v Polju. Gasilno društvo v Sostrem se je ustanovilo po vojni leta 11)20. Je zelo delavno, šteje SO delujočih iu 200 podpornih članov. Vas Soštro je mala vas iu je društvo z lastnimi sredstvi nabavilo potrebno orodje, sedaj pa lep gasilski dom. Seveda je še nekaj dolga na stavbi. — Vabimo okoličan", da se slavnosli udeleže. — Na pomoč! Najlepši dan življenja. (Dev. Mar. v Polju ) i . «v na sam praznik Srca Jc/.usovcg\ , r-1 -kIt jiettk je bila pri nas slavnost prvega sv. obhajila, ki se zadnja lela vrli zelo veličastno. Letos pa je prekosila naše priča kovanje. Praznično veselo, sveto razpoloženje je vladalo ne samo med prvo-obhajanci in otroci Marijinega vrtca ter slarši in svojci teh, temveč tudi med ostalimi farani je bilo navdušenje. Pred cerkvijo so postavili dva mlaja v pozdrav j>rvoobhajancem. Ob % na osem se je med slovesnim pritrkavanjem izpred zujini-šča vila procesija 128 prvoobhajancev, z našim mladinoljubom č. g. kaplanom na čelu v eerkev, ki je bila v belo cvetje okršena kot menda ie nikoli. Ljudstva sa je nabralo v cerkvi kakor k nedeljski službi božji. Krasen v srce segajoč govor č. g. kaplana, ki je privabil solze v oči, bo ostal zapisan v srcih vseh navzočih. Veliko je bilo ta dan tudi svojcev prvoobhajancev pri mizi Gospodovi. Nekaj nad vse lepega je tudi otroško petje v cerkvi. Po sv. maši so prvoobhajanci odšli v Ljudski dom, kjer sa ss fotografirati ter bili pogoščeni. Za prvoobhajance so igrali tudi ljubko vzgojno, igrico »Olga in Tatjana', ki nvzorno podaja sliko današnje ruske mladine. Pr»v tako so jjono-vili igrico v nedeljo za starše in drugo občinstvo. Prepričani amo, da bo ta dan ostal otrokom Ir-jno v spominu in da jim bo marsikdaj v poznejšem življenju v odločilnih Irenutk h oni činilelj, ki jih bo obdržal na pravi poti. Vsi ostali, posebno slarši prvoobhajancev, izrekamo na tem mestu r>ri-srfno zahvalo č. g. kapfcnu Sladiču in gdč. rčite-Ijici Hirscbmannovi za ta veseli dani Bog povrni! (Šmarje - Sap.) V soboto, na dan sv. Antona Padov., je 40 otrok prvikrat prejelo Jezusa v sv. obhajilu. Po končani cerkveni slovesnosti so šli prvoobhajanci v dvorano »Katol. prosvetnega društva«, kjtr so dobili nekoliko priboljška. Vsem, ki so k lemu kaj j>ripomogli, staršem, učileljslvu in drugim dobrotnikom: Bog povrni! Nova sv. maša. (Svibno pri Radečah.) Dne 21. junija bo daroval novo sv. mašo v svoji rojstni župniji Svibno pri Radečah na Dolenjskem č. g. Ludovik Pernišak, salezijanec. Bii je tri leta vojak v svetovni vojni in potem je odšel v misijene v daljno Patagonijo (Južna Amerika). In od tam prihaja sedaj po dokončanih študijah kot novomašnik v svojo domovino osrečili svoje domače in znance. Po par tednih pa se vrne zopet nazaj v misijonske kraje. Slovesa* tridnevni««. (Rajhenburg.) , ,, ""f V tukajšnji Marijini baziliki fcomo v dnevih 80. Junija, 1. in 2. julija 1981 obhajali slovesno tridnevnico kot vsakoletno obnovo posvetitve slovenskega Lurda. V vseh teh dnevih bodo sveta opravila ob 6 zjutraj in ob 10 dopoldne, obakrat n pridigo. Zvečer ob 7 pridiga in blagoslov. Dne 1. julija zvečer v mraku tudi rimska procesija i lučkami. Zaključili bomo slovesnost v četrtek dne 2. julija ob 10 z veličastno proccsiio ItaSitlnKi Tnlrafi • uVlnt.n.1 ..t-;,i: — " sv. mašo, katero to darovnl mil !>res», Rešiljega Telesa; sVIepno pridigo in nontifit.f »v. mašo, katero ho darov.,I mil. ^Zl lT ,10 PW»»- -Ctlj,. dragi čicatelj, pridruži S9 tudi t! častilcem Marijinim in pridi v teh dneh nred i brotljive oči — Dobrotnice svela v slovenski l,!T Pridi — bodisi domačin, sosed uli daljni romar vsi se Ji bližajmo in potrkajmo na Njeno dol ~ Srce in molimo: »Pomoč kristjanov, ozirai se nas!« Na svidenje, častilci Marijini, pred lurL",!! oltarjem I Mn Zobni oleife dem. r. ©griči" Kovom sto sredi julija 3 tedne ne bo sprejanial paci entov kar blagovoli cen j. občinstvo upoštevati. ' Zahvala. (Karteljevo pri Novem mestu.) Fanlje in dekleta, ki so pobirali za oder, ... na tem mestu vsem darovalcem najlepše zahvaljujejo. Posebno za les lepa hvala g. Paletu Iz Kamenja in vasem Dobje in Globoč dol. Zelo napredne so se pokazali naši vaščani Karteljevcl -skoraj vsi naročeni na »Domoljuba' — ki so brez izjeme prispevali z darovi. To ni malo v teh hudih časih. S tem so vsi pokazali željo po napredku in izobrazbi. — V nedeljo ob priliki >že-gnanja« bo prva igra. Le pridite! Se bolj veseli kot na Materinski dan! Konjska dirka. (Št. Jernej na Dolenjskem.) Kon;ska dirka vozačev in jahačev v šl. Jerneju se bo, kakor običajno vsako lelo, vršila ludi letos na Petrov dan dne 29. junija popoldne. Ta prireditev obeta biti bolj zanimiva, ker bodo lo pot nagrade za dirkače-zmagovalce višje kakor v prejšnjih dirkah. Seveda, če ne bo vreme nagajalo. Pri teh tekmah bomo zopet lahko videli plemenito pasmo vročekrvnih konj, katero so gojili in jo še gojijo naši konjerejci. Saj je žirom Slovenij« in preko njenih mej znan sloves Dolenjske konjereje. V dobi dolgih let se je ta plemeniti rod vei ali manj do danes pri nas ohranil. Na vsak način pa bi zaslužil naš konjerejec več pozornosti mero-dajnih faktorjev s tem. da bi se mu zj njegov trud in prizadevanje pri vzreji plemenitih konj priskočilo na pomoč s primerno podporo. Vabimo prija -.no vsa ljubitelje lepih konj na mnogobrojni pose t. Zvest prijatelj »Damoljuba« je umrl. (Rakitnica.) V naši vasi se je za lelos smrt lako udomačila, da štejemo mrličsv že doslej več kot par lel naia| skupaj. Izredno veliko je mrtvouda. V nekaj mesecih že trije starejši — dva moža in ena ženska — so umrli nen&dne smrli. kap n« možgane. Pred kratkim smo pokopali po štajerskem znanega reše-larja Franca Tekavca. Na Vnebohod je bil se zdrav prt miši, prišedši domov je oslabel in v nekaj urah je bil mrlič. Bil je izredno marljiv brivec »Domoljuba«. Po ves mesec je bil od doma J re-šeti, a ujegov prijatelj »Domoljube ga je moral čakati, da je vse številke točno prečilal. N. v m. P- Fantovski dan, (Šoštanj.) Tukajšnja Mladeniška zveza bo na Alojzijevo nedeljo dne 31. junij« proslavil« fantovski dan. Zjutraj bo pri rani službi božji skupno sv. obhajilo fantov h pri j igo, popoldne ob 3 pa bo v dvorani Slomškovega doma prosvetna prireditev • vzgojno "igro, petjem, govorom, deklamacijami ira- - Upamo, da bo tad! to pot občinstvo v lepem številu obiskalo prireditev in s tem podprlo požrtvovalno delo naših organizacij. Fanlje, starši in dekleta, pridite! + Hladnokrvnost. Matthews, nekdaj ponos angleškega odra, je imel zdrav humor, ki ga tudi na smrtni postelji ni zapustil. Strežnik mu je vlil namesto z nik požrl in stvar bo v redu « + Ne pomaga. Sodnik med razP-f0 proti občinstvu: »Kdor bo še napravil Ka medklic, ga dam takoj odstraniti iz rane.« — Obtoženec: »Škandali' Živi enfe ia žlvlfenie (Roman.) (Nadaljevanje.) To je vsakdanja ]>ot zločina. Zakaj ne bi hrepenenje p oviSjem, obilnejšem razkošju moglo prav Iako zločinsko vplivali na bolj omikane ljudi, ki pripadajo odličnejši družbi. Tisti družbi, ki je odlična le na zunaj, v resnici pa nima lobene duševne višine in plemenitosti. Kruta misel je biki to in skoraj je nisem mo-•el prenesli. Da je kri mojega očeta plačala po-fofne pojedine in popivanja po dragih beznicah kje v Njujnrku ali San Frančišku... Pohajale so mi moči, da bi nadaljeval to hladno razmišljanje in pred očmi mi je vzrasla prikazen, kako morilec popiva v ničvredni družbi, kako se peni vino in prekipeva čez robove, razuzdan smeh polje vse naokrog, divja godba udarja, vse se ziblje in maje. In sredi lega šuma in hruma terfi on, ki je ubil mojega očeta. Nihče ne vidi, ,la so krvave njegove roke, da je krvavo vino, Ja je krvavo vse ... Zavesi me zapušča,< sem si rekel, ko sem jedel nepremično na meslu. Srce mi je divje utripalo in oči sem nepremagljivo upiral v eno mesto. Prevzelo me je tako razburjenje, kot da bi v resnici gledal ta sramotni prizor. ! Obrnil sem se proti očetovi sliki. Dolgo sem , pa gledal, Govoril sem mu, kakor da me lahko : murne, prosil sem ga: Pomagaj mi... Pomagaj mi . . .1 i Pri njem sicer nisem dobil miru in hladnosti, I a poglul ua to sliko mi je dal nove moči, da sem j lahko razglabljal to strašno domnevo, ki se jc vse I l«lj kazala, da je resnična. Presojal sem vsako najmanjšo podrobnost natančno in ostro. I Na prvi pogled se mi je vse to zdelo neres- , dično in nemogoče, nekaj kar more vzrasti samo v bolni domišljiji. P.rat, ki najame svojega brata, da bi ubil ne- j kega človeka, čigar ženo bi rad sam poročil. Že rama misel na kaj takega je spadala med najbolj neverjetne in najbolj nenavadne stare domišljije. 51!odi, kakorkoli,« sem si rekel, ta o področju zločinov ni nič neverjetnega. Saj ko se zločinec tirno odloči, de bo moril, ?*• krene s tem z navadnih peli, po katerih teče človeško življenje.« In dvajset podobnih vzgledov se mi je vzbudilo v spominu. Vsi tisli zločini so se zgodili tudi v tako izjemnih, tako nenavadnih okoliščinah kakor umor mojega očeta, o katerem sem jaz prav listi hip ugibal, ali je verjetno, da se je izvršil ua ta način ali ne. če sem enkrat priznal, da se je ta zločin lahko zgodil v tej obliki, kako, da sem bil jaz prvi, ki je prišel na to sumnjo. Kako, da gospod Masol, ki je bil tako spreten uradnik, tako navajen težkih zadev, ni iskal od te plati razlage te krvave skrivnosti, pred katero je stal brez moči. >Eh, gospod Masol ni prišel na to misel,« sem si odgovarja. To je vse. Vprašanje je v tem, da vemo, če se je dejanje res tako zgodilo, ne pa, ali je preiskovalni sodnik prišel na to misel ali ne.« In končno, kaki dokazi pa naj bi bili Masola pripeljali na to pol V če bi bil raziskoval zasebno življenje očetov, bi bil prišel do prepričanja, da je moja mati bila poštena ženska. Videl bi bil njeno iskreno žalost in ne bi bil dobil v svoje roke pisem, ki sem jih imel jaz in v katerih je oče razodel svojo bolečino in ljubosumnost zaradi hinavskega prijalelja. A recimo, da bi bil sodnik zagrabil slvar s te strani, kako bi bil mogel takoj prve dni sumiti o krivdi mojega bodočega očima? Šlo je za to, da bi odkril krivca, a bilo je dokazano, da se je tisto uro, ko se je zgodil zločin, gospod Termond nahajal pri nas. Kaj če se je gospod Masol spomnil na Ter-mondovega brata, ki je izginil? Morda! A kje naj dobi kako sled o njem? Kje in kdaj? Če sta bila Edvard in Jakob udeležena pri zločinu, ali ni bila njuna prva skrb, da sla si izmislila za medsebojno občevanje neko sredstvo, ki je moralo uiti očem poslave? Ali nista, vsaj za nekaj časa, popolnoma prekinila z dopisovanjem? SIcer pa kaj sta si pa imela poročati? Edvardu je šlo za denar, Jakob pa si je prizadeval, da bi si pridobi! srce moje matere ... »Prav,« sem ponavljal, »pa naj bi gospodu Masolu manjkalo pravih dokazov, naj tudi ne bi vedel za Termondovo ljubezen do uniorjenčeve žene — a vedela je za vsa to leta, moja teta, imela je v rokah neovrgljiv dokaz, da oče ni zaupal temu prijatelju. Kako da ne bi ona nikdar mislila tega, kar sem mislil jaz to uro?« A kdo mi je dajal zagotovilo, da tega ni mislila? Suinnje so mučile tudi njo, prav gotovo; živela in i mrla je v njih. Razlika je bila le v tem, da je vanje mešala tudi mojo mater, ker jj ni mogla odpustili, da je zaradi nje toliko trpel brat, ki ga je tako ljubila, če bi pa delala kaj proli materi, bi »e reklo, da dela proli meni. Tega si pa ni nikdar hotela dovoliti. Če bi si bila kaj lakega drznila, kako bi bila pa prišla kam naprej iz dvomljivih sumničenj, ko ni inogln dvomiti o očimovi pričujočnosti in ni prav ničesar vedela, da Edvard Termond v resnici živi... Vse to ni dokazovalo, da bi bil jaz prvi, ki si je skušal razlagati očetov umor na ta način, ampak iz lega je sledilo samo, da sem jaz imel nove'podatke, kako se je zločin izvršil in da domneve, ki sem jih gradil na leh podatkih niso bile nezmi-selne. Novi pomisleki so se javljali. Če bi bil očim najel za umor svojega brala, kako da bi bil potem kdaj omenil ženi kaj o njem. Odgovor na to vprašanje je prihajal sam od sebe. Če se je zločin zgodil v teh preprostih oblikah, peten, je bil ves dokaz o tem, da bi človek vedel, kaj je napisano v tistih dveh ali treh pismih, s katerimi je Jakob Termond poklical Edvarda v Evropo. Edvard je ta pisma prav gotovo shranil. Z njimi ie lahko držal Jakoba v škripcih in mu je grozil, da jih pošlje materi. Očim je moral to grožnjo prehiteti in sicer na la način, ker to bi se reklo, da že v naprej odbije od sebe vso nevarnost, vsaj delno. Če se je človek, ki je umor povzročil, kdaj odločil, da to skupno skrivnost zaupa umorjenčevi vdovi, ki je postala njegova žena, je na ta način lahko ovrgel, da bi bila pisma, ki jih je imela dobiti, resnična, ker se je lahko skliceval na staro prijateljstvo. Pokazal je na ta način lahko vso nesramnost nekega zločinskega človeka, ki se hoče na ta način maščevati nad njim. In potem, ali ne bi tega zaupanja do žene opri-vičeval še drug razlog, zlasti če se je zločin izvršil tako. kot sem sumil jaz? Vest, ki je grizla očima, kot sem mislil jaz, in njeni znaki, ki so se kazali na zunaj, nikakor niso mogli uiti skrbnejiu ženinemu očesu. Ni ji bilo težko razločiti in razbrali, da leži na duši tistega, ki ga je ljubila, in ki je čutila, da jo tudi on ljubi, da leži na njegovi duši temna skrivnost, ki je nikdar ne more pregnati. Koliko oblakov je videla na tem čelu in njena navzočnost jih ni mogla pregnali! Koliko mračnih sanj v teh očeh, ki jih njena nežnost ni mogla napolniti s j>opolno, globoko srečo I 20 RAZNO Sirija poslane republika. Francija je 1918 zasedla Sirijo, ki se razprostira severno od Palestine. Zveza narodov je Francijo pooblastila, da Jo deželo upravlja. Ozemlje abMgn pet edinic: državo ijirijo, državo Libanon, državo Druzov, deželo Alavitov in samostojni '»kraj A!exandratte. V leh deželah prebiva okoli dva milijona in pol ljudi, večinoma Arabcev. Francoski vrhovni komisar za "'"10 je zdaj objavil novo Mavo Sirije, ki bo podala veljavna takoj po novih volitvah. Sirija podane republika. V ustavi ™ tudi ugotovljene pra- Wij'a ''h 'ma d° Siri'J'e • Pismonoša na dopustu. «o, kako ste preživeli „uLdopusm - »Sam ST ,Tle1' kai bi P®" 1',® ,!>ko sem spremljal 38" namestnika, ko je raznašal pošto.« ^raTniku. Kmet je' ct >k/1!,:avlliku- ki pa Jenor? iz kmcla malo Kovati in mu je dal EgtoaU steklenico ter H,la * k gotovo. vprašafza ra-^ kl ie znašal 50 Din. L Mina Bošiianova Nemili Roman. Nemiko 8pl3al Paul Keller, prevela Marija Kmetova Leta in leta je snivala v njem želja, da bi se poročil z Boštianko. Pa ne zato, ker je bil samoljuben, pač pa se je želel oprostiti hlapčevanja in postati samostojen kmet. Nikoli mu ni bilo pri teh mislih za denar. Ničesar drugega ne bi hotel biti ko pošten upravitel družine, dasi bi hotel kot gospodar uživati tudi svojo čast. A ni se mu posrečilo- pridobiti si srca vdove. Zmeraj je bila enako prijazna z njim, a ta prijaznost je bila tako hladna, da se spričo nje ni upal zasnubiti Boštjanke. Ko sta se bili starejši hčeri poročili in sta prejeli svojo doto, je Jože ponudil svojo lastno, ne baš majhno doto na posodo. A Boštjanka ni sprejela njegove ponudbe in je rajši plačevala visoke obresti banki, ko pa da bi njemu le tri odstotke. Tedaj je sprevidel, da se noče prav nič vezati nanj in da ji je le plačan gospodarnik. Takrat je hotel odpovedati službo, a je vendarle še ostal. Le čemu? A zdaj je hotel stran. Zdaj je vse njegovo upanje splavalo po vodi. Vdova se je bližala koncu; ona ne bo nič več začela vnovič živeti. V mestu je dobil Mino na kolodvoru. Koj je prisedla v koleselj in mu pripovedovala, kaj je dosegla glede delavcev. Jožetu ni bilo zanje, a pogrešiti jih tudi niso mogli. Domačini niso hoteli služiti za poljske delavce. Izseljevali so se v mesto. Ko sta se peljala dalje, je Jože globoko zavdihnil, kakor de bi se moral naužiti mnogo svežega zraka, predenj bo mogel povedati tisto, kar ga je težilo. -"*' >Mina,« je kašljaje povzel, »ti bom kar zdajle povedal: po žetvi pojdem stran.« Ona ga je osuplo pogledala. »Odkod hoče« stran?« »Od Boštjanovih. Nočem biti več pri vas.« Dekle je zardelo ko kuhan rak; prijela ga je za roko. »Kaj poveš! Saj to ni mogoče, Jože!« »Je, Mina; stran pojdem od vas.« »Pa zakaj — zakaj?« Iskal je pripravnih besed, nato je začel: »Glej, Mina, štiriinpedeset let sem star. Zadnji čas je, da se osamosvojim, če nočem, da nekoč umrjem kot boljši hlapec. Očetovo pesetvo mi je prevzel moj polbrat; nekaj tisočakov je pa le meni ostalo; k temu so prišle dolgoletne obresti; dovolj bo, da si kupim kak manjši grunt. To bi rad.« Mina ni zinila niti besedice. Brez misli so ji begale oči po pokošenih travnikih, koder so imele kresnice lesketajoče se plese in so jlim črički bren-kali na harfe. In po rženih njivah so ji šli pogledi. »Kositi bo treba,« je tiho dejala čez čas. »Da,« je Jože na kratko prikimal. Konj je počasi stopal. Jože je topo poslušal škripanje koles. Ko je izrekel težke besede, pa ni imel nobenega veselja več s svojo prihodnjo st jo, Saj je bil že zdavnaj v tistih letih, ko človeku poide veselje za romanje po svetu in je v srcu ena sama želja: mir, mir — in nobenih bojev več. Vendar se je trdno držal svojega sklepa. Res je bilo razdrto njegovo upanje, je bil užaljen njegov ponos, a želja po tem, da bi bil sam svoj gospod, je bila tako močna, da bi lahko zapustil to, kar je vzljubil, odšel v tujino, in bi dasi pozno in samotno, vendark' rse še snVrat iznova začol. 4' Kdo vel . Morda je poznala to ljubosumnost, ki je hujša »d vseh, ljubosumnost do neke neizbegljive misli, ki ti jo ljubljeni človek noče zaupati. On ji je dal nekaj resnice, da bi ji prihranit nemir, da bi ušel sam vprašanjem, ki mu jih je jest delala neznosne. Saj ni bilo nobenega nasprotja med tem polovičarskim zaupanjem očimovim do matere in med mojo domnevo o zločinski zvezi obeli bratov. Razu-jiel sein tudi, da ni mogel zahtevati iz nekega gotovega razloga, naj mati meni molči o leni, kar ji je zaupal. ... , . ., Tega molka bi tudi ne bila nikdar prekinila, če bi je ne bilo tako nenadno napadlo čuvstveno razburjenje, če bi je ne bil jaz tako trdno nadlegoval, naj mi zaupa in če bi ne bil tako nepričakovano prišel Edvard Termond, ki je ubogo žensko spravil čisto iz uma. . A kako naj si razlagam to, da je bila tako nespametna, da je zavrnila predlog, da, bi poslali denar temu bratu, ki je bil v brezupnem položaju, ko je bil 6posoben, da tvega vse. Tudi to sem si počasi razjasnil. Pred tetino smrtjo je očim mislil, da je z moje strani popolnoma varen. Čutil je. da mu s strani sodnije ne grozi nič hudega, ker je stvar že zastarana. Vedel je, da ni zdrav. Kaj je bilo potem bolj naravnega kot to. da je za vsako ceno hotel dobiti nazaj pisma, ki bi po njegovi smrti lahko postala sredstvo, s katerim bi zločinski ljudje, ki bi jih imeli v rokah, lahko izsiljevali denar od njegove vdove in onečaščali njegov spomin v srcu tiste žene, ki jo je ljubil t.iko. da je zanjo ubijal. Treba se je bilo pogajati, a tako pogajanje se ni mosrlo vršili s pismi, ampak samo z živim glasom. Očim je vedel, da brat ne bo izvršil svoje grožnje, da ne bi prej poskusil vsega. Prišel bo v Pariz, oba krivca si bosta po dolgem času snet zrla v obraz po tolikih letih. Treba bo spet žrtvovati denaria.a ta žrlev bo zadnja in izvršil jo bo le. če mu Edvard izroči edino pričo, ki bi lahko razjasnila temo skrivnosti v hotelu Imperialu. A v teh računih je očim prezrl nekaj. Namreč to, da bo brat prišel naravnost v njegovo stanovanje. da ga bodo peljali k njemu skozi salon mimo matere in da bo vse to njemu, ki je bil že ves izčrpan od neprestanih skrbi, povzročilo nov napad bolezni. V človeškem življenju je nekaj neznanega, kar včasih prepreči, da bi se srečno izvršilo to, kar smo z vso natančnostjo in previdnostjo zamisliti. In ko sem premišljeval, kam je očima pripeljalo vse to skrbno prikrivanje, vsa ta neprestana pažnja nad samim seboj in nad drugimi — sem začutil, da nad nami vsemi bedi božja roka — če niso vse te moje domneve samo povest, ki sem jo izkuhal v svojih ^možganih, ko me je popadala mrzlica in koprnenje, da se maščujem. Resnica ali povest — domneve so bile tu, pred menoj, ki se nisem mogel in utegnil muditi nad nečem, česar nisem vedel, ali nad kakim dvomom, ki se mi je porodil. Koncem koncev so ti različni pomisleki eni delali najnovejšo razlago zločina verjetno, drugi so to verjetnost izpodbijali, ena stvar pa je bila Irdna: naj je bilo prav ah ne, jaz sem priznaval, da je bila zarota, v kateri je Edvard Termond služil svojemu bratu samo kot morilno orodje. Tudi če bi bila ena samo možnost proti tisoč drugim, da je očim moril na ta način, bi moral iti po tem sledu prav do konca, če nisem hotel os Uit i šema in bojazljive«. Čas žalostnega sanjarjenja je minil; treba je bilo delati. In tedaj je delati značilo vedeti. Jutro je vstalo med temi razmišljanji. Luč, ki je razsvetljevala to mrtvaško bedenje, je mešala svojo žalostno jasnost med bledo svetlobo jutranje zarje. Odprl sem okno in zrl visoke hiše v porajajočem se jutru. Pravni nasveti Zopet o ktilnku. J. K. Z. Pišete, da je vaš župan vpisal vse kmetske sinove in hlapre med zavezance ljudskega dela, čeprav ti ne plačujejo nobenih davkov. Ko ste ga opozorili, da ne dela prav, je trdil, da občina ni dobila od nikoder nobenega obvestila, da bi bili sinovi in hlapci, ki ne plačajo davkov, prosti ljudskega dela. Kdo ima prav, ali »Domoljubr, ki je o tem pisal, ali vaš župan? — čudimo se, da se še vedno najde župan, ki se še do sedaj ni seznanil s predpisi o kuluku, čeprav se je o tem vprašanju že toliko pisa'o in so tudi občine prejele v okrožnicah povsem jasna in razumljiva pojasnila. Svetujemo županu, naj prečita zakon o samoupravnih cestah v Uradnem listu z 10. junija 1929, pravilnik o uporabi ljudskega dela v Službenem listu z 8. januarja 1931 in vse okrožnice, ki jih je prejel o tej stvari. Tisti, ki jih je župan neopravičeno vpisal v seznam ljudskega dela, naj zahtevajo, da jih črta. Ce tej zahtevi ne ho ugodil, naj se pri tožijo na okrajno načelstvo. Iz tega menda vidik kdo ima pravi Uboino spričevalo za pravdo. F. S. Vprašujete če je župan postopa! pravilno, ker jc vaši len izstavil ubožno spričevalo, ki ga je rabila za tožbe proti vam. — Vsakdo ima pravico zahtevati, d8 mu županstvo izstavi spričevalo o imovinskih raz-merah (torej ne »ubožnot spričevalo), ki ga rabi da pri sodišču prosi, da se mu v pravdi podeli »pravica revnih«. O pravici revnih pa odloči so-tlišče in ne župan. To pravico pa sodišče podeli onemu, ki ne more plačati pravdnih stroškov brez škode za potrebno vzdrževanje sebe in svoje rodbine. Prošnji za pravico revnih se mora priložiti spričevala o imovinskih razmerah, ki ga izda žu-panstvo. Župan je torej v vašem slučaju postopal popolnoma pravilno. Vrnitev posojila. R. M. S. Leta 1917. ste posodili 1300 kron in vprašujete, koliko morete zahtevati sedaj, ko je vrednost denarja drugaftu. — Zahtevati morete isto vsoto, t. j. 825 Din. Obresti, ki jih niste izterjevali, morete zahtevati le za tri leta. Pridobnina. A. M. P. Ali mora plačevati davek oseba, ki se peča s šiviljsko obrtjo, pa je silno revna in bolehna ter dela sama brez učenk in pomočnic? — Ce ta oseba samostojno Izvršuje šiviljski poklic, mora plačevati pridobnino po višini čistega dohodka minulega leta. Cisti dohodek se pa izračuna, če se od kosmatega dohodka aH kosmatega zaslužka odbije vse režijske stroške. Srečke na upanje. B. Ž. Naročili ste pri aekl razpošiljalnici srečke razredne loterije. Za 1. Ia 2. razred ste jih tudi plačali, za 3. in 4. razred ste pa prosili tvrdko, naj jih pošlje proti kasnejšemu plačilu. Tvrdka pa ni nato poslala srečk. Slutite pt, da je Vaša srečka v 4. razredu zadela dobitek. -Ce niste plačali srečke in Vam tvrdka srečke ni kredit sploh ni poslala, je tvrdka lahko povsem razpolagala z dotično srečko in tudi te bi areika zadela, niste Vi imeli nobene pravice do dobitka, pač pa tisti, ki je srečko kupil. Gozdna pot. J. M. L. Pogozdili ste eno parcelo z mladimi sadikami. Skozi to parcelo pa goni sosed na svoj travnik živino na pašo, ki po sadikah dela veliko škodo. AU se lahko sosedu zabranl gonja živine, ker ima do svojega travnika itak kolovoz? — Ce je bila Vaša sedaj pogozdena parcela že pred pojfozdilvijo gozd, ni mogel sosed v tem gozdu priposestvovati služnostne pravice ii- Ze so se prikazale vaške hiše; nad njimi jc kraljevalo visoko sleme Boštjanovih. Tedaj je Mina tiho vprašala: >In kdo bo oskrboval Boštjanovino?« »Ti!« »Jaz?« Ko obupno ihtenje se je izvila besedica. Tedaj se /e tesno oprijel vajeti, da ne bi preklical svojega sklepa. Mina je bila tik ob njem; čutil je, kako je drgetaje poihtevala. »Počasi vozi, Jože, nekaj ti moram še povedati. Vidiš, saj vem, zakaj odhajaš od nas. Rad bi se bil poročil z materjo, a to se ti ni posrečilo...« »Pa ne!« je prestrašeno vzkliknil in pognal konja. Vzela mu je vajeti iz rok in je pridrževala konja. Močno je morala zgrabiti, da si je priborila vajeti. Jožeta je bilo sram. Ko ogenj ga je peklo, ker je Mina razodela njegovo tajnost, katero je tako plaho skrival. Mina pa, ki je bila zmeraj jasnih, treznih in odkritih besed, je rekla: »Tako je, Jože — in to ni sramotno. Sama sem si dolgo želela, da bi prišlo do tega. A žal — ni prišlo. Pa ti hočem povedati, Jože, zakaj se to ni zgodilo. Materi je bilo dobro znano, da si jo hotel vzeti. A sram jih je bilo, da bi se še enkrat poročili.« Jožeta je kar vrglo. »Ker sem ji bil premalo ali sem ji bil zoprn?« »Ne, ne, Jože, o tem ni govora. Ne vem, če boš mogel ti, kot moški, to razumeti: so ženske, ki jih je sram, da bi se v drugič poročile, posebno še, če imajo odrasle otroke. In naša mati so ženska te vrste.« »Pa če jim nisem premalo in jim nisem zoprn, čemu bi se pa potem sramovali?« Je vprašal. »To je vendar neumnosti« Videla je, da Je ne bi ražumel. Ta nežna zadeva je bila pač samo za ženske; moški so preveč robati za to. In dejala je: »Mati se sploh ne bi več poročili, pa bodisi, da bi prišel tak ali tak ponje. In če bi se že poročili, bi le tebe vzeli, Jože. A tudi tega niso zm&gli. Ce že drugače ne moreš, pa si razlagaj tako, da so imeli rajnega očeta preveč radi.« To mu je šlo v glavo. Otožno je prikimal in spet vzel vajeti v roke. Vaščane sta srečavala. Jože je pre-tuhtaval: Take so ženske; ničvredneži so jim všeč, poštenjakov pa ne marajo. Tak ga je Mina vendarle spoznala! Bržkone ve za to tudi gospodinja in morda tudi drugi vse vedo. Zelo ga je bilo sram. Dozdeval se je kot kak predrznež, ki se je osmešil in so ga nato zavrnili. »Mina,« je dejal, »najrajši bi šel že jutri proč.« Preplašena ga je pogledala. »Veš,« je izjecljal, »sram me je vpričo tebe, vpričo matere in vseh drugih. Rad bi šel kmalu od vas.« Razumela je, kaj se godi v njegovi duši. Težka skrb ji je stisnila srce. »Jože, kaj bi mogel pustiti mene samo — zdaj v košnji in žetvi? Mati so bolni, Lojzeta ni — Bernard in Tone sta še otroka — kaj naj sama ostanem, jaz, dekle? Ali boš šel, preden si morem dobiti kako pomoč?« Zardelih lic se je obrnila k njemu. Prvikrat v življenju je videl, da so Minine oči solzne. Pa je pognal konja in odvrnil: »Naj bo, Mina; žetve še počakam. A potem me moraš pustiti, da grem.« Svojo veliko roko je položila na njegovo desnico in rekla: »Zahvaljen Jože I Po žetvi pa le pojdi.« Kmet je vzel denar iz lepa in ga pomolil zdravniku pod nos: >Podul^ te, bo tudi dovolj!« — io je izginil skozi vrala. Veliko novo pristaniSiSt. Kakor poročajo iz Aten, je sklenila vlada Nove Fundlandije zgraditi novo, veliko pristanišče na jugovzhodu Nove Fund-landije. Gre za morski zaliv Mortier Bay, ki lei> blizu rta Cape Race. Za ugodno lego tega zaliva se doslej ni nihče zmeau. Ko bo to pristanišče dograjeno, bo odprta nova in dosti krajša zveza med Evropo in osrednjo Ameriko, kakor pa smo I« imeli doslej. Zaliv nikdar ne zamrzne in je tudi »» največje parnike dovol globok. Nova vodna pot bo okrog, 400 milj krajša. •V času varčevanja. uo-stilničar v letovišču vpraša gosta pri odhodu: »An boste prihodnje leto zopet prišli?« - Gost: * ram. Živimo v času varčevanja in mem je'«0 ostala ena razglednica va- šega kraja, ki jo bom ^ ral drugo leto porab tli Škodljiva vera >Kaj P» je tvoji ženi, P»Jat^' dela tako kisel obrM« - »Vera jo »Kakšna vera?« -J^J žena trdno veruje. spravi nogo št. 8 v 4t._6.< čevelj , „„„nie Iudi je nad 80 let dejansko vedno W ta iozd gonil živino na pašo. Ce pa je bila tZ pogojena parcela prej pašnik ah travnik, • in sosed pridobil si pravico pota, če je ze R ft lam gonil živino na pašo in mu sedaj te ■ morete braniti. Pa« pa odgovarja sosed za poli ne ' M. w0 škodo, ki jo dela njegova živina Vašemu """zastaranje dolga. S. F. P- Imate za izterjati ,.,s pa je preteklo ze več kot 3 leta, odkar ste noslali zadnji račun. Vprašate, če je ta dolg zaigran — Ce je Vaša terjatev nastala ali za dobavo stvari ali za izvršitev del ali drugih dajatev r obrtnem, trgovskem ali drugem poslovnem obratu, potem je po preteku 8 let zastarana, drugače "postavitev mejnika. H. J. — 6. J. R. Na mesto itarega mejnika, ki je zginil, se smč novi mejnik Bistaviti le v sporazumu vseh prizadetih mejašev. ejui kamen, postavljen le od dveh mejašev brez rednosti tretjega mejaša, sodišče ne bo priznalo a pravi mejnik. Stoj in čSSaj! Il Mtreiljivoatl — torej popsIAutns zastonj — Vam dam. • kolikor Vas /onima, podrobne Informacijo glede na-■liiliiiih Štirih stvari: Kje morete dobiti stalno ooioaCo dnibo i« pismena delo. kje so morete zastonj nnuflitl dobiikanonne domaČe obrti, alt (e se telite tiaviti a pro-4*jo nekeca 7elo dobro idof-ega predmeta proti primer-Miua mesečnemu pavšalu, oz! r. ako event. želite prevzeti »okrajih zastopstvu reke ve Ike ugledne Ivrdke. PISIte ■I In priložite inamVo ž« odgovor. Oskar Luetig, ravnatelj, Oaljek, Krežinlno ul. V vsako hfšo Domoljuba! ?DOMULJUti«, dne 17. junija 1931., Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem podpornemu društvu Zadružni samopomoči v Mariboru za izplačano podporo po umrlem Baumgartner Karlu. Umrl je mesec dni po pristopu v društvo. Če tudi ni bilo društvo, ker rajni ni bil vol leta lian društva, v smislu pravit zavezano izplačati kako podporo, so mi vendar izplačali prav lepo podooro. Zahvaljujem se društvu za izplačano o od poro ter pr.poročam to človekoljubno društvo v takojšnji pristop vsakemu, ako še ni njega član Ljubljana, dne 2. junija 1931. Aleksander Petr/čič, vsakovrstna darila, kakor žepue in zapestne ure verižice, itd. v zlatu In srebru nudi najceneje VII.KO CERAR, urar, Kamnik, Maistrovo 20, (Velika ulico.) -Prodaja kole« (biciklov) in njih posameznih delov. Z našo nmetno moštovo esenco .flosfln" al lahko vsakdo z malimi strofi..i pripravi izvrstno -obstojno tn zdravo domnCo pijačo. Ceno 1 steklenici za 150 litrc.v Diu 30 -, no poŠti Din 50'-. Dobi se rimo v d oirerlji A. Kons sinova. Ljubljana in drogeriji VVolfram rasi. M Kane. Maribor, Gosposka 31. PREKLICI Podpisana izjavljam, da je neresnično, kar sem govorila proti Ani in Simonu Gros, ter se zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Angela Sive. zobozdravMK Dr, Srcth® Pulta* se je preselil z ordinacijo iz Poljanske c. 16 v lastno vilo v Gregorčičevo ui 32 — iei 20-70 (vila poleg banske palače na Bleivveisovi c. nasproti litovskega doma). olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje s prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine Poskusite najprej z malo tubo za 8 Din. Velika tuba 13 Din. Dobiva se povsod. Metli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali-iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Okrajne zastopniki za vse sre'.espre memo, tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzioni-rane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na »Union«, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/III. HISb na prodaj. Prostov. gasilno društvo v Mavčičah proda na javni dražbi dne 28. junija ob 10. uri dopoldne hišo s sadnim vrtom ob cesti na lepem kraju •/« ure od postaje. — Vzklicna cena 20.000 D. Vajenca m pomočnika za kolarsko obrt sprejme takoj Franc Petkov-šek, kolar, Drenov grič 28, pošta Vrhnika. — Vsa oskrba v hiši. Kmečki hlapec Vos« izpod 20 let se sprejme za takoj. Zglasiti se je osebno. Plača po dogovoru. Ivan štravs. Sv. Marko, Trbovlje II. ISO do 300 dinarje« dnevno zaslužijo oni. ki imajo mnogo poznanstva 1 Za odgovor znamko 1 Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307. naprodaj n1h,frednjih in večjih posestev na Štajerskem. Resni kupci naj pišejo na „Uprav-ništvo Domoljuba", kjer dobijo natančen naslov pod št. 6868. Gospodarsko poslopje prodam, Tomačevo 25, Moste pri Ljubljani. POSBStUO r "Šanal Kamnik ali vzamem v najem. Ponudbe na u-pravo Domoljuba pod »Posestvo« št. 6807. Kdo mi posodi ?.3noo za nakup posestva proti v knjižbi na prvo me^to. Naslov v upravi pod štev. 6595. uije. zidano, z opeko "I"'' krito, poleg elektrika, vodnjak, 9 arov zemlje, pripravno za upokojenca, takoj proda za 75.000 Din Valentin Pogačnik, Zg. Dobrava št. 31., p. Podnart. Krojaški gojenec se sprejme, dobrih in krščanskih staršev. Naslov v upravi „Domo-ljuba" pod št. 6809. Skedenj sLrajTnov naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 6690. Krojaški vajenec se išče v starosti od 14 let dalje. Vsa oskrba v hiši. Več se poizve pri Jožef Valjavec, krojač, Brezje pošta Križe. uiji. z 2 sobama, ma-"I®" lim vrtom in elektriko; pripravna za u-pokojenca ali obrtnika, blizu župne cerkve in šole v Št. Jurju št. 22. pri Grosupljem se proda. Pojasnila daje A. Doblekar, krojač v Št. Jurij št. 22. Kože divjačine vseh vrst kupuje stalno Zdravič, Ljubljana,Flo-rljanska ulica. Iščem deklico ^ pomoč k gostilni. Biti mora poštena ln ubogljiva. - Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov i Gostilna priMrovo Vrhnika 140. 1000 hg suhe detelje rdeče, naprodaj. Rudolf Pavšič, Senožetl, Dol pri LJubljani. Vrsla 33 7-12 Platneni polčevlji za gospode iz trpežnega sivega platna, lahki, zračni in udobni za dom in za ulico. Vrsta 4238-37 Lahni in zelo udobni platneni čevlji v sivi barvi s trpežnim gumijevim podplatom moški in ženski Din 49 —. Za letovišče. Celo leto čakate in se veselite Vašega dopusta. Delate proračun, kako boste najbolje izrabili čas Vašega dopusta. Razmišljate o tem kako se boste za mal denar naibolje in najbolj luksuzno obu'i. Mi smo računali s temi Vašimi zahtevami in pripravili smo Vam veliko izbiro obutve za vsako priložnost. Pripravili smo Vam za izprehod, izlete, za družbo, tenis, promenado za potovanje itd. Obiščite nas v naši t ajbližji prodajalni, kjer Vam bo naš poslovodja najbolja svet«-val, katere vrste obutev treba izbrati. Nikar ne pozabite kupili pri nas lufa-uložek za obutev, je neprecenljive koristi posebno za letni čas Iz-delu emo ga iz japonskega lufa. V zadnjih dveh letih je postal lufov uložek tako priljubljen, da od celokupne svetovne žetve 6,000.000 podel«mo pri nas '/3 t. j. 2,000.000 komadov. Vložen v čevelj omogoča pravilno cirkulacijo zraka ter varuje nogo pred poten em t di ob uajbolj vročih poletnih dnevih. Vrsta 1137-03 Letni polčevlji iz belega ali sivega platna. So zelo lahni in udobni. Sivi za vsakdanjo rabo beli pa za izprehod. Vrsta 1837-22 Vi, ki ste zpostavl.eništrapa-cu, potrebujete za poletje lažjih čevljev. Evo jih s trpež. podplatom za neverjetno nizko ceno. Vrsta 6627-08 Eleganten udoben čevelj za boljšega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike. Vrsta 7637-1« l.etna novost 1931. Eleganlen čevelj z bogatim okraskom na nizki peti. - Zelo lep in pri-kupljiv. malinovec, limonada, oranžni, marelčni, ribezov, jagodov, borovničev bezgov, črešnjev in višnjev sok ae prodajajo r pisarni »SVETE VOJSKE" * Mm Dunajska eesta 17 (Medijatova hiša). Pri več.em naročilu primeren popusti Privoščite si jih v vročini in postrezite ž njimi tudi drugimi S tem podpirate tudi delo u treznost. Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! ZACNSFLIN mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škat-tjicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. >ZACHERLIN«, Ljubljana, Beethovnova nI. 16. Okrasne teišpektorie sprejme'!.o proti mesef-nemn imvšalu Din 2400 In nadpro viiijl. Nadalje podofnjomo Id (»poslujemo v vsakem okra u po eno spretno žensko zaradi ilaljnejra poučevanja v »trojnem ploienju kot hiftnl obrt. Ako ee pošlje znamka ia od-.-ovor. pošljemo obrežna n .vodila. Zadruga Jugoslov pleiaea, Oslj-k. Pozor gozdarji in trgovci! mmm Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in ||| plankač, katere pošiljam po pošti. — Cene IJTT nizke. — Za vsak komad prevzamem ga- /gA rancijo. Trgovcem dajem popust. MATEVŽ *--* KRMELJ, Log, pošta Škofja Loka. popolna razprodala ce cu Union< 3 Oi to PREKLICI Obžalujem in preklicujem žaljiv« besede, katere sem rekel Gašperju Ceferinu let« na pustno nedeljo v Strojenčevi gostilni v Žilen logu, ia se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Kopač Jernej. Birmanska darila kupite poceni in dobro pri ivrdki H. SUTTNER Uubiiana 1 Prešernova ulic« JI. < Razpošilja se na « kraie Europe, Amerike, Afrike, Azije10 Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprej Št. 120. Kovinasla anker ura Oin 44 -, s sekundnim kazal-cem Din 78-Št. 121. Ista /. radijem Din 58'—. s sekundnim kazalcem Din 94 - . št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 —, z radijem Din 76-. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto on H. SUTTHER, LJUBLJflNflJ PREKLICI Podpisana Frančiška Bajželj, P«' sestnica na Bregu št. 8, preklicujem in obžaluje"1 vse neresnične besede, ki sem jih govorila i<" 23. maja t. 1. proti Janezu Alešu, posestniku "jj Bregu, ter se mu zahvaljujem, da je odstop« 0 tožbe. Franfllka Bajželj, Breg, p. Straži«^ Izdajatelj: Dr. Fnut Kitare«. Uredniki Jože Košiček. Za Jugoslovansko ttftouno: Rtr«' Cei