1 Leto XIII. [ Štev. 105 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 9. maja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošli 14 din, dostavljen na dom IG din, tujina 30 din Cena , din 1 — Obrambna zveza demokracij Pospešena pogajanja za dograditev celotnega sistema vojaških zvez med Angliio, Francijo, Poljsko, Rusijo, Romunijo, Turči>o in drugimi državami na vzhodu in jugovzhodu Evrope — Uspehi Potemkinove akci e — Pred končnim sporazumom s sovjetsko Rusi o LONDON, 9. maja. Pogajanja demokratskega bloka za pogodbeno zaključi-tev obrambnega vojaškega sistema se nadaljujejo s pospešeno naglico in potekajo vsestransko ugodno. Po sklenitvi zveze med Anglijo in Poljsko, Anglijo, Francijo in Turčijo ter Rusijo in Turčijo gre sedaj za sklenitev dokončnega sporazuma med Rusijo in Romunijo ter Rusijo in Poljsko, kateremu naj sledi v končni fazi sporazum vojaške obrambne zveze med Anglijo in Rusijo z vključitvijo Francije, ki ima z Moskvo že od prej obvezne dogovore. Pričakuje se, da bodo vse te akcije v prihodnjih dneh zaključene. I VARŠAVA, 9. maja. Nocoj ob 23. uri prispe zastopnik sovjetskega zun. mlni- POGAJANJA V MOSKVI MOSKVA, 9. maja. Včeraj ob 16. uri je prišel angleški veleposlanik v Moskvi, sir William Seeds v sovjetsko zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel ministrski predsednik in zunanji minister Molotov. Seeds mu ie izročil odgovor angleške vlade na sovjetske predloge o sklenitvi skupne fronte v obrambo proti napadu. Konferenca je trajala eno uro. Razgovori so se nanašali na sodelovanje sovjetske Rusije in Anglije v zvezi z vsemi ostalimi zavezniki. Na poučenem mestu zatrjujejo, da obsegajo angleški predlogi sledeče postavke: 1. sovjetska Rusija naj garantira neodvisnost vseh sosednih držav; 2. v primeru napada na eno izmed sosed, ki bi terjal rusko oboroženo intervencijo, bi istočasno nastopila tudi Anglija z vso svojo oboroženo silo in tako podprla skupno obrambo. RUSKA POLITIKA NESPREMENJENA LONDON, 9. maja. V tukajšnjih diplomatskih krogih izjavljajo, da so včerajšnji razgovori med Molotovom in Seedsom v Moskvi ustvarili temelj za najširše obrambno sodelovanje, ki naj se razširi z Anglije, Francije in Rusije tudi na vse vzhodne in južnovzhodne evropske države. Angleška vlada je dobila iz Moskve izjavo sovjetske vlade, da so neresnične in gladko izmišljene vse tuje, zlasti nemške, kombinacije, da se bo sovjetska zunanja politika po odstopu Litvinova spremenila. Ta politika ostane nespremenjena, dograditev snujočih se zvez pa se bo celo pospešila. Tu prevladuje zato upanje, da bo sporazum z Rusijo v prihodnjih dneh dokončno sklenjen. ROMUNSKI PREDLOGI RUSIJI BUKAREŠTA, 9. maja. Zastopnik sovjetskega zunanjega ministra Potemkin, ki je prispel včeraj sem iz Sofije, se ie sešel z romunskim zunanjim ministrom Ga-fencom in dolgo z njim konferiral. Razpravljala sta o sodelovanju sovjetske Rusije in Romunije pod sledečimi pogoji: 1. sovjetska Rusija da Romuniji garancije za njeno varnost; 2. Romunija sklene s sovjetsko Rusijo nenapadalni pakt; 3. sovjetska Rusija se odpove aspiracijam na Besarabijo; 4. Romunija pristopi k čr. nomorskemu paktu; g, sovjetska Rusija imenuje v Bukarešti svojega veleposlani ka. Danes odpotuje Potemkin v Varšavo, kjer se bo sešel s poljskim zunanjim ministrom Beckom. ZBUJANJE RUSIJE 8 POLJSKO VARŠAVA. 9. maja. Sovjetski mlntotr-skl predsednik in zunanji minister Molotov je imenoval včeraj dosedanjega sovjetskega poslanika v Atenah za veleposlanika v Varšavi. Ta prvi uradni akt novega sovjetskega zunanjega ministra je napravil tu najboljši vtis. Mesto sovjetskega veleposlanika v Varšavi je bilo že od I. 1^37 nezasedeno. Novega ruskega veleposlanika pričakujejo v Varšavi že prihodnje dni. Z velikim zanimanjem se pa pričakuje tudi današnji prihod namestnika sovjetskega zunanjega ministra Potemkina. stra Potemkin v Varšavo, kjer se bo sestal s poljskim zun. ministrom Beckom. VARŠAVA, 9. maja. Poljska vlada je dala svoj agrement novo Imenovanemu sovjetskemu poslaniku Nikoli Soronovu. VOJAŠKA POSVETOVANJA V PARIZU. PARIZ, 9. maja. Včeraj je prispelo z letali iz Londona sem šest angleških ge-neralštabnih častnikov pod vodstvom generala Alexandra. Odšli so takoj v vojno ministrstvo, kjer se je pričela konferenca zastopnikov francoskega in angleškega generalnega štaba. Danes se posvetovanja nadaljujejo. O predmetu posvetovanj se varuje največja skrivnost, vendar je znano, da gre za nadaljevanje pogajanj, ki jih je pričel meseca marca v Parizu bodo Angleži ogledali Maginotovo črto. VOJAŠKI ZAKON SPREJET LONDON, 9. maja. Včeraj je bilo v parlamentu tretje in zadnje čitanje zakona o vojaški obveznosti. Za laburiste ie govoril Wedgewood Benn, ki je zakon napadal, se pa zavzemal za naglo sklenitev zveze z Rusijo. Odgovoril mu je poslanec Flecher, ki je naglasil, da je prav uvedba vojaške službe pogoj za zvezo z Rusijo. S tem v zvezi je dejal Lloyd George, da bo brez Rusije in njene vojske na kopnem vse skupaj zadela katastrofa. Zavrnil ga je admiral Robert Keyes z besedami: »Rusija ali ne Rusija, Anglija je sama močna dovolj, da da primernega poudarka svojim garancijam.« Lk>yd George je pa končno izjavil, da je vlado, ki ni storila svoje dolžnosti za obrambo malih držav, vedno kritiziral, sedaj, ko uvaja vojaško dolžnost, jo pa odkritosrčno podpira. Dvajsetletnih mladeničev ni mogoče podcenjevati, tudi 1. 1918. so celo osemnajstletni odbili strašen nemški napad in zmagali. Glede na sklenitev vojaške zveze med Italijo in Nemčijo, ki razpolagata v začetku z veliko večjo silo kakor Anglija, Franclja In Poljska skupaj, je pa treba takoj skleniti zvezo z Rušilo. Za- zapiski angleški general Gord. Po konferenci si Ikon je bil nazadnje dokončno sprejet. Posredovanja s treh strani ZA SPORAZUMNO REŠITEV NEMŠKO-POLJSKEGA SPORA SE ZAVZEMAJO HKRATU ITALIJA, VATIKAN 1N ANGLIJA. — NOVA KONFERENCA VELESIL? LONDON, 9. maja. Na poučenem mestu šele ako taka pogajanja ne bi uspela, naj j se zatrjuje, da je v teku istočasno več bi se postavila prizadevanja za sporazum posredovanj za ublažitev napetosti med na široš, mednarodno bazo. Mussolini na-Nemčijo in Poljsko in za sporazumno merava baje v tem primeru predlagati ureditev vseh zadevnih vprašanj. Prvo sklicanje konference velesil. Kako naj bi posredovanje vodi baje Italija sama na | se rešil sam spor v konkretnem, obstajajo Mussolinijevo željo. To posredovanje je različni načrti. Med drugim se govori gle-doseglo tudi že prve uspehe, ker je Nem- ] de Gdanska tudi o možnosti plebišcita, ki čija pristala na previdno postopanje in je (naj bi odločil nadaljnjo pripadnost tega opustila direktno akcijo, ki jo je namera- mesta, vala proti Poljski. Mussolini stoji namreč na stališču, da bi napad na Poljsko izzval odpor proti osi tudi tam, kjer ga sedaj še ni. Drugi posredovalec je papež Pij XII., ki se trudi za preprečitev konflikta tako v Rimu kot v Berlinu in Varšavi. Tretji posredovalec je pa Anglija sama, ki svetuje nova pogajanja med Varšavo In Berlinom. želja vseh posredovanj je, naj bi se dosegel sporazum med Poljsko in Nem LONDON, 9. maja. Agencija »Four-nier« javlja, da se širijo govorice, glede katerih pa še ni mogoče dobiti potrditve, da bo papeški nuncij v Londonu predlagal lordu Halifaxu, da skliče mednarodno konferenco glede Gdanska. Na konferenci naj bi bile zastopane Anglija, Poljska, Nemčija, Francija in Italija. Zdi se, 1 da bi bila Anglija k temu pripravljena čijo pri direktnih poljsko-nemških poga- pod pogojem, ako b1 prišla iniciativa s janjih brez vmeševanja s tretje strani. I strani prizadetih vlad. Potovanje kneza Pavla in kneginje Olge v Rim NA POVABILO ITALIJANSKEGA KRALJA STA SINOČI ODPOTOVALA S SPREMSTVOM NA OBISK V RIM NJ. VIS. KNEZ NAMESTNIK PAVEL IN NJ. VIS. KNJEOINJA OLOA. varilke vojne mornarice vlceadmlral Marijan Polič, kabinetni šef zunanjega ministrstva dr. Vukašin šečerovič In uradnik BEOGRAD, 9. maja. Danes Je bilo Izdano tu sledeče uradno poročilo: Nj. Vis. knez namestnik Pavel in Nj. Vis. kneginja Olga sta sinoči odpotovala na osebno povabilo Nj. Vel. kralja in cesarja Viktorja Emanuela Ul. na obisk v Rim. V spremstvu kneza namestnika In kneginje so odpotovali v Rim še zunanji minister dr, Cincar-Markovič, dvorni minister Milan Antič, dvorna dama Olga Lozaničeva, pr- vi adjutant Nj. Vis. kralja, divizijski general Nikola Hristlč, poveljnik jugoslo- dvornega maršalata Dimitrije Gavrilovlč. Na postaji v Topčlderu so se od visokih potnikov poslovile mnoge odlične oseb nosti, tako oba namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, ministrski predsednik Cvetkovič, proipetni minister dr. Spako osebj italijanskega poslaništva ter člani vojaške In civilne suite Nj. Vel. kralja Pet-a II. Kralj Jurij VI. V soboto sta o-dpotovaila angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta na obisk v Kanado, od koder obiščeta še Zedinjene države Severne Amerike, kjer bosta gosta prezidenta Roosevelta. To potovanje je bilo določeno že lani, vrši se pa v času, ki mu daje poseben okvir in pomen. Slavnosti v Kanadi bodo velika manifestacija trdne povezanosti dominiona Kanade z Anglijo, v Washingtonu pa bratske solidarnosti med anglosaškimi Zedinjenimi državami Severne Amerike in anglosaško Veliko Britanijo. V ozadju je torej tudi nedvomno politični pomen. Sedanji kralj Velike Britanije, cesar Indije, kralj Kanade itd. Jurij VI. je bil rojen kot drugi sin kralja Jurija V. dne 14. decembra 1. 1895. iti je postal dne H. decembra 1. 1936. po njegovem odstopu naslednik Edvarda VIII. Dne 26. aprila 1. 1923. se je poročil z lady Elizabeto Bo-wes-Lyon, hčerko earla of Strathmore-ja, rojeno 4. avgusta 1. 1900. Iz zakona sta se rodili dve hčerki: princesa Elizabeta — ki je sedaj prestolonaslednica — dne 21. aprila 1. 1926., in princesa Marjeta Roža dne 21. avgusta 1. 1930. Federacija svobodnih narodov V nevezanem razgovoru je dr. BeneŠ dejal, da zdaj ni več vprašanja svobode za Čehe, Slovake in druge male narode v Evropi, v ospredju je vprašanje svobodne evropske zveze. Prvi pogoj po zmagi demokracije je, da se Evropa organizira v federacijo svobodhih narodov. Vprašanja, ki niso vredna vojne Beck je na sijajen način odgovoril. Pokazal je odločnost, njegov govor je bil izraz močne narodne volje. Vprašanja ki obstajajo med obema državama, niso vredna vojne. Toda, čim bi se poskušalo, rešiti jih s silo, tedaj bi ti spori prešli lokalni značaj, pišejo londonske »Times«. Konec „fonda kongrue" v Avstriji Seyss Inquart je imenovan za komisarja likvidacije vsega, kar ima svoj izvor še pred priključkom Avstrije Nemčiji. Razveljavljeni bodo tudi vsi privilegiji, ki jih je imela rimsko katoliška Cerkev, pišejo »The Times«. Med drugim bodo zaplenjeni tudi dohodki, ki so izhajali še izza ča-Jožefa II. pod ustanovo »fonda kongrue*. Poljska išče trg na Balkanu Glede na zadnje preorientacije zunanje politike in nove prilike ob Baltiku pišejo poljski listi o nameravani tesni naslonitvi poljske zunanje trgovine na Balkan. Trgov;no bo pospešil novi kanal, ki bo vezal Baltik ssčrnim morjem, dotlej bo pa Poljska določila posebno kombina-oljo železniških In rečnih tarif, da bo blago čim ceneje dospelo na triilča. Se vedno stara pesem Znano je, kako slepo se je v zgodo v4nl vrgla Anglija na boj proti Rusiji in ji vselej zavirala pot na odprto morje. Zdaj je Mihael Bura napisal knjigo »The La-byrinth of Europe«, kjer svari na 64. straneh Anglijo pred nevarnostjo iz Rusije. Prijateljstvo z Italijo bi moralo biti glavni steber angleške zunanje politike, pravi pršec. »Nemški nevarnosti« do Anglije je posveti:! le 19 strani. Maribor, 9. maja. Preteklo soboto je dovršil romunski zunanji minister Gafencu svojo dolgo in na videz nenavadno turnejo po evropskih prestolnicah in se vrnil v Bukarešto. Po odhodu na pot se je sešel najprej v Krakovu s poljskim zunanjim ministrom Be-ckom, nato v Berlinu z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in Hitlerjem, v Bruslju s Pierlotom in ostalimi belgijskimi ministri, v Londonu s Hali-faxom, Chamberlainom in kraljem Jurijem VI., v Parizu z Bonnetom in Daladierjem, v Rimu s Cianom in Mussolinijem, v Beogradu pa s Cincar-Markovičem in Cvetkovičem. Vsa ta pisana družba državnikov, s katerimi se je Gafencu sešel in z njimi kon-feriral, predstavlja dandanes v Evropi vse najrazličnejše in celo tudi najbolj si nasprotujoče politične smeri. Tu so voditelji dinamične osi Rim-Berlin, voditelji in snovatelji obrambnega bloka demokracij, načelni ter nazadnje še pogojni nevtralci in previdni krmarji po razburkanih ožinah med Scilo in Karibdo. Kdor gleda na sedanje dogodke evropskih mednarodnih trenj poenostavljajoč opredelitve in razvrščujoč sile po ostri ločnici med sencami in svetlobami, tega Gafencovega potovanja in konferiranja sploh ne bo mogel razumeti. Ali se ni Romunija pridružila obrambni fronti? Saj je vendar prejela angleške garancije, čemu potem Gafen-cova pot tudi v Berlin in Rim? Evropski položaj žal ni tako preprosto enostaven, da bi se lahko postavljale že ostre meje med posameznimi tabori. Niti med obema skrajnima taboroma: osjo Rim-Berlin in osjo London-Pariz niso še podrti vsi mostovi. Ti mostovi še stoje, čeprav so zelo zelo omajani, in po njih se še vedno preliva tok diplomatskih stikov. Vmes, med tema dvema osema, je pa položaj še dosti manj razčiščen in se neprenehoma spreminja. Niti ena izmed malih in srednjih držav se do danes še ni dokončno opredelila za nobeno grupacijo. Madžarske in celo Španije ne veže doslej še nobena definitivna dolžnost, pridružiti se takoj in v vsakem primeru eventualnemu bojnemu taboru osi Rim-Berlin: Holandija, Belgija, Švica, Romunija in Grčija pa so prejele s strani osi London -Pariz tudi le enostranske garancije, ki njih samih ne obvezujejo, da bi morale v primeru vojne stopiti v obrambno bojno fronto. V to fronto bi stopile samo v primeru, ako bi bile one same napadene.' Dokler pa mostovi še niso porušeni in dokler bojne fronte še niso postavljene, imajo še vse te države popolnoma proste roke za diplomatsko aktivnost v vseh smereh in morejo s svoje strani storiti vse, kar se jim zdi potrebno in koristno, da odvrn- jo od sebe grozeče nevarnosti in se, če je mogoče, nevtralizirajo. Ta položaj nam zato popolnoma pojasnjuje Gafencova potovanja in posvetovanja po Evropi. Os London-Pariz je res zagotovila Romuniji njeno nedotakljivost, toda Romunija se s tem ni obvezno in dokončno naslonila na to os. še vodno ima popolno svobodo diplomatske akcije, s katero naj po možnosti doseže, da angle-ško-francoska garancija sploh ne bo potrebna, odnosno uporabljena. To svobodo akcije si pa moremo razlagati najbolj iz preprostega dejstva, da Romunija nima prav nobene želje, zaplesti se v kak bojni konflikt s komerkoli. Romunija v novi vojni, tudi ako bi bila na strani zmagovalcev, ne bi mogla ničesar pridobiti. V njenih državnih mejah niso vključeni samo vsi Romuni, ampak tudi še številni pripadniki sosednih narodov: Madžari, Nemci, Bolgari, Ukrajinci itd. Vojna Romunije bi bila torej izključno le obrambna vojna, taka vojna je pa nujna in smiselna samo tedaj, ako je neizogibna. . Na podlagi take zunanje politike Je mogel Tomunski zunanji minister Gafencu mirne duše obiskati prav tako Becka, kakor Ribbentropa in Hitlerja, prav tako Pierlota, Chamberlaina in Daladierja kakor Mussolinija. Z državniki osi Rim-Berlin je razpravljal o medsebojni rešitvi vseh vprašanj, ki bi lahko predstavljala vzrok za sovražnosti, z državniki osi London-Pariz o eventualni skupni obrambi, ako sporazum z osjo Rim-Berlin le ne bi držal, z državniki Belgije in Jugoslavije pa o skupnih prizadevanjih za preprečitev konfliktov in eventualno možno umaknitev s področij velikih trenj v nevtralnost. Prav v Bruslju in Beogradu je na- V v# Španija zapušča Ženevo °om— ŠPANSKI ZUNANJI MINISTER JE VČERAJ BRZOJAVNO SPOROČIL V ŽENEVO IZSTOP IN UTEMELJITEV BURGOS, 9. maja. Španski zunanji minister general Jordana je poslal včeraj generalnemu tajniku Zveze narodov brzojavno obvestilo, da izstopa Španija iz te institucije. Politični krogi v Burgosu smatrajo ta korak za povsem razumljiv, ker Ženeva doslej še ni priznala Francove vlade. Naglašajo, da tudi države, ki so s Španijo v protikomunističnem bloku, ne pripadajo Zvezi narodov. Zvezi narodov očitajo popolno nesposobnost za vsako večjo akcijo, da je največji intri-gant In da je v španski državljanski vojni popolnoma odpovedala. LONDON, 9. maja. V londonskih političnih krogih smatrajo izstop Španije iz Zveze narodov kot slmpatijsko gesto politiki osi Rim-Berlin. Španija se tako pridružuje Italiji in Nemčiji na osnovi razlogov, s katerimi je Franco že svojčas zapustil Ženevo. V nedeljo govori Mussolini GOVORIL BO V TURINU NA VELIKEM MANIFESTACIJSKEM ZBOROVANJU O MEDNARODNEM POLOŽAJU. ložaju in novi vojaški zvezi med Italijo RIM, 9. maja. Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini bo te dni uradno obiskal severovzhodne pokrajine države. Njegov obisk se bo pričel v nedeljo, dne 14. t. m. v Turinu, kjer bo na trgu Vittorio veliko manifestacijsko zborovanje. Na tem zborovanju bo govoril Mussolini o mednarodnem političnem po- ln Nemčijo. Njegov govor, za katerega vlada veliko zanimanje, bodo prenašale vse italijanske oddajnice. Iz Turina bo obiskal Mussolini Aosto, Alessandrio, Vercelli, Novarro in Cuneo, same kraje, ki leže v bližini francoske meje. Odmev vojaške zveze osi KOMENTARJI O NOVI VOJAŠKI ZVEZI MED ITALIJO IN NEMČIJO V PARIŠKEM TISKU NISO ENOTNI. PARIZ, 9. maja. Akcija osi in protiak-cija nasprotnega bloka sta danes glavni temi pariškega tiska. »Le Petit Journal« vidi v sklenitvi milanskega vojaškega pakta zvezo na življenje in smrt med Italijo in Nemčijo. Nasprotnega mnenja je »Echo de Pariš«, ki zagotavlja, da je bil namen milanskega sestanka, vskladiti nekoliko preveč individualistične težnje Italije v absolutno kolaboracijo. Saj nemški listi sami naglašajo, da je bilo doslej sodelovanje v osi nepopolno. Po vsem pa se zdi, da bo Nemčija še nadalje ostala pri svoji politiki pritiskov in da ne bo prekoračila teh meja. Tudi »Le Journal« pravi, da je doslej os bila nepopolno in nezadostno orodje. Os je mrtva, živel vo- jaški pakti Kljub temu pa je treba le ugotoviti, da je prva posledica sklenitve te zveze zmernejše pisanje nemškega tiska nasproti Poljski. »Le Petit Parisien« ugotavlja, da kljub milanskemu paktu nadaljujeta London in Pariz nezadržno svoj napor pri grupaciji obrambnega bloka. Včeraj je angleški veleposlanik v Moskvi imel dveurni sestanek z Molotovom. Ruska vlada je sporočila angleški, da ostane njena zunanja politika nespremenjena, kar je že Surič potrdil pred dnevi Bon-netu. Prvi uradni čin Molotova je, da je imenoval sovjetskega veleposlanika v Varšavi. Sodelovanje Rusije z Anglijo in Francijo ter njunimi zavezniki je gotovo dejstvo. laponska pristopi k zvezi osi TOKIO, 9. maja. Japonski vojni minister Itagaki je včeraj izjavil, da ni izključeno, da tudi Japonska pristopi k nemško-italijanskemu vojaškemu paktu. Minister za prekomorsko trgovino je izjavil, da veruje v to, da se čimprej ustvari vojaška zveza med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Končno je tudi zunanji minister Arita poudaril potrebo o okrepitvi antikomintem-skega pakta. laponska protiofenziva TOKIO, 9. maja. Japonske čete so v protiofenzivi v pokrajini Hupej pognale 20 kitajskih divizij v beg. S tem so kitajski načrti, da bi znova osvojili Hankov, padli v vodo. Japonci prodirajo na 130 km dolgi fronti. Halifaxov obisk pri Bonnetu PARIZ, 9. maja. V soboto bo prispel v Pariz angleški zunanji minister lord Hali-fax, ki se bo sestal z Bonnetom. Razpravljala bosta o mednarodni situaciji, nato pa skupaj odpotovala na zasedanje Zveze narodov v Ženevo. NOVO GAFENCOVO POTOVANJE. BUKAREŠTA, 9. maja. Romunski zunanji minister Gafencu, ki prispe 15. t. m. v Ankaro, obišče tudi Atene in Sofijo, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Bolgarije. ARABCI ZA DEMOKRACIJE BEJRUT, 9. maja. 44 organizacij Pan-arabskega sveta je sprejelo resolucijo, v kateri podčrtavajo solidarnost vsega arab skega sveta z demokracijami. VOJAŠKE VAJE PRI RIMU RIM, 9. maja. Kralj ,Mussolini, general Brauchitsch in španski general Esamel so včeraj prisostvovali ostremu artilerijskemu streljanju v okolici Rima. PERCY LOVRAINE V RIMU RIM, 9. maja. Novoimenovani angleški veleposlanik sir Percy Lovraine je včeraj izročil italijanskemu vladarju v običajni ceremoniji poverilne listine. Nagovora ni bilo. POTOVANJE ANGLEŠKE KRALJEVSKE DVOJICE LONDON, 9. maja. Prvi dan potovanja angleške kraljevske dvojice je spremljalo krasno vreme. Včeraj pa je ladja zašla v vihar in tudi spremljajoče križarke so morale pluti v vrsti po eden. NAJHITREJŠA KRIŽARKA Odesa, 9. maja. Italjanski zastopniki mornariškega ministrstva so včeraj izročili ruski mornarici v Italiji naročeno najhi-trejšo lahko križarko na svetu, 3000tonski »Taškent«. KENNARD PRI BECKU. VARŠAVA, 9. maja. Poljski zunanji minister Beck je sprejel angleškega veleposlanika, sira Kennarda. Vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno m malo vetrovno vreme. Obeta se še vedno dež v presledkih. Včeraj je bila najvišja toplota v Mariboru 18.4° C, danes najnižja 10.8° C, opoldne pa 15.5° C. Padavin je bilo od danes zjutraj 9.3 mm. Borza. Curih, 9. maja. Devize: Beograd 10, Pariz 11.7914, London 20.84, New York 445l/e, Milan 23.4214, Berlin 178.60, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40. Šel Gafencu kot predsednik Romunije največje razumevanje, saj se interesi Belgije, Jugoslavije in Romunije, pa tudi Grčije in Turčije ter še cele vrste drugih evropskih držav popolnoma krijejo: vseh največja želja je varnost in nevtralnost. Gafencovo potovanje zato ni bilo prav nič čudno, ampak nasprotno: le čisto naravno. In kakor moremo razbrati iz beograjskega uradnega komunikeja o njego- vih razgovorih s Cincar-Markovičem in Cvetkovičem, Gafencu ni potoval po Evropi samo v imenu svoje, ampak tudi v soglasju vseh balkanskih vlad. Drugo je pa seveda vprašanje, kakšen in koliko vreden je bil rezultat. O tem nam uradni komunikeji' ne povedo ničesar in tudi on sam molči. Te rezultate bo pokazal šele nadaljnji razvoj dogodkov. -r. Dr. Korošec o po.ozaju v Evropi Nihče ne ve, kaj bo z Evropo! je izjavil med drugim dr. Korošec na občnem zboru Zadružne zveze. Živimo v neprestani negotovosti, kaj bo jutri. Jugoslavija ima modrega krmilaria v zunanji politiki. To je knez namestnik Pavle. On vodi državni čoln tako, da bi nikjer ne zadel ob skalo. Jugoslavija si želi miru. Tudi v notranji politiki hočemo normalne, mirne razmere. Zadrugarstvo nima povoda, da bi črno gledalo v bodočnost. (»Slovenec«) Tisk v Jugoslaviji Po statističnih podatkih razstave katoliškega tiska v Zagrebu izhaja v Jugoslaviji 456 hrvatskih, 391 srbskih in 172 slovenskih listov. 40 listov odpade na Nemce, 26 na Madžare. Od teh je 818 listov neopredeljenih, 136 katoliških, 104 orotiikatoliški. Sadovi politične svobode Politična svoboda in državna samostojnost nimata za narod življenjske važnosti in privlačnosti, ako ni s tem omogočeno in zagotovljeno uspešnejše prizadevanje za boljši košček kruha in za prijetnejši prostor pod soncem. Posamezniki in narodi se zavedajo, da je tudi duhovno življenje ubito, ako je ubita telesna moč. (»Nova Pravda«) So očitki Slovencem upravičeni? V okrilju Jugoslovanskega kulturnega kluba v Beogradu je predaval univ. prof. dr. Jovan Erdeljanovič o etničnih problemih Jugoslavije. Med drugim je poudaril, da Srbi večkrat zamerijo Slovencem, češ da vodijo nekak separatizem, da pišejo in poučujejo v šolah le v svojem »jeziku«, da imajo svojo posebno univerzo, akademijo itd. Toda takšnih zamer bi gotovo ne bilo, če bi o vseh teh stvareh govorili z večjo ljubeznijo in razumevanjem. Srbi bi vse drugače sodili, če bi vsi vedeli, da so bili Slovenci nad enajst stoletij pod tujim jarmom, da so v tem času izgubili polovico svoje zemlje in naroda, da so bili nekdaj Slovenci blizu Dunaja, v okolici Linza, da so razen vse Štajerske in Koroške zasedli velik del obeh Avstrij, Solnograške in Tirolske. Srbi bi ne smeli pozabiti, da so tujci vsilili Slovencem v vse šole tuj jezik, svojih šol Slovenci sploh niso smeli ustanavljati... Za napredek kmetijstva Nasprotje med mestom m vasjo ovira napredek kmetijstva. Kmetski prihranki in tudi del mezde odteka v druge proizvajalne panoge in jih oplaja, kmetska proizvodnja pa je vedno slabša, reprodukcija na vedno ožji bazi. Naš kmet bi lahko uporabljal umetna gnojila le, če bi lahko prodal krompir m sadje po dvojni dosedanji ceni, ali pa narobe: kmet bi lahko kupoval umetna gnojila, če bi ta bila dvakrat cenejša, kar bi kartelu še vedno donašailo dobiček. Slovenski agrarni proizvodnji se po vojni zmanjšuje trg, veča izkoriščanje vasi, poglablja kriza malega obrata. Od tod namesto napredka naraščajoča degradacija. (»Sodobnost«) Prednost malih narodov Malemu narodu je mogoč pregled čez vse dejanje in nehanje, pri velikih narodih lahko ostane pomemben pojav neopažen in se izgubi v množici. Zaradi tega lahko mali narodi ustvarjajo dela višje kakovosti kot veliki, posebno na duhovnem področju. Že splošno izob razo vanje je pri malih narodih bolj globoko, vsak talent je laže odkriti kot pri velikih; Nepismenost 'je pri Islandcih že zdavnaj izginila. Norvežani so ustvarili že pred 80 leti, ko jih je bilo le dobra dva milijona, knjištvo, ki je dostikrat presegalo raven največjih evropskih narodov, norveški pisatelji Bjomson, Ibsen, Knut Hamsun so postali najvidnejše osebnosti v evropski kulturi. (»Slovenija«) Naša notranja ko!onizacl|a Naša država- ima še mnogo neobdelane zemlje, ki bi bila hvaležna za pridelovanje in naselitev ljudi iz preobljudenih ali nadvse revnih krajev. Zdaj se vendarle izdeluje načrt za postopno kolonizacijo države, ki bo pospešil ne le biološki, temveč tudii gospodarska napredek prebivalstva. V fflarHiotu odporno moč našega zadružništva Včeraj je bil v Ljubljani občni zbor Zveze slovenskih zadrug, ki je zopet pokazal, da ima zadružništvo ogromen pomen v vsem narodnem življenju. Kljub težavam in mednarodnemu viharju, je globoka ideja skupnosti prinesla velike težave in bo ravno tako prebrodila vse burje v bodočnosti. Predsednik Zveze g. Ivan Pipan je otvoril občni zbor in predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in kmetijskemu ministru. Zvezin tajnik g. Schauer je prečital brzojavke, ki so bile z vzklikom sprejete. Kr. bansko upravo in kmetijskega ministra je zastopal g. Rebeušek, Glavno zadružno zvezo g. dr. J u r e t i č. Ker je bilo poslovno poročilo tiskano, se je prešlo takoj na poročilo zveznega ravnatelja g. Franca Trčka, ki je pojasnil sedanje težave zadružništva in ukrepe, ki se morajo napraviti v bodočnosti; nazorno je prikazal posledice nove zadružne zakonodaje in raznih uredb, kako se mora vse to spraviti v sklad za uspešno rešitev vseh perečih in življenjsko-važnih zadružnih vprašanj. Iz poslovnega poročila posnemamo, da je bilo v preteklem letu včlanjenih v Zvezi slovenskih zadrug 385 zadrug z 95.000 člani, in sicer 160 kreditnih zadrug, 30 n&bavljalniti in prodajnih, 29 mlekarskih, 27 živinorejskih in pašniških, 19 kmetijskih in strojnih, 22 elektrarskih, 19 obrtnih, 6 zavarovalnih, 1 osrednja kmetijska in 16 raznih. Iz posameznih večjih finančnih postavk Zveze je razvidno, da so stare naložbe bile lani vse likvidirane, na novo pa se je zadevno naložilo 5,294.215 din. Starih kreditov se je izterjalo nekaj nad din 2,500.000, novega kredita se je podelilo zadrugam 5,210.325 din. Koncem leta so znašali stari m novi krediti 28,671.071 din. Vrednostni papirji, so znašali din 1,032,487. Vloge zadrug so se končno dvignile in izkazujejo 34,889.331 din, od tega na novem računu 13,240.598 din. — Loinbardni kredit znaša 42,843.051. Poleg drugih postavk je tudi važno, da se je premoženje zveze dvignilo, kar dviga tudi ugled in gospodarsko moč naši centralni zadružni ustanovi. Iz statističnih podatkov iz leta 1937. posnemamo, da je bilo pri vseh zadrugah, včlanjenih pri Zvezi slov. zadrug, izplačanih 74,431.431 din posojil, vrnjenih pa 178,347.663 din. Hranilnih vlog je bilo vloženih 82,649.388 din, dvignjenih pa 150,496.670 din. Skupni promet vseh zadrug je znašal din 2,302,480.016. V letu 1937. je bilo v Zvezi slovenskih zadrug 382 zadrug in 91.776 članov zadružnikov. V letu 1938 se je torej dvignilo število zadrug in število članov, kar zopet poudarja krepko in odporno moč našega zadružništva. V debati so se priglasili delegati k besedi. Po prisrčnem pozdravu zastopnika glavne zadružne zveze g. dr. J u r e t i C a in nekaterih zaključnih pojasnilih ravnatelja g. Franca Trčka, je predsednik g. Ivan Pipan zaključil občni zbor. Za uspešen razvoj tujskega prometa OBČNI ZBOR ZVEZE ZA TUJSKI PROMET V LJUBLJANI — NAČELNIK DR. RATEJ NOVI PREDSEDNIK Včeraj dopoldne je 'bil v Ljubljani občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji. Dobro obiskano zborovanje je vodil po- slevodeči podpredsednik magrstratmi direktor g. Šubic iz Celja. Ta je uvodoma pozdravil zastopnike oblasti, nakar je obširno poročal o dedu za čim lepši razvoj tujskega prometa v Sloveniji. To prizadevanje se jasno vidi iz tiskanega poročila uprave Zveze za tujski promet. V njem je nekaj zelo zanimivih podatkov. Število gostov je lami pri nas na-nasflo za preko 7000 na 197.793, številk) prenočnin pa od 989.732 na 1,067.162. Zelo se je lani dvignil promet biljetamic, ki so prodale za nad 8 milijonov dinarjev vozovnic. Pred volitvami so sprejeli rz-prememlbo prafvil, ki zvišuje število odbornikov in namestnikov. Za novega predsednika Zveze za tujski promet v Sloveniji je bil izvoljen upokojeni načel-nlik banske uprave dr. Ratej, za prvega podpredsednika g. Carli Majcen, predsednik Zveze gostilniških združenj za drugega podpredsednika pa Anton Vovk, predsednik Zdraviliške komisije na Bledu. Novi odbor sestavljajo razne tujsko prometne ustanove in korporacije ter ne več posamezne osebe. V novem odboru so: ljubljanska mestna občina, Zveza združenj gostinskih obrti, Združenja gostinskih podjetij, osrednji odbor SPD, ljubljanska sekcija Avto kluba, Jugoslovanski touring klub v Ljubljani, Jugoslovanske zimsko športne zveze, Ljubljanski velesejem, Olepševalno društvo v Celju, zidraviMči Rogaška Slatina in Dobrna, tujsko prometna društva v Kranjski gori, Kranju, Kamniku in Cerknica ter podružnica SPD v Ratečah. Nadzorni odbor sestavljajo zastopniki mestne občine v Ljubljani, zbornice za TOI, SPD, tujskoprometnih društev pri Sv. Janezu v Bohinju in v Metliki ter zdaviMšoa Dolenjskih Toplic. Nato je nova predsednik nagiašal, da je potrebno čim tesnejše sodelovanje obedi tujskoprometnalh zvez v Sloveniji. Pri vseh važnejših nalogah našega tujskega prometa mora sodelovati tudi Tiijskoprometna zveza v Mariboru. Posebna resolucija zaMeva sanacijo našega gostinstva in ureditev naših cest, ki so v sedanjem stanju na^večja ovira za razvoj tujskega prometa. Št. lij potrebuje zdravo, pitno vodo Glede vode je Št. Ilj silno na slabem. Nima riLkaksnih javnih vodnih naprav, ki bi bile nujno potrebne. Pred par leti je poslal Higienski zavod inženirja, da prouči neki izvirek v Stari gori za napravo vodovoda, pa je izjavil, da bi izvirek dal premalo vode. Osrednji Št. Ilj je glede vode odvisen od posestnika, ki ima dober izvirek, ter blagohotno, dovoljuje odvažanje vode. Za pranje so se naše gospodinje, do sedaj posluževale edinega ribnika zasebnika, ki je sedaj pranje prepovedal. Pri, takšnem pomanjkanju vode ni čuda, da se tu pojavi tifus. V tem vprašanju bi se moralo tu ne-, kaj ukreniti, bodisi potom občine ali z ustanovo vodne zadruge. Ker že imamo električno napeljavo ter je dognan sredi občine močan podzemski tok vode, bi se tu dalo pomagati z vodnjakom, iz katerega bi črpali vodo. Iz vodnjaka bi se dal napraviti tudi vodovod, za kar bi morali na griču zgraditi večji bazen. Učiteljsko • zborovanje v Celju Preteklo soboto se je zbralo veliko število učiteljev in učiteljic celjskega okraja na I. mestni šoli. Zbranemu »Združenju JUU« je predaval znani vzgojitelj in kulturni delavec dr. Pavle Strmšek o temi »Med osnovno in srednjo šolo«. Nakazal je pereč in zamotan prehod otroka, ter obenem prikazal uspehe in neuspehe šolskega dela in vzroke teh neuspehov. Kot šolski praktik in kot dolgoletni vzgojitelj mladine je govoril z ve- liko odkritosrčnostjo, da je njegova tehtna beseda zajela vse navzoče. Za njegovim predavanjem je bito podano situacijsko poročilo o položaju celjskega in okoliškega učiteljstva in prečitan članek učiteljice Oabrsčkovo »Vas v Halozah«, ki ga je objavilo letošnje »Dejanje« n Kako velika ie gradbena delavnost v Beogradu, dokazuje dejstvo, da je grad beni odbor samo do 1. maja izdal že 245 dovoljenj za zidavo in da prihajajo vedno nove prošnje. Velik poiar pri Ljutomeru V nedeljo zvečer je nastal požar pri posestniku Alojzu Zamudi v Stari vasi pri Ljutomeru. Ogenj se je razširil talko hitro, da ga poklicani gasilci niso mogli pogasiti. Pogorelo je do tal gospodarsko poslopje in hiša. Poleg tega je uničeno vse poljsko orodje, več voz sena in slame ter svinje. Zamuda trpi okrog 120.000 din škode. Kako je požar nastal, ni znano. Smrt pod vlakom Pri nočnem vlaku, ki prihaja iz Ljubljane ob 22. uri je zašel pod vlaik v bližini železniške postaje Rače-Fram 21-letni vrtnar Rupel Viktor iz Pobrežja. Nesrečni mladenič je bil primorski emigrant. Nedavno mu je umrla mati, pred dnevi pa je dobil poročilo, da je tudi sestra na smrtni postelji. Vse to je mladeniču strlo srce. N. p. v m.! o. Roparski umor pri Litiji. V graščinskem gozdu v »Jatni« blizu Dol pri Litiji so našK truplo 424etnega posestnika Josipa Kneza iz Prelesja, ki je 30. aprila odšel z doma in se ni več vrnil. Na glavi je imel veliko rano od sekire. Vsi žepi so bili-narobe obrnjeni. Umorjeni je imel s seboj okoli 1000 dinarjev gotovine. Za morilcem ni sledu. o. Krvav pretep pri Poljčanah. V nedeljo zvečer so se stepli v Studenicah •pni Poljčanah fantje, ki so se vračali pijani iz gostilne. Nekdo je z nožem zabodel v roko in hrbet 284etnega rudarja Martina Mohorka iz Makol, ki ima močno ranjena pljuča. Zdravi se v bolnišnici. o. Dopolnila In sprememba uredbe o klasifikaciji hotelov in penzionov je bila te dni podpisana. Objavljena je v »Službenih novjnah«. Sprememba stopi z današnjim dnem v veljavo. Cel/e c. Slikarska razstava Alberta Sirka ostane odprta še do srede, c. Seja mestnega sveta celjskega bo v petek, 12. maja, ob 16. v posvetovalnici mestnega poglavarstva. Na dnevnem redu so poročila odbora. c. Mestno gledališče. Drevi ob pol 20. vprizori ljubljanska drama Shakespeare-jevo tragedijo »Othello«. . Vrnjena srebrnina. Poročali smo včeraj o tatvini srebrnine, ki jo je pred par dnevi izvršila neka Frida R. iz Šmartnega v Rožni dolini v kletnem stanovanju Antona Voha na Cesti na grad. V noči od sobote na nedeljo je nekdo ukradene stvari vrnil. Paket je odidal na prag pred Vohovo stanovanje. Bil je to neki fant, ki se ga pa v temi ni dalo spoznati. c. Tatvine. Te dni je neki moški nakupoval razno blago v trgovini M. Pšeničnik na Krati ja Petra cesti. Med nakupovanjem je neopaženo dal pod suknjič kos moškega blaga v vrednosti 2800 din an nato izginil iz trgovine. Stražnik ga je našel v neki veži Za kresijo in ga aretiral. Bil je 18-letmd krojaški pomočnik Stanko N. iz Zagreba. — Z vlakom proti Laškem se je te dni peljala Ljudmila Vodišek iz Marijagradca. Pridružila se jd je na celjskem kolodvoru neka ženska in se ji ponujala za služkinjo. Med vožnjo je. Vodiškovi postalo slabo. To priliko je izrabila neznanka in vzela Vodiškovi iz ročne tori>ice 400 din in nato izginila. — Vlomljeno je bilo ponoči v gostilno Klajnšek na Bregu. Vlomilec je odnesel nekaj cigar in cigaret ter natakarici en par nizkih čeviftev v vrednosti 260 dim. c. Nesreča In napad. 511etna Dobrajc Jožefa, dninarica iz Št. Jurija pri Ceiju je šla k maši. Med potjo je padla in si zlomila desno nogo. — 21-leten delavec Črešnar Ivan iz Brestovca pri Rog. Slatini se je vračal proti domu. V Breznem je nastal med njim in nekam delavcem prepir. Delavec je Črešnarja zabodel v levo stran hibta. Prepeljan je bil v ceH-sko bolnišnico. Ptuj p. Minuli mesec je obiskak) Ptuj Jugoslovanov, 140 Nemcev in 1 Italijan. p. Kossarjev hotel je že porušen. Nedavno so pričeli na Srb stkem trgu razdirati Kossarjev hotel, ki ga je kupil veletrgovec g. Lenart Franc. »AH se tl ne zdi, da sem imel posrečeno idejo, vzeti s seboj prikolico?« Maribor Dvajset let vzgojne šole Glasbene Matice Pomembna ustanova bo jutri z javno produkcijo pokazala sadove svojega dela Glasbena šola Glasbene Matice v Mariboru proslavi 20 letnico svojega obstoj z javno produkcijo 10. maja ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Ta šola je bila ustanovljena leta 1919. kot samostojen odsek društva Glasbena Matica Maribor. Društvo samo je bilo ustanovljeno istega leta. Najagilnejši član pripravljenega odbora je bil pokojni skladatelj, sodni svetnik Dev Oskar, ki je vodil sam skoraj vse priprave za ustanovitev društva ter ga smemo po pravici imenovati ustanovitelja »Glasbene Matice Maribor«. Prvi društveni predsednik je bil sedanji predsednik dr. Ravnik Rudolf. Za njim so pa bili ustanovitelj Glasbene Matice Dev Oskar, dr. Tominšek J o-sip in dr. Poljanec Leopold. Posebno pozornost je posvečalo društvo glas beni šoli, da ,bi v njej Čimprej vzgojilo naraščaj, kajti glasbena izobrazba je bila med Slovenci ob prevratu, razen nekaj izjem, neznatna, kvalificiranih glasbenikov pa med nami na štajerskem sploh ni bilo. Nastopil je čas, ko so poučevali na šoli večinoma pomožni učitelji, od leta 1933. dalje pa se je odbor Glasbene Matice postavil na stališče, da more poučevati na glasbeni šoli po možnosti le za to usposobljen učitelj z dovršenim konservatorijem ali glasbeno akademijo. V učiteljski zbor so tedaj vstopile nove, mlajše, slovenske moči, izmed katerih jih je prejelo ne kaj prve glasbene nauke baš na šoli, kjer sedaj uče. šola se je reorganizirala, učitelji so izdelali za vse predmete podrobne učne načrte do najvišje stopnje ter jih preuredili tako, da je mogoč prestop na katero koli visoko glasbeno šolo. Delo na glasbeni šoli je bilo vedno zelo plodno, kar dokazujejo odlični uspehi« vsakoletnih javnih produkcij, pa tudi nastopi gojencev na raznih akademijah in koncertnih prireditvah Rdečega križa, Jadranske straže, Ženskega društva itd. S tem zadnjim izvršuje šola važno nalogo, da širi glasbeno kulturo in vzgaja širše občinstvo potom teh nastqpov, mladini pa daje s tem pobudo in novo energijo za vztrajno delo. V orkestru in pevskem zboru Glasbene Matice podpira šola s sodelovanjem učiteljstva odsekpva stremljenja ter dopolnjuje s svojimi gojenci pevski zbor in orkester, tako da tvorijo člane orkestra skoraj izključno bivši matični gojenci. Denarne podpore so bile pičle in se danes, namesto da bi se večale, stalno nižajo, tako da je onemogočen večji in učin kovitejši razmah šole. Obstoj šole in dru- ce, pa tudi v veliki meri vestnemu, z ljubeznijo do glasbe prežetemu učiteljstvu, ki se radi svojega res idealnega poklica mora odrekati gmotnim dobrinam — osta ne le zadoščenje v uspehih nekaterih marljivih in nadarjenih učencev. Skrajna čas je, da merodajni čini tel ji spoznajo važnost te kulturne ustanove in vidijo v njej trdnjavo ob naši severni meji. Drugod to že davno spoznali ter ne drže niti najvišjih učilišč v centralnem mestu, temveč jih dado bliže mejam, da ni samo kulturno žarišče za prebivalstvo v državnih mejah, temveč tudi magnet za zamejce. Odločujoči činitelji in vsi, ki vam je kaj do narodnega obstoja in dviga narodne zavesti, podpirajte šolo in učitelje, ki izvršu štva se ima zahvaliti le trdni volji in žila- jejo nesebično delo ob naši severni meji, vemu naporu odbornikov Glasbene Mati-I Slovenske gorice potrebufejo železnico Že pred 70 leti se je prvič pojavila želja Slovenskih goric po zgraditvi nove proge, ki bi potekala iz Maribora skozi osfčje Slovenskih goric v Ljutomer ozir. v Gornjo Radgono. Ker pa so bili takratni oblastniki kratkovidni in so računali v slučaju te izvedbe na ogroženi narodnostni boj, ki so ga v tistih časih Izvajali proti Slovencem in si lastili njih narodno posest, je ostal ta načrt še do danes na mrtvi točki. Tako so zgradili železniško progo^ Špilje—Radgona, ki sedaj poteka za našo državno mejo in nam v danih razmerah ne nudi nobene koristi, železniška proga, ki bi potekala skozi Slovenske gorice, bi bila neprecenljivega pomena za gospodarsko in kulturno ogroženo zaledje severne Slovenije. Akoravno bi se bistveno izboljšale cestne zveze Slovenskih goric, ni mogoče izenačiti vrednosti, ki bi jo imela nova železniška proga. Prvotna proga, ki bi se naj zgradila pred 70 leti, je bila mišljena iz Maribora v Pesniško dolino in v tej dolini do Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Tam bi železnica zapustila Pesniško dolino in bi zavila gori ob Drvanji do Trotkove. Po mali zarezi bi dosegla Negovski potok in bi za Negovo tekla ob Ščavnici do Ljutomera, oziroma do Radgone. V približno tej smeri bi naj potekala tudi nova proga, da bi tako povezala glavne kraje in tem ostalo zaledje pokrajine potom izboljšanja cest in razširitvijo cestnega omrežja. Enako velikega pomena bi bila nova železniška proga tudi zu Prekmurje, ki bi dobilo krajšo zvezo z Mariborom in ostalo Slovenijo sploh .Do sedaj obstoječe proge ne koristijo mnogo krajem Slovenskih gpric. Veliko ozemlje, do 70% površine, ki je najrodovitnejša in kjer je potreba največja, pa nima primernih prometnih zvez. Obmejno učiteljstvo in narodna vzgoja Slovensko učiteljstvo je prvo, ki je skrbelo za živo nacionalno vzgojo naše obmejne mladine. Pokazalo je ljubezen tudi v dejanju, ko je blažilo ves čas bedo zanemarjene obmejne dece in zbiralo zanjo obleke, živia in Ji z neštetimi nabiralnimi akcijami priskočilo na pomoč. Učiteljstvu se mora naš na-rod na severni meji zabvaliti, da je ostal sloven- ski. Očitki na račun vzgojiteljev so neutemeljeni. Oblastva, ld so zatiskala oči pred gospodarskim in socialnim vprašanjem na naši severni meji, naj se zavedajo, da požrtvovalno, delavno, narodno zavedno učiteljstvo pod najtežjimi pogoji vrši svojo narodno misijo med mladino in.ljudstvom. E. D. Mestni avtobus potrebuje nove garaže Mestni avtobusni promet se je v Mariboru tako izpopolnil in moderniziral, da pač ne bo mogel dolgo pogrešati novih garaž. Za nemoteno obratovanje avtobusnega prometa so moderno opremljene garaže neobhodno potrebne. Garaže so vedno nekoliko izven mesta, kjer ni velikega prometa in je dostop z vozili neoviran. O tem razmišlja sedaj tudi vodstvo mestnega avtobusnega prometa, ki bo v kratkem zgradil nove moderne avtobusne garaže. Sedanje garaže v Plinarniški ul. so za vse mestne avtobuse mnogo pretesne in zelo neprimerne. Zato je treba podjetnost avtobusnega prometa samo pozdraviti. Nove garaže bodo gradili na desnem bregu Č>rave blizu nekdanjega športnega igrišča pri Magdalenskem parku. Aretirani vlomilci Od uprave policije v Ljubljani je prišlo obvestilo, da so v Studencih aretirani vlomilci Alojz Rogan, Milan Peša in Ludvik Ožimič osumljeni velikega vloma pri posestniku Novaku v Zg. Brezovem pri Višnji gori. Pri tem vlomu v noči na 21. aprila so storilci odnesli 6000 dinarjev gotovine, mnogo moške in ženske obleke ter 6 parov čevljev. Preiskava se v tej smeri nadaljuje. m Zaroka. Strok, poročnik kr. mornarice Drago A. Domajnko iz Šibenika se je zaročil z gdč. Leo, hčerko Ivana Krefta, upravnika pošte v p., posestnika in vinogradnika iz Maribora. m. Na operaciji je v ljubljanski bolnišnici umrla ga. Amalija Pečovnik, soproga ravnatelja bežigrajske gimnazije in sestra tukajšnjega državnega pravdnika in odvetnika dr. Hojnika. Pogreb bo danes ob 15.30 v Zgornji Polskavi. Kdor hoče prodati, mora oglaševati! m. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru sporoča članstvu, da je umrl član Anton T r e 111 e r, notarski uradnik v pok; Pogreb bo iz mrtvašnice v Pobrežju v sredo ob 15.30. Notarsko in odvetniško uradništvo vabimo, da se številno udeleži pogreba. Zadnja dramska premiera bo v čtrtek, 11. t. m. Uprizori se v režiji J. Koviča zelo zabavna in povsod dobro uspela poljska komedija »Hollywood«. m. Ob proslavi svoje 20-letnlce priredi v sredo šola Glasbene Matice ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke 'koncert z izbranim sporedom. Vstopnina je po 2 in 5 din. m. Ponovno opozarjamo, da gostuje g. Križaj samo enkrat in to drevi v »Prodani nevesti«. m. Mrakova igralska skupina iz Ljubljane nastopi v petek, 12. t. m., v našem Narodnem gledališču in vprizori Mrakovo tragedijo »Grohar«. To bo prvi nastop skupine v Mariboru m prvo Mrakovo delo, s katerim se bomo mogli seznaniti, zato vzbuja gostovanje razumljivo zanimanje. m Na proslavi 20-letnlce glasbene šole Glasbene Matice Maribor v sredo, 10. t. m., v dvorani Zadruž. gosp. banke nastopijo njeni najboljši gojenci. Na sporedu so solistične točke za klavir, violino, čelo, petje, pevski duet, dekliški zbor in dijaški orkester. Pričetek je točno ob 20. uri, ker prenaša spored radio. m. Slavje studenških gasilcev. Preteklo nedeljo so se zbrali studenški gasilci v novem Gasilskem domu ter proslavili svojega stanovskega patrona sv. Florjana. Ob tej priliki je spregovoril o gasilstvu načelnik gasilcev studenški predsednik občine g. K al o h, ki je obenem odlikoval za 10-letno službovanje gasilca Franca S r a j b e r ja. m. Priznanje studenški ljudski univerzi. Banska uprava v Ljubljani je poslala studenški ljudski univerzi 1.500 dm kot znak priznanja za uspešno prosvetno delo. m. Posledice granate iz svetovne vojne. V mariborsko bolnišnico se je zatekel 56 letni kmetski delavec Aleksander Grager iz Zg. Kaple, ki je bil v svetovni vojni ranjen od drobcev granate. Sedaj je dobil tako hude bolečine, da se je moral podvreči operaciji. m. Glavni tombolskl dobitek 8000 dl-nariev je zadel na nedelj skl sokolski tomboli v Mariboru upokojeni flnamcar g. Valentin Breze iz Einspielerjeve ulice. Srečen zaradi dobitka je poklonil 1000 dinarjev Sokolu, 500 dinarjev Jadranski straži, 500 dinarjev pa je kar na licu mesta razdelili med reveže. m. Pobalinstvo v Studencih. Na pešpoti od Dr. Krekove v Aleksandrovo ulico v Studencih sta dva pobalina napela bodečo žico preko poti. Ponoči sta se dva kolesarja zaradi tega pri padcu laže poškodovala. m ženltbeni slepar. Na policiji se je zglasila tkalka Julija N. s Koroške ceste in prijavila, da jo je osleparil neki Bosanec B. B. Ta ji je po njeni Izjavi obljubljal zakon ter 'ji izvabljal pod pretvezo, da bosta skupno trgovala, večje vsote denarja. V nekaj mesecih mu je izročila 9800 din. Februarja pa je B. neznanokam izginil in se oškodovanki ni več javil. Za njim poizvedujejo oblasti. in Litrsko steklenico mu razbil na glavi. V neki gostilni v Kneza Koclja ulici je prišlo sinoči do prepira. Nikola K. je v jezi, ker je bil izzivan, pograbil litrsko steklenico in jo razbil na glavi Simona S., ki je laže ranjen. Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugasne pravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na 10.000 din Nagrade IS Nagradno tekmovanje Jadranske straže za najlepšo trgovsko izložbo je končano s tem, da je žirija razdelita razpisane nagrade namesto na 3 na 5 izložb. Za najlepše izložbe so nagrajeni: I. nagrada: Weixl, II. Macum, III, Pregrad, IV. Weka in V. Obnova (Novak) (300, 200, 200, 200, 100 din). Pri znatna pisma dobe tvrdke: Lah Jakob, Kravos, Pinter & Lenard, Rožaj, Kovačič, Preac Janko, Majer, Dolček & Marini, Brišnflc, Šraj. Vse navedene tvrdke so na okusen in iz reklamno-tehmčnega vidika uspešen način izvedla stavljeno nalogo. Natečaj JS je vsekakor z narodnega kakor trgovsko-rekjamnega -stališča rodil prav pozitivne uspehe. m. Podsulo ga le. Pri kopanju jarka je podsula zemlja delavca Jožeta Škraibla v Limbušu. Poškodovano ima desno koleno. m. Hrbtenico si je zlomil 28-letni tkalec Lovro Cajnkar s Pobrežja, ko je padel z drevesa. Poškodbe .so smrtmone-varne. m Tri ukradena kolesa. Uradnik Eme-rik Kislinger je prijavil policiji, da mu je bilo izpred trgovine Lotz v Jurčičevi ul. ukradeno kolo »Brenabor« z evidenčno številko 136635. Kolo je nekdo ukradel tudi Adolfu Sandeju izpred neke gostilne pri Devici Mariji v Brezju. Ukradeno kolo je registrirano s številko 136362. Tretje kolo je bilo ukradeno mehaniku Al. Lenartu, ki ga je za trenutek pustil v Lekarniški ulici brez nadzorstva. Izgleda, da je na delu dobro organizirana družba kolesarskih tatov. Požarna nevarnost. V ponedeljek zgodaj zjutraj je stražnik opazit, da se iz bifeja v Slovenski ulici močno kadi. Izpod mize se je že dvigal plamen. Poklicali so lastnico, ki je lokal odprla. Ogenj so še pravočasno pogasili. . * Izlet v čarobno Postojnsko jamo! Poseben vlak »Putnika« na binkoštno nedeljo, dne 28. maja. Vožnja, vizum in vstop V jamo le dim 150.—. Padi preskrbe kolektivnega potnega lista se sprejemajo prijave le do 15. maja! Pohitite! Prospekti, informacije in prijave »Put-nik« Mariibor-Celje-Ptuj. ♦ Kasaške in galopske dirke na Cvenu pri Ljutomeru v nedeljo, dne 14. maja, obiščete najugodneje s posebnim avtoka-rom »Publika«. Cena dim 54.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor. ‘ Jadran. Proslava 20-Ietnice obstoja društva se bo vršila v soboto, 20. L m., z velikim jubilejnim koncertom v Sokolskem domu. Sodeluje tudi baritonist gospod Karl Kamuščič. • Moderne budilke že od din 65,— na-vgor, tudi na obroke brez povišanja cene pri M. Ilger-jev sin, Juvelir, Gosposka 15. Nočna lekarniška služba: lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12; tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13. Kino '-------- Grajski kino. Ne zamudite krasnega materam posvečenega fihna »Greh mladostih Pola Netgri. * Kino Espianade. Danes zadnjič film Monika«. Od srede prekrasni film »Pesem sreče« z Deantio Durbim. * Union kino. Do vključno torka »Volkovi špijonaže«. Spijonažnt film. J. Berry olavni vlogi. Maribora ko gledališče Torek ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Gostovanje g. J. Križala. Sreda: Zajprto. Četrtek, ob 20.: »Hollywood«. Premiera. Red A. Petek, ob 20.; »Grohar«, Gostovanje Mrakove igralske skupine. Kunuth t Soor Jubilejni koncert pevskega odseka Glasbene Matice Jugoslavija — Irska 5:0 O jubilejnih prireditvah čitamo do navadi hvalospeve, mnogokrat neosnovane, polne sentimentalnih fraz lažnive piete. Mi. realisti, tudi ob teh prilikah odklanjamo iako metodo vstvarjanja iluzij, napačnih prestav o preteklosti in lažnih upov za bodočnost. Če hočemo biti trezen narod, moramo biti ob jubilejih v avtokritiki še nekoliko strožji kakor ob drugih prilikah. Tako se bomo v resnici nekaj naučili, lahko popravili morebitne napake in zagotovili napredek. Če bomo s tega zrelišča obravnavali jubilejni koncert pevskega odseka G. M., ga bomo lahko veseli, čeprav morda nismo bili z njim povsem zadovoljni' nič, prav nič pristnega veselja pa ne bi imeli-, če bi s površno neodgovornostjo producirali le jubilejne hvalospeve. Gremo torej na delo. Predvsem nekoliko splošnih opazik o zboru. Pevski zbor G. M. danes ni to, kar ie bil pred leti. Svojčas je bil močnejši po številu pevcev in boljši po umetniški Kvaliteti. Vendar pa z veseljem ugotavljamo, da je prestal krizo in da zopet vidno napreduje. Upajmo. da bo v kratkem času dosegel zopet nekdanjo raven. Glasovno ie že danes na zavidanja vredni višini, le renorji so še nekoliko šibkejši in manj plemeniti od ostalih glasov. Intonacija je brezhibna. Ritem rii vselej eksakten, a zlasti konec fraz je večkrat netočen. To pa gre na račun dirigenta, ki daje znak za konec fraze nejasno,,a vrhu tega še prezgodaj, tako da po njegovem znaku zbor še drži ton. Jasno ie, da pevci — v takih trenutkih prav za prav brez vodstva — nimajo vsi enakega čuta za dolžino fraze. Na ta način ne končajo vsi istočasno kar seveda občutno moti umetniški učinek. Izgovorjava ie tudi netočna, zlasti soglasniki na koncu besed so komaj slišni (na pr. »mlat ie mo« — »sveži ro« namesto »mlad ie mož« — »svežih rož« itd). Pevcem je treba pokazati, kako se lahko dosežejo zveneči soglasniki, ker sami- tega ne morejo vedeti.‘Disciplina in vnema pevcev Pa ie taka. kakor je že dolgo prei ni bilo, vsekakor tudi dokaz, da je zbor na najboljši poti, da nadomesti, kar je zgubljenega. Dirigent Milan Pertot je naš stari znanec, ki ga vse zelo cenimo. Kot dirigent samouk z nevsakdanjo muzikalnostjo, je dosegel tako stopnjo ume niške veščine, da se lahko po pravici loteva postavljene mu naloge, da vodi pevski odsek G .M. Vendar se pa tu in tam nujno ponavljajo znaki samoukarstva. in sicer ne le v tehničnih stvareh (o katerih smo že prej govorili), ampak tudi v interpretacijo. Gd samouka bi pričakovali nebrzdano, včasih pretirano dinamiko z raznimi »rubati« tam, kjer so na mestu in kjer niso. Toda od vsega tega nič pri Milanu Pertotu. Nasprotno. odločil se ie za diskretno interpretacijo, ki se izogiblje velikim dinamičnim kontrastom. To je vsekakor zanimiv pojav, a samo to načelo v interpretaciji ima svoje dobre strani. Toda prav v tem primeru to načelo ni bilo izvajano z vsemi logičnimi glasbeno-esteskimi nasledki in tako je bila interpretacija nekam neodločna in ne dovolj plastična, ^a mirni način interpretacije zahteva do skrajnosti natančno in plastično izdelanih fraz in dobro pretehtano, arhitektonsko zasnovano dinamiko. Fraze pa so bile včasih raztrgane in neplasfične a arhltektonika sladb ne vedno podčrtana s primerno dinamiko. Večja poglobitev v glasb, estetiko bi nemara pripomogla elementarni muzikalnosti zborskega dirigenta Milana Pertota k večjim umetniškim uspehom. Spored je bil sestavljen tako, da bi naj Pokazal slovensko vokalno vstvarjehie od najstarejših dob do danes. Jakob Gallus-Petelin (Pater noster) je naš veliki predstavnik iz »velike vokalne« dobe zgodovine glasbe. Anton Nedved (Nazaj v planinski raj) je tipičen predstavnik čhalniške dobg. Ob vsej pieteti vendar ne vemo. kai bi nam naj ta skladba imela povedati danes, zlasti pa na reprezentativnem koncertu. Anton Foerster (Naše gore, Ljubica) nam je sicer že nekoliko bližji toda tudi njegova dela se zdijo današnjim poslušalcem orenaivna. Kako naj sprejme današnji človek ta skoraj infantilni naturalizem, naturalizem z neadekvatnimi izraznimi sredstvi? V dobi tankov kopje in ščit? Da se pravilno razumemo. Zgodovinski spored ima svoj smisel le tedaj, če so na njem močni predstavniki močnih dob. Gallus? Da. Nedved? Čitalniški stil? Ne. Gallus bo živel do kraja zgodovine, kakor Konfuce ali Michelangelo. Nedved ie bil že v svoji dobi le umetniška fikcija kakor je bila vsa ta doba kulturno in politično slabotna. Pavčič-Adamič (Jezdec, predelava) ter obdelavi narodnih pesmi Franceta Marolta (Kuharica) in Josipa Pavčiča (Narodna napitnica) spadata v isto vrsto dobrih harmonizacij brez velikih pretencij. Janko Ravti i k (Poljska pesem) je eden od naših prvih impresionistov a Anton Lajovic (Lan. Zeleni Jurij), tudi impresionist, toda možat impresionist, je vsekakor naš doslej naipristnej-ši in najmočnejši skladateljski talent. Mimogrede: Lajovčev »Lan« je bil umetniški vrhunec večera, po vrednosti dela in po izvedbi. Slavko Osterc, vodilni predsavnik naše moderne, je bil zastopan po svojem »Magni-ficat« za meš. zbor s 4-ročno klavirsko sprem ljavo. O tem delu smo čitali že mnogo pohval in priznanj. Avtor te recenzije se z njimi ne strinja. Naj bo glasbeno delo kakršne koli Šole ali smeri, substanco mora imeti, nekaj mora reči, ne sme biti »narejeno«, živeti moral Emi! Adamič (Mlad junak in obdelave narodnih: Prelepa je Selška dolina, 2enka mi v goste gre. Furmanska) je med našimi vokalnimi skladatelji najpriljubljenejši. Po pravici. Toda pripomniti, moramo, da so njegove skladbe ostale večinoma neizdelane, bolj ali manj improvizirane. Včasih v njegovih skladbah zaslišimo kak krasen motiv, ki imperativno zahteva široko izpeljavo, pa je ni. Včasih bi pričakovali kako veliko gradacijo (na pr. na koncu »Furmanske«), pa slišimo namesto nje le nekoliko ponovitev itd. Temu je nemara vzrok odsotnost širše glasbene erudicije. Od Adamičeve generacije jo je pokazal pač edini Lajovic. A na svojega »velikega« glasbenika še čakamo. Morda ga nam bo prinesla nova generacija. Omeniti je treba še muzikalno brezhibnno podajanje altovskega in sopranskega sola, zlasti pa odlično sodelovanje soprogov Kla-sinčevih pri Osterčevem »Magnificat«. Skoda, da klavir ni bil na pol odprt, kar bi brez dvoma dalo potrebni tonski ekvilibrij. Vidimo torej, ob jubileju, kaj imamo, kaj nam še manjka, s čem smo lahko zadovoljni, kaj je treba še izpopolniti. Lahko Da rečemo, da je na podlagi te naše trezne jubilejne bilance optimizem brez dvoma upravičen. Naprej torej v tretje desetletje! L. N. k. Planinski vestnik. Majska Številka te naše odlične planinske revije objavlja Vinka Modca o ve doneske k reševalni tehniki, Ceneta Malovrha spds o severni Triglavski steni pozimi, Slavka Peršiča spis Spomladi v Jalovčevih strminah, Janeza Prešla »Jugova pot pozimi«, P. Kunaverja »Na Triglav iz vzgojnih ozirov«, P. Kemperleta »Vzhodna stena Brane« in Sl. Blažiča »Leto v Gorjancih«. Sledi drobiž in vmes več ilustracij. PUNCEC IN MITIČ STA GLADKO PREMAGALA SVOJA NASPROTNIKA TUDI V ZADNJIH DVEH SINGLIH. Včeraj se je zaključilo v Zagrebu letošnje tekmovanje za Davisov cup proti Irski. Naša mušketirja Punčec in Mitič, ki sta že v prvih dveh dnevih zagotovila Jugoslaviji vstop v drugo kolo letošnjega tekmovanja, sta tudi zadnji dve igri sigurno odločila zase, tako da je končen rezultat tekmovanja 5:0 za Jugoslavijo. V prvi igri sta se srečala Mitič in Egan. Zmagal je Mitič v treh strtih 7:5, 6:3, 6:2, v drugi in zadnji igri pa je naš državni prvak Punčec gladko odpravil najboljšega Irca Rogersa z rezultatom 6:2, 6:4, 6:1. Z zmago nad Irci se je naš tenis kvalificiral za drugo kolo Davisovega cupa, v katerem bodo naši igralci tekmovali z zmagovalcem v dvoboju Romunija—Madžarska. Dva Mariborčana v drž. reprezentanci j V petek, 12. maja, bo v Zagrebu reprezentančen dvoboj med Jugoslavijo in Italijo v rokoborbi, za katerega je zvezin kapetan Oster določil sledečo reprezentanco; bantam: Ilič (Jugoslavija, Beograd),-peresna: Moguljak (Croatia, Zagreb), lahka: Mrkus(Herkules, Zagreb), welter: De Lucca (Herkules), srednja: Verbošt (Maraton, Maribor), poltežka: Pircher (PSK, Maribor), težka: Begač (Herkules, Zagreb). Kakor znano je bil državni prvak v poltežki kategoriji Sarajevčan Cuk radi in- cidenta v Slavonskem Brodu na državnem prvenstvu diskvalificiran, tako da je zvezin kapetan odredil izločilno tekmovanje med Metznerjem (Zagreb) in Pircherjem (PSK), v katerem je radi odstopa Metz-nerja zmagal Pircher. V težki kategoriji je bilo ravno tako izločilno tekmovanje, ker se kapetan na podlagi pokazanih uspehov m mogel odločiti za nobenega atleta. V izločilni borbi je v sredo Begač (Hcr-tules) premagal Brajo (Policijski) (er .sc plasiral v reprezentanco. Beograd — Dublin Pod gornjim naslovom se bo ponovil teniški dvoboj med Irsko in Jugoslavijo v Beogradu, kamor bodo odpotovali Irci Rogers, Egan in Rvan ter naši reprezen-tativci Punčec, Pallada in Mitič, ki bo^o v prestolnici nastopali v torek, sredo in četrtek. Sodelovali bodo tudi nekateri beograjski igralci. Po končanem gostovanju v Beogradu bo naša teniška reprezentanca odpotovala v Bukarešto, da se pripravi za dvoboj z naslednjim nasprotnikom Madžarsko. Madžarska — )ugos'avi|a in Nemčija — Poljska se bodo srečale v drugem kolu Davisovega cupa V Bukarešti se je končalo tekmovanje za Davisov cup med Romunijo in Madžarsko z zmago Madžarov v razmerju 3:2. Druga igra prvega -dnčva med Asbothom in Caralulisom, ki je bila radi mraka prekinjena, se je končala z zmago Madžara 1:6, 6:3, 7:9, 10:8, 7:5. V igri v dvoje so si Romuni osvojili .prvo točko ter tretji dan z . zmago Caralulisa nad Gaboryjem v razmerju 3:6, 8:6, 6:4, 6:2 celo izravnali I SoIfOlSŽVO naskok gostov. Odločila je torej zadnja ------------------------ partija, v kateri sta se srečala Asboth(M) ter Schmidt(R), zmagal- je Madžar z 1:6, 6:2, 6:3, 8:6 ter s tem zagotovil Madžarski zmago s 3:2. s. Mošlvo NabavIJalne zadruge iz Maribora je gostovalo v Ljubljani ter je izgubilo tekmo proti ljubljanskim poklicnim tovarišem v razmerju 0:5. s. Ljubljanski Jadran je gostoval proti Amaterju v Trbovljah in je dosegel le remis z 2:2. s. V Zagrebu je Concordia presenetljivo izgubila tekmo proti Sparti z 2:1 (1:1), a je kljub temu obdržala naslov prvaka. s. Prvak Cetinjske nogometne podzveze je postal SK Balšič iz Podgorice, ki bo tekmoval v zapadni skupini za vstop v ligo. s. Budimpeštanska Hungaria je na dvodnevnem gostovanju v Borovem prvi dan izgubila proti SK Bata z 0:1, drugi dan pa je visoko zmagala s 7:2 (2:2). s. Zagrebški HAŠK je gostoval dva dni v Novem Sadu ter je prvi dan premagal NAK s 4:1, drugi dan pa je remiziral z Vojvodino 0:0. s. Rezultati jubilejnega turnirja SK Obi-liča v Petrovgradu: prvi dan: Jugoslavija- tanca Petrovgrada—Obilič 5:2. Na Dunaju so Nemci dosegli proti Švicarjem tri zaporedne zmage ter se tako plasirali za drugo kolo, kjer bo njihov nasprotnik Poljska. Prvi dan je Menzel premagal Maneffa 6:8, 6:3, 5:7, 6:2, 6:3, Henkel pa Fischera 6:2, 2:6, 6:1, 6:3, v igri v dvoje sta Henkel in Metaxa premagala švicarski par Fischer-Maneff s 6:2. 6:4, 6:1. V Varšavi so Poljaki odločili tudi zadnja dva singla zase ter tako povišali rezultat, ki smo ga že objavili, na 4:1. Tloczynski je premagal van Svvoola 13:11, 4;6, 6:3, 6:2, BawaroNvski pa Hugana 0:6, 6:3, 6:4, 6:2. Po gorniih rezultatih se bodo srečale v drugem kolu torej Nemčija in Poljska v Berlinu ter Madžarska ih Jugoslavija v Budimpešti. 18. JUNIJA V MURSKO SOBOTO! župni zlet mariborske sokolske župe v Murski Soboti bo 18. junija, prv9 nedeljo »Prekmurskega tedna«; Na predvečer bo slavnostna akademija na prostoru ob Sok. domu, dopoldne potem sokolska povorka, ki se udeleži tudi odkritja spomenika prekmurskim književnikom po Meddruštvenem odboru vseh narodnUi društev v Murski Soboti, popoldne pa javni nastop na stadionu športnega kluba »Mura« v Fazaneriji ob Lendavi. Mariborska sokolska župa je za ietos določila Prekmurje za župni zlet, da tudi Sokol primerno proslavi 20-letnico osvoboditve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z ostalimi brati tostran Mure v skupno narodno državo. E. S. BRUCE: 14 pjuScookibaua »Mislil sem, da se policisti s Scotland-Yarda zanimajo samo za dejstva,« je dejal in skušal skriti svojo zmedenost. »To so šamo domneve.« ■ »Morda domneve, toda upravičene m utemeljene.«, je priznal Beeke. »Bolje me boste. xazumeli. gospod Clinton, če vam povem, da sem si ogleda! vaše padalo. Svila padala je zelo trpežna, pa tudi zelo občutljiva. Na vašem padalu, gospod Clinton. ie precej sledov prahu rdeče opeke, da niti ne govorim o zelenih madežih: ki jih je pustil mah , Potem ie padalo ponekod natrgano in nekaj- vejic .se je zadrlo v svilo. Menda ne boste trdili, da nastaribjo'takšni sledovi pri pristanku na travniku.« »Ničesar ne bom trdil, gospod nadzornik.« ie iezno odvrnil Warren »Prav .malo me zanima kai 71 i sli te vi o mojem pristanku Vse so le domneve AH mislite da je zid okoli graščine edini, kjer imajo niečo oneko in mah « »No v’dite nekoHko bliže smo že!« je vzklikni'! Beeke trenutek gospod Clinton Nadzornik Oihbons hidi ni b*l preveč zadovoljen z vašo zgodbo, ki ste mu jo snoči povedali, in ko ste s prijateljem odšli,, je ukazal slediti vama s policijskim avtom.« »Kaj? Ali res ni, imel pametnejšega opravka?« je vzkliknil Warren. Vendar so ga Beekeove besede hudo pogrele in prestrašile. »V vašem 'letalu .so našli truplo, vi pa ste tajili, da bi bili imeli kakšnega potnika s seboj. Sploh ste se ved-li hudo čudno,« mu je pojasnil Beeke. »Naj bo že kakor koli. — ko ste se z avtom odpeljali z letališča v Croydomi, vam je nekdo sledil Njegovo poročilo je bilo prav zanimivo. Dejal je, da ste se vrniti v Mallow-Datchett, pa ste napravili ovinek m ste se ognili vasi. Več kakor uro ste nekaj iskali pod zidom. Zdaj menda vidite, da moja trditev o vašem pristanku na Carrmgtonovem zidu ali v njegovi bližini, ni iz trt izvita.« Warren je molčal. Besen je bil sam nase. Zavedal se je. da je smešen »To je nesramnost!« je užaljen vzkliknil »Vedel bi rad, s kaikšno pravico me ie dal nadzornik Gibbons zasledovati. To je atentat na človekovo osebno svobodo.« I »Pomirite se, gospod Clinton,« je rekel j Beeke. »Zakaj se tako razburjate, če ste ! nedolžni? Saj va