Pomagajmo an mi Posočju! Nova TržaSka kreditna banka filiala Čedad St. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale -45 %■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PKRCIF, 3310« Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 18(908) Čedad, četrtek, 7. maja 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” Rodil se je Euro, denar prihodnosti Lahko rečemo, da je začetek letošnjega maja tudi začetek nove zgodovinske faze v izgradnji skupne Evropske Unije, kajti v Bruslju je bila sprejeta izjemno pomembna odločitev: od 1. januarja prihodnjega leta bo imelo enajst držav skupni denar z imenom Euro. Na odločitev se je Evropska skupnost pripravljala že dolgo časa. Bilo je tudi znano, da spočetka ne bo moglo pristopiti k skupni valuti vseh 15 držav EU, kajti izpolniti je bilo treba vrsto pogojev. Finančni ministri Evropske Unije so na zasedanju I. maja sprejeli priporočilo naj bo ustanovnih članic Eura 11 in to so: Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Holandska, Portugalska in Španija. Naslednjega dne je to priporočilo sprejel evropski parlament z veliko večino glasov in sicer s 467 glasovi za, 65 proti in 24 vzdržanimi. Tako je nastala evropska monetarna unija (EMU), ki po oceni velike večine opazovalcev predstavlja odločilen korak naprej k nadaljnemu združevanju Evrope tudi na drugih področjih. Ustanovne države EMU so se s posebnim dokumentom hkrati dogovorile, da bodo nadaljevale z usklajevanjem te politike s strogo finančno disciplino. To je za evropsko združevanje nedvomno velik uspeh, zelo pomemben cilj pa je dosegla v tem okviru tudi Italija, kar je po zgodovinski odločitvi v Bruslju podčrtal predsednik italijanske vlade Prodi. Predv- Italijanski premier Romano Prodi sem se je zahvalil vsem državljanom Italije, ki so z žrtvami odločilno prispevali k temu, da je država uresničila ta cilj. Predsednik je izrazil veselje nad tem, da bodo bodoči rodovi potovali po Evropi, kjer ne bo več lir, mark ali frankov, temveč se bo povsod plačevalo s skupnim denarjem. Taka Evropa pa bo lahko bogatejša in bolj konkurenčna v svetu. Vsekakor pa so tako tudi postavljeni pogoji za učinkovitejše in sodobnejše delovanje vseh javnih struktur. Italija je lahko upravičeno zadovoljna, saj je za vključitev v skupno evropsko valuto vodila strogo ekonomsko in monetarno politiko. Mnogo je bilo ske-ptikov, ali kot se reče, ”evroskeptikov“, ki niso verjeli, da bo to možno uresničiti, saj je bila Italija v družbi evropskih držav ocenjena kot šibkejši člen. In vendar je uspelo. Podatki pravijo, da je država v šestih letih sprejela za 360 tisoč miljard reformnih in varčevalnih ukrepov in to so praktično plačali državljani iz svojega žepa. Zaradi tega je danes ob veselju, ki ga prinaša sprejem v Evro, treba prisluhniti tudi opozorilom, da se mora država sedaj resno lotiti drugih problemov, ki še čakajo na rešitev. Med temi so gotovo najpomembnejši odpravljanje brezposelnosti, in povečanje gospodarske kompetitivnosti, ki bo na skupnem evropskem denarnem trgu življenjsko pomembna. To sicer ne velja le za Italijo, ampak za vse države, ki želijo še naprej graditi skupno evropsko hišo. (D.U.) Do13. maja predstavitev kandidatov Ža Deželo celo 21 list Na junijskih deželnih volitvah naj bi sodelovalo 21 list strank in gibanj, ki bodo med seboj tekmovale za 60 mest v deželni skupščini. Prisotne so vse najpomembnejše stranke in gibanja, za tokratno deželno preizkušnjo pa so se prijavile tudi nekatere nove formacije, med temi sta najpomembnejši “Progetto autonomie FVG” videmskega rektorja Marzia Strassolda, ki pa ne bo kandidiral in zavezništvo strank “Centro popolare riformatore”, ki ga sestavljajo Ljudska stranka, Cossigov UDR, republikanci, Dinijev Rinnovamento in Slovenska skupnost. V teh dneh bo volilna komisija ocenila, če liste imajo vse rekvizite, da lahko nastopijo. Do srede, 13. maja pa bo treba predložiti seznam kandidatur. Povedati velja, da 14. junija bodo obnavljali tudi 14 občinskih svetov, med katerimi so tudi občine Čedad, Krmin, Gorica in Gradež. Seznam list, ki bodo sodelovale na deželnih volitvah, je naslednji: Fronte giuliano; Italia unita - libertà e federalismo; Unione Friuli - Autonomia e libertà; Nazion Friul; Progetto autonomie Friuli - Venezia Giulia; Stranka komunistične prenove; Nacionalno zavezništvo; Lega autonomia Friuli - liste civiche; Lega Friuli; Krščanska demokracija; SOS Italia - Friuli Venezia Giulia; Movimento sociale - fiamma tricolore; Per Trieste - autonomia - zona franca integrale - Carso; Lega nazionale d’Istria Fiume Dalmazia; Obiettivo isontino - perchè la provincia viva; Socialisti democratici italiani; Severna liga; Levi demokrati; Forza Italia - CCD - Federazione di centro; Centro popolare riformatore; Zeleni. Čeprav je časa do prihodnje srede, v glavnem so že imena kandidatur, ki bodo tekmovali na posameznih listah. Veliko število dosedanjih deželnih svetovalcev bo ponovno kandidiralo in mnogi med njimi imajo lepe možnosti, da bodo tudi izvoljeni, (r.p.) beri na strani 4 Potreben je škofov vikar za manjšine Videmska nadškofija nujno potrebuje škofovega vikarja za manjšine, ki naj ima pravico kontrolirati pa tudi moč prisiliti vse, naj se držijo sprejetih pravil od nadškofa do zadnjega duhovnika, od kateketov do menihov na Stari Gori. S tem konkretnim predlogom se zaključuje precej oster dokument pre Antoni Beline o vprašanju uporabe slovenskega in furlanskega jezika v cerkvenem življenju v Furlaniji. Dokument so Continua la sottoscrizione indetta da Novi Matajur e Skgz a favore delle popolazioni terremotate del Tolminese (c/c 02-990/06 della Banca di credito di Tire-ste, filiale di Cividale). La scorsa setttimana hanno contribuito: družina Vladimiro Predan (100 mila), družina Adele Predan (100 mila) lite-rami večer (65 mila), Viljem Cerno (100 mila), Erminia-Dušan Žerjal (50 mila), Slavica Volk (50 mila). Il totale fino ad ora è di 2.940.000 lire. Poesia slovena a Cividale Si è conclusa mercoledì 6 maggio, con un’interessante serata dedicata alla poesia contemporanea nel Tolminese, la bella iniziativa organizzata dal circolo Ivan Trinko e dalla Beneška galerija di S. Pietro al Na-tisone presso il Centro civico di Cividale all’insegna del motto “Conosciamoci -Spoznajmo se”. Protagonista dell’iniziativa il pittore di Caporetto Miloš Volarič a cui è dedicata una mostra retrospettiva, che ha suscitato parecchio interesse nella cittadina ducale. In questa cornice si sono svolte due se- rate dedicate agli incontri letterari di confine. La prima, una settimana fa, ha foca-lizzato l’attenzione sulla produzione poetica in lingua e dialetto sloveno nelle valli del Natisone a partire da don Pietro Po-drecca nel secolo scorso per arrivare fino ai giorni nostri. La seconda, mercoledì 6 maggio, ci ha permesso di avvicinarci alla modema poesia slovena attraverso le poesie di 5 poeti della zona di Tolmino esponenti di diverse generazioni, introdotti dal prof. Jožek Štucin. Loretta Dorbolòc VENT’ANNI DI PITTURA E DI VAGABONDI PENSIERI sabato 16 maggio S. Pietro, sala consiliare, ore 17 presentazione dell’opera pittorica e del libro “La notte dei falò” Cividale, chiesa S. Francesco, ore 1£., inaugurazione mostra antologica ■ v** '' z naslovom Liturgična anarhija objavili v zadnji številki furlanskega mesečnika la Patrie dal Friul. Pre Antoni Beline je, kot je znano, avtor prevoda Biblije v furlanski jezik in intelektualno najbolj briljantna figura skupine furlanskih duhovnikov Glesie furlane. Izhodišče za svoje razmišljanje, ki je v bistvu močan j’accuse videmske Kurije, je dobil od novice, da mons. Dionisio Mateučič, prvi slovenski dekan po šestdesetih letih, zapušča Speter in gre v Kanalsko dolino, kjer bo skrbel za Zabnice in Svete Višaije. Iz besed, ki je sam špetrski župnik zapisal v pozdravu slovenskim vernikom, se zastopi daje zanj bilanca sedmih letih v Spetru porazna ali vsaj negativna in to ne zaradi verskih ali dogmatskih razlogov pač pa zaradi jezikovnega vprašanja, ki je v tistem kontekstu trdo politično vprašanje, ugotavlja Beline. Mateučič bo odslej lahko molil in častil Marijo na svetih Višatjih v vseh jezikih, ki jih govore romarji, pa tisti, ki pride za njim v Speter, kako naj se obnaša? Naj dela vse v italijanščini, da ne bo imel težav ne s civilno ne s cerkveno oblastjo? Naj moli tudi v jeziku ljudi, tako kot želijo slovenski verniki in tudi inteligentna in občutljiva pastorala? Kakorkoli se bo odločil in tudi če se ne bo, bo narobe. Ni pravično, ni sprejemljivo, da tako pomembno vprašanje je prepuščeno samim duhovnikom, ki postanejo tarča vseh napadov in ga ni nikogar, ki bi jih branil, poudarja Beline. Ce bi bil jaz nov špetrski župnik, nadaljuje, bi zahteval od škofa jasen dokument, kjer naj je napisano, kako naj opravljam svojo službo in obenem, da za vse župnike Benečije veljajo ista pravila. Vprašanje je treba enkrat za vselej rešiti koralno in v duhu evangelija na ravni škofije. Samo tako presežemo teoretska ali celo akademska stališča in bomo v sozvočju z izbiro vraščenosti vere v kulturo in jezik ljudi. Zato, zaključuje, potrebujemo škofijskega vikarja za manjšine. Četrtek, 7. maja 1998 Minister Bavčar danes v Gorici Slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar bo v četrtek 7. maja gost pokrajinskega odbora SKGZ in Kulturnega doma iz Gorice. Z njim se pričenja poseben ciklus predavanj z naslovom “Goriška ob približevanju Slovenije Evropski”. Srečanje bo v Kulturnem domu (Ul. Brass 20) in se bo začelo ob 18.30. uri. Per la costruzione di un capannone a Poje/Bila Oltre un miliardo al Comune Forse ci siamo. Da anni si era in attesa di ricevere buone notizie dall’assessore regionale all’Industria, Gianfranco Moretton, in merito al ricevimento di un contributo da destinare alla costruzione di un capannone nell’area insediamenti produttivi di Poje / Bila. Al riguardo il sindaco Luigi Paletti si era prodigato, sin dall’inizio del suo mandato del 1990, per la realizzazione, prima, di un’area artigianale e della costruzione di un capannone, poi, per con- i ima Stojan SpetiC Vcasih se leta vleCejo, kakor megla. Nikoli jim ni konca. Označujejo jih potrpežljivo Čakanje, ali se bo kaj spremenilo in Ce novi Casi prinašajo kaj dobrega. Najpogosteje to pričakovanje napolnemo s sanjami, polnimi nad. Potem pa naenkrat pride, kakor pomladanska ploha, kakor kolo na klancu. Čedalje hitreje, Čedalje hitreje. Tedaj nimaS veC Casa, da bi se znaSel, ko se je okoli tebe vse spremenilo. In gorje, Ce na to nisi bil pripravljen, Ce v megli nisi sanjal in upal. Kdor med nami Čaka na tolikanj reklamizirani prehod stoletja, pa niti ne ve, ali bo opolnoči 1999 ali leto pozneje, najbrž se ni začutil, da kolesje Casa odbija drugačne ure, na katerih nam kazalci približujejo trenutek velikih sprememb v naSem vsakdanjem življenju. Skupna evropska valuta je gotovo nekaj takega, epo- halnega. Ustvarja namreC ob skupnem tržiSCu za 300 milijonov ljudi tudi gospodarsko velesilo, ki se bo lahko kosala z Ameriko in Japonsko. Ce ji bo vladala levica, bo svoj gospodarski potencial uporabila za reševanje problema zaposlitve. Ce ne, bo brezobzirno sodelovala pri ropanju tretjega sveta, vzhodnih predelov celine, Balkana in južnih bregov Sredozemlja. V naSem vsakdanjem življenju bodo letnice 2000, 2002 in 2004 zaznamovale trojni preskok, na katerega se moramo pripraviti. Najprej bomo zamenjali svoje lire za “evre”, v katerih bomo prejemali place in pokojnine, plačevali dolgove in kupovali vsakdanji kruh. Koliko bo stal izvod “Novega Matajurja”? 80 evro-stotink? Naročnina na “Primorski” bo 150 “evrov” letno, na TV pa niti sto. Potem bo v EU vstopila tudi Slovenija. Padle bodo meje. Dve leti pozneje bo “-evro” zamenjal tudi slovenski tolar. Bogve, ali bodo matični Slovenci medtem nehali računati vse v nemških markah, ki jih ne bo veC? Tedaj bomo res vsi eno, pretok blaga in ljudi bo neomejen, tudi med Čedadom, Kobaridom in Tolminom. Bomo v Časopisnih kioskih Se izbirali med “Primorskim” in “Primorskim novicami”? Preseci moramo meje v naših glavah. Razumeti, da ljudji ne delijo vec na “nas” in “njih”. In tudi ni vec potreben nihCe, da bi jih branil, utrjeval, Čistil, gojil. Ne mislim na mejne kamne, ki jih bo trava prerasla. PaC pa na psihološko zavest ogroženosti ali varnosti, ki jo je politika na mejah spodbujala in spretno izkoriščala. Kaj nas potem briga, kod je tekla mejna Črta na Kolovratu, Ce bomo z nove meje gledali Lwow in Vilno? Zavedati se moramo, da bo čez 6 - 7 let naša skupna meja na Karpatih, Baltiku in sredi beloruskih gozdov. No, pravzaprav tudi na Kolpi. To je namreč bridka cena za razpad Jugoslavije in vojno, ki je sledila. Rane se namreč celijo počasi! solidare e sviluppare le a-ziende locali. I numerosi incontri a diversi livelli hanno così portato a dei frutti che per quanto riguarda Resia sono sicuramente indispensabili. Martedì 21 aprile, è stato firmato a Trieste dall’assessore Moretton, dal presidente della Comunità Montana Canal del Ferro - Valcanale, dott. Faleschini e dal sindaco Paletti, un preaccordo di programma per il ricevimento di un contributo di Lire 1.100.000.000, in base alla legge regionale 50/93, da destinare al Comune di Resia per la costruzione del capannone industriale. Questo dovrà accogliere le tre attività produttive che attualmente operano in valle, la Diamir s.r.l. che produce frese e strumenti diamantati, la cooperativa Lavorare insieme / Delet Ukop e la società di fatto Osiglia Confezioni che, entrambe, lavorano nel settore della subfornitura. Queste ditte, nate con molti sacrifici per volontà dei locali, si trovano attualmente a lavorare in sistemazioni provvisorie e da anni attendevano questa struttura dove poter trovare una adeguata sede per le proprie attività. 1 tanti sforzi e le aitese hanno portato a questo positivo risultato che è stato accolto con molta soddisfazione dal sindaco e dall’amministrazione comunale come dalle ditte interessate. Con la realizzazione di questa struttura si farà un notevole passo avanti verso il consolidamento e lo sviluppo dell’imprenditoria locale. L.N. S prižganimi lučmi odslej po Sloveniji V Sloveniji je zadnji teden potekal v znamenju praznikov. Malo je bilo namreč družbeno-politiCne aktivnosti, ki bi lahko postala tudi središčna tema našega pisanja. Gotovo drži, da se je ob praznikih v slovenskih medijih najveC govorilo in pisalo o novem prometnem zakoniku, ki je stopil v veljavo 1. maja in vsebuje kar nekaj “slanih” novosti za voznike. Sicer prvi obračun ob novih prometnih predpisih je nadvse razveseljiv, saj ni v zadnjih dneh v Sloveniji prišlo niti do ene takšne nesreče, ki bi terjala življenje voznikov ali sopotnikov. Novi predpisi so izredno strogi in zahtevajo zelo visoke denarne kazni ter nazadnje tudi odvzem vozniškega dovoljenja in ponovno opravljeni izpit. Navedemo le nekaj takih prekrškov, ki so najbolj običajni na naših cestah. Ce nas bodo policaji zalotili govoriti s prenosnim telefonom, bomo morali placati 100 tisoč lir, Ce pa bomo preveč dvignili komolec in spili kakšen kozarček preveč, bo kazen vredna od 200 do 900 tisoC lir, ob tem pa bo treba Se pred sodnika za prekrške. Kdo bo na cestah preveč pritiskal na plin, bo moral placati globo od 50 do 450 tisoC lir, kazen pa bo doletela tudi tistega, ki bo vozil prepočasi ali onega, ki ne bo imel vžganih luci ali ne bo privezan s pasom. Toliko o novih predpisih na slovenskih cestah, ki so bile doslej prizorišče za preveliko število hudih prometnih nesreč. Ce so Cez praznike politiki počivali, isto ne moremo reci za tiste, ki se s politiko drugače ukvarjajo, denimo politični analitiki. Na podlagi zadnje javno- mnenjske ankete, naj bi med Slovenci rastla priljubljenost do liberalne demokracije Slovenije. Po anketi, ki jo je objavilo ljubljansko Delo, se za LDS opredeluje skoraj 22 odstotkov anketirancev, ki so na drugo mesto postavili Podobnikovo Ljudsko stranko (8,5%), sledi Janševa Socialdemokratska stranka (8,1), Pahorjeva Združena stranka (7,3) ter Peterletova SKD (3,3). Ko bi obveljala takšna razmerja tudi za bližajoče se jesenske upravne volitve, bi se slika v slovenskih občinah vidno spremenila. Sicer do nove volilne preizkušnje manjka Se nekaj mesecev in prepričani smo, da bomo do takrat prisostvovali Se kakšni novi aferi in marsičemu novemu na barviti slovenski politični sceni. Praznični dnevi ob prehodu aprila v maj so zabeležili nadpovprečen naval tujih turistov v slovenske centre, predvsem na obali. In prav ta podatek nudi izhodišče za temo, o kateri se v Sloveniji že veC Casa govori, premalo pa stori: razvoj turističnega gospodarstva. Mala država na sonCni strani Alp ima namreC veliko naravnih zanimivosti, ki bi lahko postale privlačnejše tudi za turistično gospodarstvo. To, da postane uspešno, zahteva nekaj pogojev: infrastrukture in dobro organizacijo. Ce bo Sloveniji uspelo oboje doseči v kratkem Času, potem se ni bati za njeno gospodarsko bodočnost. Ureditev turistične ponudbe bi namreC znala privabiti vsako leto veliko veC obiskovalcev in to takih, ki razpolagajo z vabljivo in trdno tujo valuto. V ta načrt pa je treba verjeti in poiskati skupni jezik, da se ga realizira, (r.p.) Strade più sicure in Slovenia Più sicuri sulle strade L’entrata in vigore del nuovo codice stradale sarà una pura coincidenza, tuttavia quello appena trascorso è da moltissimo tempo in Slovenia il primo fine settimana senza vittime provocate da incidenti stradali. Ben 170 le persone in stato di ebbrezza al volante. Ad un’ottantina di loro è stata anche ritirata la patente. In generale comunque si sono registrate molte meno infrazioni al codice stradale. I verdi “raddoppiano” Non si è ancora conclusa la crisi che da oltre un anno attanaglia i Verdi sloveni. Anzi appare sempre più e-vidente che si divideranno in due tronconi. Il primo fa riferimento a Miha Jazbek, il secondo a Ivan Tomse. Sia gli uni che gli altri si stanno preparando per le e-lezioni amministrative del prossimo autunno. Scontenti, eccome! Il quotidiano Deio ha pubblicato lunedì 4 maggio i risultati del sondaggio mensile, riguardante il giudizio sui partiti e sulle istituzioni slovene. Rispetto al mese scorso il giudizio è molto migliorato, tuttavia ben il 49,4% degli interpellati ha un’opinione negativa del lavoro del governo sloveno, il 16% lo ritiene positivo ed il 21,9% sufficiente. Molto più duro il giudizio sul lavoro del parlamento. Per il 55,2% è negativo, mentre lo ritiene positivo appena il 10,3%. Nuovi ambasciatori La Slovenia ha due nuovi ambasciatori: Borut Mahnič, ambasciatore in Grecia e Ivo Vajgel, finora segretario di stato presso il ministero degli esteri, nominato ambasciatore in Austria. Delusione europea La Commissione europea nella sua relazione sulla situazione economica in Slovenia nel 1997 ha registralo un peggioramento. Il prodotto intento lordo ha a-vuto una crescita modesta, il disavanzo è cresciuto di parecchio mentre non si vedono risultati, a suo giudi- zio, nella lotta all’inflazione ed alla disoccupazione. Il gioco si allarga Accanto alle località slovene già affermate per le loro case da gioco in breve probabilmente ce ne saranno delle altre. Cresce infatti nella vicina repubblica “la febbre” del gioco. E dopo Postumia anche Aidussina, centro a circa 25 chilometri da Nova Gorica, si propone di ospitare un casinò. 11 locale consiglio comunale nella sua ultima seduta ha infatti appoggiato all’unanimità la richiesta presentata dall’azienda Mlinotest. Il parere del Comune è condizione necessaria per poter richiedere la concessione governativa. Si tratterebbe di una concessione di secondo grado il che significa una licenza per un salone dedicato soltanto ai giochi automatici, alle slot machines. La sala da gioco verrà ospitala nei locali déll’hotel Planika ed i promotori ritengono che riuscirà ad attirare circa 300 giocatori d’azzardo dal Friuli Venezia Giulia ogni giorno. V saboto 16. maja jo predstavijo v Hlodiču AnvasHostne ima svojo knjigo Počaso, počaso bo vsaka občina v naši deželi imiela svojo knjigo, kjer so zbrane vse nje kulturne an druge posebnosti. Takuo ratava an tle par nas: to parvo so nardil v Spietre potlè v Podboniescu an zadnjo v Dreki. V Garmike jo niema-jo Se, pa kot kaže, stu-pniejo za štupienjo bo vsaka vas imiela svojo. Od tiste, ki so jo na iniciativo društva ReCan, trije imenitni vasnjani posvetili vasi Topoluo-ve, smo že vickrat pisal. Sada,le na pobudo kulturnega društva ReCan, je paršla na varsto pa vas Hostne. Knjiga nie takuo bogata ku to-poluška, je buj skromna, niema tarkaj fotografij. Je pa živo pričevanje o nieki vasi an vsi vasnjani jo bojo radi imiel an radi bral. Tu je puno napisano o legendah an pravcah, ki so se tle rodile, ali pa so tu živiele an se prenašale iz hiše v hišo, iz lieta v lieto. Zbrani so vsi pre-imki an vsak lahko za-vie, kada je biu njega parvic zapisan, kak po-mien ima an še puno drugih informacij. Njega liep prestor ima v knjigi tudi toponoma-stika an mikrotopono-mastika, kar pride reC, de so zbrana imena se- nožet an njiv an vsakega košCiCa sveta an za vsako je poviedano tudi kak pomien ima. V knjigi Hostne med zgodovino in legendo, so zbrani spisi hošinskih otruok za Mojo vas, imata svoj prostor tudi Rinaldo LušCak an Diana Crisetig. Kulturno društvo ReCan v sodelovanju z občino Grmak v soboto 16. maja ob 20.30. uri predstavi knjigo Hostne v sali LušCak v HlodiCu. Na veCeru bojo sodelovali avtorji Giuseppe Flore-ancig - Kokoc, Natalino Zuanella an Aldo Clodig an Lucia Trusgnach, ki je knjigo uredila. Ma che bravi auei ragazzi di Lusevera al Palio musica Dopo il successo allo Zanon, concerto in Piazza 1 maggio Petak, 24. avrila 1998, “Cunjari” od Barda so šli piskat dou Uidan na “Palio Musica”. To bo sedan komplese. Te parvi tri so tjele speka piskati na pundjal 27. avrila ta na vasi 1. maja od Uidna. Te dan so piskali se “Cunjari”. To parslo po-uno ti mladih anu so dja-li, ke “Cunjari” so za ri-es ljepo piskali anu ke njieh muzika na re rau- no tou sarce. ***** E’ stato un grande giorno per gli “Zugnari” quel venerdì 24 aprile 1998. All’Auditorium Zanon di Udine hanno fatto una gran bella figura e classificandosi tra i primi tre gruppi, su sette, si sono accaparrati la partecipazione alla finale di “Palio Musica” di lunedì 27 aprile in piazza 1. maggio, davanti agli studenti di tutte le scuole della provincia di Udine. 11 loro rock melodico è riuscito a far breccia nei cuori della giuria e anche in quelli del pubblico presente che li ha attesi anche a fine spettacolo per complimentarsi con loro. In soli quindici minuti gli “Zugnari” dovevano montare, accordare gli strumenti ed esprimere il loro sapere. “Bravi, anzi bravissimi” è stato il commento. “Ma chi l’avrebbe mai detto!”. Ottima musica, ottime canzoni, ottimo ritmo. Che strana e piacevole allo stesso tempo quella fusione di strumenti e melodie moderne con uno strumento classico. E’ veramente un tocco di particolarità quel violino che si vibra in sintonia con chitarre elettriche, bassi, batterie anche se, in un primo momento dava l’idea di stonare nel contesto. Invece il tutto è vera- mente bello. Bravi ragazzi! Pieni di grinta, volontà e fantasia e... sono di Lusevera! “Palio Musica” è una manifestazione musicale che viene organizzata dal Comune di Udine - Assessorato ai Servizi Sociali -dall’Agenzia Giovani in collaborazione con la consulta Provinciale degli studenti. Gli allestitori cercano di configurarsi come organismo a disposizione per tutte le attività rivolte ai giovani e come punto di incontro di persone, idee, proposte, progetti. Pongono alla base dei propri programmi la convinzioi e che i giovani rappresentino una risorsa e una ricchezza indispensabili per lo sviluppo di progettualità e di apertura al nuovo. Per questo l’attività non si consuma in un programma ben definito ma si orienta continuamente verso nuove dimensioni. Igor Cerno, leader dei Cunjarji, qualche anno fa assieme al suo gruppo al Senjam di Liessa Del publike v kulturnem centru v Čedadu Bogastvo pesništva v Nadiškin dolinah V okviru razstave Miloša Volariča, ki je do 6. maja na ogled v občinskem kulturnem središCu v Čedadu, je bilo prejšnjo sredo prisrčno kulturno srečanje posvečeno slovenskemu pesništvu v Nadiških dolinah. Pravzaprav je šlo za predstavitev raziskave na to temo, ki jo je Anita Ber-gnach opravila za svojo diplomsko nalogo na videmski univerzi. Srečanje pa se je spremenilo v prijeten literarni veCer, na katerem nam je bil ponujen pregled več kot stoletje dolge tradicije pisane besede v BeneCiji, saj smo poslušali izbor pesmi od Podreccove Slovenija ino njena hčerka na Beneškem do Ist na vien Loredane Drecogna. Lepo je bilo tudi zaradi tega, ker so na veCeru sodelovali nekateri od beneških ustvarjalcev, Anton BirtiC in Michelina Blasutig sta tako sama prebrala svoje pesmi, Vladimir Predan pa Doričevo “Cma magia”. Raziskavo Anite Ber-gnach je uvodoma predstavila mentorica prof. Lojzka Bratuževa in jo opredelila kot resno, zavzeto in natančno delo. Izrazila je Zeljo, da bi to delo bilo le začetek nekega širšega raziskovalnega dela o bene-škoslovenski realnosti. Prof. Bratuževa, ki je predlagala podobno kulturno srečanje tudi kje drugje v slovenskem prostoru, je izrazila Zeljo, da bi se renesansa, kulturna pomlad Per giovani štrumentisti 11 27 e 28 giugno si terrà a Povolctto (Udinesi secondo concorso internazionale per giovani strumentisti (fino ai 18 anni) promosso dalla Filarmonica di Povoletto e dall'Anbima. Il tonnine per le iscrizioni scade il 30 maggio. Per informazioni tel. 0432/852974. V nediejo 17. maja na kulturno manifestacijo Korenine vabij V nediejo 17. maja bo v Gorenjem Tarbiju, v farni sali, liep kulturni popudan, ki ga kupe par-pravjata pevska skupina Beneške korenine an Polisportiva Tribil Superiore. Beneške korenine pojejo že dvie liet an v telem cajtu so sli v marsikateri kraj, povsierode so bli lepuo sparjeti an so spoznal puno ljudi. Takuo sada so povabil “tle datnu” dvie skupine. Ta parva je mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Stan-dreža pri Gorici, ta druga je pa gledališka skupina kulturnega društva Lonjer-Katinara pri Trstu. Vsi tri kupe napravijo bogat kulturni program, ki se začne ob 17. uri. Najta ga zamudit. Marino Vertovec, Anita Bergnach in Lojzka Bratuž Michelina Blasutig Benečije še naprej nadaljevala. Delo Slovensko pesništvo v Nadiskih dolinah je razčlenjeno v sedem poglavij. V prvem ponuja kulturnozgodovinski pregled Beneške Slovenije, sledi predstavitev beneškega ljudskega pesništva. Tretje poglavje je posvečeno Petru Podrecci in Anto- nu KlodiCu Sabladovske-mu, Četrto Ivanu Trinku -Zamejskemu, peto Valentinu Birtigu - Zdravku. V šetem poglavju obravnava Rinalda LušCaka, Antona Birtiča - MeCanaca, Luciana Chiabudinija, Izidorja Predana, Michelino Blasu-tih in Giovannija Gubana. V zadnjem poglavju pridejo na vrsto mlajši pesniki, med katere po oceni Anite Bergnach sodijo Aldo Clodig, Bruna Dorbolò, Giorgio Qualizza, Marina Cer-netig, Andreina Trusgnach in Loredana Drecogna. VeCer je lepo uspel in v topli atmosferi, ki jo je Davide Clodig soustvaril z njegovo glasbeno kuliso, bi marsikdo še naprej rad poslušal beneške verze. Jasno je vsekakor prišlo na dan, kako je vsebinsko in jezikovno bogato to ustvarjanje, ki ga je v dobri meri sprožil Senjam beneške pi-esmi in v zadnjih Časih tudi Trinkov koledar, vse bolj pa živi avtonomno. četrtek, 7. maja 1998 4 Cividale verso le elezioni amministrative Una corsa a tre, manca la novità A Guglielmo Pelizzo Sarà una corsa a tre: U-livo, Polo e Lega Nord si contenderanno la poltrona di sindaco del Comune di Cividale e l’amministrazione della città per i prossimi quattro anni. Ormai è tutto deciso, anche se mancano all’appello i nomi del candidati della Lega e qualche tessera del Polo e dell’Ulivo. Il primo a scendere in campo è stato il centro-destra, che candida Giuseppe Pascolini. Sabato scorso sono state presentate ufficialmente le tre liste (Cdu, Forza Italia e Ccd, An) che appoggiano la sua candidatura. Molti i nomi proposti, la ricerca di qualche novità ma anche la proposta di personalità che, se non perplessità, lasciano almeno qualche punto di domanda in sospeso. Corrono per un posto in consiglio, tra gli altri, l’ex provveditore agli studi Valerio Giudeo, l’ex vicequestore Enrico Maiova, il giornalista di Telefriuli Carlo Casarsa. Questa la lista quasi completa dei candidati del Polo. Cdu: Stefano Ballo-ch, Enrico Bartolomeo, Vanni Busolini, Davide Cantarutti, Giuliano Ciocchiatti, Gianni Cortiula, Giuseppe D’Alessandro, Debora Dominissini, Livio Giacomelli, Albano Meroi, Maria Rosa Nada-lutti, Enzo Masci, Giuseppe Passoni, Roberto Qual-la, Stefano Rizza, Antonio Scarbolo, Silvano Sniderò, Sergio Specogna, Renato Tuzzi, Germano Zor-zettig. Forza Italia - Ccd: Giovanni Pauletig, Gianfranco Stara, Franco Scarbolo, Angelo Albini, Valerio Giurleo, Luciano Margutti, Gabriella Mo-schioni, Carlo Casarsa, Giordano Ermen, Andrea Giaiotti, Michele Coceani, Anna Sdraulig. Alleanza nazionale: Bruno Mollicone, Evaristo Ammirati, Romano Blasigh, Enrico Giuseppe Pascolini Bonessa, Lucio Costape-raria, Nicolò Custoza, Gianna Fichera, Pieralber-to Feletig, Fabio Fiorini, Enrico Maiova, Domenico Mastroianni, Sergio Nie-miz, Mario Pace, Luigi Rizzo, Cinzia Terlicher. Giuseppe Pascolini, sindaco di Cividale dal 1980 al 1995, sconfitto da Bernardi tre anni fa, toma alla carica come “uomo di antico pelo” che confida nei giovani, attacca l’amministrazione Bernardi “punto di vergogna per Cividale” e coglie l’occasione per prendere di mira il candidato dell’Ulivo, Guglielmo Pelizzo, a cui lo lega un vincolo di parentela non troppo gradito. Anche l’Ulivo, in effetti, sta completando la sua lista, venti nomi che comprendono esponenti del P-pi, dei Democratici di sinistra, dei socialisti ed e-sterni ai partiti. Ma è mancato, proprio alla fine, un accordo per far entrare nella lista alcune personalità della cosiddetta “società civile”, ad esempio Mauro Pascolini e Maria Cristina Novelli, che la scorsa settimana avevano rinunciato a presentare u-na lista civica. La lista che candiderà a sindaco Guglielmo Pelizzo conterrà sette nomi del Ppi (il segretario Orazio Esposito, Antonio Bocchi, Domenico Ferraro, Fabiano Miani, Franco Braidot-ti, Paolo Angeli e Franco Venica), cinque dei Democratici di sinistra (oltre al segretario Renzo Mari-nig, si candidano Massimo Corsano, Franco Bar-biani, Giuseppe Paussa e Adriano Domini), due socialisti (Massimo Tomat e Adriano Grando) e sei e-sponenti esterni. L’imprenditore Stefano Piccini, della “Geolinea” di Torneano, in predicato per una candidatura, ha rinunciato in extremis. Entrerebbero in lista l’odon- Silvano Domeniš toiatra Fabrizio Turrini, Cristina Stringher, che si era particolarmente attivata all’interno del coordinamento dell’Ulivo, il play-maker della “Geste-co” Carlo Nobile, Enrico Minisini e Giancarlo Zambelli Hosmer, consigliere provinciale di Rinnovamento italiano. Infine la Lega Nord. Il candidato sindaco sarà quello di tre anni fa, Silvano Domeniš, che guiderà una lista di venti nomi che verrà resa pubblica nei prossimi giorni. Non ci saranno comunque nomi di grido perché, dice Domeniš, “c’è difficoltà a trovare gente che si voglia esporre”. Un problema comune per tutti gli schieramenti, uno dei tanti motivi per cui si sta profilando una campagna elettorale di livello non proprio alto. Michele Obit ZELENI i LISTI Evropska monetarna unija je dejstvo. Evro bo naša jutrišnja valuta, saj je Italija ena izmed enajstih evropskih držav, ki so postale Članice Unije že v prvem krogu. Dogodek ima zgodovinsko razsežnost. Z ustanovitvijo skupne valute se bodo velike nacionalne države postopoma odpovedale svoji. Evropska centralna banka bo nadnacionalna banka in prav tako bo tržišče nadnacionalno. Vsaka država se je torej odpovedala delu lastne suverenosti. Razlogi so bili in so gospodarski, saj posamezne nacionalne države ne morejo enakovredno tekmovati na globalnem tržišču, , mavričen kontinent kjer nastopajo mogočni bloki, kot sta ZDA in Azija. Ob tem je treba naglasiti, da so bili razlogi, ki nas danes združujejo, v preteklosti vzroki za strahovite vojne. Monetarnemu združevanju bo nujno sledilo politično, saj je bilo že pri imenovanju predsednika Evropske banke jasno, da obstajajo različni pogledi na evropsko bodočnost. Evropa bankirjev bi bila zgrešena, saj bi računice povsem prevladale nad političnimi in socialnimi vprašanji. Skratka, Evropa brez politike bi bila skrajno šibka in konfliktualna. Nacionalne države se bodo morale v bodoče odpove- dati dodatnemu delu lastne suverenosti, to je političnemu. Gre za epohalno novost; po več kot stoletju, ko so v Evropi vladale nacionalne države, se slednje odpovedujejo nekaterim zakoreninjenim pristojnostim in simbolom. Evropsko združevanje bo spreminjalo podobo starega kontinenta tudi glede kulture in narodne zavesti. Vpeti bomo v mrežo najrazličnejših stikov. Manjšine bodo v povsem novem položaju. Nedvomno se bodo povečali priseljeniški tokovi. Evropa bo mavričen kontinent, vprašanje je, če bodo imele v njem manjše identitetne enote, kot so narodne, etnične in rasne svoje vidno mesto. Skratka, gre za to, če bo prevladala politika, ki upošteva in nagla-šuje specifike ter razlike, ali pa se bomo soočali s težnjami po prevladi velikih kulturnih enot nad manjšimi. Duh Evrope, vsaj načelno, podpira na-glaševanje večkulturne in multietniče stvarnosti in ne spajanja. H castello di Albana passa al Comune Circa il 75 per cento degli abitanti di Prepotto che hanno preso parte alla consultazione si è espresso a favore dell’acquisizione del castello di Albana da parte deH’amministrazione comunale. Il referendum, voluto dal Comune, si è tenuto domenica scorsa. Alle urne sono andati 293 cittadini su un totale di 770 a-venti diritto. I voti favore- Stregna, 14 maggio, ore 19 Trattoria “Sale e pepe” presentazione del libro Le minoranze in pentola di Wolftraud De Concini Circolo culturale Ivan Trinko - Comune di Stregna Deželne volitve: sestavljajo se liste Dobra prisotnost slovenskih kandidatov s prve strani Kar zadeva slovensko prisotnost na listah, je treba reči, da je skupina slovenskih kandidatov kar dobra. Pri stranki komunistične prenove bodo med drugimi kandidirali Slovenci Jure Canciani, Bruna Zorzini -Spetič, Aldo Rupel in Vilma Martinig. Tudi Levi demokrati imajo nekaj slovenskih kandidatov: Miloša Budina, Nadjo Debenjakovo, Igorja Komela, Slovenec bo verjetno tudi kandidat iz Benečije. Slovenska skupnost bo sodelovala v koaliciji Centro popolare riformatore, njen glavni kandidat pa bo Ivo Jevni-kar. Po vsej verjetnosti bo kakšen Slovenec tudi na listi Severne lige (Boris Tanko - PavSič), medtem ko bo špetrski Zupan Firmino Marinič sodeloval na listi Progetto autonomie FVG. Kar zadeva možnosti za izvolitev, lahko rečemo, da obstajajo stvarni pogoji, da se bo tokrat naSe predstavništvo povečalo v primerjavi z zadnjo mandatno dobo, ko je Miloš Budin bil edini Slovenec. Ob koncu omenimo Se podatke zadnje javnomnenjske raziskave, ki napoveduje, da se bo deželni svet razdelil na tri med seboj enake bloke: Oljko, Severno ligo in Pol svoboSčin. Ce Ì!e bodo te napovedi uresničile, bo ostalo odprto in nerešeno vprašanje vladne stabilnosti in posledično uspešnosti te institucije, (r.p.) voli sono stati 220, quelli contrari 69. Ora il sindaco Giampiero Cevolatti convocherà il consiglio comunale per discutere il progetto preliminare che prevede il restauro dell'immobile. Il castello di Albana è un edificio a pianta rettangolare racchiuso da un’alta cinta muraria. Il Comune, per ottenere la proprietà, dovrà prima procedere all’esproprio agli attuali proprietari, dimostrando la pubblica utilità dell’operazione. In questo senso si inserisce però la presa di posizione del proprietario. Leonello Gabriči, che asserisce di voler restaurare il castello e contesta la decisione dell’esproprio, minacciando di ricorrere a vie legali nei confronti dell’amministrazione. Sulla scelta, dopo la consultazione popolare, si esprimerà il consiglio comunale, una parte del quale, anche tra i banchi della maggioranza, si dice contraria all’esproprio. Il sindaco Cevolatti, comunque vadano le cose, ha annunciato che non si dimetterà, anzi farà della vicenda un cavallo di battaglia nella prossima campagna elettorale. Incontro informativo a S. Pietro al Natisone Giovani e lavoro L’assessore al turismo della Comunità montana Valli del Natisone Nino Ciccone informa che martedì 12 maggio alle ore 20.30, nella sala della Comunità montana a S. Pietro al Natisone, si svolgerà un incontro per giovani qualificati disoccupati. L’iniziativa è rivolta a quanti siano interessati a partecipare ad un corso per la formazione e l’attivazione di un’impresa nel settore dei servizi e del turismo. Si tratta di una proposta interessante per i giovani che sono invitati a partecipare. jih pr Na pobudo Caritas videmske škofije zbral 275 ton, blaga Stare oblieke za novo hišo Tudi tle par nas smo parskočil na pomuoC iniciative od videmske Škofije an Caritas, ki so nas vprašal za šenkat oblieke, obutve, kou-tre..., ki jih na nucamo vic. S tistim, ki s tem zalužejo, zazidajo ’no hišo za Zene v teZavah. Vsega se je zbralo 275 tonelat blaga! Sa-muo tle par nas an v Cedade se ga je zbralo 31.460 kilu! Če tudi drugo lieto puode takuo dobro, hiša bo v malem cajtu zazidana. gledat nono. Tle se vajan po travi an vonjan rosee. Nona mi je obeCala, de preča me popeje pobierat jagoce. Jest na vien ka’ so, pa tarkaj, ki mi guori ob nje muorjo bit zaries dobre! San pru vesela, tiejaci an sonCice mi dajo dobro jutro, lunica an zvezdice pa lahko nuoc. Cedesi cucina componibile in rovere, usata: frigo, congelatore, tre fuochi (gas ed elettrico) -forno elettrico con grill, lavello in acciaio. Prezzo trattabile. Tel. 723218 Se ’no rieC bi tiela reC: vsien tistin, ki so šli živet v miesto an so zapustil tele liepe doline, varnita se nazaj, pokazajta vaSin otrokan, kje je zaries vese-je. Sa’ vas pozdraven vse, ma se bomo videl nazaj, zak tetà Govanna mi je obeCala, de van parnese Se adno sliko, tisto od mojga parvega rojstnega dneva.” Draga cicica, videmo, de ceglih si takuo minena. ti na manka izik (!), pru ku toji teti Giovanni (! ). An Ce boš simpatik ku ona, boš imiela nimar puno pa-rjatelju okuole tebè. Vsi ti Zelmo, de bo toje življenje nimar lepuo an veselo, ku seda. Te narlieuse reci na sviete al so ilegalne, al so nemoralne al pa storejo se opitat! ! ! *** Se zastope, de se ratava stari, kadar svečice, kandeline koštaio vie, ku torta!!! *** Življenje je glih ku liesincice od kakuoš: kratko an puno dreku!!! *** Te parvega pu življenja ga vederbava-jo ti starši: tata an mama. Te drugi pu ga vederbajo pa ti mlajši: sinovi!!! *** Življenje se ga živi naprej, pa se ga zastope od zad!!! *** Pregovor: “Se na Živi samuo od kruha!” Giovanin kuaže hitro Milici: - Parnesimi Se ’no fleto salama!!! *** Tu življenju je puno reci buj' vaznih, buj important, ku sudi. NasreCa je v tem, ki za jih kupit korjo sudi!!! - Vieš ka’ ti po-viem? - je jau Giovanin parjatelju Janezu - Tisti, ki zna dielat, diela. Tisti, ki na zna dielat, pa uCi. *** Drugi dan Janez je odguoriu Giovaninu: - ... an tisti, ki na zna uCit, aminištrava. Tisti, ki na zna ami-ništruvat, rata pa dirigent!!! *** Puno od njih muo-rejo bit hvaležni me-dežinam, ki jim storejo preZiviet: adni od tistih so lekarnarji, farmacisti!! Sreca, prave an stari pregovor, je sli-epa. Pa ben nasreCa vide lepuo!!! *** “So mi všeč take sort Zenske, de so od-parte”, je jau parja-teljam “Jack lo squartatore”!!! J}«** Perinac je jau parjatelju: - Se bruozar, de se nisem roditi Zenska, cenò sem se biu cieli dan tipu!!! V Kravarju imamo ’no novo družino Oženila sta se Ettore Predan an Gabriella Marzaro Je biu velik senjam v Kravarje za poroko našega vasnjana, ki se klice Ettore Predan an je Vicencu po domaCe. Pred utar ga je pejala Gabriella Marzaro, ki je taz Ara di Tricesimo. Oženila sta se v liepi cierkvici Svete Lucije, ki je pravi biser (gioiello) naše vasi, tudi ker ima zlati utar. Kar veseli vse nas vasnjane je, de ne samuo Ettore an Gabriella sta se oženila v naši cierkvici, pa bojo tudi Ziviel tle v naši vas, kjer so postrojil ’no hišo. Par maš je bluo ries ganljivo an vic ku kajšnemu so utekle suzice, an novici!, posebno kar sta piela Checco, Chiara an Roberto “Ave Maria” od Schuberta an “Usmiljeni Ježuš”. Sevieda, ni mu manjkat purton. Nasta-vli so ga tisti dan priet vasnjani an parja-telji od novicu an kar so paršli h koncu z dielam, jih je Čakala dobra zakuska, za pit an za jest, takuo ki Ce naša stara navada. Je bluo zaries lepuo an zak je nimar buj riedko, de se tuole gaja tle v Kravarje. Zlahta, parjatelji an vasnjani Zeljo Gabrielli an Ettorju vse narbuojše an jim Cejo reC, de so jim pru hvaležni, ker sta odločila, sta decidla, de ostaneta živet v Kravarju, s troštam, de še kajšan mladi zbere njih pot. Kuo je lepuo živiet tle na Tarčmune! V petak 8. maja ob sedmi zvičer v Spietre Maša z msgr. Nisiam COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Produzione Materassi di ogni Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE • LATTICE-COCCO Servizio Riutilizzazione della Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato “Al me videta, kuo san vesela? Se kliCen Benedetta Trinco an iman 11 mie-scu. Moja mama je Valentina Paravan taz Cai, muoj tata je pa Fabio Trinco -Piernu gor s TarCmuna. Tarcmun ja. Devet miescu marna an tata so mi pravli, de puojmo stat gor. An jest niesan viedela kje je tel TarCmun: sa’ je bluo buj lahko reC, de puojmo živet gor, tuk živi nona Eni! Za van resnico povie-dat, san bla nomalo v skar-beh. San misinla, de na bon vic videla tarkaj ma-kin, judi an konfuzjona. Sada je dva miesca, ki živin tle, pa konfuzjon an makine mi na manjkajo pru nic. An tud’ judje ne: tle jih je malo, pa vsi me imajo radi. Iman pru vse: hišo novo, nono ki mi pu-oje an me mačkina, tete, strice, kuZine, ki me meu-lajo tu nediejo, kar pridejo Vendo due divani, uno a due posti, uno a tre, di colore verde scuro, imbottitura piuma e gommapiuma, come nuovi. Telef. ore serali 714016 V petak 8. maja, ob 19. uri, pridita vsi v špietarsko cierku, kjer bo po slovien-sko mašavu monsinjor Dionisio Mateucig. Bo ’na par- loZnost za poslušat božjo besiedo v našim liepem domačem jeziku, za molit, takuo ki so molil naši te stari, pa tudi za pozdravit našega parjatelja Nisia, ki nas zapušča za iti opravljat svojo božjo sluZbo na Svete Višarje an v Zabnice. Vsi mu Zelmo, de gor bo mu dielat v mieru, kar, lohni, mu nie bluo dano tle par nas. Troštamo se, de ga bomo mogli sreCat še puno krat tudi tle par nas. Srečanje sta organizala društvo Blankini an Planinska družina Benečije. ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 NAGAJIVA MUCA Muca se je pojgrala z volnenimi klobčiči, romagaj babici najti pravega Četrtek, 7. maja 1998 Le attività artigianali del popolo delle palafitte Ljubljansko barje, ceramiche e statue ---------------------------- Min— Scuole sul palco con il Mittelteatro La rassegna cividalese dal primo al 5 giugno Si terrà dal primo al 5 giugno a Cividale, nel teatro Ristori, la rassegna di teatro e musica “Mittel'tea-tro dei ragazzi per i ragazzi”, che coinvolgerà numerose scuole elementari e medie italiane, slovene, austriache, ungheresi e croate. La scuola, grazie a questa iniziativa voluta dalla media “De Rubeis” assieme al Mittelfest ed al Comune di Cividale, si avvicina quindi ancora di più allo spirito della Mitteleu-ropa, con un impegno non indifferente al quale partecipano anche il Provveditorato agli studi di Udine, l’Ente teatrale regionale e la Comunità montana Valli del Natisone. E tra le scuole impegnate c’è anche quella privata bilingue di S. Pietro al Natisone. Il programma prenderà il via lunedì 1® giugno, alle 10, con gli spettacoli delle medie di Premariacco (“Pillole di gioia”), S. Daniele e S. Pietro al Natisone (“L’arca III B”). In serata, dalle 20.30, saliranno sul palco del Ristori le scuole di Umago (“Il gioco del tempo - Ieri l’altro, ieri e oggi”, Budapest e S. Daniele. Martedì 2 la mattina toccherà ai ragazzi della De Rubeis (“La nuova città”), Budapest e Umago. Mercoledì 3 in mattinata sarà la volta delle scuole “S. Cirillo e Metodio” di Trieste (“Parola e integrazione”), di S. Pietro al Natisone, che presenterà musiche d’autore, e di Premariacco (“Dimmi che non è vero”). Nel pomeriggio, dalle 17, si esibiranno la scuola materna (“Il tesoro di Lili”) e quella elementare (“Ballando e cantando per la pace”) di Rualis. In serata toccherà alla scuola di Trieste, a quella di Bad St. Leonhard, in Austria, e di Premariacco. Penultima giornata, giovedì 4 giugno, con le scuole di Bad St. Leonhard e la De Rubeis (“... Purché non sia una guerra”). Dalle 20.30 saliranno sul palco i ragazzi di S. Candido, Trentino Alto-Adige (“Ein-tritt fiir lehre verboten”), I-sola d’Istria, Slovenia, con le canzoni isolane, e Villa-ch, Austria, con uno spettacolo di jazz-dance. Infine venerdì 5 il Mittelteatro si congederà con gli spettacoli del mattino delle scuole di S. Candido, Isola d’Istria e Villach, con quelli pomeridiani, a partire dalle 17, della scuola e-lementare di Orsaria (“Cin-derello”) e della scuola privata bilingue di S. Pietro (“Quandoseljubi - Karsia-ma”). In serata chiuderanno gli spettacoli della scuola media di S. Pietro e della De Rubeis. Gli attori della scuola bilingue di S. Pietro durante lo spettacolo presentato lo scorso anno Il lungo periodo di frequentazione (i campioni dei pali esaminati al radio-carbonio hanno reso queste datazioni approssimate per i complessi palafitticoli: Resnikov prekop: circa 3906 ± 93 a.C.; Maharski prekop: in media circa 2751 ± 104 a.C.; Notranje Gorice: 2906 ± 95 a.C.; Parti: 2210 ± 100 a.C. e u-na palafitta, la più recente, presso Blatna Brezovica: 1835 ± 100 a.C.) ha richiamato alle attività economiche, alle attività artigianali ed agli aspetti culturali della Palude di Lubiana. Perciò fu utile esaminare i manufatti di varia natura. Per prima cosa naturalmente i più evidenti, cioè le palificazioni delle palafitte, le piattaforme e le Lase. Altri campi di indagine furono le collezioni di vasellame di ceramica, strumenti di selce ed oggetti di rame e di bronzo, e di manufatti di materia organica. Gli scavi nella Palude di Lubiana hanno portato alla luce un vasto assortimento di vasellame di ceramica. Questa si è voluta distinguere in tre gruppi principali secondo le loro caratteristiche. Al primo gruppo si a-scrive la ceramica più antica del complesso palafitticolo di Resnikov prekop, assegnato alla fine del medio neolitico. Questa ceramica è caratterizzata da una tecnologia avanzata, modellata con argilla fine e priva di impurità. La cottura è buona, dai colori chiari e le pareti dei vasi sono sottili. Le forme sono: anfore biconiche piriformi, pentole, terrine biconiche e scodelle sferoidali ed emisfe-roidali, terrine basse a imboccatura ingrossata e ricurva, cucchiai con il manico forato. La decorazione consiste in scanalature, incisioni e punzonature a linee parallele, raggruppate in nastri in posizioni oblique, a zig-zag e a forma di scala e di rete. La decorazione è realizzata anche con ornati plastici in rilievo o applicati. In certi esemplari i vasi talvolta sono spalmati di colore rosso o nero. Questa ceramica è attribuita dagli specialisti alla ‘facies’ alpina della cultura di Lengyel con uno stretto legame con la cultura a-driatico-mediterranea di Danilo. Un secondo gruppo è costituito dalla ceramica dei tre complessi palafitticoli del Maharski prekop, di Blatna Brezovica e delle Vaso antropomorfo del complesso palafitticolo di Ig attribuito al XIX secolo a.C. (Museo nazionale di Lubiana) Notranje Gorice, cronologicamente appartenente alla fine dell’eneolitico antico. La ceramica presenta un evidente arretramento qualitativo: la temperatura di cottura non supera i 350 gradi di fronte ai 600 del Resnikov prekop, l’argilla di colore nero-grigio scuro contiene impurità come fili d’erbe e di muschio. Le forme sono più povere: vasellame globoso e biconi-co, pentole terrine e scodelle, vasetti in miniatura interpretati da qualche studioso come'oggetti votivi. La decorazione è costituita da applicazioni e coste in rilievo, impressioni di dita e incisioni. Fra il primo gruppo e il secondo gruppo l’arretramento è evidente, ma le forme presentano una certa continuità. Il terzo gruppo è rappresentato dalle ceramiche ap--partenenti ai complessi palafitticoli scoperti da Dežman (ora acquisiti con i termini Ig I e Ig II) e delle palafitte di Parti. L’argilla è perfettamente raffinata e cotta in modo eccellente con colori che vanno dal grigio scuro al nero e su-perfici levigate e anche lucidate. Alla prima fase, Ig I, appartengono anfore a globo e biconiche con due anse, boccali ad una ansa, varie scodelle, terrine e tazze su piede a croce. Alla buona tecnica si unisce una decorazione ad impressioni, ingobbio hjanco ed a barboti-na, ossia pasta di argilla liquida. 1 motivi, particolarmente triangoli, rombi, circoli tratteggiati, sono incorniciati, i triangoli sono disposti a zig-zag, in modo da formare una fascia. Nel gruppo Ig II, più povero, prevalgono anfore e boccali sferici e a forma di cipolla, terrine e scodelle a fondo cavo. L’ornato è limitato a motivi come punzonature, incisioni, nastri riempiti di linee parallele fatte con impressioni di cordicella attorcigliata. Infine c’è una ricca plastica con statuette antropomorfe, vasi e ‘rithon’. Le statuette, come abbiamo visto per Sammardenchia in Friuli, ricordano gli influssi balcanici. Ha suscitato particolare interesse il corpo di un vaso antropomorfo di ceramica di color nero e lisciata, decorata con incisioni geometriche che ricorrono nel vasellame. È una figuretta femminile mutilata con una veste, probabilmente di lino, ricamata a motivi geometrici. È considerato uno dei reperti più originali della Palude di Lubiana e allo stesso tempo un esempio unico in Europa. Una delle interpretazioni lo assume come idolo femminile e vi osserva un intento artistico in quanto “l’artista ha saputo giocare con l’effetto della severa decorazione geometrica in contrapposizione alla più sciolta modellazione delle forme”e poi “la figura femminile non si presenta come simbolo della fertilità, ma la ricchezza dell’abito le conferisce un ruolo importante, sia pure limitato alla famiglia”. (L. Menase) (Archeologia, 27) Paolo Petricig s Šport Risultati 1. Categoria Torreanese - Valnatisone ^ 1-3 JUNIORES Valnatisone - Fortissimi 3-0 Giovanissimi Audace - Biauzzo 1 -2 Esordienti Manzano - Audace 1-1 Amatori Reai Filpa - Turkey pub 3-0 Pub da Sonia - Dai geis 5-2 Psm sedie - Kryos 0-6 četrtek, 7. maja 1998 Prossimo turno JUNIORES Valnatisone - Bressa/Camp. (06/05) Giovanissimi Astra 92 - Audace (06/05) Esperia - Audace (13/05) Esordienti Audace - Gaglianese Amatori Turkey pub - Reai Filpa Cerneglons - Pub da Sonia Classifiche 1. Categoria Latte Carso 60; Cividalese 56; Domio 53; Venzone 50; Union 91 49; Reane-se 47; Tarcentina 46; Riviera 43; Costalunga 40; Valnatisone 39; Torreanese 37; Bujese 36; Tavagnacco, Corno 34; Cussignacco 18; Ancona 16. Latte Carso promossa in Promozione; retrocedono in Seconda categoria Ancona, Cussignacco e la perdente dello spareggio Ta-vagnacco-Corno. Juniores Cividalese 64; Valnatisone 59; Comu- nale Faedis 55; Union 91 51; Bressa/Campoformido 50; Natisone, Cussignacco 58; Comunale Lestizza, Lavarianese 44; Azzurra 42; Buonac-quisto 24; Fortissimi 21; Sangiorgina Udine 19; Flumignano 15; Mereto/Don Bosco 8. La Cividalese accede alle finali regionali. Giovanissimi Pagnacco 57; Audace 56; Sangiorgina Udine 50; Gaglianese 49; Biauzzo/A 46; Savorgnanese 42; Majanese 33; A-stra 92, Natisone 24; Basaldella, Arcobaleno/Pro Osoppo 20; Bressa/Campoformido 18; Cussignacco 2. Pagnacco accede alle finali regionali. Audace, Biauzzo e Astra 92 alle finali regionali e provinciali per società pure. Amatori (Coppa Friuli) Dai Geis Adorgnano 8; Pub da Sonia Drenchia, Moulin rouge 6; Cerneglons 5; Al tram 3; Verbano 2; Virtus Udine 0. Amatori (Over 35) Kryos Palmanova 3; Psm sedie Civi-dale, Ediltomat Feletto 2; Basaldella 1. Le classifiche dei campionati amatori sono aggiornate alla settimana precedente. Buona conclusione di campionato per i sanpietrini corsari neiPultima partita a Torreano Nel finale Valnatisone in palla La squadra di Copetti termina le sue fatiche al decimo posto - Gli Juniores partono con il piede giusto nel post-campionato grazie alle reti di Del Gallo - Il Pub da Sonia avanza nella Coppa Friuli amatoriale Si è concluso domenica il campionato di 1. Categoria che ha visto, nel girone B, la promozione del Latte Carso ed il diritto della Cividalese di accedere alle finali spareggio per la promozione. Ci sarà invece un’appendice per quanto riguarda la terza squadra che farà compagnia all’Ancona ed al Cussignacco in Seconda categoria. La Valnatisone si è imposta 3-1 sul campo di Torreano. Gli azzurri sono andati a segno con Sicco, Paviotti (che in precedenza si era fatto parare un calcio di rigore) e Golles, che ha segnato la rete dell’ex. La gara è stata caratterizzata da ben quattro espulsioni nelle file dei padroni di casa. Grazie alle tre reti di Davide Del Gallo gli Juniores della Valnatisone i-niziano nel migliore dei modi il post-campionato. Unica nota negativa è stata l’espulsione di Cristian Fa-cin. Terminato il campionato al secondo posto, ad un solo punto dal Pagnacco, i Giovanissimi dell’Audace sono impegnati nelle finali regionali. Hanno iniziato con una sconfitta di misura col Biauzzo, gol di Bergna-ch. Buon pari degli Esordienti a Manzano grazie al gol di Valentinuzzi. Il torneo di Buttrio ha visto il successo del Tol-mezzo, che ha battuto 5-3 dopo i calci di rigore l’Udinese. Il Tolmin si è classi-licato al terzo posto surclassando la Pro Gorizia. Il Pub da Sonia di Drenchia con le doppiette di Marco Marinig e Gianni Qualla e la rete di Paolo Bordon ha fatto un passo verso il passaggio alla fase successiva della Coppa Friuli. Hanno chiuso la loro stagione con una sconfitta casalinga i cividalesi del Bsm sedie, battuti dai pai-marini del Kryos. Per loro fintane la consolazione delia conquista della Coppa disciplina. Tolmin na odličnem tretjem mestu PRO GORIZIA 2 N.K. ODISEJ TOLMIN 4 Pro Gorizia: Terpin, Mosetti, Saviano, Ivone, Figelj, Vanzo, Bressan, Manganelli, Curato, Pan-tuso, Dizzi. Tolmin: Kavčič, Papič, Baloh (Samir Kalakovič), Sanel Kalakovič, Ručna, Jagodic, Tonkli, Lazare- vič, Žgavec, Rutar, Petrovič. Na predvečer prvega maja so mladi nogometaši iz Tolmina s prepričljivim Od leve proti desni: trener Pitamic, igralci Petrovič, Kalakovič in Žgavec. Spodaj ekipa NK Odisej iz Tolmina rezultatom povsem zasluženo premagali tradicionalno močno ekipo Pro Gorizia. Tako so si Tolminci zagotovili odlično tretje mesto na večernem turnirju v Buttriu, na katerem so letos nastopili prvič. Tolminci so začeli tekmo kot raketa in povedli že v prvi minuti po strelu iz — 1 kota, ki ga je poslal v nasprotnikovo mrežo Žgavec. V osmi in deseti minuti so Tolminci spet ustvarili dve priložnosti s Sanelom Kalakovičem in Petrovičem. S hitro akcijo v protinapadu je za Goričane izenačil v 19. minuti Curato, v 24. minuti pa je Tolmin spet povedel z neubranljivim strelom Lazareviča. V drugi minuti drugega polčasa so Tolminci spet zadeli z Žgavcem, nakar je gol dosegla Pro Gorizia spet s Cura-tom. Tonkli je potem v zadnji minuti dosegel še četrti gol za Tolmin. Za Tolmin je bil Žgavec nagrajen kot najboljši strelec turnirja, Samir Kalakovič pa kot najmlajši i-gralec. Nell’andata dei quarti di finale dei play-off i pulferesi hanno regolato i ducali del Turkey pub Continua la marcia del Rea! Filpa Nel primo tempo è andato a rete Antonio Dugaro, nella ripresa sono arrivati i sigilli di Secli e Mottes REAL FILPA 3 TURKEY PUB 0 Rea! Filpa Pilifero: Vo-grig, Gariup, Macorig (dal 1 ’ st Benati), De Biagio, O-viszach, lussa, Secli (dal 28’ st Fatovic), Stefano Dugaro (dal 25’ st Fazio), Antonio Dugaro (dal 37’ st Paravan), Chiacig (dal 15’ st Mottes), Petricig. Turkey pub C ivi dal e: Caporale, Chiodini, Galle- Oltre 170 i cavalieri alla messa di Castelmonte Anche quest’anno i cavalieri del Circolo ippico Friuli orientale si sono radunati a Castelmonte per assistere alla S. Messa all’aperto, con la benedizione di cavalli e cavalieri, prima di dare inizio al programma di attività sociali e sportive che li vedrà impegnati fino a settembre. L’officiante è stato il parroco di Spessa e Gagliano, monsignor Giuseppe Mucig, ed i cavalieri, oltre centosettanta, provenivano dal Cividalese, dalle Valli del Natisone, dall’Udinese, il Tarcentino, il Triangolo della sedia, ITsontino, il Monfalconese ed il Pordenonese. rani (dal 30’ st Tomasetig), Tomasin, Giorgio Cicuttini, Mesaglio, Alex Cicuttini, Pontoni, Bottussi (dal 10’ st Zorzenone), Franco, Giaiotto (dal 35’ st Marzolini). Podpolizza, 2 maggio -Continua inarrestabile la marcia di avvicinamento del Reai alla finale amatoriale. I valligiani nell’andata dei quarti dei play-off hanno superato con un secco 3-0 gli ospiti cividalesi. Il Reai dopo soli 38” dal fischio d’inizio aveva l’occasione per passare, ma Caporale si buttava sui piedi di Chiacig togliendogli la possibilità del vantaggio. A distanza di un minuto Antonio Dugaro bruciava in velocità il suo marcatore e, e-vitando il disperato tentati- Antonio Dugaro vo del portiere ducale, sbloccava il risultato. Al 13’ Bortussi cercava di sorprendere Vogrig su punizione, ma la sfera terminava a lato. Prima Mesaglio su punizione e poi Alex Cicuttini indirizzavano il pallone verso la porta locale senza successo. Due perico- li nel finale di tempo per i cividalesi; Secli calciava alto un bel cross di Macorig e l’ennesima sfida di Chiacig con Caporale si concludeva con un calcio d’angolo. Il raddoppio del Reai arrivava al 3’ della ripresa quando un tiro di Dugaro veniva respinto da Caporale e l’opportunista Secli ribatteva in rete. Il portiere ospite si dimostrava il migliore della sua squadra neutralizzando i tentativi portati da Antonio Dugaro e Mottes. Al 33’ veniva espulso Franco per doppia ammonizione. Ne approfittavano i pulferesi tre minuti più tardi con un’azione di Dugaro che da fondo campo serviva lo smarcato Mottes, lesto a realizzare. Sabato 9 a Car-raria si giocherà la gara di ritomo, (p.c.) Četrtek, 7. maja 1998 SOVODNJE Ceplešišče Pogreb v vasi Na svojim duomu je za venčno zaspala Emma Massera - Zejkova po domače. V žalost je pustila mamo Nadaljo, sestro, brata, kunjada, navuode an drugo žlahto. Zadnji krat smo jo pozdravili v Čeplešišču, kjer je biu nje pogreb v torak 28. obrila zjutra. Sauodnja Žalostna iz naše vasi Zapustila nas je Emilia Vogrig, uduova Scuoch. I-miela je 78 liet. Umarla je na svojim domu. Emilia je bla Nješkine družine; hiSa, kjer pa je živiela kupe z nje možam, ki je biu iz garmiskega ka-muna, je pa poznana ku Skuokova hiša. Mož ji je umaru že purto liet od tegà, kupe z njo pa so Zi-viel hci Rosetta, zet Giuliano an dva majhana navu-oda, Michele, ki ima sedam liet, an Martina, ki se je rodila lietos miesca februarja. Emilia je bla že puno liet buna, nje dneve jih je preživljala na pastieji, le-puo jo je gledala an varva-la hci Rosetta. Z nje smartjo je Emilia pustila v žalost njo, zeta, navuode an vso drugo Zla-hto. VenCni mier bo počivala v sauonjskem britofe, kjer je biu nje pogreb v Cetartak 30. obrila zjutra. REMANZAG Remanzag-Hrastovije Smart mladega mota Novica o smarti mladega moža iz Remanzaga je odjekinla tudi tle par nas, sa’ njega žena je iz naših kraju. Klicu se je Mario Mo-reale. Umaru je zavojo ci-estne nasreCe: zaleteu se je z njega moto an na Zlah novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOK Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato alTUSPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% ostu martu. Imeu je samuo 51 liet. V žalost je pustu ženo Edo Scaunich, ki je iz Hrastovija, hCere Tatia-no an Nicole an vso drugo žlahto. Venčni mier bo poCivu v Remanzage, kjer je biu njega pogreb v torak 28. obrila popudan. SREDNJE Oblica Zazvonila je Avemarija Na naglim je v čedaj-skem spitale umarla Carmelina Saligoi uduova Gariup. Učakala je lepo starost, 89 liet. Carmelina je bla Ma-rinCne družine, nje mož pa je biu Neto Zattih iz Po-dguore, ki je paršu za zeta v Oblico. Imiela sta pet otruok,' tri hCere an dva sinuova. An pru s sinam Liviam je-živiela do zadnjega na svojim duomu. Carmelino MarinCno smo spremljali h zadnjemu počitku v sriedo 29. v Oblici. Zamier - Kras Umarla je Delfina Cordini V Cedajskem Spitale je umarla Delfina Cordini, uduova Chiabai iz Za-mierja. Imiela je 88 liet. Ceglih je imiela pravi italijanski prejmak, Delfina je bla “naša”. Nje tata je biu taz Milana: paršu je biu dielat kot financot gor h Klincu, kar je bla šele kažerma v tisti vasici. Tle je biu zapoznu mamo od Delfine, ki je bla iz Ješi-Cjega an jo poroCiu. Sla sta živet v Zamier. An le v teli hiši je živiela tudi Delfina, potlè ki se je bla poročila z adnim puobam iz Ošnijega. Delfina je svoje zadnje lieta preživiela par hčeri Silvani na Krasu v Dreki an z nje smartjo je v žalost pustila njo, sina Giorgia, zeta Maurizia, nevie-sto Marijo, navuode Rena- CERCO urgentemente casa o appartamento nelle Valli del Natisone, possibilmente nei comune di Stregna o S. Leonardo. Telef. al 727732(anche segreteria telefonica) to, Lucijo an Francesco, pranavuodo Chiaro an vso Zlahto. VenCni mier bo počivala v podutanskem britofe, kjer je biu nje pogreb v saboto 2. maja zjutra. GRMEK ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Topoluove Zbuogam Žalika Na parvi dan maja popudan smo imiel tle v naši vasi pogreb. H zadnjemu počitku smo spremljali Zaliko Gariup. Učakala je lepo starost, 91 liet. Umarla je v sriedo 29. obrila popudan. An takuo ki je želiela ona: tan doma, v objemu svojih te dragih. Zalica je bla po domaCe Solukna tle s Topoluove-ga, poročila je bla Franca Tamažovega, le iz tele vasi, a hiša, kjer sta živiela z njih družino je bla poznana pa kot Bajentova. Zalica an Franc sta imiela šest otruok: Francesco, ki je že umaru kako lieto od tega zavojo hude bolie-zni, Lino, Anita, Giovanna, Norma an Fabio, ki pa je umaru malo cajta potlè, ki se je rodiu. Umaru je tudi mož od Žalike, a ni bla nikdar sama: okuole sebè je imiela nimar kajšnega od svojih otruok. Kako lieto od tega je bla šla živet h hčeri Aniti v Spinea blizu Benetk, vsakikrat ki so mogli pa so parhajal vsi kupe v rojstno vas. Takuo se je zgodilo an za VelikonuoC. Kupe z mamo Zaliko se je ustavla doma tudi hci Norma, ki živi v Erbi, blizu Coma. Potlè, takuo ki smo že napisal, Žalika se je Cula slavo an na naglim u-marla. Na nje pogrebu so se zbrali vsi nje otroc, zeti, neviesta, navuodi. Zadnji pozdrav so ji ga parnesli tudi vasnjani, ki žive v vasi, pru takuo tisti, ki so se preselil v dolino. PRAPOTNO Salamant Zapustu nas je Celso Mattelig Tle par Salamantih, v I-darski dolini, nas je nimar manj. Seda smo zgubil še adnega vasnjana. V Cedajskem Spitale je umaru Celso Mattelig. UCaku je biu 83 liet. V žalost je pustu ženo, sestre, kunjade, navuode an vso žlahto. Njega pogreb je biu par Cjubci v torak 5. maja zjutra. NEDISKE DOLINE Dotoreša Giuricin je šla v Prapotno Je že kak cajt, ki dotoreša Lorenza Giuricin na opravlja vic svojega diela v Dreki, Sriednjem an v Svetim Lienartu. Dobila je an konkorš an šla v Prapotno. Na nje mestu diela seda začasno (temporaneamente) dotoreša Mari-nig an tuo bo dokjer na bo drugi konkorš. Tekrat se bo viedelo, duo stabilno prevzame prestor, ki ga je dotoreša Lorenza Giuricin pustila fraj. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. DO 17. MAJA Sauodnja tel. 714206 OD9. DO 15. MAJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo. Ce riceta ima napisano »urgente«. Zaparte za počitnice OD 11. DO 17. MAJA: Podboniesac “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI - MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10:00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za NediSke doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetrìcia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermierìstico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 \ 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do Cet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 \ 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 \ 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad ............700961 URES-INAC 730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče. .0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281