Naročnina mesečno 25 Oin, za inozemstvo 4o Din — ne-deliska izdaja ce-tolein« % Din. za inozemstvo l20Din Uredništvo |e v Kopitni jevi ul b/lll SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št lO.bV) iu 10.344 za inserute; Saraievo št v 7563, Zagreb št v 39.0! 1, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telelon 2992 Teleloni uredništva, dnevna služba 2050 - nočna 29% 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziuiraj. razen pondeljka in dneva po prazniku Bonski svet Danes se sestaja k svoji prvi seji banski svet dravske banovine, imenovan z odlokom g. predsednika vlade in notranjega ministra dne 3. julija 1930. Dekrete je novim banskim svetnikom nu slovesen način izročil g. ban D. Sernec dne 23. julija. Pol leta je preteklo od tistih mal. In sedaj so banski svetniki prvikrat poklicani na svojo dolžnost, odrejeno jim po zakonu in pravilniku. Jasno je, da banskih svetnikov po vsej zamisli ne moremo in ne smemo istovetiti z zastopniki volivcev v smislu prejšnjih navad in razmer. Imenovani so od vlade, da pred fo-rom banskega sveta gospodu banu tolmačijo želje okrajev, za katerih zastopnike so imenovani. Vendar je jasno, da je zamisel institucije j banskih svetnikov ta, da bi se v njej odražale vse žive in pereče želje in zahteve prebivalstva, oblastem v navodilo in oporo pri pošlo- | vanju in upravljanju. Delokrog banskih svetov je jasno označen in začrtan v pravilniku, ki je za nje navodilo in program dela obenem. Dolžnost banskih svetnikov je: motriti gospodarski, socialni in kulturni razvoj okrajev in mest. Imajo pravico, banu izročati spomenice in predloge, kaj naj , bi se v vsakem okraju ukrenilo. Morajo sve- ! tovati o zadevah kmetijstva, kmetijskih svetov, i drevesnic, o pospeševanju živinoreje, o perut- j ninarstvu, tečajih in vseh gospodarskih zade- : vah. Poleg predlogov socialnega obeležja (bol- | nišnic, hiralnic, zdravilišč itd.) smejo končno predlagati in razpravljati tudi o nekaterih kul- . turnih vprašanjih. Svoje dolžnosti smejo izvrševati le na sejah banskega sveta, h katerim jih skliče ban. Za daues jih je sklical ban na posvetovanje. Pod njegovim predsedstvom bodo najprvo razpravljali v okviru gori označenega pravilnika o perečih vprašanjih našega ljudstva. Čakajo jih tozadevni predlogi, ki jih jim je pripravil ban, čakajo pa tudi predlogi posameznih članov. Prva in najvažnejša točka, okrog katere se bo sukalo vse delo banskega sveta, pa bo banovinski proračun, ki bo danes foru banskega sveta predložen v presojo in raznio-trivanje. Sedanji banski proračun je izključno delo uradnikov. Ni bil sestavljen pod vidikom resničnega življenja naših kmečkih in delavskih slojev, ampak je izdelek našega, sicer izredno pridnega uradniškega aparata, ki pa inm — kakor vsak uradniški aparat — to notranjo hibo, da vidi nad seboj šefa, pred seboj pa zeleno mizo in fiskalne številke; življenje pa, ki zunaj v deželi in mestu pluje in valovi, gre nesluteno mimo njega. Saj tudi drugače biti ne more. In vendar mora proračun vsake najmanjše samoupravne enote — občine — biti bister in jasen odtenk življenja iu hotenja občanov. Toliko bolj mora banovinski proračun biti v soglasju z resničnim življenjem naših mest in vasi. Ni dvoma, da bi svetovna gospodarska kriza našega gospodarstva ne bila zadela tako občutno, ko bi banovinski proračun s svojimi težkimi določili ne bil tako obremenil našega gospodarskega stebra, naš kmečki in delavski stan. Zato je bila modro premišljena odredba kraljevske vlade, naj pri sprejemanju banovinskega proračuna povedo svoje mnenje možje iz ljudstva, ki so vsak dan priča utripanja gospodarskih življenjskih sil v mestu in podeželju. Veliko nalogo imajo izpolniti gospodje člaui banskega sveta. S svojimi tehtnimi izkušnjami, ki jim jih je dalo življenje, bodo mogli draeroceno sodelovati pri novem ban-skem proračunu in pri urejevanju našega gospodarskega življenja. To pričakuje od njih dežela s svojim prebivalstvom, katero je srž naroda in države. Gospodarsko delo usmeriti v cilju živih in bridkih ljudskih potreb — to bodi te dni Vaša glavna iu edina naloga, gospodje banski svetniki! Zavedajte se starega reka: Primum vivere, dein philosophari! — Ljudem najprvo kruha, potem pridejo modrosti! Zato pa naj bo banski proračun posvečen v teh težkih dneh edino le težnji, našim ljudem, ki danes v tisočih dobesedno stradajo kruha, olajšati njihov položaj in življenjski obstanek. Danes morajo v ozadje vse druge težnje. Ljudstvo rešiti gospodarskega propada — bodi prvo iu edino vodilo tudi v proračunu! Zavedamo se sicer, da glas članov banskega sveta ni odločilen, ampak posvetovalen; banski svet je namreč v smislu čl. 1. pravilnika o banskih svetih banov posvetovalni organ. Soglasni ali večinski sklepi banskega sveta so tedaj le dobrodošli in zaželjeni nasveti, ki jih imenovani možje iz ljudstva in življenja po zakonu smejo in morajo dajati g. banu. Stvar banove uvidevnosti in odgovornosti pa je, koliko bo mogel upoštevati te nasvete. Toda naš sedanji ban, g. dr. Drago Ma-rušič je nastopil s tako lepim programom, da smo prepričani, da bo tudi on storil viev omi-ljenje gospodarske krize. Zato bo on, ki tnu življenje že od nekdaj ni tuje in ki ga pozna v vseh nijansoli, ki pozna tudi utripe našega gospodarstva, brez dvoma pritrievaje prisluhnil besedam mož iz ljudstva. Tako, da bodo nasveti banskih svetnikov postali sklepi gospoda bana v korist našega ljudstva in našega gospodarstva! Gospodu banu bo danes dana prilika, iz svojega lepega programa preiti v potrebno dejanje s pomočjo svojih svetovalcev, ki jih je sklical. V leni smislu pozdravljamo današnji zbor banskega sveta in mu želimo mnogo uspeha! Jugoslavija - zgled miroljubnosti Pohvalna iz'ava slovitega publicista lil. MelviUe-a našemu dopisniku o politiki naše države London, 10. jan. Znana je mirovna politika Foreign Office (angl. zunanjega ministrstva) ter živo delovanje neštetih angleških društev v cilju mirnejšega sožitja narodov med seboj ter čim večje vsestranske: duševne, kulturne in gospodarske kooperacije. Vs"k korak, ki ga opazijo na tem potu pri inozemskih državah, pozdravljajo z največjim do-padenjem. Svojo sodbo pu si ustvarjajo na podlagi faktov, ne lepo govorjenih besed, Zlasti zasledujejo prav pazljivo mirovno politiko, ki jo dejanski vodi jugoslovanska država med srednjeevropskimi in balkanskimi državami. V tem pogledu je zelo važna in zanimiva sodba angleškega publicista in dobrega poznavalca evropskih zunanjih političnih razmer. Mr. C. F. Mel-vile, ki mi jo je podal v sledečih besedah: Fakturni je, da se je jugoslovanska država v poslednjih letih, — tekom katerih je naraščalo italijansko—francosko in italijansko-jugoslovansko nasprotstvo — stalno povsem korektno zadržala tako napram Italiji kakor nasproti njenim sosednim državam. Jugoslavija je bila voljna doseči sporazum z Italijo glede albanskega vprašanja. Toda Italija niti malo ni pokazala kake pripravljenosti na svoji strani v svrho sporazumIjenja. Stično je bilo z drugimi državami. Jugoslavija je bila pripravljena nuditi ogrski državi »svobodno cono«: v enem izmed s-vojih pristanišč na jadranskem morju, toda to je bilo preprečeno z italijansko—madžarskim paktom. Napram Bolgariji je Jugoslavija storila mnogo korakov v svrho prijateljskih in sporazumnih ureditev mejnih vprašanj. Toda med tem, ko je bilo lo delo pozdravljeno xl Velike Britanije in Francije, je dajala ln- ; č.ia Italija potuhe listini elementom v Bolgariji, kakor liiaccdoneki revolu-cijonarni organizaciji, ki so sovražni jugoslovansko-bolgarskenvu zbližan ju. Dovolj je tedaj razlogov za verjetnost, da Mussolini noče sporazuma z Jugoslavijo. Niti noče I videti inter-balkanske kooperacije, ker bi ta preprečila realizacijo njegovega načrta, hegenomija srednje in jugovzhodne Evrope. V jugoslovanski državi, kot najmočnejši, pa vidi oviro italijanske ekspanzije na Balkan, in tudi kol zaveznico Francije. Iz tega vidika |>a izvira Mussolinijeva politika z obkroženjeni Jugoslavije «1 strani držav, ki so pod njeno patronažo ter sovražne jugosl. državi. V času izvršitve smrtne kazni od strani fa-! šistične vlade nad borci jugoslovanskih narodnih j manjšin pod Italijo, pa je postalo razmerje ined I Italijo in Jugoslavijo zelo napeto. Narodna nevolja je prešla vso Jugoslavijo, { zlasti Hrvaško in Slovenijo. Zato »ta bila dva raz-j loga: prvič, so ti bližje Italiji, drugič |>a so bili jugoslovanski narodnjaki, ustreljeni pri Trstu, Mesto reforme Evrope - reSorma koledarja Živahno delovante v Ženevi - Grandi brani sovjete in stari koledar Ženeva, 19. januarja, kk. V smislu dogovora ined Nemčijo in Anglijo se je danes dopoldne ob 11 začelo 62. zasedanje Sveta Društva narodov pod predsedstvom angleškega zjunanjega ministra Heu-dersona. Henderson je kar začel razpravljati na nov način, namreč, da je v plenumu dal prečitati samo zaključke in predloge silno dolgih in podrobnih poročil. S tem novim načinom je Henderson dosegel, da so danes dopoldne v dveh urah od 35 točk dnevnega reda rešili štirinajst točk. Javno mnenje bi mislilo, da bodo s leni še bolj prikrajšani važni posti Društva narodov, kakor n. pr. vprašanje ruskih, armenskih, turških in drugih beguncev, pobijanje trgovine z opojnimi strupi, mednarodna higienska vprašanja itd. Ker pa se pri zasedanjih Svetu Društva narodov splošen interes itak zanima samo za politične probleme, so ta novi način razprave samo pozdravili. Svet Društva narodov je daues končno veljavno sklenil sklicali tri velike mednarodne konference, ki so se že dolgo pripravljale in sdcer: 1. Konferenco vlad za omejitev izdelovanja opojnih strupov, dne 27. maja 1931. 2. Mednarodno konferenco za higieno na deželi na dan 29. junija 1931. 3. Četrto mednarodno prometno konferenco na dan 26. oktobra 1931. Ženeva, 19. januarja, kk. Posvetovanja odbora šesterice o vprašanju, ali naj se povabita Rusija in Turčija, so trajala danes popoldne do 18.15, lako da se seja evropska komisije, ki je bila določena na 16.30, ob 18 še ni začela. OdboT šestorice se ni mogel zediniti za obliko povabila, ki naj bi se poslalo Rusiji, posebno zato, ker je italijanski zunanji minister Grandi vztrajal na leni, dn se pošlje Rusiji povsem brezpogojno in neomejeno povabilo. Ob 18.15 so bila pogajanja odbora prekinjena, ker so se vsi člani, razen Grandija, sporazumeli za formulo, po kateri naj se na razpravo evropske ko- misije o rešitvi svetovne gospodarske krize pritegnejo nečlanice Društva narodov in iavenevropske Članice, torej tudi Rusija in Turčija. Grandi je stavil vprašanje, ali pomeni to vabilo brezpogojno in neomejeno vabilo, kar pa je ostalo nepojasnjeno. Predlog odbora bo sedaj prišel na razpravo v plenumu. Ženeva, 19. januarja, lik. Bernstorffova komisija za kontrolo privatne oboroževalne industrije je po sklepu Sveta Društva narodov na predlog španskega delegata Quinones de Leona |>o končanem delu proračunskih ekspertov razorožitvene komisije dobila obsežno naročilo in se bo sestala še enkrat. Jutri dopoldne se bo na javni seji razpravljalo o sklicanju razorožitveue komisije, za katero pripravlja, kakor se čuje, Henderson velik govor, za katerega je prosil pristanka celotni angleški kabinet in ki se bo nanašal razen na vprašanje razorožitve tudi na druge politične probleme. V sredo pride na vrkto manjšinsko vprašanje iz Zgornje šlezije. Na povabilo kitajske vlade je dalje sklenil Svet Društva narodov, poslati na Kitajsko ravnatelja gospodarskega in finančnega oddelka Društva narodov Sira Arthurja Salterja kot svetovalca za kitajsko vlado. Poprej se je vršila tajna seja, na kateri je Svet Društva narodov sprejel ameriško ustanovo 10.000 dolarjev za pripravo konference za rclormn koledarja. Kakor se čuje, se je italijanski narodni odbor za vprašanje reforme koledarja izrekel proti reformi. V Ženevi se govori tudi mnogo o italijansko-francoskih pogajanjih glede razorožitve na morju, ki naj se nadaljujejo v Ženevi. Ta pogajanja pa se niso razvila dalje, kakor da so obojni zastopniki prišli v prve stike. Škofje zborujejo o kulturnem boju Položaj v Litvi se ie še poostril - PoVcija zaprla katoliško cerkev Kiiunas. dne 19. jan. (Izv. >Slov.«) škofij-sa konferenca do sedaj ni izdala še nobenega uradnega obvestilu o poteku posvetovanj, ki so postala potrebna, vsled katoliški cerkvi sovražnega stališča, ki ga je zadnje mesece zavzela vlada Smetone. Gotovo pa je, da še ni prišlo do nobenega sporazumu, škofijska konferenca je ugotovila, da jc razpust mladinskih organizacij (Atitininkai) kakor tudi aretacija katoliških župnikov v |K>polnem protislovju s konkor-datom in kanoničnini pravom, katerega kon-kordut prizna. Nadalje so škofje ugotovili, da je na novo upcljani civilni zakon po kanonič-nem pravu pre|)ovedaii. •škofje so slednjič izrekli svoje začudenje, zakaj vlada ni poslala zastopnika na škofovsko konferenco, akoruvno je bila povabi jenu. Ravnokar jc došlo poročilo iz vasi Ztavus, da je tttinošnji župnik sklical zborovanje katoliških mož in mladeničev v prostorih društvenega domu. Policija je zborovanje takoj prepovedala, nakar je župnik stavil zborovalcem cerkev na razpolago. Policija jc udrla v cer-kcv pod pretvezo, da sc tam obravnavajo |>oli-tična vprašanja, ter je župnika in 40 aboroval-cev aretirala in cerkev zapečatila. Po deželi vlada velikansko razburjenje. Škofovska konferenca jc nato zborovala v perma ncnci 60 letn'ca nemške države Berlin, 19. jan. kk. V nedeljo se je po vsej državi slovesno praznovala 60 letnica ustanovitve nemške države. Velike oficielne manifestacije v državnem zboru so se udeležili predsednik republike Hindeuburg, ves kabinet, Člani pruske vlade in zastopniki dežel. Slavnostni govor je imel 82 letni poslanec ljudske stranke, profesor Kalil, ki se je kot poročnik udeležil vojne 1. 1870.-71. in ki je z ozirom na razcepljenost Nemčije zahteval svečano obliubo za vzdiževanje nemške države. Državni kancler dr. Rrilning je izrekel trikratni »Živijo« Nemčiji. Pred poslopjem državnega zbora je pred ogromno množico ljudstva, predsednika republike in državnih ministrov defilirala častna četa. Na proslavi Stahlhelmovcev se je poudarjalo, da bosta leti 1931. in 1932. leti notranjepolitičnih bojev in odločitve, posebno pa 1. 1931., ko bo zopet volitev predsednika republike in pruskega deželnega zbora ter morda tudi zopet volitve za državni zbor. doma iz teh iiokrsijin in ne iz bivše Srbije. In vloga Belgradu ni bila lahka! Da se izogne kritičnemu položaju, jc riskirala helgrajska vlada možnost iicpi>|iiilariios(i pri Hrvatih in Slovencih radi absolutne prepovedi protiitalijanskih demonstracij. Naloga Belgradu je bila: najti srednjo pot ter se izogniti antagonisfiini Italiji ln zopet je takt. ki kaïe, du je helgrajska vlada v tej zadevi postopala z najskrajnejšo korektnostjo.« (Podčrtalo ured. »Slovenca«.) »Hrvati in Slovenci, in Hrvati še bolj, so lahko ne razumevajo glede notraiije-političnih vprašanj s Srbi, toda vsi stoje solidarno z Bel-gradom glede vprašanj narodne enotnosti пџ zunaj. Ne Srbi, ne Hrvati, ne Slovenci: ilikdo noče vojne! Toda vsi so eno-: v obrambi! Povsem uarijoiialna je katoliška duhovščina: hrvaška in slovenska, ki v nobenem oziru ni zvezana s kakšno katoliško-politično organizacijo v inoi. državah. Katoliki slede samo o vprašanjih verskega nauka Rimu: na znotraj pa skušajo prilagoditi katoliške kulturne tradicije nov ...i razmeram. Katoliška duhovščina in katoliški verniki pu so povsem solidarni v tem: ila tvorijo narodno enoto v vseh vprašanjih, ki tičejo hlagra domovine.« In to mnenje ne potrebuje komentarjev! Dr. Voršač Josip. Rojstni dan kraljeviča Tom'slava Belgrad, 19. jan. AA. Davi ob 10 je bila v dvorski kapelici služba božja o priliki četrtega rojstnega dne Nj. V. kraljeviča Tomislava. Službi božji so prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica, Nj. Vis. knez Pavle, kneginja Olga iu člani civilnega in vojaškega dvornega doma. 99 Piccoto" o „Slovencu" Trst. 19. januarja, in. Današnji -Piccolo- prinaša obširni članek o Venizelosovem potovanju po Evropi. Večji del članka je posvečen Slovencu ter njegovemu stališču, ki ga je zavzel ob času dr. Ma-rinkovičevega potovanja v Atene kakor t udi Slo-venčevemu uvodniku Venizelosova potovanja«. ✓Slovenec sd baje osvaja zelo vzvišen Ion, kadar govori o zunanjepolitičnih vprašanjih, vendar se mu lopot mora priznati, da njegove informacije niso bile neresnične. — (Mi se tržaškemu kolegi zahvaljujemo za njegov uezaželjen kompliment s prietavkom, da bomo tudi vnaprej imeli oči od-prve za vse, kar se godi okrog naše države, pri tem pa da ne bomo padi i v greh, da bi italijanski vpliv na Balkanu nepotrebno pretiravali, niti d: bi zaupali Venizelosu, kar osobito tudi naši sosedi priporočamo. — Op. ured.) Živahna &radn:a novih žclezt*:c Belgrad, 19. jan. in. V prometnem ministrstvu so končani načrti o gradnji novih železniških prog. V prvi vrsti se bo zgradil drugi tir Noveka—Za-greb in Belgrad- Niš. Končati se imajo dela na Jadranski progi preko Kosovske Mitrovice. Ta proga je že skoro gotova in bo v kratkem dana v promet. Pospešila sc bodo tudi dela na Unski progi. Ministrstvo je poslalo vsem železniškim ravnateljstvom razpis, da predložijo seznam vseh voznih in plovnih objektov, ki so potrebni popravila. Ministrstvo namreč želi, da bi se prevozni park do začetka izvozne kampanje uredil. To odklanmmo Pariz. 19. jan. kk. Trgovinski minister Lou-cheur je dospel včeraj v Ženevo, kamor jc po vesteh listov prinesel s seboj velik mednarodni bančni projekt za poživitev ideje Panevrope, kateri predvsem interesira poljedelske države Srednje in Vzhodne Evrope, posebno Avstrijo, Češkoslovaško in Balkan, in predlaga ustanovitev mednarodnega bančnega zavoda, ki naj bi omogočil vzhodnim agrarnim državam kredite in s tem pripravil potrebne predpogoje za stabilizacijo produkcije in cen. Amerika bo iz*na'a pol mili?ona inozemcev New York. 19. januarja. AA. Preiskovalna komisija ameriškega kongresa glede komunistične ■propagande v Združenih državah, je priporočila, naj izženejo iz Združenih držav 450.000 inozemcev kot smrtne sovražnike sedanjega družabnega reda. Komisija je mnenja, da propagira 70% inozemcev socialno revolucijo. Odbor reprezentantske zbornice ceni število inozemskih revolucionarjev na 500.000 Predsednik odbora Hamilton Fisli predlaga, naj se komunistična stranka razpusti, zatirani priseljevanje v Združene države vsem rdečini elementom, zapleni vse fonde za komunistično propagando in prepove uvoz ruskega blaga, ki je bilo produci-rano s prisilnim delom. Zagrebška vremenska napoved. Stalno, precej /asno s spremenljivo oblačnostjo. Panevropa iz Pariza ... Kako so Francozi izvedeli „veliko Berfo" Junaško deian'c šefa francoske ргоИзрЦопаге za ženeva, 14. jau. Journal de Geneve« prinaša fejHxl peresa mladega žu mal ista A. C ere-seto zanimita avtentična odkritja o -veliki Berti«. Kakor znano, je Bila velika Berta« ogromen top, ki so ga bili Nemci začetkom 1. 1018 jiostavili au svoji fronti 120 km daleč od Parizu, misleč, da bodo s pomočjo tega čudoviišča dobili vojno, ki je /a Nemce èezdalje lîla'bSe kazala. Top ni imel kaliber 42, kakor se je splošno mislilo, ampak 30.5, seveda so bili njegovi učinki kljub temu katastrofalni. Streljati so začeli Nemci z njim 24. marca 1918 in sicer naravnost na Pariiz. Berto so pripeljali na bojišče iz Kssenn un nemško fronto na petih posebnih vi« k M», kjer je bila sprejeta z gromovitimi hurrn-klici. Postavili so jo v gozdu Saiint Gobnin, nekaj korakov od Crepy en Lannois. Imela je sicer veliko napako, da je projekti! svoj cilj i/.grešal zu en ali dva km pred ciljem ali za njim, tako da je bila »Berta« sposobna samo za obstreljevanje zelo razsežiiih predmetov, kot je n. pr. velemesto. Par ur potem, ko je bil top postavljen tftt svojo pozicijo, je prebivalce 120 km oddaljenega Pariza prestrašila strahovita eksplozija. Bil je torek velikega tedna /večer, ko je bila velika množica vernikov zbrana \ cerkvi Saint Gervai's. Kar pude nu streho ogromen projekt il, ki je razrušil cerkev, katera je pokopala pod seboj pur sto oseb, od katerih je bilo okoli sto ranjenih, 40 pu ubitih. Panika je bila seveda ogromna, tembolj, ker so začeli projektili padati vsake četrt ure \ najrazličnejših okrajih mestu. Ljudje so seveda mi-lili. da so se Nemci zopet približali Parizu kakor avgusta meseca leta 1914. \ laila je, du pomiri str«-"no razburjen oprcbivalstvo, izdala bulletin, v k tereni je konslatirala, da se fronta nahaja nad sfo km daleč od Pariza in da granate prihajajo od lopa. ki je oddaljen najmanj 115 km. Nadalje je sporočila, o/.oril nato urednike in upravnike listov, da ne smejo sprejemati nobenih inseratov po pošti, ampak morajo vedno identificirati avtorja iu obveščati biro. ia odredba je iniclu seveda to posledico, da so nemški šipijoni ia način obveščanja sploh opustili, vojaški poizvedovalni biro pa je taval še bolj v temi nego prej. Tako javnost kakor vlada in vrhovno poveljstvo armade so svojo jezo izlivali na biro, vodja biroja p« se jo seveda zaradi tega znašal nad kapitanom Bill-mère, ki jo kontrašpijonažo vodil. Bahnère se je nato odločil zu hero.j'ično poilvzctje, lo je, sklenil je sani osebno izslediti, kje je postavljena velika Berta, ki je vsak dan vsako četrt ure podljHu po en strahovit projekti! v Pari/. Nenavadno smeli oficir, ki je izvrstno obvladoval nemščino, se je oblekel v nemško uniformo in si preskrbel ukaz nemškega poveljništvu, da se ima piv'ati k •svojemu« regimentu. Podal se je nu fronto sani v aeroplanu in sreča mu je bila mila. da je ne-opaželto pristal za nemško linijo, kjer je mali apauit skril v neki globeli v goščevje. Takoj je zašle lil ostanke ogromnega materija!«, ki je bil služil zn transport ogromnega topa, tako da ni bilo težko slediti pot, po kateri so Berto peljali na njeno postojanko v gozd Saini Goba in. Bil sije že zelo oddaljil od svojega aparata, tudi se je bližala noč. ko jo čuječnost straž večja. Ker seveda ni vedel, kje se nahaja >■ njegov« regiment, bi se bil po premnogem povp-raševanju izpostavil nevarnosti, da ga prepoznaj». Tu H je bil opazil, tla Berto straži mo/.ua verijja straž, ki bi jc ue bilo mogoče pudre d. Spie/ul je torej na neko drevo, kar začuje one posebne .signale, ki so jih rabili samo avtomobili Kai-serjn in nj ego ve ga spremstva. Bilo je očitno, dn se je bil pripeljal cesar Viljem sam, da se prepriča o izbornem delovanju svoje ljubljene r Berte«. Balmère je izrabil priložnost, ko je straža, /niedenu po prihodu cesarja in oghušenn po ropotu avtokolone, strumno prezentirala puško, se spustil po drcvesit doli in se v temi pomešan med spremstvo z njim vred približal Berti. Tu je imel časa dovolj, da je videl p roj ek tile, baterijo in njeno lego, kur je vse v temi točno registriral hi narisal. Ko je svoje delo končal, se je podal v najbolj od fronte oddaljeni avtomobil cesarjevega spremstva, ki je bil sum, ker so se bili tudi vsi šoferji podali gledat čudo-\išče. Balmère je stroj spravil v tek in pasiràl zopet struže, k, žoč vojakom nek beli papir, pote.ni pa je z vso naglico po velikem loku hitel na levo zopet proti fronti, da jo ua drugi točki pa s ira. Toda že so peli telefoni več neniSkč Tli. armade, da je nekdo pobegnil s strojem cesarske .avtokolone. Balmère, ki je čisto dobro vedel, I ila napadena Poljska. Zato je treba paziti, kaj počne Nemčija. Na konni svojega govora je izjavil, lia se ver-sa.jska mirovna pogodba more izpremenltl samo s prostovoljnim in mirnim pristankom vseh zainteresiranih držav. Dunaj premajhen za razoroži Iv. konferenco Pariz, 19. jan. kk. »Petit Parisien piše, da se bodo vendarle odločili za San Sébastian kot sedež razorožitvene konference, ker ima sicer Dunaj na razpolago najbol-še konferenčne dvorane, ne pa potrebnih hotelov. V Ženevi manjka potrebnih lokalov za zborovanje, pa tudi ni prilike za nastanitev 3000 do 4000 udeležencev. San Sébastian pa leži v sredi mnogih mednarodnih kopališč, ima velike prostore in so se zanj že izjavili španski poročevalec za razorožitveno konferenco 1er južnoameriški in anglosaksonski krogi. Iialimnska mornarica lenari Pariz, 19. jan. ž. La Liberia prinaša članek o težki krizi italijanskega parobrodarstva. Trenutno je 500.000 ton brez posla. Prav toliko ima brezposelnega ladjevja tudi Anglija, ki pa ima 12 krat več tonaže. Kitarska se zopet pogaja London, 19. jan. kk. Kitajski zunanji minister dr. Vang je izjavil, da so na rusko kilajski konferenci v Moskvi razpravljali o vprašanju vzhodne železnice, o obnovi diplomatskih odnošajev in o trgovinski pogodbi. Eksteritorialne pravice velesil se hodo končnoveljavno uredile na konferenei, ki bo mesecu maja v Nankingu. Niagara se podira Newyork, 19- jan. kk. Ponoči od sobote ua nedeljo so se utrgale ogromne skale v Niagarskih Hlapovih, ki so močno spremenile scenerijo slapa. Med bregom in malim otokom Luno se je utrgala skala 100 metrov široka in 70 metrov visoka. Divji valovi so potegnili v glubočino nato še velikanske skale. V spodaj ležeči strugi tvori sedaj to skalovje novo zanimivost. To rušenje skal se je zgodilo ponoči, nihče ga ni opazoval, je pa največje od 1850. leta dalje. Belgrad, 19. jan. m. V začetku februase jo izročil prometu tunel skozi Ivani pla ino. Split, 19. jan. ž. Na progi Drač —Bari se je potopil v zalivu Drača motorni jadrnik Maria Uiusseppe', natovorjen z ribami in ribiškimi pripravami. Ladja se je potopila, moštvo pa je rešila jadrnica »San Francescot, Pariz, l0. jau. kk. République--, glasilo vladnih radikalov, objavlja danes ponovno plamcneč oklic za sporazum med Nemčijo in Francijo, za kar naj bi ' se določilo obligatorično razsodišče, dalje za splošno razorožitev, za evropsko tedera-cijo, za vidno označenje mej, za mirno revizijo mirovnih pogodb, za odnravo posebnih zvez in za gospodarsko organizacijo evropske solidarnosti. Predvsem je treba zamaiiti usta nacionalistom na tej in na oni strani. Senator de Juvenel je nastopil včeraj za takojšnjo razorožitev, za katero naj Francija v interesu lastne varnosti povzame iniciativo. Predsednik Zveze vojnih invalidov, poslanec polkovnik Picoti je protestiral proti temu. da bi razoro-'tvena konferenca ostala konfcrenca zamujenih prilik. Titulescu Bukarešta, 19. jan. ž. Prihodnji) nedeljo se pričakuje vrnitev Tilulesca. Vladni listi prinašajo Tilulescove izjave, v katerih pravi, da bo sodeloval v notranjem političnem življenju. Ustanovil ho novo stranko, ter imel več zborovanj. V romunsko politično življenje bo prinesel svo.je poglede. Narod bo seznanil z mnenjem iuozemstva o Romuniji. Po njegovem mnenju se ne sme najeti kratkoročno, marveč dolgoročno posojilo proti janisivu DN. Predsednik vlade Mironescu se je vrnil v Bukarešto. Adeverul« napoveduje skorajšnji padec vlade Mironescu in naglasa. da je misija novega i kabineta s sprejetjem državnega poročila zaklj u- I čena. Namesto dosedanje vlade bi prišla koncen- London, 19. jan AA. Indijska konferenca je na dananji zaključni seji soglasno sprejela resolucijo, ki jo je predlagal predsednik angleške vlade Macdonald. Resolucija poudarja, da so poročila pododborov, čeprav začasna, velikega pomena za sestavo indijske ustave in da bo treba v bodočo indijsko ustavo sprejeti posebna jamstva za muslimane, za zatirane razrede Ih sloje in za druge manjšine. Alattjšinske določbe ne bodo smele omejevati indijske avtonomije kot take. Indijska vlada se bo opirala na osrednjo in na pokrajinske skupščine. Po novi ustavi naj postane Indija zveza p rw» V » » Iz Twctfe Carigrad, 19. jan. kk. V sodni razpravi pi,,ii revolli dervišev .se je med zasliševanjem do.malo, I da je nastop vojaštva po. labšal položaj. Ker vojaki I niso imeli ostrili patron, so streljali slepo. Ko pa j je množica videla, da po strelih ui bil nihč ■ ubit ' ali ranjen, je mlsfllln, da je šejk- Moti;; d les od Boga pe lun niahdi, kateremu krogle ue morejo j škodovali. Pariz, 19. jan. AA. Po dolgi razpravi je so-cijali lični kongres sprejel i. 2161 proti 1286 glasovom resolucijo, ki v njej izraža zaupnico soci-jalistični parlamentarni delegaciji. Socijalistični interesi, pravi resolucija, ne dovoljujejo taktičnih potez in glasovanj, nasprotnih tradicijam stranke. Resolucija odklanja vojaške kredite, ki so jih nekateri predlagali, da preprečijo padec Steegovega kabineta in s tem povralek desničarske vlade. Pariz, 19. jan. AA. V nekem kinu na bould. Des Italiens šo posetniki ostro demonstrirali proti filmu, ki je kazal ministrskega predsednika Steega. Predstava je bila prekinjena. Posetnikom so vrnili denar za kupljene "'stopnice. Policija je aretirala dva demonstranta. tracijska vlada, katere naloga bi bila izvedba petletnega gospodarskega programa. Radorc poroča, da je maršal Avarescu dal Univerzulu izjavo o političnem položaju, v kateri pravi, da je položaj resen. Vlada strank je v poslednjem času doživela polom. Uvideva potrebo, da pridejo na vlado sami praktični ljudje, ki imajo pravico do oblasti, ki morejo ustvariti iu čuvati ugled države. Kabinet osebnosti, o katerem se že dolgo govori, bi bila vlada brodolomcev. Koncentracijska vlada bi kompromitirala položaj. Dalje je i izjavil, da bi bilo najbolje, da bi on (Avarescu) 1 mogel rešili položaj. vseh indijskih držav in Britskc Indije. O ustroju obeh zbornic bodo določala kasnejša pogajanja. Zadeve, ki ne spadajo v kompetenco indijske zveze, bodo predmet posebnega sporazuma med indijskimi državami in podkraljem kot zastopnikom krone. Generalnemu guvernerju bo pridržano vodstvo obrambnih in zunanjepolitičnih zadev. Odgovarjal bo nadalje za mir in red in za manjšinsko zaščito. Resolucija polaga posebno važnost na to, da se odobre dogovori glede finančnega ravnotežja v Indiji, v ostalem pa bo bodoča indijska vlada v finančnih vprašanjih samostojna. vesti i ■ Belgiad, 19. jan. m. V zttnaneiu ministrstvu in v drugih p.-islonih m'ni trstvih se pripravi,'a material za sklenitev, dj-poinilev in sp emembo trgov.inr-kih pogodb. Med prvimi se bodo pričel? u'J.o, Avstri',0. Pozneje pa z Albanie :i Grčijo. Bfl'îrrd, 19. j; n. m. V dvorani razredne loterie ;e -i'-'la konferenca uprav - ega odbora in po-oblašc • ''h kcle'ktor'ev iz vse države. Po tej kon-I ferinci e pričakuje rtfoim nnčrla ig.an.a. Puri:, januarja. Tragična krivda Evrope v zadnjem stoletju obstoja v dejstvu, da gospodarski in upravni razvoj Evrope ni šel povsod v istem koraku. Tako se po mnenju Delaislja, zaupnika Briandovega, Evropu deli v dva kroga v Evropo A in Evropo B. Prvi krog A obsega ozemlje, ki gre v črti od Stock-liolma do Iv rakova, do Budimpešte, do Florence, Barcelone, liilbao, Glasgow v Angliji in nazaj dc. Stoekholina. Tu del ima dvo tretjini vsega evropskega prebivalstva in je v tej Evropi A centralizirana vsa industrijska, znanstvena in finančna moč Evrope. Evropa B je večinoma poljedelska, brez iudustrije in skoraj da v položaju kot Evropa pred 100 leti. K tema dvema Evropama se je pridružila v zadnjih lelih še tretja, ki je še celo prekosila Evropo A. Med Newyorkom, Chicagom in St. Louisjeni se je ustvarilo silno industrijske in denarno središče. Med tem ko je gospodarstvo stremelo v enotnost, je politika stremela k razdeljevanju. Združenim državam Amerike stoji nasproti razdeljena Evropa. V bistvu pa sta gospodarstvo in politika sestavni sili istega organizma. Usmeritev teh sil nuj bi se izvršila v federativni Evropi. Federacija Evrope je pa danes še velika iluzija. Vsi Evropejci imajo danes pred očmi le velik problem zasiguranja miru. Vsakdo misli, da bi federacija izključila bodočo vojno. Amerika je letu 1861 bila že skoraj 100 let federacija, in to ni izključevalo vojne med severnimi in južnimi državami, ki je imelu za krinko odpravo suženjstva, a je bila prav za prav gospodarska vojna, zato ker so južnoameriške države trgovale z Anglijo in tako vzdrževale ravnotežje izven Amerike namesto s svojimi sestrami na severu, katere industrializacija takrat še ni bila izvedena. Zmagi severnih držav v 1. 1800 je sledila gospodarska preosuova federalne ustave. Ustanovila se je ameriška »Interstate Commerce Commissions, ki je onemogočila in ubila nepošteno meddržavno konkurenco, ustanovila se je Fédéral Reserve Board banka, ki je razdelila Ameriko na dvanajst področij in izenačila vrednost dolarja, ustanovile so se velike traus-kontinentalne železnice. Danes je. Evropa v istem položaju kot Amerika v 1. 1861. Evropa A izvozi letno za okrog 180 miljard dinarjev produktov. Od tega ostane v državah A približno 48%, kar znači skoro polovico izvoza. Evropa B odvzame odvzame približno 15 in četrt % produktov iu ostali 41 in tri četrt% gre izven Evrope. Tako bi trenotna federacija Evrope značila smrt Evrope A, ker Evropa B vkljub svoji razsežnosti ne odvzame več kot četrtino produktov. Kratko sožitje bi privedlo do vojne, ker se Evropa A ne bi mogla prilagoditi Evropi B in sledila bi nekaka socialna državljanska vojna v Evropi. Taka federacija Evrope bi bila le kopija renesančnega rimskega imperija nemške narodnosti ali pa romantične svete alijanse, ki ue bi -mogla preko svojih akademskih resolucij, ki že itak toliko ovirajo delo Društva narodov v Ženevi. Odpomoči bi se moglo z ustanovitvijo evropske »Interstate Commerce Commission«, ki jo Bri-andov memorandum predvideva in ki bo baje glavna točka dnevnega reda sedaj se začenjajoSega zasedanja evropske komisije. Toda temu se upira čudovita pisanost evropskih valut. Kljub temu, du imajo vse evropske države zlato valuto, je med Parizom in Londonom na eni strani in Varšavo, Bukarešto in Sofijo večja razlika nego med Parizom in St. Franciscom. Dočim se v teh državah denar kupuje po 4—5%, se v Srednji Evropi hi-potečni kapital prodaja po 12%, kratkoročni industrijski kapital pa celo po 18—20% (če ne celo s po dinar na bankuc). Da se omogoči zgoraj omenjena uvedba meddržavnega trgovinskega sistema, bi bilo treba izvesti izravnavo evropske valute, ki bi sčasoma privedla do enotne evropske valutno edinice. Mednarodna reparacijska banka v Baslu ima to točko izravnavanja valute v svojih pravilih. Ustanovitev Briandove »Interstate Commerce commission« bi tako sama od sebe odpravila vprašanje evropskih carinskih meja. Toda obenem z izvedbo gornjih dveh pripomočkov, so Anierikanci odpravili krizo tudi z zvečanjem prometnih sredstev. Zgradili so velike transkonlinentalne proge, toda te so imele daljna izvenevropska izhodišča, ki so Evropi služila takrat, ko je bila še v boljšem položaju. Te železnice nimajo zaledja. Dočim pride na hektar zemlje v Ameriki 3000 m cest, jih pride v Podonavju na en hektar komaj 400 m. Tako se zgodi, da poljedelca v teh državah stane dovoz žita do prve železniške postaje več nego stane železnico prevoz od dolične postaje do Hamburga, Marseilla ali Genove. Z gostitvijo prometnega omrežja bi se odpoinogla kriza poljedelstva, kar je pa brez posredovanja kapitala nemogoče. Toda s tem še ravnotežje Evrope ne bi bilo izravnano. Poljedelstvo z industrijo nima iste vrednosti, kljub temu, da bi se do skrajnosti industrializiralo. Kupna moč Evrope B še zmiraj ne bi bila zadostna. Primanjkljaj naj se krije s popolno izvedbo elektrifikacije Evrope, posebno agrarne. Tako bi 140 milijonov evropskih agrarcev tekom zime in v urah prostega časa s pomočjo elektrike prislužilo, kar jih šc ne izenačuje s prebivalstvom Evrope A. Zgoraj sem omenil, da Evropa izvozi 11% svojih produktov izven Evropo. Ta mera bi se le malo izpremenila po izvedbi federacije. Sledil bi konflikt z Ameriko, ki se pojavlja v Južni Ameriki v protiangleških ali protiameriških revolucijah. Toda v zadnjem času se zmiraj bolj ugotavlja, da eksotični trg ul no Evropi ne Ameriki ugoden. Za ameriški hiperkapîtolizem je le Evropa siguren in resen trg. Višina ameriških posojil in intervencija Amerike v reparaerjskem vprašanju jasno kaže, kako zelo si Amerika želi, da se Evropa organizira. Briand jo odpotoval v Ženevo z realnimi predlogi. Na desni mu želi uspeha kapital (aktivnost francoskoga kapitala v Srednji Evropi — Grupa Schneidcr-Creuzol), na levi politika, ki jo je tekom zadnjih deset let izobličil v Evropi in ki jo nekateri imenujejo dobo nove diplomacije. — rj- Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah bo po kratkem zboljšanju vremena poslalo zopet oblačno in topleje, v južnih Alpah pa bo ostalo zaenkrat So jasno /. jutranjo slano, na severo-ipndu ni verjetno, da bi boljše vreme trajalo dalj čas a. Konec indijske komlerence Predlog angi. vlade sprejel — Nova ustava predvideva osrednjo in pokrajinske skupščine IX?7 fi Г|"Јк в i>. » i avame v Котитџ prihaja — fraironescu odhaja — Itatoiïl Avarescu se ропиш f Peter Poč Krško, 16. januarja. Črna zastava na občinski hiši, okrajni posojilnici in župni cerkvi naznanja, da je sinoči umrl g. Peter Poč, vpokojeni 'Železniški prislav. član posredovalnega urada, posojilničui odbornik, cerkveni ključar. Meseca avgusta je prekoračil že j 80. leto, pa je bil še tako čvrst in čil, da bi mu vsakdo prisodil še vsaj 10 let življenja. Sedaj ga je pa nenadoma zrušila nagla bolezen. Z njim lega lep kos krške preteklosti v grob. Hodi Bog njegovi duši milostljiv sodnik, preostalim pa obilen tolažuik! — Pogreb je bil v nedeljo popoldne ob ! Ribniški kmetje zborujejo Ko dobrave se mrače Svojemu prijatelju kočevskemu županu + Ivanu Lončarju. Pisali so mi daleč daleč iz Kočevja, da si Ti umrl. Pa me je novica zajela ravno v veseli družbi, ne zameri, dragi! Taki smo pač ljudje, da radi, včasih tudi po sili prilivamo čašam življenjske grenkobe kaplje veselja. Tudi Ti si bil tak. Zdaj ne čutiš več takih reči in jih ne razumeš. Saj vidim, kako polagajo Tebe, hočem reči. Tvoje truplo v globoko izkopano jamo in Ti se prav nič ne braniš! Saj ni dolgo, kar sva se videla. Za božič je , bilo. V Tvoj shujšani obraz sem gledal in hudo mi J je bilo. Pa si se nasmehnil. In i/, oči sem Ti bral čisto jasno misel: saj ni tako hudo, juz veni, da bom še ozdravel. Kako si bil močan v tem zadnjem upanju Ti, Ivan Lončar I Jaz bi Ti takrat rad povedal kaj lepega, pritrdilnega, pa nisem inogel. Zaslutil sem, da je to najino svidenje zadnje. Glej, čemu pač vse to pišem. Saj nisi bil slaven mož, ne pesnik, ne učenjak. Zato Ti pišem tole, ker smo Te imeli radi. Mož priprost si bil, poštenjak, in slovenski župan, Ti Ivan Lončar iz slovenskega Tržiča doma! Ali se še spominjaš tistih dni, ko sva skoraj vsak dan hodila skupaj po kočevskih ulicah? Pozdravila sva najprej in še v pozdravu Tvojem je bilo nekaj, kar me je prijetno prijelo. In sva na dolgo in široko govorila o Tvojih županskih stvareh. Saj kot župan skoraj nisi nikoli o drugem pravil. Ves prav ves si se posvetil občinskemu delu in si bil pri tem mravlji podoben. Kadar sem o Tebi govoril z drugimi, tudi s takimi, ki so bili iz ne vem kakšnih »načelnih« razlogov proti Tebi, so bili kljub temu polni lepih besed o Tvoji poštenosti. To je bilo, kar Te je vedno krasilo. Bil si veren slovenski župan. Prav nič Te ni bilo sram poklekniti kot mestni župan prvi pred Gospodovo mizo in vsikdar si bil prvi, kadar se je bilo treba postaviti v dobro Boga in Cerkve. Pa kaj bi pisal take stvari o Tebi! Hud bi bil, če bi videl moje početje. Skromnost, ki Te je dičila še najbolj, bi mi zabranjevala še druge besede o Tebi. Hudo mi je, prijatelj, da Te nisem mogel še enkrat videti, čeprav Izhujšanega in zaprtih oči, hudo, ker Te ne morem spremljati na Tvoji poslednji poti. S tiho mislijo na Te sem hodil te dni po velikem mestu in kramljajoč kakor nekdaj po kočevskih ulicah s Teboj, dragi, se mi je trgalo srce. Boje Vilko. Smrtno ponesrečen invalid Jesenice, 18. jan. 1931. V sosedni Mojstrani je bilo, na god sv. Antona, ko je kruta smrt nenadoma ugrabila skrbnega družinskega očeta in vojnega invalida. Skupina sedmih delavcev je v gozdu podirala bukova drevesa hi napravi jala drva. Ena izmed bukev je mesto da bi padla na tla, ob-visola med drugim drevjem. Lesni delavec Janez P e t e r n e 1 je priskočil, da bi bukev izpod nesel, ker pa je bila pretežka, je poklical še dva sodelavca na pomoč. V tem pa je drevo dobilo prosto pol ter jelo padati. Ona dva delavca sta še v pravem trenotku od skočila ter se tako rešila sm.rti, ali pa vsaj po-haibljenosti. Peternelu pa je na zledeneli zemlji spodrsnilo da je padel ravno v trenutku ko je padla bukev nanj ter mu zlomila hrbtenico, lako da je na mestu obležal mrtev. Odnesli so ga v mrtvašnico na dovško pokopališče. Na raznih bojnih poljanah je ušel smrti ter prišel domov sicer invalid, doma v domači vasi pa ga je zasačila kruta smrt, kateri se je znal na bojiščih umikati. Zapušča troje nepreskrbljenih otrok ter borno bolehno vdovo, ki je v največji bedi in jo priporočamo usmiljenim srcem. Zveza vojnih invalidov, podružnica Jesenice, je težko prizadeti družiini priskočila s primernim darom na pomoč. Otrok utonil v vodn'aku Bloke, 17. jan. Dne 16. januarja, se je pri nas pripetil zelo žalosten slučaj. Zjutraj okrog 5. ure je namreč vstal Anton Škrbec ravno 10 lel stari fantek iz Topola št. 20 in se je pedal ven iz hiše. Starši za to še na mari niso imeli — šele ko ga le ni bilo od nikoder, se jih je polastila težka in temna slutnja. Zato so ga začeli iskati. Vse zaman. Nazadnje so ga iskali prav vsi vaščani po vasi in okrog vasi iu ker ga le niso staknili, so sporočili to tudi tukajšnji žandarmerijski postaji. Ko so pa začele ženske vodo jemati iz vaškega vodnjaka, so kmalu prišle na misel, kaj, če bi bil notri. In res so ga staknili in s pomočjo mačka so ga spravili z naporom skozi malo odprtino iz vodnjaka. Vodnjak je sicer dobro zaprt, lako da odrasel človek ne more v vodnjak, če tudi bi hotel, vendar pa je ta odprtina zadosti velika za otroka, da pade v vodnjak, ki je 9 m globok. Ta nesreča je naredila pri nas globok vtis posebno še med šolsko mladino, ki je ravno danes začela v | letošnjem letu svoj redni šolski pouk. Pohajal je | v 5. razred tuk. novske šestrazrednice. Bil je tih i ln miren ter zamišljen otrok. Naj v miru počiva! ] Smrt na vasovaniu Ormož, 18. januarja. Nocoj je umrl v tukajšnji bolnišnici 221etni ! Stuhec Franc od Male Nedelje. Postni je žrtev ; pomičnega zahrbtnega' napada. Snoči je pokojnik vasoval. Kar naenkrat iz zasede poči strel, krogla i je šla nad bokom v hrbet, ranila želodec in obtičala spredaj pod kožo. Konec. — žalostna smrt mladega fanta. Lovska sreča Logatec, 18. jan. V soboto je tukajšnji mizarski mojster g. Anton Poženel pokazal, da je tudi srečen lovec: ustrelil je ob železnici, par kilometrov od logaške postaje, lepo veliko divjo mačko — za naš kraj izredno redek pojav. Zato pa tudi ne manjka radovednežev, ki se kar vrstijo, dn si zverino ogledajo. Ribnica, 19. jan. Lepo uspelo zboiovanje je priredila Jugoslovanska kmečka zveza v nedeljo, dne 18. januarja v Ribnici. Pred lepim številom zborovalcev je g. dr. M i l a v e c iz Ljubljane dokazal, kako potrebna ie danes stanovska strokovna organizacija kmeta, ki zna iu more o pravem času, na pravem mestu in na pravilen način uveljaviti svoje zahteve v korist kmečkega stanu. Kmečka zveza je zahtevala že razne olajšave za kmeta in je deloma tudi uspela. Opisal je potrebo kmetijske zbornice, starostnega zavarovanja, zavarovanja živine in zoper elementarne nezgode. Najizdatnejša samopomoč pa je kmetijsko zadružnitvo. Ko je omenil nabavne in prodajne zadruge, je odobravanje kar završalo, — znak. da je ribniškim km»tnm nekaj posebnega na srcu. In res je. — Pred nekaj tedni šele so si ustanovili tako zadrugo, in že so cene padle po vseh trgovinah. Samo mesarji se še krčevito drže svojih starih pretiranih cen! Ob koncu je še pokazal na znake pravega patriotizma, ki je v tem, da ljubim svojo zemljo m jo negujem, s tem ljubim domovino, katere kos je moja zemlja, ljubim kralja, Boga, otroke, ki jih vzgajam za dobre kristjane in državljane. Vse to je slovenski kmet odnekdaj vršil, zato je bil vselej tudi dober državljan, pripravljen tudi na žrtve za svojo ljubljeno domovino, na katerega se torej država vselej in povsod tudi lahko zanese. Vse drugo je le prazna fraza, če ne koristolovstvo. Živahno odobravanje je zaključilo uspelo zborovanje, ki se ga je udeležil s temeljitim poimova-vanjem tudi vladni zastopnik glavar dr. Cuš iz Kočevja. Janov oče v Vižmarjih oriča naših narodnih bojev Ljubljana, 19. januarja. Janovega očeta poznajo ljudje v vsem Št. Vidu in še daleč na okoli. Tako je glas o njem prišel tudi v naše uredništvo, in ko smo čuli toliko lepega in zanimivega o tej šentviški korenini, smo se odločili, da ga eden od nas, ki pišemo v »Slovenca1:, obišče, nemara bo vedel tudi nam povedati kaj zanimivega. Janov oče stanujejo v Vižmarjih. Drugače se pišejo Franc Bizjak, ampak ves št. Vid jih pozna samo pod imenom Janov oče. Obiskovalec je odšel iz Ljubljane ob nedeljskem popoldnevu in se je avtobus ustavil na cesti, od koder je treba še eno minuto stopiti po klaučku navzgor. Potrkaš na vrata male, a lične hiše, odpre ti gospa, v kateri spoznaš ženo bivžega ministra Jožeta Gostin-čarja. Kmalu govoriš z g. Gostinčarjem samim. Obema pa izraziš željo, da bi se rad seznanil tudi z Janovim očetom. O, to je prav lahka reč, saj se dobro poznajo ž njim. Ga. Gostinčarjeva je namreč hči Janovega očeta. Še malo in že smo pri Janovem očetu. Kar hitro smo prijatelji in ker so Janov oče mož po stari šegi, je liter, ampak poln do vrha, takoj na mizi in pa, ker smo v predpustu, tudi skleda mastnih flancatov. Povedati je treba, da smo prišli Janovega očeta obiskat kar trije iz Ljubljane. Janov oče pa vedo, kaj se spodobi, kadar pridejo gostje. G. Franc Bizjak, hotel sem reči Janov oče, si kmalu odvežejo jezik in prično pripovedovati: »40 let sem bil mizarski mojster v Vižmarjih.; Res je, kar so povedali. Njihova mizarska delavnica je bila svoje dni imenitna in so jo ljudje mnogo obrnjtali. Janov oče nadaljujejo: »Rojen sem bil pa na Brezovici. Ko sem enkrat nehal krave pasti, sem se šel učit mizarstva. Leta 1869 sem bil prost. Potem sem pa šel za pomočnika v Ljubljano k najbolj imenitni firmi. Tri leta, do 1875, sem bil pri Novaku pri Sv. Petru mizarski pomočnik. Septembra 1875 pa sem se priženil v Viž-marje. Od tedaj pa do 1. 1910 sem neprestano delal kot mojster. Trinajst otrok sem imel. Osem jih še sedaj živi odraslih, eden. moj pastorek, pa je umrl prav te dni (nedeljski Slovenec« je poročal o tem) v Ameriki. Povozil ga je avto. Vojak nisem bil. čeprav sem doživel štiri vojne: leta 1859 in 1866 z Italijani, okv.pacijo Bosne, no, in pa glavno vojno. Eno mojo hčer ima Gostinčar, dve sta pa uršulinltl v Škotji Loki. Septembra bom pa 80 let star.« »Pa ste bili kdaj bolni?« »Zadnjih sedemdeset let nič. Snnio kašljam včasih.t Janov oče vstanejo, velik, močan mož debel. a ne trebušast so Kar verjeti jim je, da res niso bili bolni zadniih sedemdeset let živlienja. »V Št Vidu sein doživel pet župnikov, pet škofov je bilo v Ljubljani ta čas. birmal me je pn škof Wolff.; »Pa Blaža Potočnika ste poznaliP«. »O, seveda. Še ure sem mu popravljal. Tako lušten gospod je bil. Tako lepo je znal vsako reč povedati. Zmerom je kaj vedel. Enkrat mi je dejal: Doltro nisem vedel kaj je hudič. Zdaj pa vem, kaj je. Snoči sem srečal tri pijance, ki so vpili po cesti. To je luidič, če denarja ni! No, zdaj pa vem, kaj je hudič Tak gospod je bil Blaž Potočnik. Tukaj v Št Vidu je 1. 1865 (Janov oče imajo namreč vse letnice kar v glavi) ustanovil Čitalnico, h kateri sem pristopil ludi jaz. Tam gori — Janov oče pokaže na steno — imam pa diplomo od Čitalnice. To so bili časi, ko so hodili še dohtarji iz Ljubljane, Sokoli v sur kali, pa slovenski ko-miji, pa so govorili za Slovence, iu smo shode držali. Še dr. Tavčar je bil dostikrat na shodih.« »Kaj pa, vižmarskega tabora se še kaj spominjate »Kaj se ga ne bi. ko je bilo toliko ljudi, da je bilo groza. Se sedaj imam na enem papirju vse dohtarje, ki so ta tabor urejevali. Kje -je že tisti papir? (Janov oče prično brskati po nekih debelih knjigah). Saj sem ga moral nekje imeti. Oče prikažejo obiskovalcem še dobro ohranjen papir z datumom vižinarskega tabora 17. januarja 1869. Na njem pn obrazi iz. naše zgodovine: Janez Bleiweiss, dr. Zamik, dr. Tonkli. Razlag in drugi možje tedanje dobe. Več kot 30 000 ljudi je bilo tedaj skupaj. Menda je bil na binkošti ta tabor. .In, to je bilo življenje. Na svetu mora vedno kaj vreti, drugače ni pravega življenja. To smo vpili: Živijo! Otroci so pa tedaj kričali: Živi nej Slovence Buli, nemSkutarja pa j>o trebuh! •Tedaj smo brali še Brencljn Jaka Alešo-vec ga je pa pisal. Kako je bilo lo fletno brali, to smo se smejali. Kar pred seboj ga vidim Bren-cilja . v njem pa nanialanegn gorenjskega Pavliha, pa Jaka Alešovea samega naslikanega kot brenčija s perutnicami. Pavliha je imel harmoniko, bren-celj pa citre. Pa ena pesem na grofa Andrassyja je biia, kako že gre: Men vseeno je, al grem v Bosno ali pa ne! Andrassyju je bilo tedaj res vseeno, al gre v Bosno al pa ne, ko je dobil v Rajhu 60 milijonov za okupacijo Bosne. Denar je pa imel.« Ali sle Alešovea poznali? Kajpak, dobro sem ga poznal. Revež je bil nazadnje in revež je umrl, pa pomislite, kako brili-ten mož. Vsak umrje revež, kdor si s peresom služi denar. (Poročevalec se za trenotek zamisli, kozarec vina mu da novo korajžo.) Saj Jurčič je tudi unirl kot revež. Ja, sedaj pa ni več takih pisateljev kot je bil Jurčič. Zadnji je bil Cankar. Ampak Jurčičevi spisi, to so bili, to se je bralo kar samo. Kdor toga ni bral, ne ve, kaj je življenje. Kaj je bilo v teh spisih! Kaka škoda, kaka škoda, da je Jurčič tako zgodaj umrl. Koliko bi še on vedel napisati!« »Vi se kar dobro spomnite še onih časov?« »Ja lepi časi so bili. Ampak Slovencem jo bilo težko tedaj. Okrajno glavarstvo je bilo nemško. Težko je bilo delati tedaj. Ti ljudje, ki so delali zo Slovence, so imeli dosti bridkih ur. Na vse mogoče načine so jih strahovali. Zdaj so pa drugi časi. Zdaj sme biti vsak naroden.« »Pa kaj je res, da sle si sami napravili krsto, sedaj, ko ste še tako zdravi?« »Res je,« Janov oče se zadovoljno nasmejijo, ■ali jo hočete videti?« Že smo v nekdanji mizarski delavnici. Pri steni je ogromna črna in prav strokovnjaško napravljena krsta. Janov oče pripovedujejo: »Ne maram, da bi me pokopali v slabi krsti. Sedanji mizarji delajo krste prav zanič. Iz slabih dil, ki jih s papirjem pokrijejo. Take krste so sama sleparija. ,iaz hočem pa ležati v dobri krsti. Vidite, to je taka krsta, da, če bi jo do polovice z vodo nalil, pa ves teden ne bi prišla niti kaplja skozi. Pred petimi leti sem jo napravil. Za smreko sem pa dal 5000 kron. Delal sem jo tri dni. Kopa sem jo delal: so mi ljudje govorili: Nikoli je ne boš napravil, prehitelo te bol Sedaj pa že pet let čaka name. Pleskar mi jo je pa prebarval in pozlatil. Človek se mora na vse pripraviti. Na bri-tofu sem pa kupil pri zidu tri metre sveta, da bom na svojem. Gori sem napisal: Janova zadnja postaja. Ampak ta-le Gostinčarica (namreč njegova hči) mi je pa dol skrampala napis Mislim, da me bo truga še nekaj časa čakala, še s 75 leti sem šel na Kum na lov. Tisti dohtar s sodnije — kako mu je že ime, prav mlad je bil in je mlad umrl — no, dr. Skaberne je bil pa z menoj. Jaz sem pa še dober in nemara bom še nekaj časa.« »Bog Vam daj tole želimo mi trije in se poslovimo od krepkega, korenjaškega starčka. Vračajoče nas aretira še gospa Gostinčarjeva in ne moremo se predolgo braniti, da ne bi tudi tam malo posedeli pri malici med razgovorom o čvrstosti in duševni čilosti Janovega očeta. Koliko so Sobočani povžili M Sobota, 18. januarja. Samo po sebi je umevno, da se M. Sobota ne more primerjati z Ljubljano, Mariborom, Celjem, Ptujem itd. Dejstvo pa je tudi, da ne spada na zadnje mesto, četudi ima je do 3200 prebivalcev. O tem pričajo številke, ki podajajo sliko o tem, koliko so preteklo leto v M. Soboti pojedli in popili. Pojedli so preteklo leto: 571 goved, 428 telet, 671 svinj in do 2000 kg drugega mesa. Ako vzamemo, da je bila jiovprečna teža goveda 400 kg, telein 70 kg, svinje 60 kg, so pojedli v M. Soboti tekom enega leta nad 300 000 kg mesa, na osebo pa pride letno nad 90 kg. Vsega seveda niso pojedli Sobočani, marveč so jim v veliki meri pomagali okoličani, katere so razni opravki privedli v Soboto. Kar tiče uživanja alkoholnih pijač, se Sobota tudi lahko »postavi«. Popili so: do 90.000 1 vina, 18 000 1 piva in več sto litrov žganja, ruma, likerja itd. Kakor od uživanja mesa, tako je tudi od uživanja alkoholnih pijač imela občina precejšnje dohodke. Trošarina (užitnimi) je znašala za meso 34.000 Din, za vino 113.000 Din, za pivo 36.000 Din, za žganje (rum, liker itd.) 19.000 Din, skupaj 202.000 Din. Iz podanega je razvidno, da so imele sobo-ške gostilne velik promet, n z ozirom na prejšnja leta se opaža kriza, kar se mora pripisati pomanjkanju denarja. Vlom v stojnico branievke Litija, 19. jan. Ko jo prišla davi branjevka Humer v svojo stojnico pred litijskim mostom, je na svoje presenečenje opazila, da ležii zaboj, katerega je dala na kovček, v katerega je vsak večer spravljala I različne jestvine, čokolade, bombone itd. nu tleh. Takoj je opazila, da je bilo v kovček vlomljeno in da je bila ključavnica odbita. Tatovi so ji odnesli za nad 2000 Din vrednosti. Poleg lega tudi novo tehtnico, katero je ravnokar kupila in ki jo je stala 600 Din. Litijski orožniki so šli takoj na delo in ugotovili, da je bil najbrže samo en storilec, ki pa je mornl razmere dobro poznali. V gozdu blizu Litije so našli pet škatelj piškotov, katere j je tal proč vrgel, ker inu je bilo breme pretežko. I Poleg tega so našli v kolodvorski čakalnici škatljo ! s čokoladnimi papirji. Na sumu je 16 letni fant, Iti se že dalj časa potepa brez posla po Litiji in okolici, tako da je pričakovati, dn ga bodo orožniki kmalu izsledili Tudi pri tem žrebarru to dobile PREMIJO Din 200.003- 2 ppiovUi srečke št. 95.763 in Din 60.000- ce*a srečka št. 41.880 ki stil bili prodani Iz naie kolekture BANKOVNO KOMANDITNO DRUŠTVO A. REIN i DRUG, Zagreb Nasledn e žrebanje: 10. februaria Moi dela Duhovni svetnik Anton Lesjak 74-tetnik. Št. Jernej na Vol., 17. januarja. Tiho in skromno obhaja g. duhovni svetnik iu župnik v Št. Jerneju danes svoj 74. rojstni dan. Rojen je bil 18. I. 1857 v Stični. V Št. Jerneju službuje že 29. leto. Vkljub svojim 74 križem je še vedno čil, živahen, tako rekoč mladeuiški. Pa delaven ko mravlja. Njegov počitek je delo, delo v časni in večni blagor svojih faranov. Težko bi bilo popisati, kaj vse je storil dobrega za faro in občino v teku 281etne službe v Št. Jerneju. Predvsem pa je mojster na gospodarskem in zadružnem polju. To delo, ki ga oni vrši, bi pri njegovih letih malokdo zmogel. Saj vodi poleg farne pisarne hranilnico, ki je ena najmočnejših v vsem okraju, že ves čas tako rekoč sam. In koliko je s tem truda, dela, skrbi, pisanja in računanja, ve le tisti, ki to delo sam vrši. Električna zadruga, ki je ponos Št. Jerneju, je njegovo nesebično delo. Pred leti si je naprtil na svoje rame še načelstvo kon-zuma. Občinski odbor v Št. Jerneju ga je za zasluge v korist občine že 1. 1912 imenoval za častnega člana, za 251etnico službovanja pa sta mu občinska odbora v št. Jerneju in Oreiiovic.i v znak priznanja poklonila zahvalno diplomo. Moža dela naj nam dobrotljivi Bog ohrani še mnogo, mnogo let! Ad multos annos! Predavanje Bogoslovne akademije Danes (torek) zvečer ob 20 predava v -Aloj-zijevišču« g. dr. M. S1 a v i č : Kako tolmači sv. Avguštin biblično poročilo o stvarjenju sveta v šestih dnevih?« — Vstop prost. Vprašanje mariborskega gledališča Maribor, 19. januarja. Bil je čas, ko so govorili 1er tožili o finančni krizi mariborskega gledališča. Zdi se, da je ta kriza v letošnji sezoni prešla tudi na torišče oderskega ustvarjanja, če je sploh še ta izraz na mestu. Posebno v poslednjem času se uprizarjajo stvari, ki zaslužijo najtežjo obtožbo. Preko vseh tozadevnih mnenj, podanih v kritikah ter drugih nierodnjnih mestih. Slepo preko vsega. In vendar je poslanstvo mariborskega gledališča ob naši severni meji povsem drugačno kakor v smislu nekaterih uprizoritev v posl. času. To vse se dogaja celo mimo siceršnjega mnenja nekaterih najboljših mariborskih oder-skih oblikovalcev. Tako se je zgodilo, da je nila-I dina, ki vidi v gledališču svetišče prave umetnosti, dala ob priliki nedeljske reprize duška svojim čustvom. Morda se ta mladina, ki je v nedeljo izpričevala svoj idealizem, niti ne zaveda, v koliko je sodelovala pri pospešenju sprožitve vprašanja mariborskega gledališča. Doživeli sino namreč, da se je mariborski oder sprevrgel v varijete in morda ceîo kaj drugega. Ali so to dokumenti slovenske kulture v smislu specijelnega poslanstva, ki ga ima mari-liorsko gledališče? Prav nič ni čuda, če se opaža, da se mariborska inteligenca vse bolj odlujuje svojemu slovenskemu gledališču, ko bi moral biti proces ravno obraten in ko bi v pogledu zajemanja najširših slojev prebivalstva morali iz leta v leto beležili napredek. Takšno gledališče ne more predstavljati resne konkurence z nemškimi zvočnimi filmi, ki se predvajajo v kioskih gledališčih in ki nudijo obiskovalcem neprimerno več umetniškega užitka kakor pa mariborski teater tak, kakršen je v jioslednjein času. Ob priliki nedavne proračunske debate sta vprašanje mariborskega gledališča sprožila že občinska svetnika Petejan in Ošlak. In s polno upravičenostjo. Saj gre za težke tisočake, ki jih žrtvuje mestna občina vsako leto za slovensko Narodno gledališče v Mariboru. Zavračamo očitke, ki jih od te ali one morebitne strani že sedaj slišimo, češ da smo proli mariborskemu gledališču. Znto ne moremo nikakor odobravati stališča nekaterih občinskih svetnikov, ki so radi nekaterih slabih izkušenj proti vsakemu gledališču, dasiravno bi utegnil temu njihovemu stališču spričo znatne obtežbe vsakoletnega občinskega proračuna marsikdo pritrditi. Baš radi tega se tudi ne moremo strinjati z akcijo nekaterih mariborskih občinskih svetnikov, ki so jo bili započeli spričo nekaterih uprizoritev v poslednjem času in ki gre za tem, da se v prihodnjem proračunu črtajo postavke za mariborsko gledališče in da se mesto dosedanjega gledališča uvedejo redna gostovanja ljubljanskega gledališča, ki I» gotovo vedelo razumevati nacionalni pomen mariborskega gledališča. Pač pn naj se. če so finančne težave res tako velike, kakor se zatrjuje, uvede slična reševalna akcija kakor se je bila započela lansko leto pod vodstvom generala Maistra. Seveda je Ireba že vnaprej imeti jamstva glede reperloar-nih in drugih zadev, da ne bomo doživljali bridke metamorfoze nečesa, kar je namenjeno umetnosti, v varijete in jiodohno in da ne bo treba naši mladini dajati duška svojemu ogorčenju spričo profa-nacije gledališča in globoko žaljenega umetniškega čuta —c. 9iai pravite? Slovenci m ljubimo prt ovc naslovov. posebno jih ne ljubimo, Iv jih imajo d runi. Mč ne rečem, kakšen grof, kakšna ekscelenca ah ■ <■ io kakšen ho f rat nam je po/m j it impouiml. Pa bi nam nemara tudi sedaj, ie bi »e kakšen, znašel med nami. Ampak le redki Slovenci so imeti feio. d" bi imeli take naslove. Le do doktorju in inienjerja so se nekateri prikobucali, sedaj pa je doktorjev in inienjcrjev ie toliko, dn ho k mehi v večji iasli listi, ki bo lire: teli naslovov. Tuje naslove smo lelko dobivali, ivojili naslonov pa si nitma mogli ustvariti. Samo za i n naslov vem, ki srno si y a Slovenci sami ustvarili in katerega si ie lažji pridobili, kakor li. pr. doktorski nasl * na tržaški Uivoltelli ali pa v belgijskih doktorskih kanili. Ta naslov je kulturni delavec». Da dobiš ta naslov, iu nic laijega, kakor da skrpucaš dve, tri pesmice, za katere ne potrebuješ niti ideje, ie //a imajo idejo, n i treba, dn je originalna, ampak si jo brez skrbi lahko izposodiš iz tujega leposlovja. Če niti lelt ~0 verzov ne moreš skovali, pa prevedi iz nemščine dve novelici, nadleguj z njimi uredništva vseh listov m jih prisili, da li novelico objavijo. Znanje slovenskega jezika, slovenske sklanjatve in spregatve, pravopisu, li ni Ireba pri tem prav nič. Samo da je pod naslovom povedano iz bengalščine»ie angleščineiz ruščine, prevedel N. N.«. Če pa niti iz nemščine ne moreš prevesti dveh novelic, pa napiši dve, tri uničujoče kritike o ilelu drugega — in prištet boš med kulturne delavce 1er boš lahko vse življenje nosil ta tako težko prisluženi naslov. So še druga sredstvu, da prideš do naslova kulturnega delavca, liecimo, da nas likaš moža ali naravo, samo Bog ne daj, da bi kdo na tvoji sliki spoznal, kaj si prav za prav nameraval naslikali. Ali pa uglasbii, recimo, pol kolone malih oglasov, ki jih seveda nihče izvajati ue bo znal — ludi potem si kulturni delavec. Voditelj kulturnih delavcev« pa postaneš, če predseduješ mizi, za katero sedi več takih kulturnih delavcev*, kakor si ti. Potem pridejo drugi ljudje, ki niso kulturni delavci* in te sprašujejo zn mnenje o leni in onem pojavu, ti pa dajaj kolikor mogoče visoko leteie izjave, za katere seveda ne smeš biti odgovoren. Potem smeš z vso pravico nositi naslov kulturnega delavca So seveda ljudje, ki si domišljajo, da je Ireba, za kulturo malo drugače delali. Ki imajo lastne ideje. Ki nekaj znajo. Ki molče in delajo. Ki ne zabavljajo ne v javnosti in ne pri omizju čez druge. Ki ne iščejo družbe opisanih rkulturnih delavcev*. So taki. ki znajo ludi res ustvarjali in ki so mojstri. Ali kdo se meni za le, ne široke mase in ■ne kulturni delavci. sami. Eden takih mojstrov razstavlja sedaj r Jakopičevem paviljonu. Ta pu-" viljon ilo najbrže ves čas razstave prazen ljudi, teprav poln velikih umelnin in resničnih kulturnih stvari. Koledar Torek, 20. januarja: Fabijau iu Sebastijan, mučenca. Osebne vesli = Spremembe med sodniki. Za svetnike višjega deželnega sodišča v Ljubljani so postavljeni: dr. Lavo Mas t na k, ki je do sedaj vodil oddelek za Slovenijo in Dalmacijo v ministrstvu za pravdo, ter sodniki deželnega sodišča v Ljubljani: dr. Milko Gaber, Vilko Str as ser , 1er dr. R u d o 11 S a j o v i c. — V ministrstvo za pravdo je odpoklican sodnik okrožnega sodisca v Celju A. Rade j. — Dalje je delegiranih šest sodnikov iz območja višjega deželnega sodišča^ v Ljubljani na začasno službovanje v Dalmacijo. — Finančni direktor g. dr. Povalcj Josip je ua službenem potovanju. V četrtek dne 22. t. m. bo v poslopju davčne uprave v Celju od 10. do 12. ure sprejemal stranke. -= V naši mornarici *o odrejeni po službeni potrebi za vršilca dolžnosti poveljnika kr. drageria >D 2 poročnik bojnega broda 2. razr. Adolf Cvirn; na službo nu kr. brod »Hvar« intendantski podporočnik Dinko Bego; ua službo na kr. torpiljarko >T 8? poročnik korvele Anton Raziuger; na službo na kr. torpiljarko T 5 strojni podporočnik Marjan Domines: na službo na kr. brod Situica. poročnik korvete Jože Vrtačnik in na službo v mornariško opazovalno poveljstvo nižji voj. tehnični uradnik 4. razr. Zdravko Blau. = Napredovali so /-a višjega uradnika lil. r. Henrik Kol in za uradnike II. skup. III. kal. uradniki Drasotin Lojen, Josip Masle, Mirko Štroser. Ivan Rožič, Josip Tomašič in Anton Kožar. = Izpit ie napravil za čin aktivnega nižjega voj. tehničnega uradnika 4. razr. tehnik Andrej Cvar. Novi grobovi + Ivana Lunder. Na Vel. Poljanah jc umrla Ivana Lunder. mati dveh duhovnikov: g. Viktorja Lundra, župnika v Kozjem na Štajerskem, in g. Alojzija Lundra, kaplana v Črnomlju. Pokojnica je dočakala visoko starost 70 let. Pokopali so jo v nedeljo 18. t. m. na Vel. Poljanah pri Ribnici. Naj počiva v miru! Gg. sinovoma in vsem ostalim pa naše iskreno sožalje! + Frančiška Pavlic.-Umrla je Franca T'avlič h Prtovïa, žup. Selra. mali g. župnika Antona Pavlica. Pokojnici svetila večna luč! O. sinu naše sožalje! Mala hromita -Д- Slovensko katoliško akademsko starešinstvo je izvolilo na svojem občnem zboru 18. t. m. za predsednika dr. Marka Natlačena, odvetnika v Ljubljani. Ostali odbor tvorijo dr. Anion Brecelj. dr. Iv. Pabijan, dr. Vlado Valenčič, Tone Krnšclj. Ivan Martelnne in dr. Mihael Krek. •fr Lekarniška zbornica. V Službenih novinah kraljevine Jugoslavije št. 12. od 17. januarja t. I. je objavljena Uredba o lekarniški zbornici . •k Vreme v državi. V severozapadnem delu države je prevladovalo jasno vreme. Barometer jc včeraj ob 7 zjutraj kazal v Ljubljani 761 mm, termometer od —5.4 do 6 "C, veter južnozahoden, jasno vreinc. — V Mariboru je kazal barometer 749.4 mm, termometer od —2 do 5.2 "C, mirno, jasno. V Zagrebu je kazal barometer 760.1 mm, termometer od —2 do 3"C, južnojužnovzhodni veter, pretežno oblačno. V Belgradu je kazal barometer 757.2 nun, termometer od —2 do 3°C, veter zahodiiosevernozahoden, povsem oblačno. V Sarajevu jc kazal barometer 761.3 mm, termometer od —5 do 0.0 "C, mirno, povsem oblačno, 1 mm snega. V Splitu jc kazal barometer 759.1 mm, termometer od 3 do 9 "C, severni veler, pretežno jasno. Ob vsej morski obali je vladalo pretežno jasno vreme. •k Razne male tatvine. Drzno tatvino si je dovolil neki tat v nedeljo zvečer v Zadružni ulici \ Mostah. Skozi kletno okii(< hiše št. 12 jc nekdo izmaknil črno nio:.ko suknjo iu črno žensko mau-tiljo, lasi Žagarja Albina Jii/inc, in vredno oboje skupaj 550 Din. — Med raznimi predstavami iu pred predstavami, kjer se zbere več ljudi, imajo ludi tatovi dobro priliko za krasti. V nedeljo popoldne je v čakalnici kina Matice neki tat izmaknil 8 letni Ljudmili Zagarjevi 300 Din vredno ovratno boo. — V društveni dvorani Ljudskega kina na Glnicah je v nedeljo zvečer nekdo izmaknil delavki Antoniji Muhič torbico, v kateri pu so bile k sreči same malenkosti, tako da trpi Muhičeva le 50 Din škode. * Pijjttu se ie zadušil v blatu. V Novem Vr-basu so pred nekaj dnevi našli v Kralia Petra kanalu moško truplo, ki je z obrazom tiščalo v blato. Pri njem so našli steklenico žganja, po čemer sodijo, du je ttu'biEC pijan padel v kanal. Po obraznih pote/a sodeč je moral bili smrtni boj strašen. Njegove identitete do sedaj še uiso gotovili. lasi ie neki človek zatrjeval, da je to najbrže mešetar Mihael Tauss iz Sekiča. * Cigani hoteli ukrasti otroka. V Sivcu so poskušali cigani odpeljati osemletnega dečka- Zvezali so mu roke In noge, ga položili na voz in odpeljali. Ko so napravili kratek odmor v svojem pohodu, se je dečku posrečilo z zobmi razgriztl vezi iu neopaženo pobegniti. Bežal je jokajoč doniov in tam vse povedal očelu. Oče je takoj sklical orož-niStvo, ki ie čigaue dohitelo iu jih aretiralo. •k Zobe ie požrl in umrl. Pred kratkim je prišel 34 letni delavec Jožef Zeller iz Vršca doniov in se hotel malo od počiti. Med spanjem je proteza s tremi zobmi popustila in mož ,io je pogoltnil. Proteza mu je obstala v požiralniku. Zdravniki niso mogli spraviti proteze skozi usta nazaj, ker se jo nekje zataknila. Zato so jo vedno bolj potiskali navzdol. Zeller .jb je kmalu ludi dal od sebe. Te dni je Zeller umrl. Sodna komisija pa je ugotovila, da ni umrl zaradi tega ker je pogoltnil zobe, temveč zaradi pl'lične bolezni. k Avtomotjilisti in ninlociklisti, citait: ! Še najbolj izkušenemu šoferju se primeri, da si kdaj ne ve pomagali iz te ali one zagate. Kdino če ima stalno pri sebi knjigo »šofer in samovotač inženjerju Josipa šlol/e. ne bo nikoli v zadregi, kajti njegova razlaga konstrukcije, delovanja, stre-ge in vodstva modernega avtomobila ui le edina c slovenskem jeziku, marveč obče priznano izvrstno in temeljiti> slrokovnjaško delo. Poleg zgoraj omenjenega vsebuje obširna knjiga nešteto opomb, praktičnih migljajev in dragocenega gradiva v sliki iu besedi. A kar je najvažnejše, vsebuje tudi tehnično terminologijo, bogat netnško-slovenski iu fcloveusko-nemški slovar tehničnih izrazov, tuko da je ue more nihče pogreSuli, kdor se bavi z avtomobilizmom iu motociklizmoin. Znano je, da izpra-šuje komisija pri šoferskih izpilili ua temelju inž. Štolfove knjige. Znano je ludi, da so Io knjigo naši avtoniobiiislični krogi z navdušenjem sprejeli — zato je vsa hvala tega dela odveč. Naročite si ga nemudoma v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. V celo platno vezana, /. bogato ilustrirano prilogo velja 110 Din. •k Družabni večer Trgovskega društva Merkur« v Ljubljani bo v četrtek 22. t. m. ob pol 0 zvečer v restavracijskih prostorih vZvezda . V ciklu predavanj Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu »Socialne in gospodarske razmere v rimski državi ob času apostola Pavla (t tem predmetu izpregovori mon-signore prof. dr. Josip A. IJjčič. Gospod predavatelj je znan govornik, ki zna hitro pridobiti poslušalce z zgovorno besedo iu duhovitim obravnavanjem predmeta. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. •k Prireditev Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljubljani. -A- Pri odebelelosti naravna »Franz-Josek grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-,i osel« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne m zvečer po tretjino kozarca. >Franz-Josek grenčica se dobiva v lekarnah, droge-lijali in špecerijskih trgovinah. Zopet požar pri Šmarja Shrii nnstni požigi — delo zločinca Šmarje na Vol.. 18. januarja. Ni se še dobro pozabil požar od prejšnje sobote zvečer in vaščaui in ljudje iz bližnje okolice se še niso popolnoma otresli strahu, ki so ga prejšnjo soboto iu še potem v nedeljo prestali, ko se nocoj okrog 2 nenadoma pojavi rdeči sij tla nebu. Gorelo je uamreč zopet v isti vasi, t. j. na Plešah pri Šmarju na Dolenjskem. Požar je nastal ob jml 2 ponoči. Pogorela sta dva kozolca posestnikov Vidicu, po domače pri Jakopcu-, In Bolničarja, po domače ' pri »Čebularju . Obenem so pogoreli obema vsi vozovi, brane, plugi, dalje veliko krme. Ko je začelo goreti, so ljudje ravno najbolj trdno spali. Posestnik Vidic je pripovedoval vašemu dopisniku, da je ravno prav dobro spal, ki ga naenkrat prebudi"* vedno močne'Si hrnšč. in pokanje ognja in ko pogleda po sobi, je bila vsa razsvetljena; hitro zbudi še druge in kar bosi in malo oblečeni zbežijo iz hiše ven. Vsi ljudje so bili zelo preplašeni in vznemirjeni vsled ponovnega požara. Zanimivo in vsekakor čudno je to, da je začelo goreti v gornjem delu kozolcev in v obeli hkrati. Dalje je tudi to čudno, da so bili vsi vozovi zavrli in skupaj poveznili. Ko ie namreč pos. Vidic' hotel rešiti vozove, se nobeden ni hotel nikamor premakniti. Pri vsej nesreči pa je Se sreča to, da j-la stala kozolcu na južni strani, pihal pa je sever, ker drugače bi se lahko požar razširil na vso vas. Pod kozolcem pos. Vidica so bila betoiiirann lia, ki pa so sedftj popolnoma uničena. Ker je bil požar ob takem poznem času, ko vse trdno spi, ie ogenj videlo le malo liudi. to pa ludi zato. ker sta stala kozolca malo pod hribom in ni bilo mogoče omi.ja tako videti kot zadnjič. Dočim je bilo zadniič več gasilnih društev, je bilo nocoj navzoče snino gasilno društvo i/. Šmarja z obema brizealnaina ter je vztrajalo gori do 0 zjutraj kliub precejšnjemu mrazu. Zalo je tudi gašenje ob takem mrazu otežkočeno, ker voda v brizgalni zmrzne, brizgalna pa — zlasti ročna — postane za časa brizganja vsa ledena. V vasi je bilo ludi žo bolj tnalo vode, ker so jo že ob prejšnjem požaru veliko porabili — imajo pa samo nekaj vodnjakov s ltapnico in par mlak. Sedaj so pa še ostalo vodo porabili, tako da so ljudje v velikih skrbeh, kie bodo dobili vodo. ker ni v bližini nobenega studenca. Vsled tega bodo zaenkrat prisiljeni hoditi ponjo dobre četrt ure daleč, in sicer po zelo slabi in nepripravni poti (strm hrib). Zato so se vaščaui že danes obrnili s prošnjo ua g. župana v Šmarju, naj izposluje pri bližnjih gasilskih društvih, da bi skupno spravili vodo v vas. Obenem je omembe vredno, da je v interesu vseh zavarovalnih kakor tudi drugih takih družb iu države, nakloniti takim požrtvovalnim gasilnim društvom kako podporo, ker na vsak način imajo pri leni. korist, kajti gasilci omejijo požar, da se še bolj ne razširi, ali pa da tisto, kar že gori, ne pogori popolnoma, in to pride pri cenitvi škode v poštev. Do podpore so pa taka društva zato upravičena, ker je gašenje ob takem času in mrazu združeno s precejšnjo škodo in stroški, kajti že cevi se zelo pokvarijo: ker so mokre, zmrznejo; ko se pa spravijo — kar se pn mora narediti samo ob sebi umevno — se zlomijo in pri drugem gašenju je polno lukenj. Tako ima gasilno društvo iz Šmarja pri obeh požarih okoli 1000 Din škode oz. stroškov. Zavarovalnina obeh posestnikov ni bila velika: Vidic je bil zavarovan za 2000 Din, Dolni-čnr do nedavnega tudi samo za toliko, pred kratkim pa je zavarovalnino nekoliko zvišal. Požar je zopet nastal na nepojasnjen način, zopet od zlobne roke — menda se bodo začeli kaki sistematični požigi kot pred nekaj Ieli na Gatini in Blatu pri Grosuplju. Ljudje v vasi in okolici so v silnem strahu in ne morejo niti mirno spati, It;i i I i vsak se boji, da se zopet ue pokaže kje rdeč petelin. Oblasti naj si pač na vsak način prizadevajo, izslediti zločinca, ki povzroča ljudem toliko strahu iu gorja. Ljubljana P farno po dvanajstih leith Ljubljana, 19. jan. Kje 50 že časi, ki :o se nam s tako trpkostjo zarili v spomin, kje trpljenje in bolest milijonov v svetovni vojni? Dvanajst let star prah vsakdanjega dela in skrbi pokriva naše vtise. Mladež, ki je takrat z nerazumevanjem gledala na veliko klanje, je že odrasla in se se komaj spominja, kako je v šolskih klopeh pripravljala platnene obveze, šivala ter zbirala darove za vojake na fronti. Tako je 1. 1918 tudi mala Marica, ki je hodila tedaj v drugi razred Lichtenturnovega zavoda, poslala paket / darovi neznanemu vojaku na fronti. In glej, čudo! Vojak je v redu prejel in se lepo zahvalil za darilce na rdečkasti vojni dopisnici. Dopisnica pa je romala z ostalimi dopisi v veliko škatljo, kjer se je nad njo nagromadil v teku dvanajstih let še velik kun pošte. Lansko leto pred božičem pa je malo Marico, ki je m;d tem poslala žc velika gospodična, prijela radovednost in jc začeta pregledovati staro pošlo, ined katero je našla rdečkasto dopisnico s Iroute. — Bog ve, ali jc preživel vojno? Ali še /ivi? In mogoče prav tam. kakor pravi dopisnica, na Dunaju! — Pa zakaj ne bi poskusili! In res, neznanka piše pismo človeku, ki ga ni nikdar videla, ter ga odpošlje v negotovost. Cez dober teden pa pride z Dunaja pismo. Velika gospodična Marica odpre in vidi. da je pisal neznani vojak. Stanoval je šc prav lain ko pred šestnajstimi leti, ko jc odšel na Irouto. In kaj ji jc pisal ? Draga gospodična! Izredno presenečen sem bil, ko sem la ieden prejel pismo iz Ljubljane. Kdo vendar mi piše iz Ljubljane?! Saj ne poznam žive duše v leni mestu. — Prebral sem Vaše pismo in videl dopisnico, katero ste priložili. Res. lastnoročno sem pisal Vam. draga neznanka, s Ironte, in zooet so se mi vzbudili spomini na dneve, ki so lako daleč za menoj. Res, nadvse čudovit slučaj! Najbrže ste našli j>ri pregledovanju starih pi eni vojno dopisnico, ki Vam jo je pisal neznani človek, ter ste si mislili: Rada bi vedela, če la šc živi in kaj da dela. 1er ste napisali v negotovost! ln neznanec živi iu Vam odgovarja. V svetovni vojni jc 10 milijonov ljudi žrtvovalo svoje življenje za prazen nič. Kako lahko bi se zgodilo, da bi bil tudi jaz sam med temi nesrečneži. Vi pa bi pisali mrtvecu, ki Vam bi odgovarjal le z inolkoiul Toda imel sein srečo in sem prišel kljub temu, da sem bil dvakrat na fronti, zopel srečno domov. Še danes sem, hvala Bogu, zdrav in živim na Dunaju, sicer v skromnih, toda urejenih razmerah. Sem blagajnik (kasir) pri plinarni dunajske občine in sc mi godi prav dobro, /c nad petdeset let sem star in stanujem skupaj s svojimi sestrami. Setn namreč samec iu mislim tudi ostati. Vaše pismo me je res razveselilo in najlepše se Vam zahvaljujem, da ste se po tolikih letih oglasili, saj je vse skupaj tako čudovito kakor v romanu. Rad bi zvedel kaj več o Vas. Kako se Vam godi, kaj ste in kako živite? Pišite mi izčrpno o svojem živlieniu, prosim. Še enkrat se Vam najprisrčneje zahvaljujem za Vaše darilo, ki je bilo žal edino, ki sem ga prejel v času, ko sem bil na fronti. — Veselim se že v naprej Vašega odgovora in upam. da mi boste kmalu odpisali. Najprisrčneje Vas pozdravlja A. S. Dunaj, .... In tako sla si začela dopisovati po dvanajstih lelili dva neznanca z vso korajžo . Če bo šlo to tako naprej, bom pa moral stopiti k mamici in jo opozoriti, naj pazi. da kaj iz tega ne nastane. No pa nad 50 letni samec ima tudi svoje sestre, ki liani brez dvoma budno pazijo. Vsekakor pa jc to eden človeško prijetnih spominov na hude in trde case, kakršnih si nihče več ne želi. Vlom in tatvina avtomobilskih delov Na Dolenjski c:o»ti šl 23. v šupi nekdanje vnovčevnlnice pod Golovcem se je izvršila v noči na nedeljo večja lnlvina. V šujio so vdrli neznani tatovi ter odnesli dva avtomobilska magneta in del magneta, skupaj vredno 2800 Din, eno električno ročno žarnico, en aparat za olje. vreden 1000 Din, 5 motornih sveč 1er nekaj šoferskega orodja in raznih medeninastih predmetov. Lastnik Ieli ukradenih predmetov je prevoznik Alojzij Se-Sek. slanujoč Za gradom 8. Sesek trpi skupne škode 5380 Din. V Supi je bilo še nekaj razdrtih mn-lorjev in drugih avtomobilskih delov, ki pa >o jih tatovi pe.-lili na miru. Titovi so prišli v šapo najbrže z dvorišča lik po l Golovcem» Pri nas iu tudi v inozemstvu najbolj razširjena že 50 let priznana ftremo za čcvlfe Kat bo danes? Drama: Zaprla. Opera: Mignon. Gostovanje Juliju Beletta lied A. Trgovski doni: Predavanje zveze trgovskih «remijev. Predava g. Evgen Lovšin: 0 inožnosli fliuansiranja železniške proge . Ob 8 zvečer. Alojzijevišče: Predavanje Bogoslovne akademije. Predava uiiiv. prof. dr. M. Slavi«: :>Kakc tolmači sv. Avguštin bilblično poročilo o stvar-jenju sveta v šestih dnevih :. Ob 8. zvečer. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušniik, Marijin Irg 5 in mr. Riunor, Miklošičeva c. 20. Q Predavanje v šentpeterskem prosvetnoir društvu. D rev i ob 8 bo nadaljeval s predavanjem o Švici g, prof. Janko Mlakar. Prijatelji narave vabljeni. © Predavanje v »Pravniku«. V sredo dne 21. januarja I. I. bo predaval na sestanku društva >Pravnika, gosp. uuiv. prof. Aleksander Maklecov: -Psihoanaliza in kazensko pravo-. Predavanje ee bo vršilo točno ob šestih popokjne na sodišču v Ljubljani soba štev. 79 in vabi k obilni udeležbi — odbor. O Proslava pravoslavnega praznika. Včeraj je proslavila pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani jiraznik s. bogojavljenja, ki velja za enega največjih pravoslavnih praznikov. Danes dopoldne se je ob 10 dopoldne vršila slovesna liturgija v pravoslavni kapeli, okrog 11 pa je šla procesija iz kapele po Majstrovi ulici v vojašnico vojvode Mišica, ker sc je izvršila blagoslovitev bogoja» Ijenske vode. Procesije se je poleg predstavnikov oblasti in oficirjev garnizona udeležila tudi godba in oddelki vojske. Medtem ko se je vršila blagoslovitev vode, je vojaštvo na Gradu oddalo 3 strele iz topa, ki ga je ob veliki radovednosti občinstva pripeljalo na Grad do konca drevoreda med Gradom iu Sancami . Po blagoslovitvi vode pa se je procesija vrnila v kapelo, kjer se je slovesnost zaključila. 0 Okra>no grmičje iu drevje na vrtu bo predme! predavanja, ki ga bo imel v sredo dne 21. t. ni. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ob ^12 uj>ravitelj mestnih vrtov g. Tone Lap. Nad vse zanimivo predavanje bodo tolmačile krasno skiopličue slike. Ker ni vstopnine, naj ga nihče ne zamudi! Za pullo-verje ANGLEŠKA VOLIVA Toni Jaaier. Ljubljana, livorni trg 1 0 Čudno postopanje. Od raznih strani govore, da je neka uprava v Ljubljani nakazala ravnateljstvu mest. doli. urada precejšno vsoto denarja za božično nagrado doli. uslužbencem, ker pobirajo raztie davščine za bansko upravo v Ljubljani. Da bo javnost bolj natančno informirana v zadevi, omenjamo, da se je nagrada v resnici, a strogo tajno, razdelila med nekatere uslužbence, to so linijski načelniki, od kojili so nekateri prejeli precejšne vsole. — Obžalovanja vredno je, da je pri razdelitvi nagrad prezrta večina doli. paznikov in nadpaznikov, akoravno imajo ti največ posla pri pobijanju tihotapstva in jenjihova služba najbolj naporna. Pričakujemo od mcrodajuih faktorjev, da sc to čudno nesocijalno postopanje razčisti in popravi. — Prizadeti. © Umrli v Ljubljani. V času od dne 9. do 15. januarja 1031 so v Ljubljani umrli: Zupan Milan, 2 in pol mes., sin komieijonarja, Aleševceva ul. 34. Hibšer Josip, 3S lel, bivši črkostavec, Vidovdanska c. 9. Gucerbratin Aleksander, 71 lel, "bivši delavce, Zeljarska ul. 11. Kolbczen Ivan, 25 let, strojnik, Vidovdanska c. 9. Pakiž Jožef, 34 let, tesar, Vidovdanska c. 9 Ježek Matevž, 74 lel, mizar, Hranil-nična c. 7. Pegan Marija, 80 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9. Znidaršič Julija, 1 dan, hči služkinje, Vodovodna c. 78. Jesenko Marija, s. Tugomira, 35 let, usniiljenka, Slomškova ul. 20. Lapainc Ana roj. P ruša, 5S let, trgovka, Sv. Pelra c. 7". 0 V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Ure-vec Ivana, 49 let, vdova posestnika, Radovljica. Birk Ana, 5 let, hči pos. sina. Dob pri Kamniku. Fajan Ana, 36 let, poljska dninarica, Strahinj pri Naklem. Anžič Pavla roj. Koncilja, 30 let, žena posestnika, Biščc pri Ihanu. Tutta Robert, 38 let, urarski poni., Hranilnična c. 2. Ločnikar Franc, 39 let, Žagar, žeje pri Naklem. Brian Veronika, 1 iu pol leta. hči strojev., Ižanska c. 42. Valentić Vojko, 18 mesecev, sin uradnika, Švabičeva lil. 15. Fugina Marija, 3 tedne, hči krovca, Zg. Šiška. Vodnikova c. 202. Mauri Vinko, 27 let, usnjar, Zaloška c. 7. Ivane Jerca, roj. Prosetnik, 69 lel, žena bivš. polic, stražnika, Sv. Plorjanska ul. 23. Močnik Franc, pol leta, sin kovača, Sv. Petra c. 49. 0 Dve nezgodi. Danee dopoldne je prišel v bolnišnico 20 letni akademik Franc Derganc, sin zdravnika in priinarija bolnišnice. Derganc si' je peljal s kolepom po Zaloški cM i. V bližini bolnišnice pa je trčil z avtom Ivrdke •Siiliirnus . Dobil je hujše poškodbe v trebuhu. — 31 letni llija Adainovic, prodajalec cvetlic, doma iz Sarajeva in stanujoč pred gorenjskim kolodvorom je na zmrznjenih tleh tako nesrečno padel, da si jc zlomil levo nogo. Naše diiašfvo Kongregaeija akademičark ima danes, v torek, ob 17 shod v šk<>lijskeni dvorcu. Ptuj Maribor □ Bogojavljenje so praznovali včeraj nu zelo slovesen rtuciii lnurilmrski pravoslavni. Najprej je bila v pravoslavni kapeli svečanu liturgija, nakar «e jc ru/vil s-kozi mesto lep sprevod z vojaško godbo nn telu. Sprevod je krenil na Trg Svobode, kjer jo p rotii Trbojcvič izvršil najprej obred blagoslov itve vode. uuto pa je sleailn |H»svetitev posadke ter navzočega občinstva, ч čimer je bila lepa slovesnost /h-Ključena. G lz kalehelske službe. /. o/.iroui ua vest, ki чшо jo i*xl gornjim naslovom priobčiH v petkovi številki, da pride profesor Al. Pavlič /a veroučitelja na mariborsko realno gimnazijo, sporočamo, da ne odgovarja resnici, ampak, du sloni njena objava ua 001 vid ni mistifi-kaciji. □ Zgodovinsko društvo v Mariboru se iskreno zahvaljuje t. župniku J. Lončariču pri Sv. Jederti nad Laškim za poslane letnike časopisa za zgodcfvino iu narodopisje ter za knjigo: Kovačič, Trg Središče. □ Pri smučanju se je ponesrečil 26-letni Žagar Franc Stibler iz Člužata. Zaletel se je v kamenje ter si pri padcu prebil desno nogo nuil gležnjem. Prepeljali so ga v muriliorsko splošno bolnišnico. □ Najmanj 15krut predkaznovanu jc bila 53-letna služkinja Jultjuua K., ki jc v poslid-11 jem čusu bila služkinja pri neki mariborski stranki. Nekega duc, ko je bilu sama doma. m-ji je zahotelo, da jc vzela gospodarjevo hranilno knjižico ter dvignila ua ta račun pri neki mariborski luinki 1200 Din. Za knjižico ji ni bilo. Zato jo je da lies vrnila, nato pa brž oillti-lela na kolodvor ter se odpeljala proti Zagrebu. Tudi Ljubljano si je zaželela ogledali, uuto pa se jc s|K.'t pojavila v Mariboru, kjer ji je mariborska policija kiua.lu prišla ua sled. Pri zasliševanju je vse priznala 1er še dodala, du je najmanj že !5krat predkaznovuiia. Oddana bo sodišču. □ Na delovnem trgu. Zuposlitcv dobi preko mariborske posredovalnice Humoi-ac, katerega dobile samo pri Thiir, drogerija Maribor, Gosposka ulica 19 Železu ira Ptuj—ftognlec—Brežice je «eo-lo vije 11a. .\.t tozadevno spouii'iiieo ininislrske-itiu predsedniku je te dni ministrstvo zu zgradbe sporočilo ptujski občini, tla st> j», m proga uvrstila v držiivui program za zgradbo železnic: ' verni.i r za enkrat Se"iii deiiurnih sredstev na razpolago. Brez dvorna pomeni velik uspeh dosedanje akciji že samo ta odločitev, du se je proga prevzel,I v program bodočih železnic. V zemljo so položili prejšnji leden Muišev \lojzija, ki je bil posestnik na Vičuvi in dc-lavee v IVtoviji. Pogreb šele 40 let starega pokojniku je bil izredno lep. Igral jc del ineslue godbe. Tovarna Peloviju je bila zustopuiui v častnem številu, oslalih ougrcbiev jc bilo za Ptuj nenavadno veliko. Naj potiva mirno ua minoritskem |K>kupuliš6u v Rogo/.niei! TrbovVe Delavska konferenca. V nedeljo 1« I. 111. se ji vršila v Delavskem domu važna delavska konferenca, katero je sklicala Delavska zbornica. Delavski delegat za rudniško zavarovanje g. Sobar iz, Ztiyorjii je poročal o za varovanju rudarjev. Ravno jo prišel iz Belgradu od depnlacije, ki je bila poslana intervenirat pri pristojnih ministrstvih za samostojnost rudarskega zavarovanja. Tej depula-ciji so obljubili, da bodo želje rudarskega delavstva v Sloveniji upošlevune. (losp. II rat n i k, tajnik Delavske zbornice, je porodi« uaj bi bilo urejeno zavarovanje pri bra-lovskih skladnicah v odnosu splošnih zavarovanj pri Okrožnih uradih. Naevetoval je, da je potrebno misliti pri vsakem zavarovanju vedno na celotne potrebe delavstva in ustvarjati čut medsebojnega podpiranja, kar se tiče v obče sploenosti. (iesp. A ril je poročal o splošnem ]K>ložaju delavstva in krizi premogovne industrije. Omenjal je, du je potrebno, obrniti se na kraljevo vlado, ki naj ukrene potrebno, da se tufezemskt premog v Jugoslavijo ne bo v toliki količini uvažal tu s tem delal konkurenco domačemu premogli. Potrebno sc je ozirati na to, da se domača premogovna indu-slrija pospeši, da zaniore zaposliti večje Število delavstvu in s tem omogoči zaslužek delavstvu. Delavski zastopniki -o sklenili, da se pred lože predlogi banovini, da kot najvišji! oblast posreduje pri kraljevski vladi za potrebne ukrene, ki so jwitrebni za rešitev gospodarske krize. Jesenice lîroticti Marica, šestič s,- j(. predvajalu v nedeljo 18. i. 111. in nič manj ni bilo zanimanju zu njo ko ob prčmljcri. Izvedba je bila enaka kot vsakokrat in niti prelilu jenost nekaterih igralcev ni dosti moti lu. V nedeljo 23. t. m. pa se opereta še enkrat ponovi iu sicer ob polneh po|)oklne, lako, da je zvečer zveza z vlaki ugodna. Pogajanju /.11 kolektivno pogodbo meti kranjsko industrijsko družbo in njenim deluv-stvoiii so >e odložila, dokler ne bo predložen delavski red, ki pa mora bili temeljito predelan. preiliio m- bodo *iik gli 11.1 njegovi podlagi nudili je pogajati. '•Slovenec je svoječt-tiu poročal o poročal o požaru v Itiši g Viliiiuiia ]>oleg sav-ke. cerkve. Pri listi priliki je bil uničen fotografski ateli je. I'rane Vrlimi 11 je sedaj stavbo zopet sezidal iu ateli je popolnotn 1 moderniziral. \ lijem izvršuje v priznani dovršenosti svojo fotografsko obrt. Konjice Suni v zudiijeni času pri nus neusmiljeno kosi. Preteklo nedeljo smo zagrebli kar tri mrliče obenem. \ bolnišnici Rdečega križu je umrl VI u I e j Franc iz Dramelj. Delni je kot usnjarski pomočnik v tukajšnji usnjarni. Star je bil 34 let iu je podlegel pljučnici. V I epu 11 jskem v rhu pa •stn umrla isti dan otrok S ta v u n j u S ta n k u in 82 letna Pe r k I i č It o z.a. I ri tedne pre j — nu Božič — je umrl i njena hčerku Lizu. Sedaj je šla š<. mati zn njo \ večnost, A noči nu nedeljo je umrla v bolnišnici Rdečega križu Jožefa S 1 r 111 š e k iz. Laporja. Bila je stara 30 let. l unin je za pljuč-tiieo. — l judje zdaj zelo bolehajo: zlasti se širi pljučnice. Nekateri se vsled malomarnosti v začetku ne brigujo za svojo bolezen iu Iščejo zdraviliške pomoči šele takrat, ko je že prepozno, namesto da bi bolezen že v kali zatrli. Logatec t,lekllično razsvetljavo dobi postaja Logatec. Saj je čudno videti: Vsa vas je leno razsvetljena, le postaja delu izjemo. Hvaležni sino železniškemu ravnateljstvu, du je uvidelo neodložljivo p r> trči »o po električni razsvetljavi logaške postaje, kredit zu to delo jo že odobren in upamo, du «e bodo (lo koncu marca umaknile zastareli' petrolejke lepi električni luči. Radio Celje ib Doživljaji v zračnem morju, je predmet, ki ga bo na prihodnjem prosvetnem večeru v svojem skiopličnera predavanju obravnaval g. dr. Stane Rape. Predavan,e bo zlasti tudi vpoštevalo naše domače letalstvo. Občinstvo na ta zanimivi večer posebej opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v Prosvetnem tajništvu. & Umrl je dne 18. t. m. v Podsredi 46 letni liadgoziar liaiil Drobnitsch. Truplo pokojnika bodo prepeljali v Celje, kjer ga bodo jutri 21. januarja poikopali na mestnem pokopališču. ■y Pregled motornih vozil zu javni promet. V naslednjih dneh se bo izvršil koinisljo-lialni pregled vseh motornih vozil (avtobusov in av lot u ksi jev), ki s,, dolot'enu z.a javni promet. V Celju sc bode tu vršila dvu takbr«žensky: Ruščina — 19.30 Literarna ura (France Vodnik: knjiga v preteklem letu) — 20.00 Dr. Stanislav \ urnik: Slovenska narodna pesem iu njen slog — 20.00 Radio orkester — 22.00 Napoved časa in poročilu. Drugi programi t Sreda, 21. jan. Belgrad: 11.25 Plošče — 12.43 Radio-orke-ster — 10.00 Plošče — 17.30 Radio orkester — 20.00 Vokalni koncert — 20.33 klavirski koncerl — 21.43 Plošče. — Zagreb: 12.30 Plošče — 17.00 Otroška glasbe nu ura — 18.00 Ploščo za otroke — 20.30 Lahka glasba — 21.00 Prenos simf. koncerta iz. Londona. — Budapest: 12.03 Ork. konc. — 17.20 Konc. vol. godbe — 19.23 Pev ski zlior — 20.43 Prenos iz študija — Diluai: 13.25 Popold. koncert — 18.00 Glasbila — 19.33 Glasbene miniature — 20.30 ko bodo veliki...«, komedija. — Milan: 12.13 Pestra glasba — 10.33 Otroški kotiček — 17.00 Plošče — 19.30 Pestra glasba — 20.43 Komorna glasba — Praga: 20.23 Komorna glasba — 21.00 London. Langenherg: 17.00 Popohl. koncert — 19.45 Večerna glasba — 20.(5 koncert ork. — 24.00 Nočni koncert. — Rim: 12.43 Lahka glasba — 17.00 Pester koncerl. — Katovlce: I".45 Ljudski koncert — 20.15 Lahka glusbu — 21.00 London. — Vliihlacker: 12.00 ProJiienudni koncert — 15.3o Koncert — 10.3(1 Radio orkester — 19.45 Zabavni koncert — 21.15 Petje in glasba. — London: 15.30 Radio orkester — I~.l5-Plesiii orkester — 18.40 Se k s tet — 21.43 Plesna'pgbišbu. — Mor. Ostrava: 12.30 Bratislava —'r 18.20 koncert — 19.15 Praga, Leipzig: 20ЛХ» Lev se hudi....« igra s petjem v enem dejanju — 21.30 Plesna glasba. Nedeljski spori Zanimanje naših športnikov je bilo osredotočeno 11a prireditev, ki se je vršila 1111 Pohorju. Tamkaj so tekmovali smučarji Slovenije za naslov prvaka Dravske banovine. V borbi za la ponosni naslov so se srečali najboljši smučarji, izid tekme je pa pokazala, v kakšni formi so tekmovalci, ki pridejo v poštev za mednarodne tekme. Prvenstvo si je zopet priboril Joško .lanša, razdalja ined njim in ostalimi je pa že veliko manjša, lako da je moral Joško napeti vse sile, da je dosegel ztnago. Opasita konkurenta sla njegov bral Janko in pa Godec iz Bohinja. Prvenstvo Slovenije se je lo pol vršilo že drugič na Pohorju in obakrat so pokazali Mariborčani veliko zanimanje za zimski sport. Tako da lahko rečemo: Maribor ne zaostaja za Ljubljano. Radi bližine Pohorja ima celo boljšo bodočnost. Razen te prireditve ni bilo v Sloveniji nobene druge večje športne tekme. Zato je bilo pa bolj živahno v drugih športnih centrih, zlasti v Zagrebu in Belgradu, kjer se vrše še vedno nogometne tekme. Tekmovanje za jesensko prvenstvo je bilo v nedeljo v Zagrebu končano. Prvenstvo je zopet priboril Hašk pred Gradjanskini in Concordio. Poleg nogometnih tekem so imeli v Zagrebu tudi važno konferenco. Sestali so se zastopniki prvorazrednih klubov in pa podzveze. Rešili bi morali spor, ki jc uaslal radi razdelitve izkupička prvenstvenih tekem. Vodilni klubi Zagreba so zavzeli stališče samoobrambe in ne popustijo. Kajti manjši klubi so glasovali proti ligam in s leni preprečili razvoj večjih klubov. Konferenca je kotirala brezuspešno, ker vodilni klubi ne popustijo, princi-pijelni zaključek bo napravila JNZ. Tako rla je prav za prav vprašanje lig šc vedno aktualno. Pa še eno novost imamo i/. Zagreba. Na zadnjem izrednem zborovanju bazenske zveze — ki je končala г žalostnim rezultatom — izvoljena uprava je izdala manifest. Glavne misli so: Zveza poziva vse klube k pokorščini in obljublja, okoravali. Mislimo, du je la manifest odveč, kajli ustanovitev nove organizacije za vso vrste ženskih športov je sklenjena. Velika večina klubov Slovenije in Srbije je proti sedanji upravi bazenske zveze, večino, ki jo je dobila sedanja uprava, jc bila fiktivna in so jo tvorili klubi, ki že več lel ne obstojajo. Tako da imamo prav za prav oficijelno bazena zvezo, v kateri so včlanjeni po večini klubi, ki 11e obstojajo, in pa novo orgauizn-fljo, ki jo bodo tvorili -ami delujoči klubi. Kje je bodočnost, menda ni težko uirotoviti. v telovadnici klasične gimnazije in po tre-eslanek vsega članslva. Važno! Pridite vsi! Izid prve niedkliihskc dalom-tekmc na Jese- 11ieu.l1. ГК Skala podr. Jesenice je priredil v nedeljo dne 18. t. m. medklubsko slaloni-tekmo na Črnem vrhu (Sv. Križ) nad Jesenicami. Po žrebanju pri Jeramu se je podalo okrog 'M tekmovalcev ua stari na Črnem vrhu. Na cilju je pričakovalo znatno število smučarjev netekmovalcev tekmovalce ter jih pri dospetku na cilj navdušeno pozdravljalo, kajti prevoziti slalom-progo do cilja se je reklo pokazati najboljšo izvežbanost in izredno prisotnost duha. Nn leknii so bili udeleženi člani SPI) Celje in SK Celje. SK Ljubljana. SK Dovje, SK Bohinj, SK Bralstvo Jesenice, Sokol Javornik, TKS Ljubljana in TKS Jesenice. Rezultati so bili sledeči: 1. Praček Ciril, TKS Jesenice, 2 min. 10 sek,; 2. Jakopič Albin. SK Dovje, 3 min. 42 sek.; 3. Katnig Alojz, TKS Jesenice. 4 min. 42 sek. — Dolgost proge (gorska, težka) lôoo 111, viš. razlika 150 m. Službeno iz LIIP-a. Prihodnja seja upravnega odbora se vrši v sredo ob 18.15 v damskem salonu kavarne Emona. Na dnevnem redu so izredno važne zadeve, zato prosim vse cenj. odbornike, da sigurno in polnoštevilno prisostvujejo lej seji, osobito ker lio to predvidoma zadnja seja pred glavno sku|i-ščino. — Predsednik dr. Mayer Ernst. SK Ilirija (Inhkoatl. sčke.). Danes ob 18.30 trening ......... ningu ses Športni klub Trti ž priredi v nedeljo 25. I. m. ob priliki lOletnice obstoja kluba vztrajnostim medklubsko smuško tekmo na progi 18 km. Vršila se bode na planini Kofce pod Košuto in ne pod Stor-žič.em. kot je bilo prvotno objavljeno. Slart bode pri Planinskem domu-na Kofrah ob 11. uri dopoldne in cilj istotam. Prijavo se sprejemajo v športni trgovini Rud. Slransky v Tržiču. Prijavnina 10 Din. Prvi zmagovalec dobi častno darilo, drugi praktično darilo in tretji kolajno. Tekmuje sc po pravilih JZSZ. Vsak tekmovalec tekmuje 1111 lastno odgovornost. Vsi člani verificiranih klubov vabljeni. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 Torek, 20. jan.: Zaprto. Sreda, 21. jan. TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Ijcini-jera. Red E. četrtek. 22. januarja: Zaprlo. Petek, 23. januarja: MERCADET. Rod H. OPERA Začetek oli 20 Torek, 20. jan. MIGNON. Gostovanje g. Julija I k tetta. — Red A. Sreda. 21. januarja: NINA NAMA, PUNČKA MOJA. Figurino. Red D. Četrtek, 22. januarja: (OSI FAN TUTTK. lir.st.:- van.je Julija Betetta. Red C. Potek. 28. januarja: Zaprto. Mariborsko Gledališče Torek. 20. jati. ob 20: PLESNI VEČER. Olga So- lovjeva. Izven. Sreda. 21. januarja: Zaprto. Četrtek, 22. januarju ob 20: UROK LUKSENUURl. Ab. C. Kuponi. Ir društvenega Uvlienia Prvskn društvo Savu«. v Ljubljani trna v |>e tek. dne 23. t. m., v .Iruslvi-ni sobi Mesarska cesta št. -1 sestanek, v nedeljo, dne 25 I. m., ob 14.30 pu. redni občni zbor z običajnim sporedom. Ca vaj te se. gripe ! ..........i....... — STÀTO D EL LA CITTA DEL VAT1CA CARTOLINA POSTALE "G Al N^î Prva dopisnica nove Vatikanske države. Kraljica in njen minister Stara queen — kraljica Viktorija pravzaprav nikoli ni posebno tnarala Glads!one-a, svojega velikega liberalnega ministra; slednjič •pa se je navadila nanj, saj časa za lo je imela dovolj. Gladstone je stopil v politično življenje 1833 leta (štiri leta kasneje je prišla na vlado kraljica Viktorija) in se puslovil od njega 1. 1894. V 57 letih se marsikaj obrusi in ogladi, čeprav si stojita nasproti dve močni osebnosti. Tako sta vladarica in premier polagoma čisto dobro shajala med seboj; spoštovala sta drug drugega dobre strani in potrpela s slabostmi, dasi se Viktorija nikdar ni mogla navaditi na to. da govori z njo, kakor da bi biLa ljud.-.ki shod.< Kraljica je bila skrajno ljubosumna na «voje vladarske pravce, kakor Gladstone, štirikratni premier, na svoje kot vodja parlamenta. Nikako čudo, da je nekaterikrat prišlo do hudega trenja, tako da so švigali zublji . .. Izmed mnogih le en slučaj«. Meseca septembra 1883 je šel G'adstone na dopust z namenom, da bi v prijateljski družbi (v kateri se je naha al tudi Tennyson, veliki pesnik) na parniku Pembroke Castle« križaril po Severnem morju. Izvrstna ladja in lepo vreme sta nagnila družbo, da je na morju izpremenila svoj načrt in sk.enila, da or stanejo v enem danskih pristanišč in potim v Kopenhagen-u. Posebno Tennyson si je tako želel videti dansko prestolnico, za kar je bila sedaj tako lepa prilika. Tako se je zgodilo, da je stopil Gladstone na tuja tla, ne da bi bil imel za to potrebno dovoljenje svoje vladarice (brezžičnega brzojava tedaj še niso poznali, da bi si bil mogel dovoljenje naknadno izprositi). Viktorija se je mudila takrat v Bamoral Castle; njena brezmejna jeza je takoj zavrela: smehu samemu sebi: »Trajna utrujenost razuma mu je pač skalila dar previdnosti, dar, s katerim ni bil nikdar posebno bogato obdarovan. Obeta pa, da ne bo nikdar več, bodisi še za taiko kratek čas, zapustil domovino Njenega Veličanstva.« S tem je bila zadeva končana, in če prav premislimo, zmaga ni bila na kraljičini strani. | Ob iskrah, ki so se ob tem dogodku kresale, sta pa Viktorija in Gladslone v najboljšem soglasju skovala lep načrt; Tennysona, ki je bil pravzaprav vsega kriv, je kraljica na predlog in toplo priporočilo svojega premiera — povišala v lorda. Knut Hamsun, veliki norveški pisatelj, potuje s svojim sinom v Nizzo na oddih. V Berlinu je odklonil vsak pogovor s časnikarji. Vidi se mu, da je zelo utrujen. pisala mu je: »da je oči vidno popolnoma pozabil, ka.j je dolžan vladarju, kateremu služi .. Kako more, posebno on, ki nima daru, da bi modro govoril, nekaznovan potovati okrog, kamor se mu poljubi.« Tedaj 74 letnemu ministru je očitala celo »nepremišljene skoke.« Zunanji minister Granville je skušal posredovati in svojega odsotnega šefa opravičiti, češ, da gotovo ni imel namena, kakorkoli grešiti proti dolžnemu spoštovanju, nasproti Njenemu Veličanstvu, V tem je dospelo Gladstone-ovo pismo s pojasnili in najvdanejšo prošnjo za oprošče-nje, da si ni bil predhodno izprosil običajnega (m'lostlpvega dovoljenja, da stopi na tuja tla. Prevdano upa, da se mu bo ta njegova zamuda oprostila.« A kraljxa noče popustiti. Rada mu verjame, da ni preje pomislil « Toda ravno zato, ker sla bila tedaj car in grški kralj v Kopcnhagen-u, so se mogli pogovori dotikati predmetov, o katerih se sme govoriti le z dovoljenjem suverena « Sedaj zdivja tudi Glad^one. toda njegov srd зе more pod silo etikete izraziti le v po- Zemljevid Mehike, kjer se je pripetil nov katastrofalen potres. Najbolj prizadeti kraji so podčrtani. Zlato uro za cigaro A. S. Heink, sin bivše dvorne operne pevke v Berlinu, se je v svetovni vojni boril pod ameriško zastavo v Franciji. Ob neki priliki je ujel njegov oddelek večje število nemških vojakov. Le ti so koprneli po tobaku in izrazili svojo željo Heinku. Ta ni imel nič cigaret, pač pa eno edino cigaro, ki jo je dal enemu izmed ujetni' ov. Nemcu je šla cigara neznansko v slast — že več mesecev ni bil okusil tobakovega dima. Po par dimih je segel v žep, izvlekel zlato uro in jo izročil Heinku z nujno prošnjo, naj jo brezprg; jno sprejme v znamenje njegove hvaležnosti /a veliki užitek. Heink je uro sprejel. — Te dni se je sprehajal Heink po hamburških ulicah — v tem je bil prešel v pomorsko službo in je sedaj drugi častnik na nekem parniku — ter si ogledoval izlržbena okna. Iznenada mu je nekdo pol žil roko na ramo. Hipoma se je okren.il. a ni spo nal moža, ki je stal pred njim. »ALi imate še mejo uro?« je vprašal Nemec. Sedaj ga je Heink spoznal. Bil je nekdanji ujetnik, ki mu je dal zlato uro za eno cigaro. Heink je takoj segel v žep in izrcôil uro Nemcu. Ta jo je nekaj hipov ogledoval potem jo pa vrnil Heinku. Ta se je zaman branil in prosil, naj oni uro obdrži — moral jo je vzeti nazaj kot svoje pravo lastnino. Tako je v vojni dobil zlato un. za c'^aro. Na boljši vojni roman Franooska vojna mornarica je bila razpisala visoko nagrado za najboljši p.imorsko-voj-ni roman. Ocenjevalna komisija je priznala nagrado spisu: »Ko sem bil mornar na vojni ladji«. Toda kakšno je bilo presenečenje, ko so odprli zapečateni ovitek z imenom avtorjal Izkazalo se je, da je napisala navedeni roman ženska — gospodična Marta Guile. Ocenjevalci si sedaj razbijajo glavo z vprašanjem, od kodi gospodični vojne izkušnje. Ogrski vojni minister Gômbos, ki ga je na vež-bališču v Budimpešti ranila ročna granata. Prebrisana glava V Fildernu na Švabskem je neki kmetič v akordu kopal vodnjak. Ko je bil že skoraj gotov, so se mu ponoči stene posule in tako je bil ob ves svoj trud. Nekaj časa je stal in se praskal za ušesi. Potem je pa slekel jopič in telovnik, ju obesil na svojo palico, ki jo je zasadil ob rob vodnjaka, nato pa hitro odšel Ln se skril v grmovju, odkoder je mogel opazovati dogodke pri vodnjaku. Kmalu sta prišla mimo dva vaščana in ko sta videla zasut vodnjak in kopačevo obleko, sta brž začela odmetavati iz vodnjaka prst in drugi material — menila sta. da je kopača zasulo. Ko sta bila že skoraj gotova, se je vrnil k rovu kopač in se oben a vaščanoma lepo zahvalil za opravljeno delo. Vrhu tega jima je plačal za liter mošta. Japonec Adači, bivši poslanik v Parizu, ki je izvoljen za predsednika stalnega mednarodnega sodišča v Haagu Nov pravilnik za maturo na Ceškos ovaškem V čehoslovaški republiki so uveljavili nov pravilnik za maturo na srednjih šolah. Namesto dosedanjih štirih stopinj klasifikacije, bosta poslej samo dve: »zrel« in »zrel z odliko«. Pri klasifikaciji bo odločala splošna duševna zrelost kandidata, njrgov pregled nad predmeti in sposobnost izražanja, dečim be specialno znanje ne bo toliko vpoštevalo. Za ustmeni izpit si bo mogel kandidat izbrati predmet, ki mu je najbližji in v katerem je najbolj podkovan. Istotako bo izprašan iz predmeta, v katerem ima dober red, tako da bo mogel na izpitu pokazati svoje sposobnosti, ne pa neznanje. Če bo padel kandidat iz enega predmeta, bo mogel izpit ponoviti. Zrelostnim izpitom bodo mogli prisostvovati tudi starši kandidatov. Najboljše varstvo proti prenosu nalezldvih bolezni potom ustne dupljine m gr a so okusne ANACOTP/U Dobivajo se vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega Din 15'—. Kulturni obzornik Knjižne zbirkt? Jugo si. knjigarne Victor Hugo »Leto strahote 1793« Ljudska knjižnica pv4 ■ \ i- - шШ^Ш^/^Ш i " шјл, ^S^^^H 1 Norveéki parnik, ki ga je ob severni norveški obali popolnoma oklenil led. Ljudska knjižnica« Jugoslovanske knjigarne, ki se je sedaj reorganizirala in uvrstila mod o« ta le njene knjižne zbirke lejioslovnega značaja, ima predvisein namen, predstaviti naj-sirš-im slojem domače in tuje pisatelje, ki nuj bi jim s svojimi deli nudili ne samo zanimivo in poučno čtrvo, marveč jih prav tako notranje poglabljali ter vežbali estetski okus S tega vidika se zdi »Leto strahote« prav primerno izbrana knjigo, kajti njenega avtorja označujejo vse tiste lastnosti, ki morejo pisatelja čimoolj popularizirati; snovna zanimivost, romantični način pripovedovanja in gorko. zn človeka bijoče srce. ln resnično si je Victor Ilugo (izg. igo) domu v Franciji pridobil popu Ia most in veljavo, kakor ma loi kuteri pisatelj. Todu n«j nihče roditega ne misli, da sodi meti povprečne pisatelje. Nasprotno. V. Ilugo, ki je bil pesnik, dramatik in romanopisec, je |x>inenil v prvi polovici preteklega stoletju revolucionarn m prodorno silo francoske književnosti. Kmalu se je dvignil nad svoje sodobnike, ki so ga oboževali (Musset, Gauthier, Sainte-Beuve i. dr.) in je zakraljeval kot prvol>oritelj romantične literature. Izmed večjih in pomembnejših del stoji |x> uspehu v ospredju pre4lvsem njegova »Cerkev naše Ljuibe Gospe v Parizu«. Romun »Leto strahote 1793« — prevod je priredil Franc Terseglav — spada med pisateljeve zgodovinske povesti. Snov jc vzeta iz viharne dobe francoske revolucije, vendar bi zaman iskali v romawu zgodbo, ki bi bila kot priipovest v sebi zaključcMiu celota. Iz vsega, kar nam pisatelj pripoveduje, naj bi v prvi vrsti doumeli duhovno obličje tistega časa, ki tvori prav za prav resnično ozadje vsega pripovedovan jo. Na to nas opozarja že naslov sum. Poleg tega pa je značaj dela in način pripovedovanj« tudi posledica pisateljeve idealistične literarno usmerjenosti. On ni naturalističen pripovedovalec fabul; to. kar nam pripoveduje, dobi pravi zmisel šele v luči pisateljeve osebne interpretacije. Duši riše zgodovinske dogodke, ki jih tn in tam celo preveč točno obnavlja na bolj didaktičen nego literaren način, je vendarle važnejše njegovo tolmačenje kot pa prikazovanje zgodovine. In d« si riše človeške strasti in slika prirodne pojave, nam vse to približa vendar v večji meri njegovo človečansko in pesniško otluševljenje nego njihova lastna resničnost. Pisateljev osebni obraz nam sije nasproti tudi iz oseb in dogodkov, ki jiili slika pred našimi očmi. Po pravici smemo reči, da jih jc ustvaril on. Radi tega prihaja kljub epični formi prav taiko do veljave pisatel jev lirični temperament. Torej so njegove pogodbe morda zgoij osebni prividi in subjektivne slike? Ne — а pred tem ga je vendarle obvarovalo le njegovo v najboljšem pomenu socialno čuvstvovanje. ki je v ljubezni in bratstvu objemalo vse: Boga, prirodo in človeštvo. Ta poteza daje njegovim osebam in zgodbam večkrat simboličen značaj in občečloveško globino. Toda čeprav je pisatelj v pretežni meri romantik, ne izključuje povsem realističnih črt. kur moremo opaziti tuko v zmislu nekaterih scen in prizorov, kakor tudi v pesniškem stilu. Zato srečujemo pri njem sredi nenavadnih, fantastičnih, prav iiogos'o tudi groznih prizorov tudi take, ki jih odlikujeta preprostost in resničnost. Prav tako pa poleg konkretnega, vsakdanjega in celo grobega izra.z.a zasledimo naenkrat fino poetično metaforo in simbolično podobo, enako miselne aforizme v slikovitih pris|XMlobali. Pisatelj piše z namenom. Film dogodkov, ki gredo v romanu mimo nas, naj nam samo prenoči notranjo podobo »leta strahote« francoske revolucije. Zato so tudi ljudje njegovega romana v prvi vrsti predstavniki idej, bolj idealizirani nego |»siliološko poglobljeni, taki so ta Cimourdaiin ali Gauvain ali Lantciiac.. In prav tako je nsodii uboge matere i,n njenih treh milih, sladkih oiročičev z imeni René-Jean, Alain in Georgeta. ki nam jih pisatelj slika .še s prav posebno milino in lirično nežnostjo — v bistvu le podoba vselil netStevilnih mater in otrok, ki predstavljajo človeštvo v najintimnejših globinuh vernosti, preprostosti in čistosti. ln prav idejne osnove človečanstva, ki jih izpoveduje pisatelj, so osnovni zmisel in načrt pisateljevega pripovedništva. Ta načrt zato ni dozorel toliko v subjektivno razlago iin po tej poti v apoteozo človečanstva. »Nad republikansko resnico stoji resnica človečanstva!« je zaključil njegov junak-človeik Gauvain. Zgodovina je iKistala pisatelju simbol in preteklost je risal, da je pri tem zasanjal v bo-kruljestvo duhovno osvobojemega dočnost, v človeštvu. France Vodnik. Kolonizacija Južne Srbije lz predavanju dr. Čoka o Ljubljana, 19. jan. Oaues j« iiit-d nami vedno več takih, ki so prisiljeni moruld zapustiti svojo domačijo in grudo. Zaman iščejo v svobodni ožji domovini bivališču in zaslužka, potem ko -o rešili le najnujnejše. 1'rav tako je tudi v naši državi že nekaj pokrajin, ki so pasivne in nikakor ne morejo dostojno preživeli svojih prebivalcev, ki imajo jekleno volj») za delo. Vsem tem bi se lahko odprla nova bogata m za pridne roke blagoslovljena domovina v južni Srbiji ob Povurdarju. Iu tako je postal problem kolonizacije v južni Srbiji lako aktualen, da stojimo tik pred prvimi počotki. Predavatelj sam si je na dveh potovanjih lansko leto spomladi oglodal za kolonizacijo v poštev prihajajočo pokrajino in preglodul vso tozadevno literaturo in statistike. Rezultat ogledov in študiju je na kratko ta, da je južna Srbija nadv.se ugoden teren, ki bi lahko postal najbogatejši poljedeljski del naše države. Zemljepisna lesa. '/.a kolonizacijo primerne pokrajine v južni Srbiji ležijo v sedanji vardarski banovini, ki jo lahko razdelimo s črto Tetovo-Skoplje-Kumanovn v severni in južni del. Severni predel ob-sega Kosovo polje in Metohijo. Geografsko pripada k temu delu še del zelsko banovine, ki meji nu Albanijo. Južno od označene črte pa leži drugi del, ki ga omejuje na \zliodu bolgarska meja. na jugu pa grška in deloma albanska meja. Tu imamo mestu Skoplje, Vides, Ojevgelijo. Štip, Prilep in Bltolj. Tu se slasti desno od Vardarja razteza šiioka ravnina od Skoplju do Gjevgjelijc — takozvano Piv vardarje. v dolžini 14o km v zračni črti. Na drugi strani gorskega masiva med Velesom in Prilepom pu je med Prilepom in Bitoljeni zopet plodna. 25 km široka ravniua, ki sega od Prilepa južno proli Kiijmakčalunu v dolžini -iti km. Ti dve pokrajiui sin mnogo bolj primerni za kolonizacijo kot pa severno ležeča Melohija in Kosovo polje, ki imata geografsko mani ugodno lego in- sta bolj hribovita. Prebivalstvo. Dočim trna severni predel slovuusko-albuneko prebivalstvo, ima južni del slovansko in turško prebivalstvo, če pogledamo v zgodovino, -o te pokrajine zasedli Slovani že v <>. stoletju po Kristusu. Pol tisočletja pozneje pa so severe/upada začeli prodirati Albanci, z juga pa ob Vardarju Turki. Seveda so Turki koi osvajalci zasedli !e najlepAc ozemlje in se naselili пч nj. m. dočim je v manj ugodnih in goratih krajih ostal Mari živel j. Tako -o zasedli najbolj plodo> it> dele ob Povurdarju v večjih naselbinah. llbr.nci pa so -e naseljevali drugače. Severno ml Sko|ilja, v Metohiji in na Kosuvcm polju niso zasedli nižje ležečih pokrajin, pač pa griče in hribe. Tam so zra-tle tipične kule, prave trdnjave uiohamedanslva in albunstvn Taka alban-ka sela »ч> bila šo pred nedavnim popolnoma saim -lojna, prave republike. Albanci niso nikdar in nikoli hoteli priznati nad seboj kogarkoli. Tako Je bilo mogoče, da |e še I. 1024 naša vojska morala zavzeti s topništvom lelo Dreutcn. kateremu .i«1 do tedaj kraljeval Azini Bejla. S podobno žilavostjo so se Albanci borili povsod in so skoro vsi uhajali h kačakoili. Seveda je končno tudi v teh predelih zavladal red. lT|K>r-niki pa so zgubili svoje premoženje: V južnem delu je živel torej do zadnjih dvajset let zatirani krisljun |iod kuuto Turka, Turki, ki so živeli <>t> Povardaju, so bili iu so skrajno nazadnjaški, nedostopni za vsako kultur» iu pouk. Tudi stanovanja dokazujejo njih nizko kulturno stopnjo. Hiše -o slališe od hlevov. Malo dračju in blata in zasilna streha, pa je že liišn, čeprav mogoče nima niti oken, in je. sila nezdrava. Značilna zanje je izredna lenoba, tako, da obifjvno obdel i le del lastne zemlje. — V severnem delu. kjer žive Albanci v približno enakih okolščinah kol njih sosedje na jugu. so jo pa že pred približno desetimi li li začela kolonizacija. Najprej so se pri-eeljevali v Metohijo in Kosovo polje večinoma Hercegovci. Ti niso mogli zdržati v neprestanih bojih z roparskimi kačaki, dokler jim niso prišli priseljenci iz Črne gore na jinmoč. Črnogorci, že stoletja bolj navajeni na puško kot na niotiko. «o pa napravili red z isto brezobzirn i- Jo. s katero so sc upirali Albanci državni oblasti. Danes jih je v tem j>redelu koloniziranih približno že 8Ô.00O. Edino slabo pri tej kolonizaciji je pač to, da so Črnogorci prinesli v deželo mir in red. ne pa kulture. Njih način življenja je podoben albanskemu. zato je razumljivo, da so se vselili brez premišljevanja v stare albanske koče in živeli naprej približno pod istimi pogoji kol njih albanski predniki. Pognji za naseljevanje. Dasi je v južnem kakor tudi \ severnem jn'e-delu še vedno dovolj plodne zemlje, ki bi bila potrebna umne obdelave, ki bi se brez dvoma bogato izplačala, je za naseljevanje še najbolj ugoden južni del. Ob Povardarju so namreč začeli Tu-rki v obilnem številu zapuščali svoje vasi m ni sile, ki bi jih zadržala. Dasi jih nihče ne priganja, je vendar med njimi nastal spontani pokret. da se izselijo v svojo svobodno domovino, v Malo Azijo, dasi vedo. da gredo v slabše lako ekonomske kakor tudi verske razmere. Razlog za to veliko izseljevanje jo psihološki: v pravnem razumevanju turške pravice do posesti. Po turškem razumevanju jc vsa zemlja božja, upravlja pa jo sultan, kateremu pomagajo paše. age in begi. kateri jo dajejo njim v podnajem. Sicer so v praksi obdržali Islin zemljo is-li rodovi, vendar niso prirasti i na grudo. Prav lako so še dane* nedoločene njih lastninske pravice do zemlje. Včasih pa so s ta-kozvanimi tapijumi, neke vrste skupnimi pogod-bami, iz najnovejšega času jm I. 1908 približno določene mejo posestev, vendar so lastniki lapij silno redki. Tako jc v Bistrinici, v sciu, ki ima 250 hiš, in katero bo prvo prišlo v poštev za kolonizacijo, le pel lapij, od katerih so ?illilve samo tri Do sedaj se je izselilo že do 10.000 Turkov v Malo Azijo in kdo ve, koliko se jih bo še. Ta Izpraznjena mcsla pa bo morala izpolniti naseljo-valnu akcija, kateri ne bo treba izpodrivali nikogar. Pogoji so izredno ugodni. Zemlja je jako pln-dovlta, pndnebje pn tako ugodno, dn so možno štiri žetve v enem letu. Tu uspeva vsako žito, celo riž, najlepše in iifljplenienitejše sadje, grozdje, ki so ga že pred vojno eksportirali v Pariz iu Berlin kol takozvano tikveško grozdje. Prav tako je nad vse primeren svet za vse pnnoge vrtnarstva. Zelo važna pa bi postala v teh krajih kultura industrijskih rastlin, tako bombaža in tobaku, izredno ugodno ie podnebje tudi /.a pridobivanje ricin usovega olja in ojiija. Rastlina, iz katere pridobivajo ricin usovo olje in ki nikjer na svetu ne uspeva lako dobro kol Iu, raste kar ob ceslab. Podnebje je izredno milo. Snega skoro ni in če pade, zgine že v enem dnevu. Poleti vlaia sicer nekoliko liujš.-i vročina, ki pa je /liosiiu. Prebivalstvo je razen Turkov, ki se Izseljujejo, slovansko. Edino, kar bi bilo omembe vredno, so niili narodno pe.-ini. Macedoucem se pozua sicer kolonizaciji Južne Srbije. bolgarski vpliv iz prejšnjih časov. Zato -o zaostali radi razmer, v katerih mi morali živeti, so pa pravi Slovani po temperamentu, značaju in jeziku. Bjslii so in inteligentni ter nam sorodni. Zalo bo za vsakega, ki se bo vselil mednje, le. vprašanje taktike, psihologije in poštenja, če ga bo prijateljsko povabil k sebi in mu pokazal, kaj so njegovi pridobili v stoletni kul'uri. Tako Ic-po ravnanje bo vsakem dalo nebrnj odkritih in zvestih |>rijateljev. No manjka zdrav, pitne vode. lako Aludenč-lilce kakor tudi talne vode. Prav tako je zidosli suhega kamenja, ki bn potrebno pr' gradnji hiš lz gline bo prav lahko žgali opeko, z.laMi .se /oilo, ker je država Že obljubila podporo za zgradbo nekaj piovizorn-lh ciiekarn, ki bodo dobavljale kolonistom potrebno opeko. Kot edino slabo je trebil omeniti malarijo, ki se je v teh krajih prav zaradi zaostalosti in kmnodnosti Turkov močno razpasla. Vendar je država ie mnogo žrtvovala zu odpravo te uev.irnc bolezni. Zlasti plodonosuo delo vrši higienski nistilut jiroli malariji v Skoplju, ki je izredno uspešno deloval in reduciral malarijo na desetino pred vojno. V Bistreuici, kjer bo prva slovenska kolonija, je bil v preteklem letu en sam slučaj malarije. Nižje proti Demirkapi kjer so riževi nasadi, pa razsija malarija nekoliko t>olj. Bi-stremen in 7 velikih naselbin v njeni daljni okolici bi ne lahko obeolutno sanirale z 2 milijona dinarjev. (10 do 80 milijonov Din pa bi bilo potreba, če bi boleli rešiti vso deželo te strašne nevarnosti. Druga slaba stran, ki bi jo priseljenci, ki bi hoteli gradil L bridko občutili, je pomanjkanje stavbnega lesu. Turki so mu i vreč vso pokrajino skoro usekali do zadnjega drevesa samo zalo. da so mogli potlačiti in zasužnjiti prvotno krščansko prebivalstvo, s čemer so rim uničili zadnja pribežališča. Državna pomot-. Vsak kolonist lahko računa na državno pomoč. Sicer je državni a parut v tem oziru precej počasen. tako da se je vsaka stvar kljub intervencijam nekoliko zakasnela, vendar bo februarja meseca že mogoče organizirati deseljev inje v večjem številu Cena zemlje jo seveda odvisna od kakovosti. terena in oddaljenosti od železniške jirnge. Tako je mogoče dobili hektar zemlje za 1500 do 2<«Ht Din. Povprečne cene pu se sučejo okrog 2500 d" ».00 Din za hektar. V Bistrinici bo -tal hektar plodne zemlje B300 Din. Pa po-nt-V gradbo hiš. ki bodo ^ f-i .-om ,lule pc krajini vse drugačno kulturno lice kol .h^edunje kolibe, je državi določila podpore ul 10.1НИ1 Din za gradbi novih hiš, za p: pravila starih pa 3000 Din. Prav lako bo pomagala pri nabavi orodja, semen i:i -adik. Slednje bo dobavila celo brezplačno. Da K-ilonMom čim bolj zmanjia stroške, je dala ž-P-zniškj uprava po nalogu ministrstva vwkemu koloirs'u zus'onj na razpolago 2 vagona r\ pr"v..z inventarja. 4fHsiijim kolonistom. ki odhajajo v Ui.-lrenico, pn je ministrstvo gozdov iu rudnikov naklonilo 2 vagonu stavbnega lesa, ki ga biulo gotovo nujno potrebovali. dasi je |»o čudnem naključju v bližini Hi-shreuico oaial še gozd. ki l»o nudil upi»ruben les. Do sod a,j je smel iti / i deset priseljencev eden naprej, da si ogl« la /i mljišča. Predavatelj pa je leposlovni, da dobi sedaj vt,ak relleklant zastonjski» karlo za vožnjo sem in Ija brez vsuke obveznosti. Prvi praktični J" skils -e bo izvršil že danes. Uo se odpelje dr. Čok r šestimi kolonisti ter slovenskim učrfeljom v sel o Bistrenieo. kjer bodo u-liuiovili zndnigo. ki bo prisiopila k -Savezu ugrurnih zajed aleji v Skoplju . ki bo jxisredovala, da bodo mogli dobili polrebne kredite. V prepričanju, du bodo slovenski kolonisti v Južni Srbiji vršili veliko ekonomsko, kulturne in nncijonalno misijo, jim želimo čim ve? uspehov. Borza Dne 19. januarja 1931. Denar V današnjem deviznem prometu -o bili tečaji čvrsti in so večinoma narasli. Promet je bil izredno znaten, posebno v devizah Praga, Newyork in Dunaj. Privatno blago je bilo zaključeno v de-vizi Trst, dočim je vse ostale devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277.50 bi. Berlin 1344—1347 (1345.50). Bruselj 789.15 bi. Budimpešta 988.77 bi. Curih 1094.40 -1097.40 (I005.90). Dunaj 7«4.39-797.39 (705.89). London 274.49—275.20 (274.S9). Newyork 50.435-56.635 (56.535). Pariz 221.05 bi. Praga 167.28—168.08 (107.68). Trst 295.21-297.21 (296.21). Zagreli. Amsterdam 2274.50—2280.50, Dunaj 79489—797.89, Berlin 131-1—1347. lirnselj 789.15 h., Budimpešta 987.27—990.27, London 274.49—275.29. Milan 295.30—207.30, Newyork 56.48б—56.685, Pariz 220.95—222.95. Praga 107.28—168.08. Curih 1094.40—1097.40, Kopoiihageu 15.15 lil. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 9.05 milj. Din. Belgrajska borza daues radi pravoslavnega praznika ni poslovala. t urih. Belgrad 9.12711. Pariz. 20.25125, London 25.08625, Newyork 516.90, Bruselj 72, Milan 27.0553, Madrid 53.20. Amsterdam 207.90, Berlin 122.79, Dunaj 72.66, Stockholm 138.30, Oslo 138.05, Kopenlia-gen 138.025, Sofija 3.7375. Praga 15.30, Varšava 57.85, Budimpešta 90.25, Atene 6.675, Carigrad 2.45. Bukarešt 3.07, Helsingfors 13. Dinar notira na Dunaju deviza I2.557/«, valuta 12.51. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes čvrsfejŠa in tečaji so se učvrstili. Promet pa jc bil slejkoprej slab in do zaključkov je prišlo samo v 1% ihvesticijskfein posojilu ter 7% Blerovem posojilu. Bančni papirji so zabeležili po daljšem času zopet promet v delnicah Hrvatske banke jx> 50, nadalje ie bila zaključena po neizpremenjenem tečaju Union banka (101). Jugobanka je bila zaključena po 79, kasneje pa jc popustila na 78, tudi Srbska banka jc bila slabejša in jc bila zaključena po 190. Industrijski papirji beležijo znaten promet v delnicah Outtmanna, ki je bil v začetku borze zaključen po 125, nato pa je postopoma naraste) ua 127. 12S in 129. S tem se je zopel približal tečaju, ki ga jc imel v petek. Po ncizpreineiijeiiein tečaju jc bila zaključena Drava po 235. Znaten jc bil promet v delnicah trboveljske. ki jc bila v začetku zaključena po čvrstem tečaju 320, kasneje je popustila na 315 1er se zopel učvrstila ua JI7 iu 318. Ljubljana. S'A) Bler. pos. 92.50 bi. 7% Bler. i)0>. 80 bi. Celjska 160 den. Ljublj. kred. 125 den. Praštediona 960 den. Kred. zavod 170—180. Vevče 128 den. Stavbna 40 den. Split cement 350—400. Ruše 200-230. Zagreb. Drž. pàp.: 7','» iuv. pos. 86—80.75 (86); agrari 51 bi.; vojna škoda ar. 418 422, kasa 418.50-421, 2. 110-417, 3. 116-417; 8% Bler. pos. 91.75-92.75; 7?« Bler. pos. 79.875-80 (79.75, SO); 1% pos DHB 79.25- 80 ; 0% begi. obv. 65-67. Bančne delnico : Ravna gora 75 d. Hrvatska 50-51 (50). Katolička 36—38. Poljo 50—57. Kreditna 121-129. Union 191—193 (141). |t,u0 78-78.50 (79, 78). Lj. kred. 125 d. Aledjuuarodna 1)7.50 d. Obrtna 30 d. Srbska 190-192 (100). Zetmljska 129—132. Industrijske delnice: Nar. šum. 25. Outt-inanii 129-132 (125, 127, 128, 129). Slaveks 50-50.50 ( 50). Slavonija 200 d. Našice 975 bi. Danica 85—100. Pivara Sar. 190 d. Drava 235-237 (235). Sečerana Osjck 272 290. Nar. ml. 211 d. Osj. Ijev. 200 d. Brod. vag. «0 d. Union 95 bi. Vevče 128. I s is 40 d. Ragusea 380 -390. |adr. plov. 545 d. trboveljska 316-318 (320, 315, 317, 318). Dunaj. Don. sav. jadr. 89. Wiener liankve-rein 16.50. Čreditanstalt 10.80. Escompteges. 157. Union 23.40. Alpine 10.30. trboveljska 39. Kranj, ind. 40. Prager Pisen 306.25. Leykim 3. Rima Mura ny 52.25. Žitni tre tendenca ua žitnem trgu je za jjšenico na- dalie čvrsta. Dovozi so slejkoprej slabi, ker so j)ota nevozna. Opaža -c tudi, da imamo malo Kvalitetnega blaga, dočim jc nekaj več slabšega blaga. — Dane.-* so bile notacije /a pšenico tele: Srbobran in gbč. 160—102.50, Souibor okolica 144 — 147.50. Ostali predmeti so bili tako v tendenc» kakor v ceni popolnoma neizpremeujeni. V Ljubljani so notaciic neizpremeniene. Budimpešta. Tendenca la! ka. Promet miren. Pšenica marec 14.36—14.37. zaklj. 14.36—14.37, ma) 14.76—14.77. zaklj. J 1.76—11.77. rž mare» 10.00— 1007, zaklj. 10.61-10.62, nitij 10.9S—11. zaklj. 10.96 —1097, koruza maj 12.40—12.45, zaklj. 12.44— 12.15, trans, maj 10.(18. zaklj. 10.01—10.06. /ivinn Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Ld. Saborsky & Co., Dunaj). Na trg je bilo pripeljanih 2160 goved, iz Jugoslavije 77. Cene: voli najboljši 2.20, I. 1.50-1.80, II. 1.10-1.40, III. 0.90—1 krave I. I 1.10, II. 0.85—0.90, biki 1-1.35, klavna živina 0.55 0.85. Tendenca izredno slaba. Cene so v splošnem padle za 10 ilo 15 grošev, samo cene za bike in klavno živino so ostale neizpre men jene. 1- štv. 813-31 — 1 o prijavi dela pri grajenju novih in popravljanju obstoječih nedržavnih cest. K zakonu o samoupravnih cestah, razglašenemu v Službeniii Novinth т dne 13. maia 1929 ->1. 1IO-XLV in v Uradnem listu z. dne 10. junija 1929, st. 247-60, je ind-ila kr. banka uprava .Dravske banovine v Ljubljani p-avilnrk z dne 20. decembra 1930, No. 3255-6, razglašen v Službenih Novinah z dne 8. ;amiaxia 1931 kos 2, ki določa v čl. 13 pravilnika idedeće: Vsak zavezanoc, ki plačuje katerikoli neposredni davek, je doRan se odzvati pozivu obla-*tva in plačat! odnoeno odslužiti ali nadomestiti teli-ko. kolikor je odre eno po tem pravilniku. Ker je -pri'av lieirh nad 10C00 zavezancev, ki »o obvezani za dajatve po zakonu o samoupravnih cestah in da ne bo treba po nepjtrebnem hoditi na mai podietie pa se nahaja v mestni občini ljubljanski. Kdor se ne izjavi r a delo, se mu odkupnina uradno predpiše. — Koliko dni mora vsak .zavezanec tlelal', odnosno koliko mora plačati odkupnine namesto dela, je razvidno i» sled. tabele: Osebe, ki so obvezane delati ali plačati odkupnino in morajo delati ali mo ra|o plačali: ki plačujc-o za banovin- za banovin- neposrednega ske m za Skupaj ske in za Skupaj uavaa dovozne občinske morajo dovozne občinske morajo ceste k ceste delati ceste k cestc plačati železnicam železnicam do 200 Din 3 dni 3 dni 6 dni 60 Din 60 Din 120 Din do 500 Din (1 dni b dni 12 dni 120 Din 120 Din 210 Din do 900 Din 9 dni 9 dni 18 dni 180 Din 180 Din 1 360 Din do 1.400 Din 12 dni 12 dni 24 dni 240 Din 240 Din 480 Din do 2.000 Din 15 dni t5 dni 30 dni 300 Din 300 Din 600 Din do 2.700 Din 18 dni 18 dni 36 dni 360 Din 360 Din 720 Din do 3.500 Din 21 dni 21 dni 12 dni 120 Din 420 Din 840 Din do 4.400 Din 24 dni 24 dni -18 dni -180 Din 480 Din r 960 Din do 5.400 Din 27 dni 27 dni 54 dni 540 Din 540 Dm ! 1.080 Din do 6.600 Din 30 dni 30 dni 60 dni 600 Din 600 Din 1.200 Din do 8.000 Din 33 dni 33 dni 66 dni 660 Din 660 Din 1.320 Din do 10.000 Din 36 dni 36 dni 72 dni 720 Din 7.0 Dm 1.440 Din Osebam, ki plačujejo nad 10.00.— Din neposrednega davka, se račun;; za vsakih nadaljnih 3000.— Din davka odkupnina po 120,— Din ali pa 6 dni dela. (Sest enot; tri občinske in tri Kanovi neke). Zavezanci, ki niso odkupili svoje obveznosti ali ki niso prišli na delo, odnosno j>osJali sposobnega namestnika, sc privedeio na delo prisilno ter vrhu tetfa kaznujejo z zaporom do 7 dni. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne t5. januarja 1931. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jc naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Dominik Baiietino bivši podjetnik dne 18. t. ni. po daljšem, inukcpoIj|em trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 20. januarja 1931 ob 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnico na pokopališče na Viču. Vič - Ljubljana, dne 19. januarja 1931. Žalujoči ostali. Mestni pogrebu, zarod v Ljubljani MALI OGLASI Vsaka drobnu vrstica ГЗО Din ali vsake beseda SO par. Najmanjši oglas ■ 5 Din. («last nad deva) »rstie ee računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjam» Službeiičejo Mlinar mlad, izučen, marljiv, išče službo. Naslov v upravi pod št. 517. Gospodična stara 20 let, s 4 razredi meščanske šole, išče mesta v pisarni ali za bla-gajničarko; pridna, poštena. Vstop 15. februarja. Ponudbe na Ivan Rašl, trgovec, Sv. Vid pri Ptuju. Mladenka poštenih krščan. staršev išče mesta kot va'enka v trgovini z mešanim blagom, kjer bi imela vso oskrbo. Ima 8 razredov osnovne šole. Nas'ov v upravi pod št. 549. Gospodinja starejša, z večlet. spričevalom gre k samostojnemu gospodu ali starejšemu zakonskemu paru tudi na deželo. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Samostojna gospodinja«. Organist in cerkovnik samski, izvrsten pevo-vodja z večletno prakso, zmožen tudi del občinskega tainika, želi nasto-oiti službo v kaki boljši fari. Nastop službe 1. ali 15. februarja. - Ponudbe upravi lista pod št. 197. tlužbodobe Šivilja z obrtno pravico dobi stalno mesto poslovod-kinje. — Ponudbe pod »Zmožna« na upravo. Učenca iščem za trgovino z mešanim blagom v letoviškem kraju Gorenjske Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod: »Veren, pošten in delaven« št. 560. Za hlapca sprejme »Zavod šol. sester v Celju« poštenega in marljivega fanta, ki razume vsaj nekoliko delo v vinogradu in sado-nosniku. Stanovanja Stanovanje obstoieče iz 2 sob, kabineta in pritiklin, se odda s 1. marcem v najem na Brinju. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica 8/1II. Pouk Čnmernikova šoferska šola Ljubljana. Du"aicka c. 36 |Jugo-avto| Prva oblast koncesiionirana Prospekt zastoni Pišite ponj! Mlekarna na prometnem kraju, v sredini mesta, se odda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 622. Zaslužek V vsaki vasi iščem preprodajalca za 25 raznih predmetov. -Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica 36. i*i.UO rte t'l Šoferska šo'a . , oblastveno koncesijonira-Irtte геИп^_ na , Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Rleiweisova cesta 52. SÏOVEMCA Ako hočete delati in z lahkim domačim obr-tom na svojem domu zaslužiti 7 Din na uro — vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen. Vpisnina 10 Din. Obširna navodila pošlemo radevolje, ako je priložena znamka za odgovor. — Zadruga Jugoslov pletača, Osijek. iQSffl1 Skladišče pripravno za trgovino s kurivom vzamem v najem v Ljubljani. Dopise na inseratni odd. »Slov.« pod šifro »Za takoj«. Pekarija se odda takoj v najem v industrijskem kraju polej štirih tovarn treznemu in kavcije zmožnemu pekovskemu mojstru. - Pekarija je prvovrstna z nekaj inventarja. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 372. Izgubila se je kratke-d aka lovska psira rjavosive ba ve, visoka, šibke postave, z rumenm ovratn kom, sliši na ime Bessi. Oddati pri tv dki Feliks Urbane, Ljubi ana. Proti nagradi naj vrne zlato veriž, zapestn:co kdor jo je našel v nedeljo dne 18. t. m. na naslov: Pehani Heda, Vzajemna zavarovalnica, Miklošičeva cesta 21, od 8 do 2, ali pogišičeva ulica 13, Mirje, od 3 dalje. K'av'rji! pian;ni in harmoniji se strokjvn aš'r katov tem\eč le galoše in sneži e čevlje z znamko TRETORN ker je dokaztno, da ni boljših. Krojna ža^.a (cirkularka) na električni pogon, ugodno naprodaj. Naslov pri unravi pod št. 389. Cenj. župni uradi Vrv za zvonenje prodam po iako ugodni ceni, dolgo 37 m, debelo 4 cm. - Poizve se pri upravi »Slov.« itev. 613. »■■■■шааанм» Inserirajte v »Slovencu1! ■ ■■■■■■■ИВШШВНЕ. Kupimo Vrednostne papirje srečke obligacije delnice kupuie upiavnišlvo »Merkur« Liubhana Selenbur-gova ulica 6 II tel 30-52 Vsakovrstno giafci r po na'višiih ;enah CERNE luvelir Liuhhan» Wollova ulica it 1 Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš preljubi oče, odnosno stari oče, tast, svak. stric, prastric in bratranec, gospod w dr. Edvard Savtiik višji okrajni zdravnik v p. in častni meščan kranjski po težki bolezni v 79. letu svoje dobe danes, dne 19. januarja ob 16 umrl, previden za pot v večnost. — Pogreb predragega nam pokojnika bo v sredo, dne 21. januarja ob 16' , iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Venci se na pokojnikovo željo v prid Dijaški kuhinji v Kranju hvaležno odklanjajo. Sveta maša zadušnica se bo darovala v tukajšnji župni cerkvi Nepozabnega nam pokojnika priporočamo v blag spomin. V Kranju, dne 19 januarja 1931. Dr. Leo, sin. — Marta, Vera por. Sajovic. Mete. Olga. Renata, hčere. — Janko Sajovic, zet Sipka Savnik, sinaha. — Elga, Boris, vnuka in ostali sorodniki, REZAN IN TESAN LES manjše in večje količine kupujem Ponudbe z označbo vrste, dimenzije in nai"ižie cene na: Zagreb I., poltni predal 299. Obrt Predpečniki Vam hitro in ceno segrevajo Vaic prostore. Iz4e-luje Fr. Kosmač, I.jo ja-na, Jeranova ulica it. 5. Zavarovalnica išče zmožne akviziter e za Ljubi ano in okolico oziroma za celo dravsko banovino pod zelo ugodnimi pogo-ji. — Prijave ,e poslali na up.avo lista pod »Akvizi er 1931.« Ljudje slabili živcev izza kake bolezni, preobremenjenja žalosti razburjenja kakor tudi stari, oslabeli liudie ki lim pojema moč, prebava, ki radi poapnenia žil nimajo teka, si hitro opomorejo in se okrepe če uporabljajo VINO ŽIcANICA. Cena steklenice 40 Din, Proizvaja in razpošiha stara, 1. 1599 ustanovliena Kaptolska lekarna sv Matije, lekarnar Vlatko Bartulič, /agreb Jelači-čev trg 20. Dobi se v vseh lekarnah. Brez posebnega obvestila. Pllinanl* Ri proso, a |<1o to »e^men kupit»» nnucnrit pri A VOLK. LJUBLJANA Rr.llr»a i-rtlâ I* Velrtrtovtna tile io mnkr Smuči pulover nogavice rokavice, kravate ter vse galanterijsko in modno blago dobite najceneje pri Igo Baloh Maribor, Ve-trinjska ul. 18. Gramofone šivalne stroie. otroške vozičke in kolesa popravlja najboljše specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor. Tattenbachova ul. 14, nasproti Narod doma Poslovodja zmožen in zanesljiv se takoj sprejme. Pismene ponudbe na Kmetijsko zadrugo v Šmarlnem pri Litiji. Prva celotna izdaja I Doktorla Franceta Prešerna zbrano de£o Cena Din 40»—, eleg vezana Din 55'— Jugoslovanska knllgarna v LlubU nI. Naznanimo /alo-tno vest, da ie naia ljubljena mati, tašča, stara mati, gospa Hermma Kryl vdova rcal. prof. in posestnica danes po mokapolni bolezni vdano v Gosp du zaspala v častitlivi starosti 80 let. Pogreb se vrši 21. t. m. ob 15. >z hiše žalosti na pokopališče v Ljutomeru. Ljutomer—Ljubljana, 19. jan. 1931. Žalujoči ostali. PJÏ4 У) - -> 3 •> ГЧЈ i-« - • Vi _ »t mt ч ^ « л - O o 3* •ZïûZÎ "_ »S ЦЦ& 3 » ' E X. •■/S SB Î -î ~ - ÏO • ■* O i- E Sïïî S* a?. te » - » i; * ® 3 . I ± 87 o Sil 5aJa f ^ N -0 ■ s; »« i Џ Л M5 i S? rLz i loj3 e^ a g S - 5 z n 'J • a 2 g • a"> ■ia«* i Haus Dommlk: Moč treh Roman n leta 1955 Silvester Jo Je moral pozvati. Gotovo je prejela od Silvestra vest in se pelje sedaj k trojki. Na ta način pa dobi cela zadeva naenkrat resno lice. Silvester bo čakal Jano na letališču ob prihodu. Morda še v Stockholmu. Morda v Haparandi ali kje drugje. Vsekakor mora neizogibno nekje priti trenutek, ko stopi Silvester k zrakoplovu, ko pristane, in sprejme .Jano. Kjer pa Silvester, sta verjetno prav blizu tudi oba druga. Doktor je začutil nekaj mrzlega med rameni, ko je mislil do konca. Potegnil je malo zrcalce iz žepa in skrbno motril svoj obraz. In prikimal je zadovoljno. Spremembe, ki si jih je napravil že v Diisseldorfu glede svoje zunanjosti, so bile v redu. Pomirjen je spravil zopet zrcalo. Ni hodil zaman dolga leta v šolo političnih zarot in intrig. Bil prisiljen nastopati sedaj pod to, sedaj pod ono masko. Sprememba njegove zunanjosti je bila mojstrska. Ne po načinu nerodnih začetnikov z uinet nimi bradami in lasuljami, ki jih vsak policijski uradnik spozna na prvi pogled. Le lahno pobarvani lasje, druga frizura in obleka po evropskem kroju, ki se je znatno ločila od ameriškega. Vrh tega še njegova spretnost, da menja izraz na licu, da po mili volji izpreminju svoje poteze. Dr. Glosin iz Newyorka je postal navaden in brezpomemben evropski poslovni potnik. Pred ljudmi, ki so ga poznali le površno, je po spremembi moral biti popolnoma varen. Ali pa bo vzdržal pred vprašujočimi Janinimi pogledi, to ni bilo toko sigurno. Da bi ga spoznala na prvi pogled Silvester in Atma, mu je bilo jasno. Toda računal je s tem, da bosta v veselju zopetnega svidenja malo pazila na sopotnike. Zračna ladja je pristala na letališču v Stockholmu. Dr. Glosin je obsedel pri oknu. Opazoval je potnike, ki so zapuščali zrakoplov in ljudi, ki so jih čakali tu. Jana je zapustila ladjo. Nihče je ni čakal, videti je bilo, da tudi sama ne pričakuje česa takega. Po kratkem vprašanju na uradnika se je obrnila k zrakoplovu Stockholm- Haparanda, ki je stal na sosednem tiru pripravljen za odhod. Glosin ji je sledil. Tudi na drugem letalu se je usedel v kabino za kadilce. Jana se je peljala v Khparando. Bila je to direktna pot v Linnais. Zadnji dvom mu je izginil, da so oni trije še vedno skriti v bližini Llnnaisa in da Jana vozi na poziv njenega moža k Torneaelfu. se Videl jo je, kako je v Haparandi zapustila zrakoplov in šla k železnici. Zgodilo se je, k^kor je domneval. Vzela je listek za Linnais. Storil je isto in se vozil dalje proti severu, ločen od nje le po steni voza. Sedaj je stala Jana nu peronu v Linnnisu. Zopet surmi! Nikogar ni bilo tu, da bi jo sprejel. Doktor je začel dvomiti. Kaj jc zadrževalo moža, da se ni nri-peljal svoji mladi ženi naproti vsaj teh nekaj kilometrov, ki so ga komo,j še ločili od nje. Dr. Glosin je videl Jano, kako gre čez trg pred kolodvorom, kako se pogaja z izvoščekom in kako se odpelje. Ali naj mu Jana uide v zadnjem hipu? Ali naj jo odpelje voz ob reki navzgor k novemu skrivališču onih treh? Ali naj se tu iz Linnaisa vrne, ne da bi kaj opravil? Ne, in zopet ne. M >m slediti Jani, mora izvedeti, knm gre, kje bo ostala. Hilro je našel drug voz. Vozniku je naročil samo, naj sledi prvemu vozu v manjši razdalji. Peljali so se po obrežni cesli ob reki Torncl navzgor. Pokrajina je bila slikovita, lepa, toda dr. Glosin je videl le kraj kjer je doživel svoj zadnji poraz v boju s trojico. In pred sabo je videl vitko Janino postavo, po kateri je strastno hrepenel in kateri je hotel odlečno slediti, čeprav ga pripelje pot v Inčevo območje in v oblast žarilnika, ki bruha ogenj in smrt. Voz pred njim se je ustavil na cesti. Videl je, kako se je voz obrnil in se odpeljal prazen naz'\j v Linnais. Jana je izstopila in se podala na pot »o strmini navzgor. Dal se je zapeljati do tam, икч/.il vozniku, naj čaka, če treba cele tire, in sledil potnici v hrib. Tu in tam se je zab!iskala njena obleka sk /i grmovje. Pot je peljala v lahkih serpentinah k Tru-worjevi hiši. Zdaj je stal na robu gozda in imel prost razgled na pogorišče. Videl je Jano, kako je pokleknila pri razvalinah, počrnelih in zogljenelih od divjega ognja. Spustila je bila iz rok malo torbico in telefon s' i aparat in s tresočimi rokami božala kamenite razvaline. Hiša, v kateri je bila preživela najsrečnejši dan svojega življenja, svoj poročni dan, pusta, črna razvalina. Cvetoči vrtovi požgani. Njen mož izginil. Nobenega poročila o njem. Prehudo jo je pretreslo. Zavpila je in se zgrudila nezavestna. Tedaj je bil zapah prelomljen. Dr. Glosin jo je videl, kako je padla, pa se ni ganil s svtjega mesta. Vsak hip je pričakoval, da se bo pojavil Silvester, prikazal Atma. Morda najnevarnejši od treh, Erik Truwor. Za Juuu*lovan.»kc tlskuino f Ljubljani. Karel tet. l/.Jajalelt I v ai» «akuten. Urednik Prane Kreuižar. 020102232353482301534853235323532353532348234823534802235323482348485348232348