številka 39 • cena 120 din
Celle, 2. oktobra 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
lostrojeva oprema za SZ
i s celjske tovorne postaje je v torek krenila kompozicija s
¡kompletom usnjarskih strojev, ki so jih izdelali v konjiškem
ïostroju. S pomočjo prevozniške organizacije Feršped naj
bi v teh dneh že prispela v Sovjetsko zvezo, kjer je Kostroj
ogradil novo tovarno, stroji pa so namenjeni njeni opremi.
Celotna naložba je veljala 1.033.000 klirinških dolarjev. Gre
o pomemben Kostrojev posel na tujem, pa tudi za težavno
alogo prevoznikov, saj 200 metrov dolga kompozicija zah-
sedem izrednih linij, zaboje z opremo pa so nalagali
telo soboto.
TC, Foto: EDI MASNEC
Čistilna naprava obratuje posicusno
Končno so investitorji čistilne naprave v Kasazah le
dobili vsa potrebna soglasja za obratovanje. Čistilna
naprava obratuje poskusno, kar pomeni, da bo potreb-
nih še nekaj mesecev, dokler Nivo ne ugotovi ali deluje
tako kot je treba ali ne. Šele potem, ko bodo ugotovili
vse to, naj bi bil na vrsti tehnični prevzem s strani
upravljalca - to je žalske Komunale. Če bo z napravo
vse v redu, bo to konec težav z onesnaževanjem iz
regijske mlekarne v Arji vasi.
J. V.
Vspehe nekaterih
Oljskih kolektivov
J»oéiio kmi prevelika
^uktuacija delovne si-
'e. Ta problem tare tu-
obrtno podjetje Rin-
pri Starem piskru,
ver se zaposleni sila
^ko navajajo na de-
"^okratični samo-
upravni sistem. Baje bi
kolektiv dosegal lepše
^Pebe, če bi v njem že
^Poslili strokovnjake
^^.^fugib kolektivov, ki
^ tamkajš^o zaposli-
zaslužijo tako zara-
^J strokovnosti - kot z
^^sedanjim delom.
(Novi tednik, 29. 10. 1969)
Čistejša Sava naloga republike
Kdo bo dal krajanom Vr-
hovega in okolice zagotovi-
lo, da bo reka Sava ustrezno
čista ob pričetku obratova-
nja hidroelektrarne Vrbo-
vo, leta 1989? Danes jim te-
fa nihče ne more zagotoviti,
prav tako kot tudi ne vemo,
kdo je pravzaprav odgovo-
ren za to, da se ustvarijo vsi
ustrezni pogoji. Je to elek-
trogospodarstvo? Je to Za-
savska industrija, ki se je v
vseh povojnih letih razvija-
la tudi zaradi potreb širše
skupnosti? So mar to priza-
dete občine ali številni re-
publiški organi od vodne
skupnosti do komiteja za
varstvo okolja in nenazad-
nje izvršnega sveta?
Dejstvo je namreč, da bo
Vrhovško polje po izgradnji
elektrarne postalo greznica
industrijskih odplak, v koli-
kor Sava ne bo vszy za eno
stopnjo čistejša. Na ta pro-
blem so pričeli opozarjati v
laški občini že pred dvemi
leti, ko so se pričeli prvi kon-
kretni razgovori o postavitvi
prve v verigi savskih elek-
trarn. Z veliko mero vztr^-
nosti so Laščani dosegli, da
so v družbene plane republi-
ke vnesli obveznost, da se
opredelijo glavni onesnaže-
valci vzdolž Save in zahtevo.
da ti še v tem sredr^jeročnem
obdobju pospešijo sanacijo
Save in Mure. Že letos nqj bi
imeh niOvečji onesnaževalci
pripravljene sanacijske pro-
grame .
Z namenom, da bi ugotovi-
li, kako občine in onesnaže-
valci izpolnjujejo določila
družbenega plana in ali bo
delo na tem področju zagoto-
vilo bistveno izboljšanje sta-
nja Save do leta 1989, je laški
izvršni svet sklical razgovor
s predstavniki občin (Litija,
Hrastnik, Zagode, Trbovlje,
Celje), industrije in ustrez-
nih republiških organov. Ve-
čina vabljenih se je udeleži-
la, ni pa bilo predstavnikov
nćOvečjlh onesnaževalcev,
rudnikov, in pa predstavni-
kov iz Celja.
(nadaljevanje na 5. strani)
Celjska Bolha v deželi
gradov
Ansambel SLG je uspešno gostoval
na Češkoslovaškem. Stran 12.
Samotni šampion skalnih previsov
Franček Knežje doslej preplezal že već kot 500 prvenstve-
nih smeri. Stran 24.
Privlačen filmski november
Teden domačega fìlma bo v Celju od 4. do 11. novembra.
Stran 5.
Prepočasna prenova
Podpora projektu »P«
Osnovna ugotovitev tor-
kove skupne seje predsed-
stev občinske konference
socialistične zveze in občin-
skega sveta zveze sindika-
tov v Celju je bila da se pro-
ces prenove celjskega go-
spodarstva odvija prepo-
časi.
Običajno se zatakne pri
uresničevanju sicer dobrih
predlogov za nove proizvod-
ne programe, ker združeno
delo še vedno lahko preživi
in izplačuje plače zaposle-
nim delavcem, čeprav se dr-
žijo zastarelih in neperspek-
tivnih proizvodnih progra-
mov. Za takšno stanje so kri-
ve tudi družbenopolitične
skupnosti, ki si prizadevEuo,
da bi pomagali izgubarjem,
namesto da bi vlagale denar
v razvojno perspektivne pro-
izvodne programe.
Kar zadeva kadre, je pro-
blem tudi v uravnilovskem
sistemu nagrajevanja, ki ne
stimulira strokovnih delav-
cev za razvojno-raziskovalno
delo in pa politična praksa,
da vodilne v kolektivih dolo-
čajo politične strukture, na-
mesto da bi jih izbirali delav-
ci sami. Ob tem tudi ne zna-
mo v pravi meri izkoristiti že
obstoječega znanja in
opreme.
Predsedstvi sta se zavzeli, da
se v celjski občini izdela anali-
za o tem, koliko sredstev se
патедја za sanacijo izgub in
koliko za razvojno-raziskoval-
no delo. Zavzeli so se za druž-
benopolitčno akcijo, katere re-
zultat n^ bi bilo diferecirano
nagrajevanje. Da bo do pozitiv-
nih sprememb tudi dejansko
prišlo, so se odločili, da bodo
tvomo sodelovali v razpravi o
spremembah zakona o združe-
nem delu. Skup^ z drugimi
družbenopolitičnimi organiza-
cijami bodo skušali ugotoviti,
zak^ sposobni strokovnjaki
odh^ajo iz celjske občine in
kje so bistveni vzroki, da je
proces prenove gospodarstva
tako počasen. Večjo pozornost
kot doslej pa bodo namenili tu-
di drobnemu gospodarstvu in
pri tem upoštevali dosedanja
spoznanja celjskega obrtnega
sejma.
Podprli so tudi usmeritve, ki
jih je predlagal Razvojni cen-
ter kot nosilec razvojno-razi-
skovalnega projekta »P«. Gre
za podružbljanje in širšo mate-
rialno podporo projekta »P«,
za podporo tistih razvojno-ra-
ziskovalnih programov, ki lah-
ko vidno prispevno k hitrejši
prenovi celjskega gospodar-
stva, za večje vlaganje v razvoj,
za povezovanje celjskega zdru-
ženega dela okrog skupnih
projektov, kot sta na primer
avtomatizacija in racionalna
poraba energije, ipd. Več o
projektu »P« na 3. strani.
VILI EINSPIELER
Mlrosan bo izvozil
150 ton jabolk
Ta čas je na vseh plantažah sadja
živahno. Vsepovsod hitijo z obira-
njem, prav tako je veliko zanimanja
za ozimnično prodajo, čeprav jabol-
ka na plantažah za ozimnico niti ni-
so cenejša od ozimnične prodaje.
Prej bi lahko rekli, da gre za potroš-
nikov občutek, češ, jabolka je kupil
v pravem sadovnjaku in sijih skoraj
sam odbral.
V Mirosanu pravijo, da je kako-
vost jabolk dobra. Prejšnji teden so
jih nekaj že izvozili v Zvezno repu-
bliko Nemčijo in to sorti jonagold in
idared, sicer pa jih mislijo izvoziti
kakšnih 150 ton, po enaki ceni kot
velja doma.
Na posnetku: v Mirosanu pri sorti-
ranju jabolk za izvoz -p Tavčar
2. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
Praznik v znamenju prireditev
ШÊÊШШÊШШШШШÊÊÊШÊШШÊШШI^ШШШШШ^ШÊШШШÊIIШШÊÊÊBBШÊÊШШШШШШШÊИШШШÊШIШШ
Občani velenjske občine praznujejo občinski praznik
Osrednja slovesnost ob le-
tošnjem občinskem prazni-
ku občine Velenje, praznu-
jejo ga 8. oktobra, bo v sobo-
to 11. oktobra v Belih vo-
dah, kjer bo tudi srečanje
delovnih ljudi in občanov,
ostale prireditve ob prazni-
ku pa bodo v znamenju po-
hodov, športa in kulture.
Že to soboto bo ob 45-let-
nici ustanovitve prve parti-
zanske enote Šaleške doline
pohod borcev in mladine z
Rogle na Klopni vrh, v torek
pa bo komemoracija ob spo-
meniku talcev v Šoštanju. V
Topolšici bodo ob prazniku
prerezali trak pred prenov-
ljenimi krajevnimi cestami,
v trgovskem podjetju Era pa
bodo odprli prenovljene pro-
store na posestvu Turn.
Med športnimi prireditva
mi omenimo srečanje šahi-
stov-invalidov iz Titovih
mest, mednarodno moto
cross prireditev na Trebeli-
škem. finale občinskega tek-
movanja v nogometu, med-
klubsko tekmovanje v smu-
čarskih skokih, dvoboj dvi-
galcev uteži Selktkirchna in
Titovega Velenja ter občin-
sko pionirsko prvenstvo v,
katah in tekmovanje v kara-
teju za pokal Titovega Vele-
nja. Vse pnreditve bodo od
4. do 12. oktobra, prihodnjo
soboto pa bo v športnem
parku ob Paki tudi zaključek
letošnje brigadirske sezone.
RP
Srebrni grb občine Velenje prejmeta letos dekliški pev-
ski zbor CSŠ Velenje in Zveza združenj borcev NOV Vele-
nje. Nagrado 8. oktober bo prejela organizacija Gorenje
servis, nagrado Karla Destovnika-Kajuha pa prejmejo
Marija Kolar iz Titovega Velenja za uspešno delo v likovni
dejavnosti, Franc Žgank za uspešno sodelovanje in vode-
nje športne ter upokojenske organizacije, radio klub
Hinko Košir iz Titovega Velenja za velike uspehe pri
vzgoji mladih in Pavle Šifer za aktivno delo pri oblikova-
nju mladega mesta in še posebej za okusno in sodobno
komponirano glasbeno šolo v Titovem Velenju.
Velenjska
skupščina
Brez posebne razprave
in pripomb so delegati
skupščine občine Vele-
nje prejšnji četrtek spre-
jeli predlog družbenega
dogovora o priznavalni-
nah udeležencev NOV,
poročilo o izvajalcu ob-
činske davčne politike v
lanskem letu, potrdili pa
so tudi predlog za pode-
litev priznanj in nagrad
ob letošnjem občinskem
prazniku.
Ob tem so na zboru po-
trdili predloge odlokov o
dveh zazidalnih načrtih, o
hišnem redu za stano-
vanjske hiše v družbeni
lastnini ter o plačevanju
prispevka za minimalno
vodnogospodarsko de-
javnost. Zaradi potrebnih
dopolnitev bodo poročilo
o lanskoletnem delu
upravnih organov občine
Velenje obravnavali na
prihodnji skupščini.
Miha Ravnik
obiskal Titovo
Velenje
Občino Velenje je
prejšnji teden obiskal
Miha Ravnik, predsed-
nik Republiškega sveta
ZS Slovenije.
V sredo dopoldan, po
razgovoru s predstavniki
družbenopolitične skup-
nosti občine, je obiskal
Gorenje in Rudnik ligni-
ta, popoldan pa je bil gost
razširjene seje Predsed-
stva občinskega sveta
zveze sindikatov Velenje,
kjer so ga seznanili z delo-
vanjem sindikata v obči-
ni. Miha Ravnik je na seji
spregovoril o aktualni
družbenoekonomski pro-
blematiki v republiki in
Jugoslaviji.
sem, torej sem ...
s srečanja novinarjev združenega dela na Rogll
Novinarji, uredniki in or-
ganizatorji obveščanja iz
slovenskih organizacij
združenega dela so konec
prejšnjega tedna na Rogli
na svojem sedmem srečanju
obdelali nek^ strokovnih
tem, spoznali informacijske
sisteme nekaterih delovnih
organizacij, izvedli volilno-
programsko skupščino svo-
je sekcije, ki deluje pri Dru-
štvu novinarjev Slovenije,
in se pogovarjali s predsed-
nikom predsedstva CK Zve-
ze komunistov Slovenije,
Milanom Kučanom, in s
predsednikom Republiške-
ga sveta ZSS, Miho Rav-
nikom.
Novinaiji, ki ustvarjajo,
oblikujejo in urejajo sred-
stva obveščanja po sloven-
skih oganizacijah združene-
ga dela, že skoraj deset let
delujejo organizirano. Pred
пекад leti so znotraj Društva
novina^ev ustanovili Sekci-
jo novinarjev v združenem
delu, žal pa je še danes od
dobrih petsto članov le nekaj
več kot ptedeset včlanjenih
tudi v društvo. Res je, da vsi
nevčlanjeni ne izpolnjujejo
pogojev za sprejem, po drugi
strani paje treba priznati, da
Društvo novinaijev iz zdru-
ženega dela ne sprejema rav-
no z razšiijenimi rokami. To
pa zavira uveljavljanje infor-
macijskih sistemov v ozdih
kot dela družbenega sistema
informiranja in večino tovar-
niških obveščevalcev ne za-
vezuje k doslednemu izvaja-
nju poklicne etike in morale.
Tako ostajajo tovarniški no-
vinarji vse preveč le organi-
zatorji obveščanja in vse pre-
malo kritični in objektivni
novinarji.
Razprave ob strokovnih
temah na tokratnem sreča-
nju so ponovno osvetlile ne-
katera že znana dejstva. Na
primer, da jezikovna kultura
pisnih oblik obveščanja v
združenem delu ni na želeni
ravni. Vzrok je treba iskati v
šolskem sistemu, ki premalo
pozornosti posveča materi-
nemu jeziku in niti ne formi-
ra kadrov za specifično delo
novinarja v združenem delu.
Ob očitkih o suhoparnosti in
zbirokratiziranosti njihove-
ga jezika pa so novinarji ugo-
tavljali, da je njihov jezik le
odraz siceršnjih družbenih
odnosov.
»Proti vsem novinarskim
poklicnim zakonitostim je,
da izgubo imenujemo .nega-
tivni fínanéni saldo', stavko
«prekinitev dela' ali podra-
žitev .uskladitev cen'...«
Milan Kučan in Miha Rav-
nik sta novinarjem iz združe-
nega dela odgovorila na ne-
kaj vprašanj o trenutnih
družbenopolitičnih in go-
spodarskih razmerah, Kučan
pa je poudaril, da zveza ko-
munistov ne odstopa od na-
daljnjega uresničevanja
ustavne vloge delavca in da
o temeljih ureditve v Jugo-
slaviji ne sme biti dilem.
Prav novinarji v združenem
delu morajo pri tem odigrati
svojo vlogo.
»Sindikalna organizacija
mora varovati kritičnost
tovarniškega glasila in biti
opora organom glasila ves
čas, ne le ob ekscesih,
predvsem pa mora načrto-
vati uredniško politiko gla-
sila.«
Če je sedmo srečanje na
Rogli več kot dvesto novi-
narjem združenega dela
osvetlilo nekatere stare pro-
bleme, če se vodilni politični
funkcionarji zavedajo pome-
na kvalitetnih sistemov ob-
veščanja v združenem delu,
to še ne pomeni, da bodo
imeli tovarniški novinarji v
prihodnje kaj bolje urejen
svoj status in da jim bodo
aktivisti družbenopolitičnih
organizacij kaj več pomagali
pri naporih za zagotavljanje
pravočasnih, korektnih in
celovitih informacij za delav-
ca. Bojim se, da bodo še na-
prej preveč pod pritiski po-
slovodnih struktur in v pri-
mežu podjetniških dnevnih
politik. In kadar bo komu
uspelo objaviti v tovarni-
škem časopisu kaj konkret-
nega, kritičnega in objave
potrebnega, se bo lahko po-
novno zadovoljil z »Objav-
ljen sem, torej sem ...«
BRANE PIANO
V Lokrovcu je bilo poučno
Novi člani enot teritorialne obrambe
Občinski štab teritorialne
obrambe Celje je prejšnji
teden pripravil vsakoletno
vojaško-strokovno uspo-
sabljanje mladink in mla-
dincev prostovoljcev v eno-
tah teritorialne obrambe.
Tokrat se je v učnem cen-
tru v Lokrovcu zbralo več
kot 60 mladih s celjskih sred-
njih šol. Poslušali so teore-
tični del usposabljanja, veli-
ko pa je bilo tudi praktičnih
vaj. Popoldneve pa so pre-
življali ob različnih športnih
igrah in družabnih aktivno-
stih. Dan pred zaključkom
usposabljanja so mlade slav-
nostno sprejeli v vrste terito-
rialcev.
Usposabljanje, ki ga pri-
pravijo vsako leto pod šotori
v Lokrovcu pritegne kar pre-
cej mladih, saj ugotavljajo,
da se njihovo število z leti ne
zmanjšuje. Tokrat je bilo
med prostovoljci tudi 20 de-
klet, ki so morale opraviti
enake naloge kot fantje. Ve-
čina prostovoljcev je prepri-
čanih, da je takšno znanje, ki
ga pridobijo na usposablja-
nju koristno, pa čeprav fante
čaka služenje vojaškega ro-
ka. Tako je menil tudi Bošt-
jan Železnik s prednje peda-
goške šole; »Hotel sem spoz-
nati vojaški način življenja z
vso disciplino in obveznost-
mi, ki jih ta prinaša. Všeč mi
je bilo delovno vzdušje na
usposabljanju, saj smo se
resno lotili vseh nalog. Ne,
razlog za udeležbo ni v tem,
da smo tako rekoč ,špricali'
pouk. Vse kar smo zamudili
bomo morali namreč nado-
knaditi in to ni posebej pri-
jetno.«
Metka Lukančič, ena iz-
med deklet na usposablja-
nju, pa je menila: »Bilo je
zanimivo, saj smo poglobili
naše znanje iz predmeta
splošne ljudske obrambe in
tudi praktično preizkusili vr-
sto stvari. Dekleta smo poče-
la vse, kar so delali fantje in
ni bilo preveč naporno.
Igor Rosina, ki je bil ko-
mandir enote na usposablja-
nju, pa je zaključil: »Uspo-
sabljanje je uspelo, saj so bili
vsi zelo prizadevni in upa-
mo, da bomo tudi prihodnje
leto dobili tolikšno število
novih mladih članov enot te-
ritorialne obrambe.«
TC
Doma v Baski ne liodo širili
Dom v Baski bodo posto-
poma obnavljali, ne bodo
pa se lotili nadzidave in s
tem širitve zmogljivosti, so
sklenili na zadnji seji grad-
benega odbora za sanacijo
tega doma. Hkrati so ugoto-
vili, da so prvi del obnove
uspešno končali, kljub te-
mu, da je bilo na voljo malo
časa in denarja.
Obnove so se morali lotiti,
saj so inšpekcijske službe
občine Krk lani izdale odloč-
bo, s katero so prepovedale
nadaljnjo uporabo doma. Pi-
onirski dom kot upravitelj
doma v Baški se je zato lotil
prenove kuhinje, ki je bila
največji kamen spotike. Dela
so dokončali do konca juni-
ja, veljala pa so skoraj 65 mi-
lijonov dinarjev. V začetku
julija so tako v Baški že lah-
ko letovali prvi otroci, v šti-
rih izmenah pa se jih je nato
zvrstilo več kot 450.
V prvotnem načrtu obno-
ve je bila predvidena nadzi-
dava doma v Baški, s čimer
bi pridobili več prostora za
letovanje otrok. Vendar pa
takšna gradnja po novem za-
konu, ki prepoveduje nego-
spodarske naložbe, ne bo
več mogoča, lahko pa bi z
njo počakali na ugodnejši
čas. Vendar tudi ta možnost
odpade, če bodo v Baški
uresničili svoje načrte o raz-
voju turizma. Na območju,
kamor sodi tudi dom, na-
mreč predvidevajo velik av-
tokamp in vanj bi vključili
tudi dom celjskih otrok. Ti
bi s tem izgubili svoj prostor
za letovanje, zato so na seji
gradbenega odbora menili,
da je treba dom sicer vzdrže-
vati, hkrati pa razmišljati o
novih lokacijah za letovanje
celjskih otrok.
TC
KOMENTIRAMO
Sejemsko mesto?
Poudarjeno vključevanje
Celja v XIX. mednarodni se-
jem obrti je bila ena izmed
značilnosti letošnjega sejma.
Kot je dejal na seji častnega
odbora sejma predsednik
celjske občinske skupščine
Tone Zimšek, v občini sku-
šnjo dati tej pomembni prire-
ditvi za drobno gospodar-
stvo in za samo Celje svoj
prispevek. »Ta prispevek bi
moral biti še večji. Upamo,
da bomo imeli za jubilejno
XX. prireditev kakšno ugod-
no presenečenje.«
V dobro sejma in Celja si
lahko to vsi želimo. Pa ne
mislimo le na obogateno go-
stinsko in trgovinsko ponud-
bo, na kulturne in športne
prireditve, na še več sejem-
skega prostora. Tudi vse to
je pomembno, ni pa najpo-
membnejše. Ze lani in v še
večji meri letos so se kresale
iskre ob ugotavljanju, da bi
se dalo sejem bolje pripraviti
in bolje voditi. Krivde za to
ne moremo naprtiti пекз^
posameznikom v Zavodu
Golovec, še manj organiza-
cijskemu odboru sejma, kije
iz dneva v dan trošil vse svo-
je sile za reševanje vpr^
in problemov - sprotrjj^
še bolj tistih, kijih je s sej,
prinesla nepopolna ph^
Tako kot vsi pravijo
daj je treba pričeti pripà
Ijati naslednji sejem, pf^
kujemo, da bo še večji ¿j,
boljši kot letošnji in s ienji
ponesel ime Celja še dlje. »
to celjski občini ne sme ђ
vseeno, kako bo pripravlj^^
Njeno dejansko vlogo in j,
spevek vidimo v povs^
konkretni pomoči - z usti^
no usposobljenimi Ijudmi i
bodo znah in imeli čas дј
praviti res velik in kakot,
sten sejem. Vzgledov, k^
se tem rečem streže, je zIm
v tujini dovolj. Če se v ош
v resnici zavedejo po/nd
sejma za Celje, potem Јц
zaposhtvene bilance, dem
in podobna, sicer pomeni
na vprašanja, ne smejo ^
nerešljiva. Zavod Golovec
potrebno kadrovsko okrep
ti. Čimprej, saj je poleg /ц
večjega - obrtnega sejn
pred vrati še vrsta drugih, i
so s tem, ko so na prostoti
Golovca, tudi v Celju.
MILENA B. POKUi
Celjski sindikalni
delavci na terenu
Neusklajena rast osebnih
dohodkov z rastjo dohodka,
slabši gospodarski rezultati
ob polletju in devetmesečju
ter najnižji osebni dohodki,
to so bili trije kriteriji, po
katerih se je celjsko sindi-
kalno vodstvo odločilo za-
obiske v 20 delovnih organi-
zacijah. O tem smo se pogo-
varjali s predsednikom ob-
činskega sindikalnega sve-
ta Celje Petrom Privškom,
sicer pa bo analiza obiskov
tema za prihodnjo sejo ob-
činskega sveta ZSS.
Namen obiskov je po bese-
dah Petra Privška dvojen:
seznaniti se z vso problema-
tiko gospodarjenja in določi-
ti delovanje sindikata. Pogo-
vori seveda niso odpravili te-
žav, čeprav so bili »v bazi«
dobro sprejeti. Ponavadi je
bila takšna praksa, da je sin-
dikalno vodstvo dostikrat v
delovne organizacije odšlo
šele gasit manjše in večje po-
žare oziroma, ko so motnje v
poslovanju ali v samo-
upravnih odnosih že povzro-
čile prekinitve dela.
V tem primeru je šlo tudi
za preventivno sindikalno
delovanje in merjenje tem-
perature praktične politike
in poslovnih odločitev, ki naj
omenjene delovne organiza-
cije pripeljejo na pot uspeš-
nejšega gospodarjenja. Ugo-
tovili so, da v mnogih delov-
nih organizacijah ne razpola-
gajo s celovitejšimi informa-
cijami o svojem lastnem po-
loži u in ob predvidenih
ukrepih ekonomske politi-
ke, ali pa, da si takšne infot-
macije, če jih že imajo, a
razlagajo najbolj ustrezno.
To še posebej velja za sic
dikalne delavce, ki opravlji
jo svoje politične funkcijt
poleg službenih, delovnik
nalog, in je prav zanje teme
Ijit vpogled v zapletene drui
benoekonomske razmere
lastne delovne organizacije,
panoge ali širše družbenop»
litične skupnosti, še toliko
pomembnejši. Velikokrai
gre za zamotana strokom
vprašanja, ki jih je, na pri
mer, vsaj za področje obvli
dovanja dehtve dohodka L'
za osebne dohodke, koma;
utegnil razumeti in pravilno
tolmačiti kakšen seminarsko
ali drugače usposobljen ra
čunovodski delavec. Obiski
celjskih sindikalnih funkci-
onarjev so bili torej hkrati
tudi neposredna pomoč sin-
dikalnim delavcem »na nji-
hovem terenu«, v delovnib
okoljih.
Po mnenju vodstva sindi-
katov v občini Celje je po-
trebno nameniti posebno po-
zornost tistim delavcem, k!
prejemajo najnižje osebne
dohodke, recimo takšne
pod 70.000 dinarji. Če je takš-
nih osebnih dohodkov ve¿
kot 10 odstotkov od vseh.
potem je treba nujno ukre-
pali in najprej v sindikalni
organizaciji. Ob tem v ceü-
skih sindikatih odklanjajo
očitke, da bi kakorkoli pod;
pirali uravnilovske težnje, ^
so v slabših časih med delav-
ci vedno prisotne.
MITJA UMNIK
Na srečanju - o prenovi
Letos so v dveh usmeritvah srednjega usmerjenega i^f
braževanja (naravoslovno matematična tehnologija
družboslovno jezikovna usmeritev) pričeli s prenove
učnih programov.
Prihodnje šolsko leto naj bi prenovljene programe imeli
vseh preostalih usmeritvah srednjega usmerjenega izobra-
ževanja. Zato bo tudi ena glavnih tem letošnjih razprav "
srednjem šolstvu ravno prenova programov.
Takšna bo tudi vsebina prvega strokovnega srečanja pr^^'
stavnikov srednjih šol ekonomske usmeritve Slovenije. Sr_
čanje bo jutri v Celju. Organizirata ga srednja šola za еК
nomsko usmeritev in srednja šola za trgovinsko dejavnost
Celja v okviru skupnosti srednjih šol ekonomske usmeritv
WE
2. OKTOBER 1986
NOVI TEONIK - STRAN 3
projekt »P« ni samemu sebi namen
Naivni dosežki se še vse prepočasi uveljavljajo
Oružbeni proizvod celjske občine je iz leta v leto skoraj
ak, število izgubarjev se povečuje, namesto da bi se
•J* jn'jševalo, novi razvojni proizvodni programi si le
^iasi utirajo pot in večkrat tudi ne dajo pričakovanih
^jjltatov in še bi lahko naštevali argumente tistih, ki
* дјијејо, da razvojno-raziskovalni projekt »P« doslej ni
Ijl pravih učinkov. Vendar temu ni povsem tako, kajti
ločeni pozitivni premiki so le bili doseženi. Kritiki pro-
fkta pa pri tem pozabljajo tudi na globalne cilje, ki so si
ih nosilci razvojno-raziskovalnega projekta »P«, Inštitut
,a raziskovalno in razvojno inženirstvo Razvojnega cen-
ra Celje, zastavili.
gre za usposobitev celjskega
gospodarstva za konkurenč-
Ljše nastopanje na doma-
Јеш in tujem trgu, čemur so
podrejeni ostali cilji; doseči
višjo tehnološko raven ob-
stoječe proizvodnje, opti-
nialnejšo strukturo celjske-
ga gospodarstva, kar vklju-
čuje ustanavljanje novih de-
lovnih organizacij in uvaja-
nje novih proizvodnih pro-
gramov, povečanje deleža
razvojno tehnološko inten-
zivnih proizvodenj v struk-
turi družbenega proizvoda,
jyga ustvarja industrija, ipd.
prepočasni premiki
Analiza kvalitativnih pre-
mikov v celjskem gospodar-
stvu je ob tem dejansko po-
kazala, da so pozitivni pre-
miki prepočasni. Pri tem gre
za zunanjé vzroke, kot je na
primer nespodbudna tekoča
ekonomska politika, ki sih
gospodarstvo v kratkoročno
poslovno obnašanje in za
številne notranje vzroke. Le-
ti se odražajo v visoki odpi-
sanosti opreme, tehnološki
zastarelosti, neugodni kvali-
fikacijski strukturi zaposle-
nih, pomanjkanju znanja,
ipd.
Ob tem se tudi dogaja, da
posamezni inovacijski pred-
logi niso usklajeni z interesi
oziroma razvojnimi cilji de-
lovnih sredin, kjer so se obli-
kovali. Takšni potencialni
novi proizvodni programi
zahtevajo natančno študij-
sko obdelavo, vendar zaradi
nasprotujočih interesov do
nje ne pride. Ena možnih re-
šitev tega prob'ema je v usta-
navljanju novih delovnih or-
ganizacij.
Prav tako ne drži trditev,
da v celjski občini primanj-
kuje predlogov za nove raz-
vojne proizvodne programe.
Inštitut za raziskovalno in
razvojno inženirstva Razvoj-
nega centra je namreč letos
evidentiral osemdeset novih
•razvojno-raziskolnih progra-
mov. Ker programi ne dajejo
vedno pravih učinkov, so v
Razvojnem centru programe
tudi ovrednotili in ugotovili,
da sodijo med najobetavnej-
še razvojno-raziskovalne
programe: razvoj avtomatov
za potrebe doziranja in em-
bahranja, fleksibilne strežne
naprave in osvajanje celotne
proizvodnje mernih pretvor-
nikov Libele, optimalizacija
predelave brinja in izdelava
stabilnih prehrambenih
emulzij Etola, mikrokapsuli-
ranje, polimerni reagenti in
FE pena Aera ter zlitine za
elektrotehniko in elektroni-
ko* ter biokompatibilne zliti-
ne Zlatarne.
Realnost prolektov
Pri izbiri najobetavnejših
razvojno-raziskovalnih pro-
gramov je bila kot merilo
najpomembnejša realnost
oziroma uresničljivost pro-
jektov. Z drugimi besedami;
ali razpolagajo v delovnih or-
ganizacijah z zadostnim šte-
vilom strokovnjakov in razi-
skovalcev in s potrebno razi-
skovalno opremo, ali sodelu-
jejo z znanstveno razsikoval-
nimi instituci^jami izven celj-
ske občine, ipd. Razen teh
odločujočih meril, pa so v ra-
ziskovalni nalogi ovrednotili
kot obetavne proizvodne
programe tiste, ki so bolj
tehnološko razvojno inten-
zivni, predstavljajo sodob-
nejšo tehnologijo, pomenijo
novo proizvodno usmeritev
ah višjo stopnjo finalizacije,
pomenijo dvig tehnološke
ravni obstoječe proizvodnje,
so izvozno usmeijeni, nima-
jo tuje ali vsaj domače kon-
kurence, so surovinsko in
energetsko manj zahtevni,
niso škodljivi za okolje, ipd.
VILI EINSPIELER
Kljub omenjenim teža-
vam, je razvojno-razisko-
valni projekt »P« prinesel
določene razultate in pre-
mike na bolje. V celjskih de-
lovnih organizacijah, kjer
je takorekoč težišče procesa
razvojne prenove, so se za-
čeli zavedati, da so za lasten
razvoj odgovorni sami. S
projektom »P« so se nadalje
v večini kolektivov poisto-
vetili, povečal se je delež
razvojno tehnološko inten-
zivnih proizvodenj in iz-
boljšala se je struktura
družbenega proizvoda, ki
ga ustvari industrija. Pove-
čal se je delež črne metalur-
gije, predelave barvnih ko-
vin, strojegradnje ter proiz-
vodnje električnih strojnih
aparatov. Slednji dve
ustvarita že 10 odstotkov
družbenega proizvoda v
celjski industriji.
Treba je tudi ločiti raz-
vojno raziskovalni projekt
»P« od procesa prestruktu-
riranja celjskega gospodar-
stva. Vedeti je namreč tre-
ba, da s približno 50 milijo-
ni dinarjev, kolikor name-
nja celjska občinska razi-
skovalna skupnost za pro-
jekt, ni mogoče doseči bi-
stvenih premikov. S tem de-
narjem je moč le spodbuditi
razvojno prenovo v celj-
skem združenem delu.
Premog le prepoceni,
pravilo laški rudarli
Tudi če povečajo izkop
premoga in dosežejo načrto-
vano količino, bi imel rud-
'nik Laško še vedno velike
izgube (trenutno jih ima
okoli 214 milijonov din). Te
so in bodo ostale posledica
prenizkih cen premoga, ki
ne sledijo inflaciji. Tudi
prehod na tržno oblikova-
oje cen, ne bo bistveno spre-
menil položaja rudnika v
Laškem. Vprašanje je na-
mreč ali bodo potrošniki
ffliogli plačevati, z njihove-
ga stališča, že sedaj previso-
ke cene. Premog bi moral
••iti dvakrat dražji, če naj bi
fudnik Laško (enako tudi
ostali premogovniki) zlezel
ia zeleno vejo.
V izgubi rudnika Laško
^ašajo prenizke cene skoraj
polovico celotne izgube,
"endar laški rudnik pestijo
^udi druge težave.
Izjemno so se povečali po-
novni stroški, samo materi-
^ni so se na primer povečali
štirikratno. V rudniku Laško
namreč izjemno težki de-
'ovni pogoji. Rudaiji morajo
odstranjevati velike količine
jalovine preden pridejo do
^^^jih nahajališč, kamor pa
■nenehno vdira voda. Vse to
^teva več časa in dodatna
^■■edstva za zagotavljanje
^^nih delovnih pogojev.
Zato je proizvodnja nizka,
saj dosegajo komaj 55 od-
stotkov načrtovanega iz-
kopa.
Poleg prizadevanj za od-
pravo cenovnih problemov v
okviru delovne organizacije
in SOZD, so ukrepi naravna-
ni predvsem k odpravljanju
težav z izkopom. Prerazpore-
dili bodo delovišča, tako da
bodo usposobili za nado-
mestno proizvodnjo polje
Barbara. Računajo, da bodo
kljub "težavam v tem polletju
povečali izkop za okoli 37
odstotkov in bi do konca leta
nakopali okoli 115 ton pre-
moga ah 77 odstotkov načr-
tovane količine.
Ko je izvršni svet skupšči-
ne občine Laško v ponede-
ljek obravnaval sanacijski
program rudnika Laško je
menil, da dobiva rudnik še
vedno premalo, zlasti stro-
kovne pomoči od delovne
organizacije in sozda ter da
mora rudnik v program vne-
sti tudi izsledke raziskav, ki
naj bi zagotovile trajnejšo so-
cialno varnost delavce. Zato
mora rudnik pospešiti razi-
skave v nahajališčih premo-
ga in si za te namene zagoto-
viti tudi več sredstev iz repu-
bliških virov.
VIOLETA V. EINSPIELER
Seminarji za sekretarje 00 ZK
Od torka, 30. septembra do 15. oktobra je občinski
komite ZKS Celje pripravil osem seminarjev za
Sekretarje osnovnih organizacij, predsednike akcij-,
skih konferenc in sekretarje svetov ZK v krajevnih
skupnostih.
Na teh seminarjih se bodo sekretarji seznanili z druž-
benoekonomskim razvojem in letošnjimi gospodar-
skimi rezultati ter problemi v občini Celje, sicer pa
"Odo obravnavali aktualna vprašanja prenove v ZK in
Poslušali predavanje o socialistični etiki in morali.
UM
Delavci za modernizacijo bolnišnice
Vsi zaposleni v laški občini naj bi letos združili okoli 16
in pol milijonov dinarjev za modernizacijo celjske bolniš-
nice.
V začetku septembra so delovne organizacije in skupnosti
nakazale v ta namen že preko 11 milijonov 800 tisoč dinar-
jev. Tudi zdravstvena skupnost občine Laško je že nakazala
polovico od njenega deleža v tem letu, ki znaša 72 milijonov
300 tisoč dinarjev.
Posebni odbor pri občinskem svetu zveze sindikata
Laško, ki vodi in spremlja akcijo za modernizacijo celjske
bolnišnice, ocenjuje, da bodo v občini svoje obveznosti do
konca leta v celoti poravnali.
Le delavci v Cementarni v Zidanem mostu niso podprli
akcije zbiranja denarja za modernizacijo celjske bolnišnice.
Sindikat meni, da delavci niso bili dovolj dobro in izčrpno
informirani o sami akciji in njenem pomenu za širše celjsko
območje. Zato bodo delavce Cementarne, ki so lani prispe-
vali svoj delež, še enkrat podrobneje seznanili s to solidar-
nostno akcijo.
WE
Komisija za delovna razmerja
DO FINOMEHANIKA CELJE, p.o.
Celje,
Vodnikova ul. 9, Celje
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	Elektronika
za opravljanje servisnih in vzdrževalnih del biroteh-
nične opreme za poslovno enoto CELJE, Kocbekova
3 (enega delavca).
POGOJI:
-	Srednja strokovna izobrazba V. stopnje zahtevno-
sti, smeri elektrotehnik-elektronik ali elektrotehnik-
šibki tok.
-	2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
opravilih
-	opravljen vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas.
2.	Elektronika-pripravnika
za opravljanje servisnih in vzdrževalnih del biroteh-
nične opreme, za poslovno enoto CELJE, Kocbeko-
va 3 (enega pripravnika)
POGOJI:
-	Srednja strokovna izobrazba V. stopnje zahtevno-
sti, smeri elektrotehnik-elektronik
Delovno razmerje sklepamo za določen čas za
opravljanje pripravništva.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi v zaprti
ovojnici, na naslov
FINOMEHANIKA CELJE, Vodnikova 9, Celje - komi-
siji za delovna razmerja.
Kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri
kandidatov.
' HMEZAD - DO MLEKARNA
Arja vas
Komisija za delovna razmerja
DO Mlekarna Arja vas
objavlja
prosta dela in naloge
voznik avtobusa
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom mora-
jo kandidati izpolnjevati še naslednje:
-	končana poklicna šola za voznike
-	izpit za voznika D kategorije
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri vožnji avto-
busa.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s po-
skusnim delom 2 meseca.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov:
Hmezad - DO Mlekarna Arja vas, 63301 PETROVCE
(kadrovski oddelek).
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku
15 dni po izbiri kandidatov.
POGLED V SVET
Vrh Reagan-Gorbačov
Ciniki (ali dobri poznavalci) odnosov
med supersilama in obema vojaškopoli-
tičnima blokoma so te dni, ko sta se za
javnost Washington in Moskva hudo ob-
dolževala, menili, da gre v resnici za
postransko stvar, »vohunski dramolet«,
kot se je izrazil neki novinar. In res se je
v torek ob objavi, da se bosta ameriški
predsednik Ronald Reagan in sovjetski
voditelj Mihail Gorbačov 11. in 12. okto-
bra pogovarjala v glavnem mestu Islan-
dije, Reykjaviku, razvedelo, da so se o
tem dogovorili že pred enajstimi dnevi!
Preveč občutljivi presojevalci medna-
rodnih odnosov bodo nemara menili, da
je dogovor o sestanku na vrhu spremlja-
la tudi prava pravcata kupčija z ljudmi
z vsemi prvinami barantanja, preden so
si segli v roke. Zdaj je znano: ameriški
novinar Danilott, ki so ga v Moskvi pri-
jeli, potem ko so v New Yorku prijeli
sovjetskega državljana Zaharova, je že
zunaj Sovjetske zveze. Zaharov je prav
tako na poti domov. Za povrh je Moskva
privolila v odhod sovjetskega disidenta
Orlova in njegove žene na tuje. Za ne-
kakšno poravnavo je Washington odlo-
žil izgon tistih sovjetskih diplomatov, ki
so še v ZDA, a bi morali oditi 1. oktobra
- do sestanka v Reykjeviku.
Tako so bile odstranjene obrobne ovi-
re na poti do sestanka na vrhu, ki mu bo
sorazmerno kmalu sledil še en vrh, ko bo
namreč Gorbačov obiskal ZDA.
Na dlani je, da prva državnika obeh
supersil ne odhajata v Reykjavik z na-
menom, da bi se skregala in razšla. Očit-
no je, da so se na dosedanjih pogajanjih
zunanjih ministrov in drugih diploma-
tov nekaj zmenili. Kaj in koliko, še ni
jasno. Verjetno se obeta sporazum s po-
dročja omejevanja oboroževanja. O po-
drobnostih le-tega je veliko ugibanj, na-
migov, a pravzaprav še nič določenega.
Slišati je, da se bosta Gorbačov in Re-
agan pogovarjala tudi o tem, kako bi se
dalo končati že več ko šest let trajajočo
vojno med Irakom in Iranom. In skoraj-
da gotovo je, da bosta sklenila sporazum
o kulturnem sodelovanju.
Dialog med supersilama, od ravnanja
katerih je odvisno vprašanje miru na
svetu, popuščanja napetosti, miroljub-
nega sožitja med državami z različno
družbeno ureditvijo, je torej stekel. Obe-
ta prve sadove.
Pogled na odnose med ZDA in ZSSR
po drugi svetovni vojni nam pokaže, da
obdobja, ko sta bili supersili toliko sprti
med seboj, da se sploh nista pogovarjali,
nikoli niso dolgo trajala. Prekinitve so
bile nekakšni premori, ko sta supersili
natihem iskali nove možnosti za dialog.
Naj so že med seboj uvajali sankcije,
bojkote, zaostrovali odnose, izvajali
propagandno hladno vojno - zahteve do-
be jedrske oborožitve so zmerom prišle
v ospredje. Z drugimi besedami, če
50.000 jedrskih bomb neposredno grozi s
strahovito jedrsko vojno, v kateri bi bil
na kocki sam obstoj človeškega rodu, se
supersili, lastnici velike večine tega
orožja, obveznosti do dialoga, sporazu-
mevanja - ne moreta izogniti.
Razumljivo je, da Reagan ob koncu
drugega predsedniškega mandata potre-
buje v svoji bilanci tudi sporazum s Sov-
jetsko zvezo o jedrskem orožju. Seveda
bo storil vse, da bi bil sporazum kar
najugodnejši za ZDA. Gorbačov je v
ospredje svoje dejavnosti postavil mi-
rovno ofenzivo. Torej si mora prizadeva-
ti, da bo prinesla rezultate, kolikor se da
ugodne za ZSSR.
Rezultati pa, kakršni koli že bodo, bo-
do vseeno boljši kot če jih ne bi bilo - če
bi se nadaljevalo drsenje v jedrski
prepad.
Piše Jože ŠIrcelI
4. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
üazvojni center dohiteva razviti svet
»Ni računalnik ali tehnični grafični
sistem zamenjal projektanta, temveč je
projektant zamenjal orodje!«, je ob zad-
nji pridobitvi Grafičnega računalniške-
ga centra Razvojnega centra Celje dejal
Peter Oniersel, vudja Grafičnega raču-
nalniškega centra.
Gre za interaktivni grafični sistem z
dvema popolnoma samostojnima delov-
nima mestoma, ki ga je ta delovna enota,
ki deluje v okviru Inštituta za raziskave
in razvojno inženirstvo Razvojnega cen-
tra, pred kratkim nabavila skupaj z In-
gradom Celje in Elektrotehno, tozd Elzas
iz Ljubljane. Razvojni center se je tako
uvrstil med prve kolektive v Sloveniji, ki
so se opremili s tovrstno računalniško
grafično opremo.
Grafični računalniški center se je po
nekaj uspešnih demonstracijah in po-
skusnih nalogah ravno v teh dneh spo-
padel s prvo konkretno nalogo. Gre za
projekt Razvojnega centra v Starem
Majdanu pri Sanskem mostu. V izgrad-
njo velike industrijske proizvodne hale
sovlaga tudi Vulkanizacija Celje, vso
potrebno tehnično dokumentacijo pa
bo izdelal Grafični računalniški center
Razvojnega centra.
Z novo računalniško opremo bo njiho-
vo delo mnogo lažje, predvsem pa cenej-
še, hitrejše in bo|j kakovostno. Delo, ki
so ga prej opravljali ročno in je trajalo 14
dni, opravi računalnik v enem dnevu. Je
pa pri tem pomembno, da vstavijo v ra-
čunalnik vse potrebne podatke naenkrat,
ker sicer tega učinka ni in s tem tudi ne
bistvene razlike med ročnim in računal-
niškim delom. Z novo računalniško opre-
mo paje moč povečati produktivnost tu-
di do petstokrat. Peter Omersel ob tem
pravi, da so z nabavo nove opreme nare-
dili v Razvojnem centru dvajset let dolg
razvojni korak in se takorekoč skoraj
povsem približali tehnološkemu razvoju
v razvitem svetu.
Trenutno je Grafični računalniški cen-
ter usposobljen, tako kadrovsko kot z
opremo, da lahko s sodobno tehnologijo
dela podpre vse strokovne storitve Raz-
vojnega centra, ki se nanaš^o na kakrš-
nokoli grafično obdelavo. Najpopolneje
so opremljeni in usposobljeni za risanje
in obdelavo arhitektonskega dela grad-
bene dokumentacije, kar jim daje ob po-
manjkanju naložb pomembno prednost
na tržišču. Z novo računalniško opremo
pa so odpravili tudi vrsto zelo zamudnih
in dragih postopkov v urbanizmu, geode-
ziji in pri nizkih gradnjah, in sicer z last-
nimi programskimi produkti.
Prave učinke bo dala naložba, ki je
Razvojni center brez Ingrada in Elektro-
tehne ne bi mogel izpeljati in je vredna
približno 100 milijonov din, šele čez čas.
Ob tem čaka zaposlene v Grafičnem ra-
čunalniškem centru še vehko dela, da bo
sistem sto odstotno izkoriščen, pri čemer
gre predvsem za ureditev baze podatkov.
S tem, da je Razvojni center med prvimi
v Sloveniji, ki se je opremil s tovrstno
, računalniško grafično opremo, ima mož-
nost, da drugim, ki jim bodo šele sledili,
narekuje slog podatkovne baze.
Prav tako ni nič narobe, da so naložbo
uresničili skupaj z Ingradom, kajti pri
velikih poslih kolektiva ne moreta kon-
kurirati drug drugemu, ker sta za izpelja-
vo takšnih poslov tudi združena pre-
majhna in bosta morala poiskati sodelav-
ce. Nasprotno, od sodelovanja imata lah-
ko le korist, ker lahko izmenjujeta bazo
podatkov.
Glede na to, da je pri naložbi sodelova-
la tudi Elektrotehna Ljubljana je Grafič-
ni računalniški center Razvojnega centra
takorekoč vzorčni kolektiv, ki naj bi razi-
skal, kaj vse je mogoče doseči z uvaja-
njem tovrstne računalniške grafične
opreme v slovenske projektivne delovne
organizacije. Grafični računalniški cen-
ter namerava tako razširiti krog lastnih
strokovnih storitev tudi na področja
strojnih konstrukcij, gradbenih instala-
cij, povečav in pomanjšav krojev ter po-
izkusov vzorčenja v tekstilni industriji,
ipd. Pri tem računajo na učinkovitejšo
povezavo strokovnjakov Razvojnega
centra z ostalo celjsko industrijo.
Zaključiti velja z besedami Petra
Omersela: »Zavzetost zaposlenih v Gra-
fičnem rečunalniškem centru meji že na
volonterstvo in računalniško strast.
Upam, da bomo znali to v Razvojnem
centru ustrezno ceniti, s^j je njihova pri-
pravljenost in prizadevnost pri delu
vredna nekajkrat več kot vsa oprema
skupaj!«	VILI EINSPIELER
Pivovarna Laško še vedno prva
Pivovarna Laško je do konca avgusta prodala za 35
odstotkov več piva kot lani v osmih mesecih. V primer-
jalnem obdobju je prodala lani 629.512 hektolitrov piva,
letos pa že 847.205 hektolitrov. Po količini prodanega
piva je tako pred Beograjsko industrijo piva (810.065 hI)
in ljubljanskim Unionom (660.645 hI).
Z doseženo proizvodnjo in prodno piva so v laški pivo-
varni izpolnili in celo presegli načrtovane količine za to
obdobje.
Podrobnejši gospodarski uspehi bodo znani po obra-
čunu devetmesečnih rezultatov poslovanja. Ti bodo ne-
dvomno ugodnejši od načrtovanih, čemur pritrjujejo tudi
že znani podatki o izrabi delovnega časa in storilnosti.
Ugotavljajo namreč, da je kljub večjemu številu zaposle-
nih ugodna izraba delovnega časa (80 odstotna). Storilnost
pa seje v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečala
skoraj za petino.
VVE
Priznanje Modnemu salonu
Na nedavno zaključenem, 12. mednarodnem sejmu )»Tek-
stil-moda-lepota« v Sarajevu so Modnemu salonu iz Tito-
vega Velenja podelili zlato medaljo, najvišje sejemsko
priznanje za ženska oblačila kreirana za sezono 87.
To je še eno priznanje velenjskim konfekcionarjem, ki so
letos na dobri poti, da bodo dosegli tudi visoko zastavljene
planske naloge. Z velikimi napori in delom ob prostih sobo-
tah dosegajo namreč dobre proizvodne rezultate, tako da se
po najpomembnejših kazalcih poslovanja, kot so naprimer
čisti dohodek na delavca in akumulativna sposobnost uvrš-
čajo med nadpovprečno uspešne organizacije združenega
dela v Sloveniji. Takšne rezultate dosegajo z evropsko pro-
duktivnostjo in s prodajo na zahtevna tuja tržišča, kjer se
lahko obdržijo le z najvišjo možno kvaliteto izdelkov.
Dve visolii priznanji tudi za Bor
strokovna žirija Zagrebškega velesejma, katere pred-
sednik je svetovno znani oblikovalec, profesor Niko Kralj,
je podelila dve pomembni priznanji tudi Boru Laško.
Najvišje priznanje za nov pohištveni program, Mobil Opti-
mum za leto 1986, je dobil Bor za sestavljiv program Arkus,
ki bo vsak čas v prodaji. Pohvalo Mobil optimum za leto
1986 za program, ki se uspešno uveljavlja na trgu in zadovo-
ljuje vse predpisane kriterije za kakovost, je prejel Bor za
program Alea.	WE
Razvoj zelenega
programa Gorenja
Gorenje Muta želi sodelovati z malim
gospodarstvom
Pred kratkim je Gorenje
Muta ponovno predstavila
zeleni program, ki vse bolj
postaja eden izmed inte-
gralnih strateških progra-
mov sozda Gorenje. Med
drugim so predstavili novo
generacijo univerzalnega
enoosnega traktorja in
priključkov, ki bodo zame-
njali dosedanjo generacijo
tovrstnih strojev, ki so se že
potrdili na tržišču.
Nove tehnološke rešitve
bodo omogočile 30 odstot-
kov prihrankov pri materi-
alih in za prav toliko manjšo
porabo goriva. Nova proiz-
vodnja je ob tem zahtevala
tudi izgradnjo dodatnih
zmogljivosti. Le-ta se je že
začela in gradbena dela bodo
predvidoma končana maja
prihodnje leto. Proizvodnja
v novih prostorih pa naj bi
stekla septembra. Za izgrad-
njo so v Gorenju namenili
tudi del združenega naložbe-
nega denarja tega velenjske-
ga sozda, ki so ga oplemeni-
tili s posojilom konzorcija
slovenskih bank.
Dodatni prostori bodo
omogočili, da se bo proiz-
vodnja osnovnih strojev po-
večala od sedanjih 6500 na
najmanj 10.000 na leto, prik-
ljučkov zanje pa bodo nare-
dih od 25 do 30 tisoč name-
sto sedanjih 15 tisoč. Proiz-
vodnjo male kmetijske me-
hanizacije bodo do leta 1990
povečali za najmanj 40 od-
stotkov, ob koncu tega sred-
njeročnega obdobja pa naj bi
nova generacija pomenila
približno 90 odstotkov vse
izdelane male kmetijske me-
hanizacije. Od tega namera-
vajo prodati na tuje najmanj
3000 osnovnih strojev male
kmetijske mehanizacije in
približno 6000 priključkov.
V delovni organizaciji Go-
renje Muta se ob tem zaveda-
jo, da zahtevnih in razveja-
nih razvojnih ciljev ne bodo
mogli v celoti izpeljati sami.
Zato je namen vsakoletne
predstavitve zelenega pro-
grama tudi v tem, da bi z
njimi vzbudili zanimanje pri
vseh, ki želijo v prihodnje so-
delovati z njimi. Pri tem
predvsem računajo na večje
sodelovanje z drobnim go-
spodarstvom.	v E.
2. OKTOBER 1986
NOVI TEONIK - STRAN 5
sanacija Save - naloga republike
'^steJša Sava je pogoj za obratovanje tiiäroelektrarne ¥riiovo
Laški izvršni svet je skli-
1 razgovor o problemiii
Îiôenja Save, kar je pogoj
izdajo dovoljenja za
*hratov.anje bodoče hidro-
lektrarne Vrbovo - prve v
erif' načrtovanih savskih
¡lektrarn.
Razprava je pokazala, da
jjj,ajo onesnaževalci progra-
j^e za sanacijo Save, da po-
stavljajo čistilne naprave, iš-
¿ejo možnosti v prestruktu-
riranju proizvodnje, ki bo za-
okolje manj škodljiva, da v
yseh občinah načrtujejo
skupne komunalne čistilne
naprave. Skratka, na tem po-
dročju se stvari premikalo.
Toda bistveno prepočasi! Če
izvzamemo največji pro-
blem, kje zagotoviti sredstva
za financiranje sanacije, ki
gredo v tisoče starih milijard
(razen čistejšega okolja pa
nimamo od njih nobenih go-
spodarskih koristi) in če ver-
jamemo, da bodo vsi delali
po načrtih, Vrhovčani še
vedno nimajo nobenega za-
gotovila, da bo Sava čistejša.
Večino teh investicij načrtu-
jejo ob koncu srednjeročne-
ga obdobja ali šele v prihod-
njem. Seveda, če bo denar.
Delež Zveze vodnih skupno-
sti v sofinanciranju naj bi bil
30 odstoten. Premalo, so
ugotavljali razpravljalci. Za-
savska industrija preostale-
ga deleža sama ne bi zmogla.
Nćyvečji onesnaževalci, rud-,
niki, so, kot vemo, v velikan-
skih izgubah, elektrarne tu-
di. Skratka, delovne organi-
zacije niso sposobne same
rešiti vseh problemov, ki so
jih povzročile s svojim razvo-
jem, kot tudi ne prizadete
občine. Navsezadnje seje in-
dustrija na tem področju raz-
vijala v dobrobit celotne
družbene skupnosti in druž-
ba je zato tudi odgovorna, da
se ti nakopičeni problemi
skupno rešujejo. Če Sava do
leta 1989 ne bo čistejša, pra-
vijo Laščani, ne bodo dali
dovoljenja za obratovanje.
Bo republika
pomagala?
Ali ima sploh smisel pričeti z
gradnjo, če se že sedaj ve (po
vsem kar je bilo slišati na
razpravi), da je nemogoče do
leta 1989 brez široke in hitre
republiške akcije, do zado-
voljive mere očistiti Savo. Le
kdo si bo upal tega prelom-
nega leta, ko bo elektrarna
zgrajena reči, da ne sme
obratovati? To je iluzija! In -
elektriko potrebujemo.
Tega se dobro zavedajo tu-
di v Laškem. Izvršni svet ob-
čine je na eni izmed zadnjih
sej obravnaval lokacijski na-
črt hidroelektrarne in ta bo
šel v javno razpravo. V javni
razgrnitvi bo ves oktober. Že
med javno razpravo naj bi re-
šili nekatera širša vprašanja
in probleme Zlasti ekološke.
Zato so na razgovoru sprejeh
nekaj konkretnih predlogov,
kako naj pospešijo aktivno-
sti za reševanje problema
onesnaženosti Save. Predla-
gali so, naj republiški izvršni
svet prevzame koordinacij-
sko vlogo pri aktivnostih za
sanacijo Save. Republiški
komite za varstvo okolja in
prostora naj v roku dveh ted-
nov zbere sanacijske progra-
me delovnih organizacij -
onesnaževalk in pripravi ce-
lovito oceno o tem, kaj je bi-
lo napravljeno in kako na-
prej (določi пго tiste onesna-
ževalce pri katerih bo po-
trebno naprej pričeti z grad-
njo čistilnih naprav). Zveza
vodnih skupnosti pa n^ bi
ocenila, ali je možno dati čiš-
čenje Save v prioritetni pro-
gram in zato zanjo nameniti
več sredstev.
V koHkor se bo vse to zgo-
dilo v času, ki so ga na razgo-
voru določili, bi to pomenilo
takorekoč zgodovinsko pre-
lomnico in res prvi konkret-
ni prispevek celotne družbe
k razreševanju problematike
onesnaževanja okolja. Smo
na to pripravljeni?
VIOLETA V. EINSPIELER
Edini iz regije na zvezno tekmovanje
Hnton Zupane Iz Sipa metí najboljšimi jugoslovanskimi orodjarji
Anton Zupane, orodjar iz
^mpeterske tovarne kmetij-
skih strojev Sip, je edini iz
celjske regije, ki se je uspel
BVTstiti na zvezno tekmova-
nje kovinarjev, ki bo letos od
7, do 12. septembra v Kragu-
jevcu, v tamkajšnji tovarni
avtomobilov. Zupane se je na-
mreč na republiškem tekmo-
vanju na Ravnah med oro-
djarji uvrstil na prvo mesto.
Sicer pa to гнзо vsi uspehi
tega prizadevnega, štirideset-
letnega orodjarja, ki je med de-
lom končal srednjo strojno
tehnično šolo, se potem še izo-
braževal in je sed^ učitelj
praktičnega pouka v Sipu. To
delo opravlja že deset let, v Si-
pu pa seje zaposlil že leta 1961.
Anton Zupane je na vseh ob-
činskih tekmovanjih, razen en-
krat, ko je bil drugi, osvojil pr-
vo nnesto. Na regijskih tekmo-
vanjih kovinarjev, ki so letos
bila že tretjič, je dvakrat zma-
gal, kar petkrat paje sodeloval
na republiških tekmovanjih in
leta 1982 v Prištini na zveznem
tekmovanju. Kako gledajo v
Sipu na njegove uspehe in kaj
nasploh meni Anton Zupane o
takšnih tekmovanjih? »V Sipu
imamo za to popolno razume-
var\je in vso podporo. Tekmo-
vanja kovinarjev so bila še
pred leti bolj množična. Takrat
smo v Sipu organizirali interno
tekmovanje in naiboliši iz po-i
sameznih kategorij so se uvr-
stili na občinsko tekmovanje.
Tako je bilo tudi v drugih de-
lovnih sredinah in tekmovarye
kovinarjev je res z^elo veliko
delavcev s tega področja. Z
uvedbo regijskih tekmovary je
zanimanje za to splahnelo, kar
se mi zdi škoda, res pa je da so
regijska tekmovarya spodbu-
dila zanimanje za to v tistih ob-
činah na območju, ki prej takš-
nih tekmovary sploh niso orga-
nizirale.«
Beseda je ob obisku na Zu-
pančevem delovnem mestu
nanesla seveda tudi na izobra-
ževanje mladih danes. Tudi
Anton Zupane se pridružuje
тпедји mnogih, da dajo sred-
nje šole usmerjenega izobraže-
vanja mladim premalo praktič-
nih znanj.« Dve leti hodijo ti
mladi ljudje v šole in enkrat na
leto im^o po štirin^st dni
prakse. To je nemogoče in tega
si ne bi smeli dovoliti' Šele v
tretjem letniku je za prakso ne-
кдј več časa. Mislim, da jih v
tem času, ko hodijo naši šti-
pendisti k nam na prakso, ven-
darle nek^ naučimo. Vsako-
mur pa mora biti popolnoma
jasno, da se orodjar svojega po-
klica ne more naučiti iz knjig,
pač pa bo dober orodjar le, če
bo znal delati, denimo s pilo in
če bo dosti delal.«
Anton Zupane ves čas po-
udaria pomen samoizobraže-
varya. Človek se mora na de-
lovnem mestu nenehno izobra-
ževati, če hoče da ne bo zao-
stal. V ta sklop uvršča Anton
tudi inovativno dejavnost, kije
v Sipu zelo dobro organizirana
in razvejana. Med inovatorje
sodi tudi naš sogovornik. Leta
1980 je prejel občinsko nagra-
do za inovacije. S skupino še
treh delavcev so preuredili sa-
monakladalno prikolico.
Ko ga ob koncu povpraša-
mo, kaj pričakuje od zveznega
tekmovanja, Anton pove, da je
že sama uvrstitev med najbolj-
še v Jugoslaviji velik uspeh.
Leta 1982 je v Prištini osvojil
tretje mesto. Dal bo vse od se-
be, toda tako kot v športu tudi
tu velja, daje pomembno sode-
lovati in že to, da sodeluje med
nioboljšimi, je dokaz več, da je
Zupane strokovnjak na svo-
jem področju. Pomembno pri
vsem njegovem delu pa je, da
bo še naprej prenašal svoje
znanje na mlade generacije, ki
bolj kot kdajkoli prej takšno
znanje zares zelo potrebujejo.
JANEZ VEDENIK
Praznik
radeških
papirničarjev
Slavnostno sejo delav-
skega sveta, vodstev
DPO, samoupravnih or-
ganov ter vodstva DO so
svoj praznik v soboto
obeležili delavci Tovar-
ne dokumentnega in
kartncga papirja iz
Radeč.
Kolektiv že dlje časa
dosega izjemne proizvod-
ne rezultate in je med vo-
dilnimi v laški občini. 946
zaposlenih je že ob pollet-
ju preseglo načrte, skupaj
pa so v obeh tozdih ustva-
rih 97,257.850 dinarjev ce-
lotnega prihodka.
Na slavnostni seji so
članom kolektiva, ki so
več kot 25 let ostali zvesti
in s tem tudi nadaljevali
dvestoletno tradicijo pa-
pirničarstva v Radečah,
podelili priznanja - zlat-
nik Tovarne papirja Ra-
deče. Poleg delavcev so
zlatnike prejeli tudi Vla-
do Jurak, predsednik
KPO Ljubljanske banke
Splošne banke Celje, Da-
ne Rine, podsekretar v
Zveznem sekretariatu za
finance in Vojo Bogosav-
Ijevič, nekdanji direktor
Zavoda za izradu novča-
nica pri Narodni banki
Jugoslavije. Priznanje so
delavci podelili tudi ge-
neralnemu direktorju To-
varne papiija Janezu Za-
hrastniku za njegove iz-
jemne zasluge pri razvoju
DO in kraja Radeče.
FRANCI KADUNC
"Sipovih delavnicah prenaša Anton Zupane svoje znanje
"a mlajši rod.	Foto: UUBO KORBER
^e dvanajstič ribiški pokal Sava
93 tekmovalcev, 27 ekip osemnajstih ribiških družin iz
^se Slovenije, se je minuli konec tedna zbralo že na dva-
Nstem tradicionalnem pokalu za lovoriko Sava 86 v
•Radečah.
Tokrat jo je uspel osvojiti Slavko Petehn mlajši iz Ribiške
'''^žine Trbovlje, ki je ulovil 6603 grame rib. Drugo mesto je
l'svojih Drago Mrežar iz Ribiške družine Zagorje (I. ekipa),
^^tje mesto paje tokrat pripadlo Marjanu Klančišarju iz II.
^kipe zagorske Ribiške družine.
p Skupno so tekmovalci ujeli 148 rib, najtežjo paje ujel Ivan
•■^h iz II. ekipe Ribiške družine Sijaj Hrastnik.
Ekipno so bili najboljši ribiči iz Sevnice, II. mesto so
, svojili ribiči I. ekipe iz Zagoija, III. pa so bili ribiči П. ekipe
'■■astniškega Sijaja.	F. K.'
Privlačen filmski november
Teden domačega filma bo v Celju od 4. do 11. novembra
še mesec dni nas loči od pričetka
največje slovenske filmske manife-
stacije - 14. Tedna domačega filma v
Celju. Prireditve Tedna domačega
filma se bodo zvrstile od 4. do 11.
novembra. Znova bodo živahno raz-
gibale kulturni utrip v Celju in dru-
gih krajih, kamor bo TDF segel s svo-
jimi prireditvami, še bolj kot prejš-
^a leta pa naj bi TDF pomagal tudi
iskati poti reševanja nekaterih naj-
bolj perečih vprašanj filmske kulture
v Sloveniji in Jugoslaviji.
Filmski del manifestacije sestavlja
pet zaokroženih filmskih programov,
pri čemer so dali letos organizatorji
poseben poudarek novim jugoslovan-
skim filmom. S tem bo filmski pro-
gram tudi izven kina Union, kje bodo
na programu premiere, pridobil na za-
nimivosti in svežini. V premiernem
filmskem sporedu bomo videli osem
filmov, od tega štiri slovenske. Pose-
bej privlačen bo zadnji večer, ko bo
TDF premierno predslavil najnovejši
slovenski .film Primož Trubar. Ob tem
bomo videli še dva mladinska filma -
Čas brez pravljic in Poletje v školjki,
slovenski nastop pa bo zaokrožil odli-
čen in uspešen film Kormoran. Preo-
stali štirje izbrani filmi v premiernem
programu so Ples na vodi, Sanje o roži.
Večerni zvonovi in Srečno novo leto
'49.
Privlačen bo program slovenskih
kratkih filmov, ki bo pregled tovrstne
slovenske filmske ustvarjalnosti, do-
polnili pa ga bodo kar trije večeri z
letošnjega festivala športnih in turi-
stičnih filmov v Kranju.
V kinu Metropol bodo na programu
novi jugoslovanski filmi. Občinstvo bo
videlo filine Obljubljena dežela. Pro-
stovoljci, Šmeker, Črna Marija, Ples na
vodi. Lepota greha, Za srečo so po-
trebni trije in Srečno novo leto '49.
V mladinskem programu bodovna
sporedu filmi Držanje za zrak. Čas
brez pravljic. Poletje v školjki. Gremo
naprej, Vlak v snegu. Srečno Kekec in
dva programa (slovenskih in hrvaških)
risank.
Občinstvo bo gotovo zadovoljno z
izborom jugoslovanskih kriminalk v
kinu Dom, saj bo videlo filme Sanje o
roži, Deps, Nevarna sled, Halo taxi.
Neka druga ženska. Ritem zločina. Ja-
guarjev skok in Gledališka zveza.
Tudi občinstvo izven Celja bo videlo
precej filmov TDF. Te bodo gledah v
Sevnici, Krškem, Slovenj gradcu, Na-
zarjah, Šentjurju, Šm.aiju pri Jelšah,
Rogaški Slatini in Žalcu.
Obsežen in pomemben je program
spremnih prireditev. Zlasti pozorno
pripravljajo organizatoiji tri letošnja
posvetovanja. Na prvem bo v krogu
mentorjev filske vzgoje Slovenije go-
vora o filmih groze in mladih. Posveto-
vanje pa bo ob filmu Krste Papiča (ki
se bo posvetovanja tudi sam udeležil)
Izbavitelj, skušalo najti odgovore na
sociološka, psihološka, vzgojna in dru-
ga vprašanja, povezana z doživljanjem
filmov groze.
Najpomembnejše bo jugoslovansko
posvetovanje z naslovom »Domači
film in (nc)kulturna politika jugoslo-
vanskih kinematografov«. Na njem
bodo pretresali vprašanja, zak^ doma-
či filmi, predvsem iz ne srbohrvaškega
govornega področja, tako težko najde-
jo svojo pot v kinodvorane. Še posebej
pomembno je to vprašanje z vidika
enotnosti jugoslovanskega kulturnega
prostora. Na posvetovanje so organiza-
torji povabili predstavnike vseh večjih
distributerjev, kinematografskih orga-
.nizacij, zborničnih združenj, republi-
ških komitejev za kulturo in drugih, ki
riaj bi dogovorili, kaj je potrebno stori-
ti, da bodo domači filmi prihajali red-
no na program vseh kinematografov v
Jugoslaviji.
Tretje posvetovanje bo govorilo o je-
zjku v slovenskih igranih filmih. Vse-
mu naštetemu pa velja dodati še sreča- '
nje urednikov kulturnih rubrik vseh
jugoslovanskih dnevnikov, ki bo zad-
nja dva dni TDF v Celju.
Med spremnimi prireditvami velja
vsaj omeniti še ostale. V pripravi so tri
razstave. Že tradicionalni - likovnih
del osnovnošolcev (ob filmu Poletje v
školjki) in srednješolcev (ob filmu
Kormoran) se bo letos priključila raz-
stava likovnih meditacij Borija Zupan-
čiča o neizogibni prisotnosti kamere.
Posebno pozornost pa bo vzbudila
med občinstvom razstava Slovenski
animirani film, ki bo celovit pregled
tovrstne filmske dejavnosti na Sloven-
skem, popestrena pa bo tudi z video-
projekcijami nekaterih najboljših slo-
venskih risank.
Tudi letos bo med TDF delovala de-
lavnica TDF, na kateri bodo slušatelji
posneli videofilm. Uvod v delo bo sre-
čanje s scenaristom Željkom Kozin-
cem, sledilo pa bo snemanje pod men-
torstvom Jureta Pervanje. V sklop
filmske delavnice sodi tudi srečanje s
komponistom Janijem Golobom, ki
bo predstavil svojo scensko in filmsko
glasbo.
Tudi letos bo med TDF vrsta srečanj
in delovnih pogovorov. Tako se bodo
delavci Aera srečali z ustvarjalci filma
Kormoran, krajani Vojnika z ustvarjal-
ci Poletja v Školjki, tradicionalni po-
govori z gosti TDF bodo vsak večer po
pr\4 premieri, in še bi lahko naštevali.
Skratka, obsežen, delaven in privla-
čen program TDF že napoveduje ži-
vahne novembrske dni v Celju.
BRANKO STAMEJČIČ
Izvedba manifestacije, kakršna je
TDF tudi letos ne bi bila mogoča brez
pomoči združenega dela in drugih or-
ganizacij. Financiranje je ob sloven-
ski in celjski kulturni skupnosti ter
izvršnem svetu skupščine občine Ce-
lje zagotovilo okoli 40 organizacij
združenega dela, kulturnih skupnosti
v posameznih občinah in drugih.
Glavno sopokroviteljstvo pa so do-
slej prevzeli kolektivi LIK Savinja,
Kovinotehne, Konusa, Gorenja in
Zarje Žalec.
Kinopodjetje Celje bo že jutri, 5.
oktobra, pričelo s predprodajo abon-
majskih vstopnic za premierni pro-
gram TDF. Cena abonmaja za ogled
osmih predstav bo 2.100 din, cena
ogleda posamezne premiere bo 300
dinarjev, 250 din pa bo veljal ogled
filmov v preostalih kinih.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
Še največ zanimanja za zborovslco petje
v delovni organizaciji Kovinoteh-
na se ne morejo pohvaliti z večjim
zanimanjem za kulturno dejavnost.
Število gledaliških abonmajev je
majhno, koncertnih abonmajev pa
sploh nimajo. O vzrokih za takšno
stanje smo se pogovarjali z Milanom
Kasesnikom, organizatorjem izobra-
ževanja in zborovodjem pevskega
zbora Kovinotehne.
Zakaj v vaši delovni organizaciji ni
večjega zanimanja za kulturno dejav-
nost?
»Sodelovanje pri različnih kulturnih
akcijah bi res bilo lahko večje. Smo
mlad kolektiv, poprečna starost je tri-
intrideset let, in tudi izobrazbena
struktura naših delavcev je nekoliko
višja kot v drugih delovnih organizaci-
jah. Glede na to, bi pričakoval večje
sodelovanje pri različnih kulturnih ak-
cijah oziroma aktivnostih.
Kaže pa, da zad^a leta zaradi pada-
nja standarda ljudje svoj prosti č^s po-
rabijo za druga opravila. Poglejte, vr-
tičkaijev je vedno več in tudi obdelo-
vanje vrta je za marsikoga sprostitev.
Veliko število naših delavcev pa daje
prednost športu. Pri tem se lahko res-
nično sprostijo, pri kakršnikoli kultur-
ni dejavnosti pa je potrebna koncen-
tracija. Sicer pa se s podobnimi vpra-
šanji ubadcúo tudi v drugih delovnih
organizacijah. Lahko se vprašamo, ko-
liko ljudi je v zadnjem letu prebralo
vsaj eno knjigo, obiskalo vsaj eno gle-
dališko predstavo ali koncert? Mislim,
da je to problem cele družbe in ne
samo naše delovne organizacije.«
Vseeno pa ob različnih priložnostih
pripravite kratke recitale, pro-
slave ...
»Za praznik Kovinotehne in osmi ma-
rec pripravimo kratek recital. Ponava-
"di povabimo še kakšno kulturno dru-
štvo, nastopa pa seveda tudi naš zbor.
Poleg tega sodeluje zbor še pri pode-
ljevanju priznanj na svečanih sejah de-
lavskega sveta.
Dobro je bila obiskana tudi razstava
ročnih del, ki so jo pripravili naSi mla-
dinci. Mislim, da bi takšne razstave
privabile veliko ljudi, žal pa se pri nas
srečujemo s prostorskimi težavami.
Dvorana in avla sta namreč premajhni
in za razstavni prostor neustrezni.
Velja še omeniti, da nimamo v času
Tedna domačega fìlma nikoli dovolj
kart. Delavci jih dobesédno razgra-
bijo.«
Vi ste tudi zborovodja, kajne?
»Pevski zbor Kovinotehne vodim že
enajsto leto. Nastopamo ob internih
proslavah, sodelujemo pa še s krajev-
nimi zbori izven Celja in z zbori drugih
delovnih organizacij. Nastopili smo na
reviji Pojo пгу ljudje v Šentvidu in na
drugih občinskih in medobčinskih re-
vijah. Naslednji nastop nas čaka sep-
tembra ob podelitvi nagrad za inovaci-
je. To bo v času obrtnega sejma v Go-
lovcu.«
Ali se pri delu z zborom srečujete s
kakšnimi težavami?
»Ne, večjih težav nimamo. Lahko pa
rečem, daje zbor zadnji dve leti v krizi,
s tem mislim na zasedbo, ki je številč-
no slabša kot prejšnja leta. Tako tudi
vaje med letom niso vselej dobro obi-
skane. Vendar pa pred nastopom prav
vsi pridejo na vaje, čeprav je to za ne-
katere zelo naporno, ker se vozijo iz
oddaljenih krajev.«
BLANKA KOVAĆIČ
Ukinili avtobus do Kozjega
Krajevna skupnost Prevorje sodi med najmanj raz-
vite v šentjurski občini, k čemur še pripomorejo
slabe cestne povezave in redki avtobusi, ki krajane-
povezujejo z ostalim svetom. Če pa enega izmed
avtobusov kar čez noč ukinejo, je to za krajane še
posebej boleče in ponovno se oglasijo z obtožbami,
da so zapostavljeni.
Tako so v krajevni skupnosti pred časom razpravljali
o avtobusu, ki je do srede avgusta vozil na progi Pre-
voije-Kozje dvakrat na dan, nato pa so en avtobus
umaknili. Po novem torej vozi le enkrat na dan in sicer
dopoldne in popoldne, izmenično vsak teden. Na Izlet-
niku pravijo, da se za tak korak niso odločili čez noč,
pač pa po nekajmesečnem opazovanju števila potni-
kov na tej progi. S Prevorja se menda ni vozilo niti
deset potnikov, zato so sklenili, da avtobus zaradi pre-
velikih stroškov ukinejo. Drugi naj bi vozil izmenično,
v skladu z njim pa naj bi si delavci uredili svoje delo.
Vendar pa v krajevni skupnosti s tem niso bili zado-
voljni. Zatijevali so, da je število delavcev, ki se vozijo
na tej progi do Kozjega večje. Izletnik je število preve-
ril v posameznih delovnih organizacijah, kjer se je
izkazalo, da trditve krajevne skupnosti niso točne. Na
Izletniku so poleg tega prepričani, da lahko vsak pre-
pešači dobre tri kilometre do Lesičnega, od koder so
do Kozjega številni redni avtobusi.
Kakorkoli že, očitno je, da avtobus s Prevorja do
Kozjega ne bo več vozil dvakrat na dan. Pri tem so
ekonomski razlogi Izletnika gotovo razumljivi, enako
pa velja za zahteve krajanov, ki so že sicer odrezani od
sveta in pri različnih omejitvah in ukinitvah tudi пад-
večkrat prizadeti.
TC
Na prvem srečanju
Uspela prireditev Društva upokojencev
Kostrivnica
z željo »da bi si dobre be-
sede med sabo podelili«, je
Anton Tadina, predsednik
skupščine krajevne skupno-
sti Kostrivnica, otvoril pr-
vo srečanje članov najmlaj-
šega društva v tem kraju.
Društvo upokojencev so
ustanovili 1. julija letos,
pred tem pa so bili kostriv-
niški upokojenci združeni z
rogaškimi.
Od tisoč sedemsto prebi-
valcev Kostrivnice jih je kar
210 upokojenih, to pa je bil
dovolj velik razlog za ustano-
vitev društva oziroma za od-
cepitev od društva v Rogaški
Slatini. Do danes se jih je v
novo društvo včlanilo 161.
Kmalu po ustanovitvi so or-
ganizirah izlet na Koroško,
kjer je bila udeležba zelo do-
bra, še boljša pa je bila na
nedeljskem prvem tovari-
škem in družabnem srečanju
v kostrivniškem kulturnem
domu.
Zbralo se jih je več kot sto,
ki so veseli prisluhnili doma-
čemu moškemu pevskemu
zboru, ki ga vodi Alojz Kam-
puš, harmoniki, pesmi in ki-
tari kostrivniških osnovno-
šolcev ter Vidi But, upokoje-
ni učiteljici, ki je vse popold-
ne skrbela za vedro razpolo-
že/ije. Za to priložnost je
spesnila pesem z naslovom
Simon Hrup, predsednik dru-
štva upokojencev Kostrivnica:
"Že kar na začetku je naše dru-
štvo aktivno, v programu pa
imamo še vrsto prireditev, na
primer razstavo ročnih del, ku-
linaričnih specialitet našega
kraja, vmes bo še kakšen izlet.
Predvsem pa gre za to, da bi si
pomagali drug drugemu, saj
tegob v jeseni življenja ni ma-
lo. Veseli me, da je naše prvo
srečanje uspelo in prepričan
sem, da se nas bo na prihod-
njem zbralo še več..
Veselo srečanje, ki je postala
prava himna kostrivniških
upokojencev. Ti so v nedeljo
tudi dokazali, da se znajo še
vedno veselo zavrteti in za-
peti. Ob dobri jedači in žlaht-
ni kapljici za povrhu, je prvo
srečanje društva upokojen-
cev iz Kostrivnice lepo uspe-
lo, za kar so bili zaslužni
predvsem prizadevni organi-
zatorji v okviru krajevne
skupnosti, krajevne organi-
zacije Socialistične zveze in
mladinske organizacije. V
kraju, kjer znajo tako lepo
prisluhniti željam in potre-
bam starejših občanov, so
doma dobri ljudje.
MARJELA AGREŽ
Nova Modina prodajalna Čipka
Moda Celje je v ponedeljek odprla v novi bančni poslovni zgradbi blizu celjske tržnice
specializirano prodajalno Čipka. V njej bodo ponudili takšno blago, po katerem povprašu-
jejo tisti, ki želijo ustvariti zase in svojo družino s spretnostjo in marljivostjo izvirne
tekstilne izdelke.
V Čipki bo na voljo pestra izbira volne, krojaški in šiviljski pribor, gobelini, čipke, pribor
za pletenje in kvačkanje ter druga ročna dela, zadrge, okrasni trakovi in predvsem - po
besedah direktoija Mode Cirila Zavolovška - najboljši izbor raznih gumbov. Trgovina
Čipka ima 125 kvadratnih metrov prodajnih površin.
UM, Foto: E. MASNEC
KOVINOTEHNA CELJE
TOZD Skladišča in transport
Mariborska 17
objavlja
javno licitacijsko prodajo naslednjih
rabljenih vozil:
1.	TAM 125 T12, TR, leto izdelave 1976, CE 183-532,
v voznem stanju, izklicna cena 650.000.- din.
2.	TAM 5500 - vlačilec in prikolica, leto izdelave
1972, CE 122-373 - vlačilec, CE 45-61 - prikolica, y
voznem stanju, izklicna cena 800.000.- din.
3.	ZASTAVA 640 AD, leto izdelave 1978, CE Ив.
548, v voznem stanju izklicna cena 1.000.000.- din.
Licitacijska prodaja navedenih vozil bo dne 8. lo.
1986 ob 10.00 uri na parkirišču na Hudinji.
Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licita-
cije.
Kupci morajo pred pričetkom licitacije položiti varž-
čino v višini 10% izklicne cene vozila, plačilo kuplje-
' nega vozila izvesti v roku treh dni od dneva prodaje,
kupljeno vozilo pa odpeljati v roku 7 dni od dneva
prodaje.
Prometni davek plača kupec.
Licitacijska komisija
NOVI TEONIK - STRAN 7
¡ekordna krvodajalska akcija na Polzell
¡ jConec prejšnjega tedna je bila na
Lj^eli krvodajalska akcija, ki je po
ygležbi presegla vse dosedanje. Pred-
^[lik krajevne organizacije Peter
fMigartnik nam je navdušeno pove-
Ljl, da je bilo krvodajalcev kar 326.
^gicateri udeleženci so o akciji pove-
dali:
, Savo Gavrilovič: »Akcij se udeležu-
jjpiže vrsto let, moja kri paje skupina
Negativna in zato iskana. Prav je, če
fjovek da kri, kadar je zdrav. Tako
pomaga tistim, ki bi sicer zaradi bolez-
ni ali nesreče umrli.«
Marija Juhart: »Zaposlena sem v
Garantu, od koder nas je prišlo na ak-
cijo 56. Sama sem dala kri tokrat šest-
indvajsetič. Opažam, da so vrste krvo-
dajalcev vedno gostejše in prav je ta-
ko. Zakaj bi zdravi in mladi ljudje ne
dali krvi, saj to ni ne boleče, ne zdravju
škodljivo.«
Nežika Verščaj: »V tovarni nogavic,
kjer sem zaposlena, krvodajalstvo že
od nekdaj podpirajo. To se vidi po
udeležbi. Saj nas je kar 177. Sama pa-
sem med krvodajalci četrtič. Će bi ve-
dela, da je dati kri tako preprosto, bi
verjetno mednje prišla že prej.«
Pavel Hrastnik: Star sem 26 let, da-'
nes pa sem dal kri tretjič. Med krvoda-
jalce so me spravili prijatelji, ki so s
tem že imeli izkušnje. Sedaj bi tudi jaz
vsem, ki so mladi in zdravi, priporočil
naj pridejo med nas.«
T. TAVČAR
Vrsta aktivnosti
Oktober je mesec požarne varnosti. Občinska gasilska
zveza Žalec je v ta namen pripravila vrsto akcij, ki bodo
potekale ves mesec. Včer^ je bil posvet vseh predsedni-
kov, poveljnikov in tednikov Občinske gasilske zveze
Žalec, nato pa so si ogledali filma Človek zakaj tako in
Gozdni požar. Za nedeljo, 5. oktobra, pripravljajo občin-
sko gasilsko tekmovanje članov in članic v Preboldu, nato
pa bo še srečanje pionirjev Društva mladi gasilec v Ptuju,
sreôarye gasilskih veteranov občine Žalec, problemsko
konferenco, posvet za gasilce sodnike savinjskega
območja in pripravo na izpite, občinsko tekmovanje gasil-
skih enot civilne zaščite, kulturni zabavni večer, izpite za
gasilske sodnike in pa smotro občinskega gasilskega cen-
tra in prioritetnih gasilskih društev Občinske gasilske
zveze Žalec.	T. TAVČAR
K Slatini asfaltirali cesto
Krajani Slatine pri Šmartnem v Rožni dolini so prejšnji
konec tedna končali z asfaltiranjem cestnega odseka do
Slatine.
Z deli so pričeli že lani poleti, nekaj več kot polovico
potrebnega denaija pa so prispevali tudi na občinski Cestno
kumunalni skupnosti. Sicer pa je več kot tri četrtine od
skupaj 91 uporabnikov novega cestišča vse svoje obveznosti
ie poravnalo. Krajani so pri urejanju ceste sodelovali s
prostovoljnim delom, vsa gradbena dela pa so opravili
lelavci Komunale Celje, tozd CE-KA. Na svojem zadnjem
¿oru krajanov pa so se Slatinčani odločili, da imenujejo
•tiijski odbor za napeljavo telefonskih priključkov, ki bo
poskušal zagotoviti kar največ novih telefonskih številk.
D. V.
Celjski taborniki na Mrzlici
Taborniki odredov Dveh levov in Druge grupe odredov
•o ^ skupaj s predstavniki Zveze rezervnih vojaških sta-
JJiin udeležili proslave »Tabor Ljudske fronte« na Mr-
tici.
Ob tej priložnosti so se celjski taborniki srečali tudi z
'Wniki iz Hrastnika in Trbovelj ter se z njimi dogovorili za
■"»daljnje sodelovanje.-
Taborniki odreda Dveh levov pa so pred kratkim povabili
'Celje vrstnike iz Beograda, saj so pobrateni z odredom
■^dko Pavlovič-Čičko, sodelovali pa so tudi na tekmovanju
■^legalac u selu«, ki so ga pripravih v Bavaništu. Med štest-
"îjstimi ekipami iz vse Jugoslavije so Celjani osvojili 2.
lesto.
PANIKA PAVIČ
Vrsta prireditev
Krajani Polzele praznujejo
Krajevna skupnost Polze-
la praznuje krajevni praz-
nik danes 2. oktobra, v spo-
min na leto 1942, ko so oku-
patorji v Mariboru ustrelili
prve talce.
Tudi letos so v tednu praz-
novanja pripravili več prire-
ditev. V soboto je bil turnir v
malem nogometu, v nedeljo
trim kolesaijenje ter demon-
stracija igranja badgminto-
na, v ponedeljek prikaz bo-
rilnih športov, v torek košar-
karski turnir in tekmovanje
v streljanju z zračno puško,
včeraj tekmovanje trojk v
odbojki, danes bo ob 19. uri
zvečer nočni tek, jutri bo ob
17. uri otvoritev razstave h-
kovnih del Darinke Pavletič-
Lorenčakove, v soboto tradi-
cionalno tekmovanje v ma-
ratonski odbojki, v nedeljo
pa bo ob 9. uri slavnostna
seja skupščine krajevne
skupnosti in družbenopoU-
tičnih organizacij in otvori-
tev tenis igrišča pri domu
TVD Partizan.
Za letošnji praznik kakš-
nih posebnih otvoritev ko-
munalnih objektov ne bo.
Kljub temu pa na Polzeli ni-
so držali križem rok. Zadnja
dela se izvajajo pri adaptaciji
in dozidavi zdravstvenega
doma, zaključena so bila de-
la na vodovodu v Podvinu, v
peti fazi je izgradnja novega
gasilskega doma, precej
sredstev pa je šlo tudi za
vzdrževanje cest. Še v tem
mesecu bodo priključili na
telefonsko centralo 200 no-
vih telefonskih naročnikov,
v izgradnji pa je še 50 novih
priključkov v vasi Ločica, ki
pa se bodo priključili na tele-
fonsko centralo v Šempetru.
T. TAVČAR
Prvič za avtobusom
v zaselku Zavrh, ki je od-
daljen od prvega avtobus-
nega post^ališča v KS Ga-
licija tri kilometre, si že vr-
sto let želijo avtobusne zve-
ze. Da bi to željo uresničili,
so že pred leti pričeli z akci-
jo, izkazalo pa se je, da je
cesta preozka in nepregled-
na, tudi mostovi so bili pre-
ozki in tako z avtobusom ni
bilo nič.
■ Letos spomladi pa so kra-
jani vzeh stvar v svoje roke.
Cesto in mostove so primer-
no razširili, nepregledne od-
seke popravili in sedaj, ko so
opraviU 1800 udarniških in
številne strojne ure ter je tu-
di avtobusna postaja nared,
bi radi, da bi bila tudi redna
in delavska avtobusna zveza.
V nedeljo zjutraj so se za zak-
ljuček akcije in zato, da bi
dokazali, daje cesta sedaj za-
res dobra, zbrah in se na last-
ne stroške odpeljali na izlet
iz Zavrha preko Rač, Areha
in Rogle nazaj v Zavrh.
Ob tej priložnosti so imeU
tudi slovesnost. Zbranim je
spregovoril predsednikježij-
skega odbora Franci Šmar-
čan, ki je zaključil z mislijo,
da je vseh Zavrhščanov ko-
maj za avtobus, pa so ven-
darle opravili veliko delo, da
bi se lahko vozili z avto-
busom.
Glede na to, da so Zavrhš-
čani približali avtobusno
zvezo tudi zaselkom Hram-
še. Rupe, Pepelno in Šentgo-
tard upamo skup^ z njimi,
da bo Izletnik za njihove po-
trebe imel posluh in jim to
zvezo tudi omogočil.
T. TAVČAR
SOZD »MERX« KZ Celje,
obvešča potrošnike, da bomo pričeli od 1. oktobra
86. dalje,
prodajati jabolka za ozimnico v
Rakovi stezi 10 pri Frarikolovem
(plantaža HUBA).
Jabolka so od novih sadnih sort in po ugodni ceni.
KZ CELJE
Delavski svet
Delovne organizacije
HMEZAD
SADJARSTVO MIROSAN, P.O.
Kasaze 95 p. Petrovče
razpisuje
prosta dela in naloge
računovodje
(je reelekcija)
Pogoji:
-	da ima višjo šolo ekonomske smeri,
-	da ima 3 leta delovnih izkušenj na primernem
delovnem mestu ali,
-	da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri
s 5 let delovnih izkušenj na primernem delovnem
mestu.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev sprejme splošna kadrovska služba 15 dni od
dneva objave v časopisu.
LESNIMA
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, iesnlmi
izdelki, pohištvom in gradbenim materijalom, n.
sol. o. Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD NOTRANJA TRGOVINA
PRODAJNA MREŽA
Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Parmova 53
objavlja
prosta dela in naloge za
PE PRODAJNI CENTER v Celju,
Leveč pri Celju 18
1.	dveh viličaristov - manipulantov
2.	enega prodajalca - svetovalca
3.	dveh prodajalcev - svetovalcev -
pripravnikov
za določen čas 6 mesecev
1
Pogoji:
pod tč. 1.:
-	voznik lažjih strojev, transportni delavec (III.
stopnja)
-	1 leto delovnih izkušenj
-	izpit za voznika viličarja
pod tč. 2.:
-	srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) industrij-
sko oblikovalne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj v stroki
-	znanje tehniškega risanja, osnovna znanja tehno-
logije v proizvodnji pohištva
pod tč. 3.:
-	srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stopnja)
komercialne, lesne ali trgovske smeri
Za dela in naloge pod tč. 1 in 2 sklepamo delovno
razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom
in zahtevamo pod tč. 2-3-mesečno, pod tč. 1 pa
dvomesečno poskusno delo.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do-
kazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8. dneh
po objavi na naslov:
Lesnina Ljubljana, kadrovsko splošni sektor Ljublja-
na, Parmova 53.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po
sklepu pristojnega samoupravnega organa.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
Intimni listi
Faganel ¥ Laškem tivorcu
Razstavišče »Laiki dvorec je v minulih dneh
gostilo umetniška defa slikarja in muzejskega resta-
vratorja Roberta Faganela, rojenega v Vrtojbi in
danes živečega v Gorici.
Roberto Faganel je v Laškem razstavil svoja najbolj
značilna olja, ki nas spominjajo na liste iz dnevnika.
Hodi človek po svetu in opazuje, si nekaj zapomni,
nek^ takoj zapiše, nekßj odmisli na poznejši čas. Na
Faganelovih oljih pa čas hitro teče. Zlasti na kraških
motivih, kjer se prijetno topla rjava barva staplja s
poezijo zemlje in igrivostjo sonca, kjer posamezni
detajli izredno pogumnih potez čopiča dobivajo svojo
polno veljavo. Nekoliko drugačna, a vendarle v kon-
tekstu razpoznavnega rokopisa, je Španija, njena Gra-
nada, kjer so ploskovne rešitve še bolj kompaktne,
kjer je barva še bolj monolitna in je nekako v mono-
logu sama s seboj. Nekohko negotova je Afrika, ki je
brez dvoma igriva a mestoma preveč begajoča.
Faganelovo sUkarstvo je najbolj žlahtno v krajinah.
Izredno zanimiv pristop, ki omogoča razumevanje
meje med klasičnim in informelom, ponazarja obvla-
dovanje prostora, ki ga slikar nekako hkrati podreja: z
barvnimi rešitvami narekuje dinamiko tudi kompozi-
ciji. In tu je v kraških motivih doslednejši in močnejši
za razliko od štajerskih (Laško in Marijagradec),
čeprav je pri Razpelu in Dvorišču že na meji asketske
strogosti. Njegova roka je smela, v njej drži kronistično
orodje zapisovalca, ki ve, kaj je barva in kaj je raz-
merje, pa tudi pogum. Njegovo slikarstvo je razum-
ljivo in sproščeno, ob njegovih slikah opazovalec
vzljubi slike, razveselijo ga predmeti, ki so sad člove-
kovega dela in razveseli se neskončne skrivnosti
narave, v kateri bo vedno le v vlogi iskalca. Faganelu
bi morah biti hvaležni za ta občutja in za misel na
večno provokacijo med videnim in občutenim.
DRAGO MEDVED
Plesni studio v novo sezono
¥ teh đnett na festivalu »MIaäost Sutieske*^
Po uspešni pretekli sezoni,
dodatnem usposabljanju
doma in na tujem in po
uspelih ter odmevnih nasto-
pih v poletnem času, je
Plesni studio iz Celja zako-
rakal v novo plesno sezono.
Letos bo studio številčno
okrepljen s stotridesetimi
novimi člani, kar govori o
velikem zanimanju za so-
dobni ples. Z novo sezono
(12 oddelkov) so uvedli tudi
ure klasičnega baleta.
Novo sezono so pravza-
prav pričeli že septembra, ko
so skupine najmlajših plesal-
cev sodelovale na ljubljanski
kulturni prireditvi »Izrez po-
letja«. Konec meseca so se
vrnili iz Nove Gorice, kjer so,
v okviru mladinskega festi-
vala, nastopili z uspešno lan-
sko plesno predstavo »Du-
ma-variacija 86«. V nedeljo
so se predstavili zdravili-
škim gostom v Rogaški Sla-
tini, na povabilo zvezne kon-
ference ZSMJ pa ansambel
Igen Plesnega studia Celje v
teh dneh sodeluje na festiva-
lu mladih umetnikov Jugo-
slavije »Mladost Sutjeske«.
Nastopili bodo s plesno
predstavo »Duma-variacija
86*. Do konca leta bodo s to
predstavo gostovali še v
Ljubljani, Sar^evu, Novi
Gorici, Mariboru in še kje. V
Celiu bodo z »Dumo« nasto-
pili 9. oktobra v Narodnem
domu, v okviru prireditev ob
sejmu Vse za otroka.
Deset članov Plesnega stu-
dia Celje se je v poletnem
času dodatno usposabljalo z
udeležbo na poletni plesni
šoU v Ljubljani ter v london-
skem »Laban Dance« cen-
tru, umetniške vodje in kore-
ografa Gordana Stefanovič
in Igor Jelen pa še na poletni
plesni šoli v Budimpešti.
Strokovno in kadrovsko
okrepljeni so oktobra pričeli
z redno vadbo v prostorih
RŠC Golovec, kjer im^jo ve-
liko posluha za razvoj mo-
dernega plesa v mestu ob Sa-
virui.	M. AGREŽ
Zbor z zares sočnim zvokom
Pevci mladinskega pevske-
ga zbora Češke fílharmonije
iz Prage so bili od 28. do 30.
septembra gostje Akadem-
skega pevskega zbora Boris
Kidrič iz Celja. 28. septembra
so koncertirali v dvorani
Zdravilišča Dobrna, v pone-
deljek, 29. septembra pa so iz-
vajali svoj pevski program v
dvorani Narodnega doma v
Celju.
V	zboru, ki ga vodi Jifi Chvá-
la, je prepevalo 41 pevcev, iz-
branih izmed 700 pevcev, ki so
člani tega zbora v Pragi. Prvi
del koncerta je obsegal stan-
dcirdni program (J. Arcadelt,
O. di Lasso, W. A. Mozart,
F. Liszt, L. Koželuh, L. van Be-
ethoven, G. F. Haendl, B. Brit-
ten). Poslušalce v dvorani je
posebej navdušila L. van Beet-
hovna: Ali inventore del men-
tronomo.
V	drugem delu koncerta je
zbor predstavil svojo nacional-
no zborovsko literaturo
(B. Smetana,	A. Dvorak,
O. Macha, B. Martinu ter ljud-
ske pesmi). Izstopala je sklad-
ba B. Martinuja: Dobrodošla
pomlad, zanimivo sodobno
komponirana, pa vendar pri-
jetna in dostopna za mlade po-
slušalce.
Zbor ima izredno lep, sočen
zvok, alti so bogato obarvani,
tako da mestoma zbor zazveni
kot v mešani zasedbi. Da je bi-
la intonacija brezhibna in in-
terpretacije smiselne in zani-
mive, pri takem zboru skor^
ne smemo posebej poudaijati.
Le pri skladbah romantičnega
obdobja smo poslušalci pogre-
šali več vernega izv^anja v
tem slogu.
Tokrat so dvorano napolnili
mladi poslušalci, pevci mla-
dinskih pevskih zborov celj-
skih osnovnih šol ter pevci
zbora Tehnik STŠ Celje.
DRAGICA ZVAR
Začetek abonmajskih prireditev
s koncertom Slovenske filharmonije, ki bo nocoj v dvorani
Union, se v Celju pričenjajo letošnji abonmajski koncerti, ki
bodo dokaj pestri in po zasedbah sodeč tudi kakovostni.
Ze na drugem koncertu, ki bo 14. oktobra, se bosta celjskim
poslušalcem predstavila sovjetska glasbenika - klarinetist
Genadij Zabare in pianist Jurij Gildjuk. Na tretjem koncertu se
bo predstavil madžarski pianist Ferenc Kerek, na četrtem pa
domača glasbenika - čelist Miloš Mlejnik in pianist Janko
Šetinc. V petem koncertu bodo nastopili, člani tria Orlando iz
Zagreba, pianist Vladimir Krpan, violinist Tonko Ninič in
čelistka Ksenija Jankovič. V nadaljnjih koncertih pa bodo v
Celju nastopili še sovjetska glasbenika - violinist Ilija Grubert
in njegov brat Naum, ki ga bo spremljal na klaviiju - ansambel
Renesansa in Pihalni kvintet RTV Ljubljana.
y izvenabonmsgskih prireditvah pa bo Zavod za kulturne
prireditve Celje organiziral še gostovanje mariborske opere,
verjetno s predstavo Gorenjskega slavčka in pa koncert zbora
Consortium musicum ter seveda eden ali dva koncerta celjskih
amaterskih ansamblov.
Srečanje slikarjev v Vojniku
Likovna sekcija vojniškega kulturnega društva priprav-
ka konec tega tedna prvo srečanje slikarjev v Vojniku.
Člani sekcije se želijo spoznati z amaterskimi slikarji iz
drugih krajev Slovenije in se skozi to prireditev tudi sami
predstaviti krajanom Vojnika.
Na srečanju pričakujejo 10 slikarjev, ki bodo slikali
motive Vojnika in okolice. Sicer pa je slikarjem prepuščena
prosta izbira tehnike in formata slike. Po eno delo bodo
slikaiji podarili likovni sekciji, ki bo slike razstavila v pred
kratkim urejenem likovnem salonu v Vojniku. Organizatorji
upajo, da bo srečanje slikarjev postalo tradicionalno. Ker pa
imajo omejena denarna sredstva letos še ne razmišljao o
nagradah. Sestavili pa bodo strokovno žirijo, ki bo nastala
dela ocenila. Zanimivost še ene nove likovne prireditve paje
v tem, da se želijo člani likovne sekcije čimbolje spoznati
med sabo in tako so se odločili, da bodo gostujoče slikarje
prenočili kar na svojih domovih.	ID
Mala Napotnikova kiparska
kolonija
Osnovna šola Zavodnje nad Šoštanjem je tudi letos
gostila mlade kiparje-likovnike iz velenjskih šol, ki so se
jim letos pridružili tudi mladi iz Radelj in Podvelke. Male
Napotnikove kiparske kolonije, že 13. po vrsti, seje udele-
žilo 33 pionirjev in mladincev, ki so dva dni z dleti in
kladivi ustvarjali lesene kipe in reliefne plastike.
Organizatorju, občinski zvezi prijateljev mladine iz Tito-
vega Velenja so pri pripravi kolonije pomagali predstav-
niki društva prijateljev mladine iz Zavodery ter ostali
domačini, les pa je prispevalo Gozdno gospodarstvo
Nazarje, TOZD Gozdarstvo Šoštanj. Tudi krcani so mlade
ustvarjalce ter njihove mentorje-likovnike iz velenjskih
šol, lepo sprejeli, z zanimanjem pa so si ogledali tudi
razstavljene izdelke ob zaključku kolonije. Vsi izdelki, ti
pa so vsako leto kvalitetnejši, so ostali v lasti Male Napot-
nikove galerije v osnovni šoli Zavodnje.
RP
Knjigo delavcu
¥ LIK Savlnßa oüprll knjižnico
Kako knjigo čimbolj pri-
bližati delavcu, so v delovni
organizaciji Lik Savinja Ce-
lje vedeli že pred leti, ko so
ustanovili nekakšno potu-
jočo knjižico v počitniškem
domu v Novem gradu. De-
lavci so željno posegali po
ponujeni knjigi, zato so se v
Liku odločili, da bodo
majhno, priročno knjižico
ustanovili tudi v delovni
organizaciji.
Otvoritev knjižice, prve v
delovnih organizacijah, so v
Liku zaznamovali v ponede-
ljek s skromno in prisrčno
slovesnostjo, na kateri so po-
leg predstavnice Knjižnice
Edvarda Kardelja v Celju po-
grešali še koga iz kulturnih
vrst ali družbeno političnih
organizacij Celja. Na pohcah
skrbno urejene knjižnice v
Liku je zdaj 500 knjig, s 300
knjižnimi enotami je poma-
gala Knjižnica Edvarda Kar-
delja, ostalo so nakupili v de-
lovni organizaciji. Največ,
kar polovica, je strokovne li-
terature, ostalo so ljubezen-
ski, vojni in potopisni rotna-
ni. Razveseljivo je, da se je
na seznamu knjig znašla tudi
literatura za otroke, zlasti ti-
sta iz seznama obveznega
branja. Knjižnica bo odprta
vsako dopoldne v času mali-
ce, in sicer od pol devetih do
pol en^stih, vodila pa jo bo
Marina Koren. V nekaj več
kot tisoč članskem kolektivu
se je med redne bralce že kar
na začetku vpisalo sto bral-
cev, ki so dobili izkaznice.
Med njimi ,ie bila prva Dragi-
ca Štrlekar.
V Liku, kjer kulturi nas-
ploh na široko odpirajo vTa-
ta, bodo knjižnico nenehno
dopolnjevali. Po novem letu
bodo začeli zbirati tudi pu-
blicistiko in revijalni tisk.
MATEJA PODJED
Pesem Iz korenin
Pevska dejavnost se v ko-
njiški občini razvija na trd-
nih temeljih in v večini iz-
vira iz tradicije. V občini, ki
ima nekaj več kot 22 tisoč
prebivalcev, deluje 10 odra-
slih pevskih zborov v kate-
rih prepeva 300 pevcev, in
13 šolskih pevskih zborov, v
katerih je vključenih 700
pevcev.
Zbori se redno predstav-
ljajo na občinskih revijah, pa
tudi na medobčinskih in re-
publiških in sodelujejo na
celjskem mladinskem pev-
skem festivalu. Občinstvu se
predstavljajo zbori konjiške
občine tudi na samostojnih
koncertih, udeležujejo se
slovenskega pevskega
ra v Šentvidu pri Stičn:
Pri Zvezi kulturnih or
zacij Slovenske Konjic<
ocenjujejo, da je sice
drugih kulturnih deji
stih prav pevska kultur
bolj množična.
Sicer pa bodo kulturr
javnost pod streho 7
kulturnih organizacij
venske Konjice ocenili
3. oktobra, na prograi
volilni konferenci ZK(
bodo volili tudi novo
stvo. Za predsednik
predlagan Zdravko I\
za podpredsednika Jož
deršek in za tajnico
Kangler.
MATEJA POE
Celjski
folkloristi
v tujini
t
Od 19. pa do 2Î
tembra je potékali
neja, na kateri je 4}1
ski ansambel god#i
plesalcev Celjske
klorne skupine a
»France Prešeren«!
ki jo vodi Edo Gabv
prikazal ljudske pl»
pesmi iz bogate zi
nice slovenske in s
slovanske folklore.'«
V Schwabachu'
Nürnbergu v ZR Nt
je bil njihov nastop^
niziran s pomočjo zi
lišč Rogaške SlatinC
brne in Čateža, saj
tem primeru šlo tu,
predstavitev teh tre,
venskih naravnih zi
lišč. V Niederbirnt
pri Darmstadtu pa st
ski folkloristi gost
pri tamkajšnji i^
nemški folklorni ski
Pot v Belgijo, v r^
Genk, kjer so opravil
uspešna nastopa, ji
vodila k tamkajšnjin
venskim izseljencem
stopu je prisostvoval
predstavnik mednj
nega folklornega fe^
iz Genta, prav tak
giji, ki je, za dn
celjske folklorisi
bil k sodelovanji
festivalu. V Belg
naši folkloristi v p
skem vzdušju sreč
z našimi izseljen--
Po ocenah je t!
kakovostnem
uspela, tako v
programa, kot tudi.
nimanju občinstva zi
vensko in jugoslova)
folklorno izročilo. Ce
folkloristi pa bi se m
predstaviti tudi v Fra
in sicer v Parizu in
Sallauminesu, venda
je ta del turneje žal o
del, zaradi znanih pre
rorističnih ukrepov v
njih dneh v Franciji, :
tako kratkem času C
ni niso mogli dobiti 1
coske vstopne vize.
2. OKTOBER 1986
NOVI TEONIK - STRAN 9
smučanje sploh še nacionalni šport?
arske vozovnice na Golteli, Rogli in Kopali med najcenejšimi
družbenim dogovo-
elesnokulturnim di-
štirih občin, ki je
1 ohraniti pri življe-
te, ni mogoče vpli-
1 ceno smučarske
in hotelskih cen,
1 do smučarskih sre-
gostinskih storitev,
o lahko trdimo, da
j delno vplivala na
lučarskih vozovnic v
aj so te, še posebno v
odaji, precej nižje od
Î ostalih večjjih slo-
ti smučarskih cen-
prodaja se je v vseh
(agencijah) že priče-
Ijučena pa bo 25. no-
a na Rogh in 30. no-
a na Golteh in Kopah,
a sezonska vozovnica
te in Kope bo za odra-
la v predprodaji 32 ter
)ke (do 15 let) 23 tisoč
amo za Kope stane se-
zonska karta za odrasle
24.000 in za otroke 18.000
din, medtem ko je cena se-
zonske karte na Rogli za
odrasle in otroke enotna, po
ugodni ceni 18.000 din. V
centrih nudijo tudi možnost
obročnega odplačila in sicer
na RogU in Kopah v dveh, na
Golteh pa v treh obrokih. Na
Golteh in Kopah dajejo ob
takojšnjem vplačilu tudi po-
seben, 25 odstotni popust pri
nakupu. Ker je bilo že lani
precej interesa samo za na-
kup sezonske karte za Golte,
bodo to ponujali tudi letos.
Odrasli bodo zanjo odšteli
18.500, otroci pa 12.000 din.
Ob takojšnjem vplačilu nu-
dijo še dodatnih 10 odstot-
kov popusta.
V redni prodaji, torej po
30. novembru, bodo sezon-
ske karte v vseh centrih stale
40 tisoč din, cene dnevnih
vozovnic pa bodo za odrasle
2500 din na Kopah, 3000 din
na Golteh ter 3500 din na Ro
gh, za otroke pa 1800, 2200 in
2800 dinarjev. Na Golteh in
Kopah nudijo tudi posebne,
5, 10, in 20 odstotne popuste
sindikalnim in drugim orga-
nizacijam pri nakupu večje-
ga števila dnevnih vozovnic.
In kakšna je primerjava z
ostalimi slovenskimi smu-
čarskimi središči. Podobne,
a še vedno nekoliko višje ce-
ne bodo imeli na Maribor-
skem Pohorju, pa na Soriški
planini in Starem vrhu, kjer
imajo žičnice tudi status ne-
kakšne infastrukture sploš-
nega družbenega pomena in
kjer z denarjem nudi pomoč
telesna kultura. Sicer pa bo
na Krvavcu sezonska vozov-
nica stala 60 tisoč din, v
Kranjski gori 75 tisoč din, ce-
ne dnevnih vozovnic pa bo-
do na teh naših največjih
smučiščih in še ponekod, re-
cimo na Voglu, 4000 din. V
manjših smučarskih centrih
bodo cene podobne tem v
celjski regiji, vendar pa le
redko kje nudijo tako ugod-
ne možnosti nakupa v pred-
prodaji.
R. PANTELIČ
Smučar, ki se bo hotel le-
tošnjo zimo opremiti od nog
do glave, bo moral odšteti
okrog 250 tisoč din, torej
najmanj dve povprečni re-
publiški septemberski pla-
či. Gre za povprečno, ne
predrago in tudi ne najce-
nejšo opremo. Dodajmo k
temu še cene prevozov do
smučišč, gostinske, hotel-
ske in ostale storitve in lah-
ko ugotovimo, da smučanje
nikakor ni več (če je sploh
kdaj bilo) šport širokih slo-
venskih ljudskih množic ...
PLANINSKI KOTIČEK
Praznile šentjurskih planincev
Planinsko društvo Šentjur je pred dnevi slavilo 35-
letnico obstoja. Proslava je bila pred planinskim
domom na Resevni, slavnostni govornik pa je bil
sedanji predsednik društva Ivan Jager.
Orisal je bogato zgodovino društva, ki gaje leta 1951
ustanovila skupina planinskih navdušencev. Kmalu so
se lotili gradnje brunarice in razglednega stolpa na
Resevni. Vsak član je takrat prispeval 1.000 dinarjev in
z zbranimi sredstvi so kupili zemljišče na Resevni.
Uspešno zaključena dela so jim dala pogum za gradnjo
planinskega doma na Resevni. Pri tem so se povezali z
borčevsko organizacijo in s skupnimi močmi postavili
lep planinski dom. Gradnja je bila nekakšna vseobčin-
ska udarniška akcija, saj je svoj delež prispeval skoraj
vsak občan Šentjurja.
Vsi ti uspehi so v društvo privabili še več članov in
sedaj jih je že 300. Takratni predsednik društva Jože
Gaberšek sije prizadeval dom redno vzdrževati, hkrati
paje svoje sile usmeril v planinsko vzgojo mladine. Ob
njegovi 80-letnici ga je Planinska zveza Slovenije odli-
kovala z zlatim planinskim znakom. Ob jubileju dru-
štva je s srebrnim znakom zveza odhkovala Franca
Gradišnika in Franca Šeta, z bronastim pa dr. Franca
Zabukoška, Ivana Stražo, Aca Pepevnika in Vero Pere.
E. R.
!č bifejev - odvadili smo se delati
iebno gostinstvo je tista panoga
me obrti, ki je v zadnjem deset-
v Sloveniji najbolj stagnirala,
tevilo gostišč ni bistveno po-
n kar je še manj spodbudno,
gostiln je v zadnjih nekaj le-
'o v bifeje in opustilo ponud-
. e. To je bistvena in najpo-
lejša ugotovitev s posveta sek-
stincev pri Zvezi obrtnih zdru-
venije, ki so se nedavno tega
a posvetu v Celju, kjer so
'orili tudi o nadaljnjem razvo-
'mega gostinstva.
, .tov, da iz gostiln nastajajo bi-
,, /eč, eden glavnih je, daje treba v
¿tetnem gostinskem obratu tudi
(itetno in trdo delati. Predvsem te-
jno se odvadili, zato ljudje odpirajo
(le, kjer je dela manj, zaslužek paje
J. Vzrokov je seveda še več, med
^i ta, daje za otvoritev dobre gostil-
iotrebno veliko denarja, da imajo
fes po odpiranju bifejev tudi v po-
iieznih občinah (prometni davek) in
^ za odpiranje dobrega gostišča po-
trebno veliko več dovoljenj. V ilustra-
cijo, tudi sam sem odprl gostišče s pre-
nočišči, na prevzem pa je prišla 16
članska ,delegacija',« je dejal Boris Li-
eber, predsednik sekcije gostincev pri
ZO Slovenije.
Tudi porast vrednostnega prometa v
lanskem letu je le posledica višjih cen
gostinskih storitev, ne pa tudi poveča-
ne količinske prodaje. Še najsvetlejša
točka v zadnjem obdobju je ponudba
hrane v celotnem zasebnem gostin-
skem prometu, ki seje v zadnjih dese-
tih letih povečala s 16 na več kot 30
odstotkov v celotnem prometu. Po
mnenju gostincev je tu potrebna še
stimulativnejša davčna politika z
ugodnejšimi merili za obdavčitev go-
stinskih obratov s hrano ter hrano in
prenočišči, ki ustvarjajo dohodek z
znatno več vloženega dela sredstev in
rizika. Olajšave veljajo sedaj za gostin-
ce, ki dosegajo 40 odstotkov celotnega
prometa s ponudbo hrane. Žal o tem
na seji ni bilo veliko govora, več je bilo
razprav na temo o smiselnosti in ne-
smiselnosti registerskih blagajn, manj
o tem, kaj storiti za uresničitev plan-
skih usmeritev, za večje zaposlovanje,
pa tudi o tem, kje so vzroki, da v zaseb-
nem gostinstvu dosegajo manjši doho-
dek na zaposlenega kot v družbenem
sektoiju, kako tudi doseči, da bo po-
nudba prenočišč v zasebnih penzionih
enakovredno uvrščena med ostalo tu-
ristično ponudbo.
Za premike naprej si še najbolj pri-
zadevajo v vodstvu sekcije, kjer so po-
stregli z dobro novico, da seje v razvoj
in skupna prizadevanja za izboljšanje
turistične ponudbe pripravljen vklju-
čiti ljubljanski SMELT, ki je priprav-
ljen pomagati pri izgradnji (raziskava
trga, inženiring, sredstva . . .) malih
penzionov - gostišč s posteljami. Svoj
prispevek k razvoju pa lahko in mora-
jo dati predvsem gostinci sami: s svo-
jim delom, večjim pogumom za inve-
stiranje, samoiniciativnostjo, pred-
vsem pa s prizadevanjem za dvig kva-
litete svoje gostinske ponudbe.
RP
iokal polzelski osnovni šoli
to urejenilt šoiskiii okoiij Je vse več
Ijpodelitvijo prehodnega
Kla za najlepše urejeno
ЖО okolje v letošnjem
'i, ob dnevu šole ga je
Išnji teden prejela os-
na šola Vera Šlander iz
i;le, so v Celjski turi-
i zvezi zaključili letoš-
iroko zasnovano akcijo
ijevanja šolskih okolij,
»lovesnosti na Poželi, ki
e je poleg Danice Zorko
iristične zveze Slovenije
ležili tudi šolniki iz s
telo pobratenega Peru-
ca, so podelili tudi priz-
ja še devetim osnovnim
_ im, ki so imele vzorno
' jena okolja.
ocenjevanje šolskih oko-
4e bilo vključenih 55 os-
j nih šol celjskega turistič-
' [a območja, ki so bila po
Dšni oceni lepše urejena
lani. Najboljšo oceno,
^ irno okolje, je dobilo de-
šol, zelo lepo urejeno
' olje ima 19, ter lepo ureje-
okolje 16 šol, šol s skrom-
urejenim okoljem pa je
Set. Med slednjimi so žal
H šolska okolja v Celju,
fkloštru in Rogaški Slati-
I krajih, kjer bi tudi zaradi
'llena turizma morali za
t>ši izgled krajev še poseb-
' skrbeti.
Ocenjevanje izvaja Celjska
''^stična zveza v okviru si-
stematične turistične vzgoje
na osnovnih šolah, ki zajema
še organizacijo turističnih
podmladkov (ponekod še
krožkov), organizacijo različ-
nih prireditev, pisanje testov
in nalog na temo turizem. Z
ocenjevanjem okolij naj bi
vzbudili še več zanimanja za
urejena šolska okolja in ure-
jene kraje, ki naj bodo učen-
cem vzgled in vodnik, da naj
bi bilo tako tudi pri njih do-
ma in v njihovem kraju:
»Urejene hiše, urejena oko-
lja in urejeni kraji so osnova
za razvoj in napredek turiz-
ma, so pa tudi odraz naše
kulture, civilizacije in huma-
nosti, pa tudi odnos do solju-
di. Velja pa tudi, da urejeni
kraji niso namenjeni samo
turistom, temveč predvsem
nam, ki v njih živimo in tudi
želimo lepo okolje. Z ureje-
nim okoljem se krepi estet-
ski čut, pa smisel za red in
urejenost nasploh, kar bi
moralo biti tudi v pedago-
škem procesu zapisano z ve-
likimi črkami,« je na sloves-
nosti na Polzeli poudaril
prof. Zoran Vudler s Celjske
turistične zveze.
Priznanja za vzorno ureje-
no okolje so prejele še os-
novne šole Anton Aškerc -
Titovo Velenje, Anton
Aškerc - Rimske Toplice,
Blaža Kocena-Ponikva,
Šlandrove brigade - Ljub-
no, Kozjanski odred - Plani-
na pri Sevnici, Marija Broz
- Bistrica ob Sotli, Posebna
OŠ Pohorski odred - Slo-
venske Konjice in OŠ Vlado
Bagat iz Braslovč, ki je, ta-
ko kot polzelska šola preje-
la najvišjo možno oceno.
Prvo mesto je komisija pri-
sodila OŠ Vera Šlander iz
Polzele predvsem zato, ker
so od lanskega do letošnjega
leta pri urejanju zelenic.
stavb in vsega šolskega oko-
lja med vsemi šolami dosegh
največji napredek, pri čemer
imajo veliko zaslug mentorji
in učenci turističnega pod-
mladka in novinarskega
krožka.
R. PANTELIČ
Komisijo Celjske turistič-
ne zveze so sestavljali Jaka
Majcen, prof. France Sirk,
Mimica Volavšek ter zuna-
nja sodelavca Oskar Šoster
in Božo Punčuh. V akcijo je
bilo vključeno tudi 29 turi-
stičnih društev, ki so pri-
spevali svojo oceno, takšen
način dela turistične vzgoje
mladih pa vseskozi z razu-
mevanjem spremlja tudi
Zavod za šolstvo organiza-
cijska enota v Celju.
Lojze Libnik, novi predsednik CTZ predaja prehodni
pokal za najlepše urejeno šolsko okolje ravnateljici OŠ
Vera Slander Marinki Marovtovi.
Delavski svet
Gozdnega gospodarstva Celje
Delovna skupnost skupnih služb
objavlja
prosta dela in naloge
administrativna dela
Pogoji:
-	končana administrativna šola
-	6 mesecev delovnih izkušenj
-	preizkus znanja iz strojepisja
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo na naslov:
Gozdno gospodarstvo Celje, Splošno kadrovski sek-
tor, Celje, Ljubljanska c. 13, v roku 8 dni po objavi.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku
30 dni po objavi oglasa.
CINKARNA CELJE
Metalurško kemična industrija
Odbor za urejanje delovnih razmerij v
TOZD Kemija Mozirje
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	KURJAČ
-	1 izvajalec, za nedoločen čas
Pogoji za zasedbo so:
-	preoblikovalec kovin (ključavničar)
-	6 mesecev delovnih izkušenj
-	2 meseca poizkusnega dela
-	izpit za kurjača visokotlačnih in nizkotlačnih
kotlov
2.	OPRAVNIK MEŠALNIH NAPRAV
-	1 izvajalec, za nedoločen čas
Pogoji za zasedbo so:
-	kemijski procesničar
-	3 leta delovnih izkušenj
-	2 meseca poizkusnega dela
3.	KLJUČAVNIČAR ZA ZAHTEVNA
DELA
-	1 izvajalec, za nedoločen čas
Pogoji za zasedbo so:
-	KV preoblikovalec kovin (ključavničar)
-	3 leta delovnih izkušenj
-	2 meseca poizkusnega dela
Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj
pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev in kratkim opisom dosedanjih del in nalog v
8. dneh po objavi na naslov:
CINKARNA CELJE, Kadrovska služba, Kidričeva 19,
63000 Celje
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30.
dneh po objavi.
Popravek
v prejšnji številki smo članku »V Atomskih toplicah je že
pretesno« pomotoma zapisali, da so v kampu do konca avgusta
lani zabeležili 7144 nočitev, letos pa okoli 10.200. V resnici je bilo
toliko nočitev samo v lanskem oziroma letošnjem avgustu. Do
konca avgusta letos pa so v kampu zabeležili okoli 26 tisoč
nočitev, v hotelu pa dobrih 50 tisoč nočitev.
M. A.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
KOMENTIRAMO
Če drugega ne, statistika
obljublja lepše vreme
Splošna ocena je, da smo imeli letos podpovprečno
letino vrste kmetijskih pridelkov. Od vsepovsod je
slišati ocene, da je vreme bistveno prispevalo k takš-
nim rezultatom, praktično že od lanske jeseni. Kmetij-
ski tehnologi trdijo, da na svoj račun krivde za slabšo
letino ne priznajo. Tako je prepričan tudi dipl. ing.
Franc Verstovšek iz sozda Hmezad, saj so tako v Hme-
zadovem Kmetijstvu kot v KZ Savinjska dolina po
strokovni plati opravili vse potrebno za načrtovani
pridelek.
Ponuja se zaključek, daje pridelek razočaral ne samo
številne pridelovalce ampak tudi samo kmetijsko
stroko. Zlobno bi bilo sklepati, da haše kmetijstvo pove-
čuje svojo odvisnost od neba, torej od vremena; vpraša-
nje pa je, če agrotehnične in tehnološke ukrepe zmo-
remo uveljaviti na vsem kmetijskem prostoru. Družbeni
sektor kmetijstva, še točneje poljedelstva na širšem celj-
skem območju, zaznamovanem večinoma le z živino-
rejo, predstavlja bistveno manjši prostor.
V Savinjski dolini je najboljšo zemljo »zasedel« hmelj,
za pšenico namenjajo kljub slovenskim »bitkam za
kruh« vendarle slabšo zemljo, ali na sušnih območjih ah
pa na težji, zamočvirjeni zemlji. Koruza je kultura, ki jo
je letos bolje odnesla, zanimiva pa je še posebej za
živinorejska območja, v šentjurski, konjiški in šmarski
občini, kjer imajo pšenico v kolobarju in nikdar ne bodo
pomembni žitni pridelovalci, četudi bomo skušali na
Slovenskem vedno znova pospeševati svojo krušno
neodvisnost znotraj Jugoslavije.
Težko je reči, da so za slabši pridelek žita krivi kmetje,
češ da niso ves čas upoštevah tehnološka priporočila od
A do Ž. Če jih niso, so gotovo imeli svojo računico, v
katero niso mogli vtakniti predvidenega dohodka. Ta
dohodek namreč ob setvi praviloma pri nas ni viden,
celo predvideti ga je težko, ah včasih celo nemogoče.
Tedaj kmetova računica pač dela bolj na kratko sapo in
vprašanje je (ah pa ne več!), če ekonomska politika v
kmetijstvu res dovolj spodbuja kmeta za večji hektarski
pridelek.
Če imamo dobro tehnologijo, ki »obljublja« 5 ton žita
na hektar, potem samo takšna tehnologija ni dovolj;
potrebna nam je še bolj kmetijska ekonomika, še bolje -
ekonomska politika, da bo tisti, ki zemljo obdeluje ne
samo zaradi sebe in svoje družine, iz nje potegnil več. Z
vremenom bomo že opravili, saj nam statistični vpogled
že za prihodnjo kmetijsko sezono od setve do žetve
obljublja manj nevšečno vreme.
Ali: Kmetijstvo ne more biti več neke vrste poligon za
gospodarsko politiko Jugoslavije in njen politični
sistem, trdi dr. Dragan Veselinov, docent na ekonomski
fakulteti v Beogradu, ki državi očita »faraonski odnos do
kmetijstva«, češ, glavna naloga kmetijstva je, da nahrani
domače prebivalstvo, pri tem pa s svojimi cenami ne
sme ogroziti življenjskega standarda. Ta čudež nam, kot
vse kaže, vendarle ne uspeva!
MITJA UMNIK
V živinorejski občini gre
pšenica slabo v klasje
Dodatno spoMudlti mlečno proizvodnjo
Odkup jabolk na Šmarskem poteka
brez zastojev, odkup pšenice je v ok-
virih letošnjih obveznosti, uresniči-
tev setvenega plana za novo proiz-
vodno leto, z večjimi obveznostmi, pa
je zaenkrat še pod vprašajem. Z od-
kupom mleka, kljub trenutnemu na-
raščaju, v občini Šmarje pri Jelšah ne
morejo biti zadovoljni. To so okvirne
ocene stanja na omenjenih področjih
šmarskega kmetijstva, o čemer je v
preteklem tednu razpravljal svet za
družbenoekonomske odnose v kme-
tijstvu, gozdarstvu in na vasi pri ob-
činski konferenci Socialistične zveze
Šmarje pri Jelšah.
V Vitalu v Mestinju, kjer je bil od-
kup letošnjega obilnega pridelka (za-
radi nepokrite lanske izgube) pred do-
brim mesecem še pod vprašajem,
prevzamejo in predelujejo jabolka ta-
ko rekoč noč in dan. Z dobro organiza-
cijo odkupa ni zastojev in čakanja,
ocenjujejo pa, da bodo presegli načrto-
vanih 6 tisoč ton odkupa, saj bodo
prevzemali in predelovali jabolka vse
dokler bo vreme to dopuščalo. In če so
kmetje z organizacijo odkupa zado-
voljni, s plačilom oddanega pridelka
prav gotovo ne bodo, saj bo treba na
denar počakati kar poldrugi mesec.
Svet je o tem posebej razpravljal, ni pa
mogel najti ustrezne rešitve ob dej-
stvu, da se tako v Kmetijskem kombi-
natu Šmarje, kot v Vitalu, spopadajo s
finančnimi oziroma likvidnostnimi te-
žavami. Svet je opozoril na sveže ja-
bolčne tropine, ki naj bi jih kmetje ob
oddaji sadja odpeljali domov, saj so
primerne za krmo oziroma dodatek k
silaži.
Od planiranih 580 ton pšenice v ko-
operacijski proizvodnji so je odkupili
dobrih 261 ton, v lastni proizvodnji
kombinata pa so na Imenskem polju
pridelali in prodali dobrih 148 tön pše-
nice. Strokovna skupina za poljedel-
stvo irustrokovnjaki območnih kmetij-
skih zavodov so ocenili tudi vpliv ne-
ugodnih vremenskih razmer. Ta izpad
je za šmarsko občino ocenjen na 25
odstotkov, kar pomeni zmanjšanje ob-
veznosti za 145 ton. Ocenjujejo tudi, da
bodo pri zamenjavi merkantilne pšeni-
ce za semensko, kilogram za kilogram,
pridobih še okoh 80 ton pšenice in
boljše seme za letošnjo setev.
Občutno povišan setveni plan za no-
vo proizvodno leto bo za šmarske
kmetijce trd oreh. Vprašanje na seji
sveta, zakaj vsako leto večje obvezno-
sti ob dejstvu, da je šmarsko kmetij-
stvo že dolgo usmerjeno v živinorejo,
ni iz trte izvito. Največji problem je z
mehanizacijo, saj je le-ta prilagojena
živinorejski proizvodnji, strojev za se-
tev in spravilo pšenice pa v občini pri-
manjkuje. Setveno obveznost na 260
hektarih bo torej težko izpolniti,
predvsem bo treba več narediti za več-
ji hektarski donos, s kakovostnejšim
semenom, gnojenjem. Zato v občini
podpirajo akcijo zamenjave merkantil-
ne pšenice za semensko, pri čemer naj
bi razliko v ceni pokrili iz občinskega
sklada za intervencije v kmetijstvu.
Pri ceni odkupa mleka je svet opozo-
ril na cenovna nesorazmerja in na teža-
ve, ki so zaradi strožjih meril glede
kakovosti oddanega mleka. Kam gre
10-odstotni odbitek pri litru oporečne-
ga odkupljenega mleka, so vprašali na
seji in ob tem opozorili, da je na račun
odbitka za slabo mleko treba dodatno
stimuhrati oziroma bolje plačevati ti-
stim kmetom, ki oddajajo mleko nad-
poprečne kakovosti. Praksa, ki zdaj
samo »kaznuje« slabe proizvajalce,
najboljših pa ustrezno ne nagrajuje, ne
more biti v prid večji proizvodnji in
iaoljši kakovosti mleka.
MARJELA AGREŽ
Brez sezonskih delavcev ne gre
Več kot sto sezonskih delavcev v teh
dneh pomaga obirati jabolka na Miro-
sanu. Računajo, da bodo letošnji pri-
delek pospravili v petnajstih dneh.
Pred dnevi smo obiskali plantaže, kjer
delavci obirajo jabolka.
Ivan Sokač: »Sem prihajam že več
let. Vozim traktor in sem z delom kot
tudi z zaslužkom zadovoljen. Tu bom
ostal okrog 20 dni, na dan pa zalužim
okrog šesto starih tisočakov. Seveda je
to zame kar lep zaslužek.«
Marija Delak: »Jabolka rada obi-
ram, zato prihajam že vrsto let. Na dan
naberem kakih 80 zabojev in to v 12
urah. Lani sem zaslužila devet starih
milijonov, letos pa bo več. Doma ima-
mo kmetijo in delo na poljih me bo
počakalo, najnujnejše pa bo uredil
mož, ki je doma.«
Marica Sto vrag: »Doma sem iz Kri-
ževcev pri Bjelovaru. Tu v Sloveniji se
pri raznih sezonskih delih, če si pri-
den, kar lepo zasluži. Povedati moram,
da sem z hrano in tudi s plačilom zado-
voljna. Na dan zaslužim okrog osem-
sto starih tisočakov, kar pa ni malo.«
T. TAVČAR
Navodilo za setev ozimnih žit
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
3.	Zahteva - PRIPRAVA ZEMLJE ZA SETEV
Njivo zorjemo dovolj zgodaj, da se zemlja pred setvi
sesede, najmanj do globine 18 cm pri zadostni huro¿
oranja (7 km/h). Z dopolnilno obdelavo nikakor ne smem
segati pod setveni horizont, kamor smo zaorali rastlinsi(
ostanke. Globina dopolnilne obdelave ne več kot 8-10 сц
če je le mogoče uporabimo za dopolnilno obdelavo p
oranju predsetvenik, da zdrobimo grude, zravnamo grot
brazde in potlačimo kupe zemlje v grudičasto plast, kj(
preko zime razpadejo.
4.	Zahteva - GNOJENJE
Gnojenje se deli na dva dela in sicer:
1.	Osnovno jesensko gnojenje ob pripravi zemlje ^
setev.
2.	Dvakratno ali celo trikratno spomladansko dognoj^
vanje z dušikom.
Gnojenje pred setvijo ozimnega žita.
Prav bi bilo, da gnojenje prilagodimo analizi zemlj
oziroma založenosti tal s fosfoijem in kalijem.
Za različno vsebnost fosforja in kalija v tleh pripore
čamo naslednje odmerke v čistih hranilih. Pri tem je sko
r^ nujna pomoč pospeševalca zadruge.
Če je raven fosforja in kalija v mg na 100 g zemlje:
nizka (manj kot 10 mg) potrebujemo
100-120 kg/'ha fosforja in
150-200 kg/ha kalija
srednja (10-20 mg)
70-100 kg/ha fosfoija in
100-150 kg/ha kalija
visoka (več kot 20 mg)
40-70 kg/ha fosfoija in
80-100 kg/ha kalija.
Če analize zemlje ni, kar je običaj v večini primerov
uporabimo 90-120 kg fosfoija in 90-150 kg kalija.
Ob setvi je potrebno gnojiti tudi z dušikom, vendar n«
več kot do 40 kg na ha. Za tako priporočeno gnojenja
izberemo najustreznejšo kombinacijo NPK-aja.
Primer:
Za boljše zemlje cca. 500 kg NPK 6:18:18, za slabše pa
cca. 600 kg NPK 6:18:18.
Osnovno gnojenje opravimo pred setvijo tako, da dve
tretini NPK zaorjemo, eno tretino NPK gnojil pa potro-
simo pred predsetveno obdelavo tal.
5.	Zahteva - IZVEDBA SETVE
Sejemo le kupljeno seme, doma pridelano ne bo dalo
zanesljivega pridelka zaradi nepreveijene kalivosti in
nevarnosti okužb z žitnimi boleznimi.
Zelo pomemben je čas setve in sicer:
-	Pri pšenici v višjih legah konec septembra, drugod pa
v prvi ali najkasneje v drugi polovici oktobra.
-	Ozimni ječmen v drugi polovici septembra.
-	RŽ sejemo nekoliko pred pšenico.	»
-	Triticale kot pšenico.
Zadnji rok setve pa je 10. november.
Preredkim posevkom se izognemo, če natančno izraču-
namo potrebno količino semena.
Pri nakupu semena je posredovan podatek o teži 1000
zrn ali absolutna teža, % kalivosti in % čistoče semena;
% kalivosti X % čistoče semena je uporabna vrednost
semena.
Količina semena na ha pa dobimo tako, da pomnožimo
zaželjeno število zrn na m^ s težo 1000 zrn ali absolutno
težo, to pa delimo z uporabno vrednostjo. Tako dobimo
približno naslednje kohčine:
Pšenica: Posejati moramo 600 zrn na m^ ali 300 kg na ha.
Ječmen: 400 do 450 zrn na m^ ali 160 do 180 kg/ha.
Rž: 350 do 400 zrn'm^ ali 160-180 kg/ha.
Triticale: 300 kg/ha.
6.	Zahteva - UREDITEV SEJALNICE
Vse ozimno žito sejemo na ozko med vrstno razdaljo (10
do 15 cm) in v globino 2 do 4 cm. Pred setvijo opravimo s
sejalnico sejalni poskus. Sejalnico uredimo tako, da izme-
tava željeno količino semena in naravnamo tudi enako-
mernost razmika med posameznimi sejalnimi cevmi. Za
ureditev sejalnice je potrebno vedeti - potrebno količino
semena - obseg pogonskega kolesa - delovna širina sejal-
nice - število zasukov pogonskega kolesa, - in pa teža
semena, ki pade iz sejalnice pri določenem številu za-
sukov.
Teža semena, ki pade iz sejalnice je zmnožek izračunane
količine semena na ha (300 kg) obseg pogonskega kolesa,
širine sejalnice in določeno število zasukov deljeno z
10.000 (kar je 10.000 m^ ali ha).
Pri tej kar komplicirani računski operaciji je razumljivo,
da naj bi bil pri ureditvi sejalnic prisoten pospeševalec
zadruge.
7.	Zahteva - JESENSKO VARSTVO POSEVKOV
Jeseni zatiramo le plevele s hirbicidom Dicuran 3-4 l/ha.
ki je zelo učinkovit za travne plevele in tudi za nekatere
širokolistne plevele, ni pa učinkovit proti smolencu. Le-
tega in še ostale pa bomo zatirali spomladi.
O spomladanskem dognojevanju, zatiranju plevelov in
varstvu pred boleznimi pa se bomo pogovorili ob koncu
zime.	.	_
ZZV CELJE
FRANC TRATNIK dipl. ing. agr
2. OKTOBER 1986
NOVI TEONIK - STRAN 11
Kako do
zobozdravnika
24. junija je bralka v NT
zastavila vprašanje, kako do
zobozdravnika. Za postavlje-
no vprašanje smo hvaležni.
Odgovor bo zanimiv za vsa-
kogar, ki še nima svojega zo-
bozdravnika. V centralni
zobni ambulanti Celje spre-
jemamo vse tiste varovance,
ki nimajo svojih obratnih
zobnih ambulant. V tej zobni
ambulanti dela deset zoboz-
dravnikov. Dva izmed njih
delata v sprejemni ambulan-
ti, kjer sprejemajo nenaroče-
ne bolnike z bolečinami in
vse tiste, ki bi se radi naroči-
li, a še nimajo svojega zoboz-
dravnika. V prvem primeru
bolnika najprej rešijo bole-
čin in opravijo še ostale nuj-
ne posege (izdrtje brezupnih
zob, sanacija najbolj kritič-
nih zob, poduk o prepreče-
valnih ukrepih zoper zobno
gnilobo in vnetja obzobnih
tkiv).
Tiste, ki še nimajo izbrane-
ga zobozdravnika prav tako
najprej pregledajo v spre-
jemni ambulanti in po potre-
bi opravijo posege, ki so že
bih omenjeni. Nato napotijo
bolnike v eno izmed osmih
zobnih ambulant. Pri tem
poskušajo ustreči, da vsake-
ga pošljejo v tisto ambulan-
to, kamor si želi. Obenem pa
seveda poskušajo razporejati
nove bolnike tako, da vsi zo-
bozdravniki dobijo približno
enako število novih bolni-
kov. S tem naj bi bile tudi
čakalne dobe pri vseh zobo-
zdravnikih približno enako
dolge. V vašem primeru lah-
ko rečemo, da imate pravico
sami izbrati zobozdravnika,
zlasti če ste pripravljeni nanj
počakati.
Glede pripombe, da bolni-
ke naročamo v presledkih
dveh ali celo več mesecev je
treba upoštevati več dejavni-
kov. Vsekakor je tudi naša
želja, da bi lahko enemu bol-
niku napravili čim več in jih
naročali na kratke roke. To
je tudi najbolj smotrno
(manjša izguba časa s pripra-
vo bolnika in instrumentov,
boljši izkoristek materialov).
Trenutni kadrovski norma-
tiv je takšen, da mora en zo-
bozdravnik skrbeti za pri-
bližno 2200 občanov. Tako
ima na razpolago za vsakega
varovanca 45 minut na leto.
V tem času lahko napravi
pregled zobovja in eno plom-
bo na dveh ploskvah. Za ne-
katere storitve porabimo
včasih vsega skupaj nekaj
ur. Ni težko izračunati, da ne
zmoremo ustreči vsem že-
ljam oziroma potrebam na-
ših varovancev. Poleg tega
ima še razna zdravljenja, nuj-
na protetična dela, ki jih ni
mogoče odložiti. Vsi takšni
primeri nam porušijo pred-
hoden vrstni red in moramo
manj nujne primere naročati
na daljše roke.
Na koncu naj omenim, da
imamo največ težav s tistimi
bolniki, ki dolga leta niso za
svoje zobe nič storili. Zdrav-
stveno stanje zob in obzob-
nih tkiv je pri takšnih bolni-
kih zelo slabo in zahteva dol-
gotrajno zdravljenje, včasih
tudi leto dni. Takšni bolniki
hočejo, da se jim vse uredi v
najkrajšem času. češ, saj de-
set let nismo imeli z njimi
nobenega opravka in si zd^
vendarle »zaslužijo«, da jim
čimprej uredimo zobovje.
Ne zavedajo se, da so s takš-
nim ravnanjem storili sebi
obilo škode, nam pa veliko
dela. Zdravljenje zobne gni-
lobe in vnetij obzobnih tkiv
je na začetku bolezni uspeš-
nejše, hitrejše, lažje in ce-
nejše.
Se uspešnejši način za
ohranitev zob in obzobnih
tkiv je redno in natančno iz-
vajanje preprečevalnih ukre-
pov, ki jih lahko opravlja
vsak občan doma. V takšnih
pogojih bomo upseli ustreči
vsem bolnikom, medtem ko
v današnji situaciji tega prav
gotovo ne zmoremo.
dr. DANICA HOMAN
dr. BRANE MEŽNAR,
Zdravstveni dom Celje
Lovski strel
v nedeljo, 15. junija, sem
ob pol treh izpustila psa, šar-
planinca z verige, da bi se
razgibal. Neopazno je stekel
za lastnico, ki je šla k sosedu.
Na poti ga je zadela lovska
krogla. Pol ure zatem se je
vrnil hudo ranjen na domače
dvorišče. Peljali so ga k živi-
nozdravniku, toda zaman. S
smrtjo se je boril vse tja do
četrtka. Potem smo poklicali
lovce, da so ga dostrelili.
Lovski družim iz Skomarja,
posebno tistemu, ki je sode-
loval v tem gnusnem dejanju
in mučenju živali, želim še
veliko poguma.
EMICA SLATINEK,
Skomarje
14. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 4. do 11. novembra
SAVNA - odprta vsak dan od
13. do 20. ure, ob torkih samo
za ženske, ostali dnevi mešano.
TENIS - rekreativno igranje
vsak dan od 8. do 19. ure,
rezervacije pri varnostniku
tel. 33-098.
SEJEM rabljenih avtomobilov in
motorjev vsako soboto
od 8. do 12. ure.
Vabljeni!
Slovensko ljudsko gledališče Celje:
Četrtek 2. oktobra ob 9.30.: William Shakespeare:
KAR HOČETE. Abonma četrtek in izven.
Petek, 3. oktobra ob 18.: William Shakespeare: KAR
HOČETE. Abonma Laško in izven.
Sobota, 4. oktobra ob 17.: William Shakespeare:
KAR HOČETE. Abonma sobota popoldan in izven.
Kino Union Celje: V vehki dvorani kina Union v
Celju bo danes ob 19.30 uri I. abonmajski koncert
Zavoda za kulturno prireditve. Prisluhnili boste lahko
Orkestru slovenske filharmonije.
Srečanje gledaliških skupin v Trnovljah: V soboto,
4. oktobra bo pri KUD Zarja Trnovlje vsakoletno sre-
čanje ljubiteljskih gledahških skupin celjske regije, ki
se bo pričelo ob 9. uri. Ob 11. uri bodo udeleženci
srečanja gledah komedijo Nikolaja Vasiljeviča-Gogo-
Ija: Ženite v.
Razstavni salon Rogaška Slatina: V Razstavnem
salonu bo danes ob pol osmih komorni koncert Celj-
skega godalnega kvarteta. V razstavnem salonu pa si
lahko ogledate tudi razstavo likovnih del Milene Ste-
pančič. Njena dela bodo na ogled do 17. oktobra.
Zdraviliški dom Rogaška Slatina: V dvorani Zdra-
viliškega doma bo v sredo, 8. oktobra ob pol osmih
zvečer Vokalni koncert, na katerem bo nastopil Moški
pevski zbor Zdravilišča.
V	mozirski galeriji je odprta razstava slovenske
sodobne grafike; razstava bo na ogled do 16. oktobra.
V	Likovnem salonu Celje je odprta razstava kipar-
skih del Josipa Diminoviča. Razstava bo odprta do 11.
oktobra.
V	gäsilskem domu Ostrožno si lahko ogledate razstavo
foto dokumentacije, ki so jo pripravili ob praznovanju
kr^evnega praznika. Razstava bo odprta v soboto od 9. do
12. in v nedeljo od 9. do 11. ure.
V	avli hotela na Dobrni je odprta razstava likovnih del,
ki so nastala na letošnjem Extempore Dobrna 86. S svo-
jimi deh se predstavlja deset avtoijev, razstava pa bo
odprta do 10. oktobra.
V	KLjUBu bo danes ob 19.30 projekcija video filma
Odiseja 2010. Vstopnina 100 din.
V	petek, 3. oktobra ob od 17. ure dalje disco matineja -
vstopnina 100 din.
V	soboto, 4. oktobra pa bo gostovala country skupina iz
Maribora New Pohoije express. Vstopnina 400 din.
»Baby sinerji« z
voki-tokiji
Sprva ne moreš verjeti
svojim očem, da so ameriški
mladci in mladenke priprav-
ljeni disciplinirano čakati
eno ali celo dve uri, da jih
»baby sitterji« spustijo v ka-
tero izmed številnih disko-
tek. Še bolj si presenečen, ko
morajo za izkazano milost
plačati od pet do deset dolar-
jev za vstopnino. Tako je
vsaj v Washintonu in v Los
Angelesu, kjer poleg tega po-
trebuješ za vstop še člansko
izkaznico ali kak drug oseb-
ni dokument.
John Shirley, stalni klient
discoteke »Fetish Stardust
Ballroom« iz Los Angelesa,
je kratko komentiral: »Se ti
vsaj ni treba bati, da jih boš
dobil po zobeh!« Kar je res je
res, nekaj goril z gumijavka-
mi in voki-tokiji ob pasu vli-
va zaupanje in spoštovanje.
In nenazadnje je še vedno
bolje čakati uro ali dve, kot
pa da te odslovijo, češ da
brez čevljev, srajcc in krava-
te ni dovoljen vstop. Takšno
selekcijo še najbolj praktici-
rajo v Honoluluju na Hava-
jih, kar samo po sebi ne bi
bilo tako hudo, če se sredi
noči temperatura ne bi giba-
la okoh 25°C.
Med klubi z živo glasbo je
bil za živahen slovenski tem-
perament še najbolj vzne-
mirljiv »Annex Dicing
Nightclub« iz San Francisca,
kjer so obiskovalci kluba sa-
mi ustvarjali glasbeni pro-
gram. Na playback so prepe-
vali viže kot so: Johnny
B. Goode, Killing me Softly,
Love me Tender, Only You,
Puppy Love, House Of The
Rising Sun, Yesterday in
druge. Kako bi se pri tem
pokaži kaj znaš obnesh Slo-
venci je težko reči. gotovo pa
bi pritegnili country and we-
stern uspešnici: »I like
beer«.
Ulični umetniški živžav je
še najbolj raznolik v New
Yorku in v San Franciscu,
vendar je mnogo manj kon-
centriran kot na primer v
Amsterdamu. V San Fran-
ciscu se dnevno umetniško
dogajanje odvija na Market
street, kjer je zaradi obilice
trgovinskih lokalov največ
turistov in v okolici prista-
nišča ob pacifiški obali, od-
koder je lep pogled na legen-
darni Alcatraz in Golden Ga-
te Bridge. Čeprav moraš
umetniške užitke praviloma
plačati, se lahko naužiješ
umetnosti, ne da bi moral za-
radi tega bankrotirati in kar
je najvznemirljivejše, na vsa-
kem koraku se nekaj dogaja.
Frank Lynn, ulični glasbe-
nik iz San Francisca, je bil za
petindvajset centov še kar
zgovoren: »Vse v življenju
moraš plačati, če ne z denar-
jem pa kako drugače. Igra-
njç na ulici je še najmanj vsi-
ljivo, mimoidoči prisluhne-
jo, če jim je všeč, drugače pa
lahko gredo mirno mimo. Od
nečesa moraš živeti!« In v
sončnem popoldnevu je zaz-
venela pesem Brucea
Springsteena; »Factory«.
Če bi se tovrstna scena odvijala brez predhodnega dogovora na samoupravijalskih
ulicah, bi skoraj gotovo posegli v dogajanje organi javnega reda in miru. V San Ггапт
ciscu, kakor tudi v drugih ameriških velemestih, se uličnim umetnikom ni treba bati, da
jih bo skušal kdo spametovati. Nasprotno, mnogi si, tako kot južnoameriški glasbeniki
na fotografiji, služijo na ta način svoj vsakdanji kruh.
Slovenec sem ter tla
Lepa kot traktor, visoka
kot telegrafštanga, črna kot
noč ... Spolzela je na tla, se
obliznila, da so se zaleskstali
beli zobje kot zvezde sredi
neba, se lahkotno sprehodila
z dlanjo prek nabreklih bra-
davic do središča sveta, brez-
na brez dna, ki za šalo po-
goltne Slovenca ali dva ...
Zameglilo se mu je pred
očmi... Stresel se je, kot da
bi ga strela z jasnega udarila
v jajca: »Hočem jo imeti!«
Slovenec sem ter tja in že se
je sprijateljil z Warrenom
Hincklejem, big bossom
»Piccadily Nightcluba« v
Miami Beachu. Srkala sta
skotch, beseda je dala bese-
do, in navdušen nad njegovo
obljubo, da se bo razpisal o
nočnem klubu v najbolj bra-
nih slovenskih tednikih, je
Warren Hinckley neprevid-
no izustil: »Plačati ti ne mo-
rem, saj veš business ne gre
tako kot bi moral. Izberi si,
katero hočeš, pa na litrco ne
pozabi!«
Early in the morning factory whistle blows,...
Zgodaj zjutraj je zažvižgalo v tovarni.
Mož seje dvignil iz postelje in se oblekel,
Mož je vzel svoje kosilo, odšel je ven
v jutranje luči.
To je delovno, delovno, nič drugega kot
delovno življenje.
Skozi dvorec strahu, skozi
dvorec bolečine
Vidim očeta kako koraka po
tovarniških poteh v dežju
Tovarna mu je vzela sluh, tovarna mu je dala
življenje
To je delovno, delovno, nič drugega kot
delovno življenje.
Konec delovnega dne, v tovarni je jokajoče zažvižgalo
Mož koraka po teh poteh s smrtjo v očeh
In bolje je zate fant. da verjameš,
da je nekdo odšel z bolečino v to noč
To je delovno, delovno, nič drugega kot
delovno življenje.
It's the working, the working, just the
working life.
Gostilna TRIGLAV vas
vabi na koline, vinski
mošt ~ Ranina...
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Celjska Bolha v deželi gradov
Potrjeno P0liratlmst¥0 meti dvema gledališkima ansambloma
Talija, muza umetnosti
komedije, ne pozna pregrad
in ne mej: ne državnih, ne
jezikovnih in ne ideoloških.
Ansambel Slovenskega
ljudskega gledališča Celje
je bil minuli teden štiri
dni v gosteh pri gledališčni-
kih Uharskega Hradišta na
južnem Moravskem na Če-
škoslovaškem, s Feydeauvo
Bolho v ušesu v režiji Vinka
Mödemdoferja.
Tamkajšnje Slovačko di-
vadlo je prve stike s celjskim
gledališčem navezalo že leta
1982, pred dvema letoma
smo ta ansambel videli tudi
na deskah celjskega gledališ-
ča s predstavo Nikolaj Šu-
haj, zd^j jim je celjski an-
sambel ta obisk vrnil. V Slo-
vackem divadlu v Uharskem
Hradištu je odigral dve pred-
stavi, oziroma eno in pol,
kajti med drugo je да sredini
predstave zmanjkalo elek-
tričnega toka(?), in eno pred-
stavo v Brnu. Videli pa smo
tudi predstavo pobratenega
gledališča, delo Oscaija Wil-
da, Brez Ernesta ni mogoče.
Slovesen podpis pogodbe,
ali po naše nekakšnega spo-
razuma, je ansambla še tes-
neje povezal za sodelovanje
v tem srednjeročnem obdob-
ju, oziroma za štiri leta, ko bo
Slovačko divadlo znova go-
stitelj Celjanov, tedaj ob nji-
hovi 40-letnici poklicnega
gledališča. Pred tem pa bo
Slovačko divadlo še enkrat
gostovalo v Celju.
Celjsko Bolho je občinstvo
tako v Brnu kot v Uharskem
' Hradištu izredno prisrčno
sprejelo. Iz razgovorov z go-
stitelji je bilo kasneje razbra-
ti, da je bila predstava za njih
celo šokantna. Kritik je v nji-
hovem jutranjiku po prvi
uprizoritvi v Brnu zapisal, da
je bila narejena v stilu Cha-
plinovih komedij na visoki
umetniški ravni vseh igral-
cev, vendar na sceni, ki je
delovala pretežko. Ob tem se
ne bo odveč spomniti, da je
češko občinstvo vajeno bolj
»zračnih« scen, kar so naša
gledališča prešla že nekako
pred dvema desetletjema.
Tudi dam v dekoltejih na
odru na Češkoslovaškem ni-
so vajeni, zato je bila Bolha v
gosteh, tisti, ki ste jo videh,
boste lahko presodih sami,
precej žgečkljiva komedija.
V Satiričnem gledališču v
Brnu je bil pod fotografijo,
ki je vabila k predstavi tudi
pripis, da predstavo ne pri-
poročajo mladini izpod 15
let. Sicer pa je, smo izvedeli,
tak moralni ukrep za to gle-
dališče v navadi. Celjani so
igridi na sceni, prilagojeni za
male odre, ki jo bo potrebno
počasi res zakrpati ali nado-
mestiti, s^ je lanska uspeš-
nica doživela že več kot 40
ponovitev, z njo pa se od-
pravljajo še na gostovanje v
Trst in Gorico in pred televi-
zijske kamere.
Toliko o Bolhi. O Fihpu
gre zapisati, da je prav tako
uspešnica tamkajšnega gle-
dališča, da je prav tako zaba-
val, da je bil akademski in
klasičen, po okusu in pravi-
Uh tamkajšnjega gledahšča,
ki uvršča v svoj repertoar
klasiko in dela vzhodnih av-
torjev.
Gledališče v Uhiirskem
Hradištu je pribhžno tako
veliko kot celjsko, s sedem-
desetimi zaposlenimi, v dvo-
rani je prostora za nekaj več
kot 300 gledalcev. Precej čla-
nov ansambla pa ima dvojno
vlogo: menda nič ne moti, če
je dramaturg hkrati tudi
oderski mojster, direktor
igralec in igralec počne še
kakšno drugo delo. Gledahš-
ča im^jo tudi eno samo vod-
stvo. V Pragi, kjer je več gle-
dališč, je pod eno upravno
streho 2500 ljudi.
Ni bilo potrebno prevajal-
ca, da bi izvedeli, da name-
nja država za kulturo izdatna
sredstva. Dovolj je bilo vide-
ti bogate zbirke v muzejih,
ohranjene gradove in obnov-
ljene kulturne spomenike, ki
jih ne podirajo kar tako po-
čez, ah starodavno Prago,
kjer se domala ob vseh zgo-
dovinskih objektih dvigajo
gradbeni odri. Menda je imel
precej besed in veljave ob
tem tudi papež. Če je prima-
knil kakšno Uro, nismo uspe-
li izvedeti. N^brž pa je res.
da se bogastvo zbira v zlati
Pragi. Dobesedno zlâto je tu-
di tamkcOšnje Nacionalno
gledaUšče, ki nam ga je bilo
dano videti. Ko je bilo pred
sto leti pogorelo, so ga obno-
vih tako dosledno, da ni nik-
jer videti, da so ga kd^ obh-
zah ognjeni zublji. Vsak de-
tajl so strokovnjaki rekon-
struirali, porabih 38 kilogra-
mov zlata, da so mu vrnili
nekdanji bhšč in sijaj, izdela-
li so na tisoče marmornih
ploščic za mozaična tla in
hkrati vanj neopazno nape-
ljali vso sodobno tehniko ta-
ko na oder kot v dvorano,
kjer ima vsak sedež khmat-
sko napravo, ne samo loža za
predsednika, ob katerem
lahko zapolni dvorano še ti-
soč gledalcev.
Nam, ki smo vajeni razno-
raznih samoprispevkov, se
sicer ni zdelo nič pretreslji-
vega, za gostitelje pa menda
že, saj so nam z velikim po-
nosom povedali, da sta bili
Narodno gledahšče v Pragi
in Slovačko divadlo v Uhar-
skem Hradištu edini gleda-
hšči na Češkoslovaškem, ki
sta bili obnovljeni oziroma
zgrajeni iz prispevkov »de-
lovnih ljudi in občanov ter
organizacij združenega
dela«.
Izlet po zlatem gledališču,
se je izkazalo kasneje, je bil
natanko programiran. Kajti
komaj dobro smo odšli, so se
jele za gledališčem ustavljati
limuzine (ne nacionalne
Škode, ki smo jih videvah v
manjših krajih) in iz njih iz-
stopati dame v dolgih toale-
tah in v krznu. Blišč zlate
Prage torej, kjef je na zname-
nitem Karlovem mostu čez
Vltavo Montparnasse v ma-
lem, kjer je pod reko speljan
najmodernejši metro, l^er
življenje vrvi tudi ponoči,
medtem ko se v Uharskem
Hradištu, na primer, ustavi
že ob osmih zvečer. Trgovine
zapro še prej in ne delajte si
utvar, da boste lahko kaj pri-
da brskali po policah in pul-
tih. Stopite na rep vrste in
recite: sladoled! Največja vr-
sta, zanimivo, je bila za sla-
doled (zmrzlina) pred jugo-
slovansko ambasado v Pra-
gi, kjer so prodajali jugoslav-
sko zmrzlino. Kljub mrazu,
ki je na večer že sihl roke v
žepe ali v rokavice, če si jih
je kdo kupil po sila »zmer-
nih« cenah v deželi usnja,
krzna in piva.
Da pa se s Švejkovskim hu-
morjem ne pride daleč, so se
prepričali tudi celjski umetni-
ki na službeni poti. Češkemu
cariniku na prehodu v Miculo-
vem je bilo »tak šedski«, če je
naš igralec Peter Boštjančič
imel pod nosom še črno brado,
ki jo sam šteje kot rekvizit za
igranje predstav. Na sliki v
potnem listi je namreč ni imel
in to je bil zadosten razlog za
britje na carini, ali pa za vrni-
tev celotnega kolektiva na
sončno stran Alp. No, po dalj-
šem postanku na meji se je iz-
kazalo, da se hierarhična le-
stvica tu in tam le dobro obne-
se, k^ti višji in nadrejeni je
končno le popustil, ko je izve-
del, da je ansambel gost češke-
ga ministrstva za kulturo. To je
bila za poti^oče umetnike že
druga lekcija. Iz prve so se v
praksi prepričali, da drži pre-
govor: če greš na Dunaj, pusti
trebuh zunaj. Kíyti po enour-
nem postanku na Dunaju so jo
jadmo ucvrli socializmu na-
sproti. Kilometri in kilometri
ravnic, že požetih in za jesen-
sko setev pripravljenih polj,
vse tja do blagih gričev na juž-
nem Moravskem, na katerih se
kot bradavičke na ženskih pr-
sih dvig^o gradovi in se pod
ryimi spuščeno vinogradi, je bi-
lo časa za razmišljanje o prvem
velikem gostovanju gledališča
na ti^em več kot dovolj.
Prijatelji v Uharskem Hradi-
štu so zamudo razumeli in zato
i^ihov sprejem s kruhom in so-
ljo ter izvirno folkloro ni bil nič
manj prisrčen. Gostitelji Slo-
vackega divadla so bili res ves
čas in nenehno z nami.
MATEJA PODJED
Naj bo pobratimstvo med ansambloma Slovačke divadlo in
Slovenskim ljudskim gledališčem Celje trdno, kot je trden
stisk rok med članoma obeh ansamblov, je bilo slišati in čutiti
vse štiri dni bivanja na Češkoslovakem.
Direktor gledališča v Uharskem Hradištu Jifi Jurina je v napitnici ob sprejemu v imenu
svojega ansambla in mesta izrekel gostom iz Celja prisrčno dobrodošlico, katere zaključek je
bil podpis o nadaljnem sodelovanju med obema ansambloma.
Češka je dežela gradov in nekateri člani celjskega ansambla so skupaj z gostitelji z zanima-
njem ogledali bogato zbirko gradu Buchiov iz 13. stoletja, pred katerega vhodom je nastal ta
posnetek.
Posnetek za spomin na zlato Prago, ki je en sam veliki kul-
turno zgodovinski spomenik, na katerega so Cem sna ponosni.
Prago že več let skrbno obnavljajo.
Dobro so zapele tudi sestre Ko.
Iz Tuzle za
v Mozlrskd
Marsikatero planinsko
postojanko poznajo planin-
ci zaradi dobrega oskrbni-
ka. Ena takih je tudi obnov-
ljena Mozirska koča, v kate-
ri od lani uspešno »vladata«
Ljubica in Ivan Zupane.
Ko smo z Ljubico klepetali
sredi kuhinje, dobre pol ure
nismo ugotovili, da ni naše
gore list. Govorica ji je po-
dobna oni v zgornji savinjski
dolini in prepričani smo bili,
da je od nekje tam tudi do-
ma. »Ne, ne,« seje zasmejala
ob mešanju hrane v velikih
ponvah in potegnila z drugo
roko čez čelo, ki je bilo od
vročine in naglice vroče. »Iz
Tuzle sem. Ker doma ni bilo
pravega dela, sem jo najprej
mahnila v Zvezno republiko
Nemčijo, spoznala moža Iva-
na, se poročila, vrnila v Slo-
venijo, začela s službova-
njem po različnih zgornje sa-
vinjskih krajih in planinskih
postojankah. Lani so nama
ponudili oskrbo Mozirske
koče in to sva 23. aprila za
pet let tudi sprejela. Kuham
sama, oba nabavljava, dokler
so bile počitnice pa mi je po-
magal šestnajstletni sin Ka-
rel. S štiriletno Vikico si še
kaj posebnega ne morem po-
magati, je bolj za jezo in go-
stom za igračo. Najraje poka-
že med »mrtvimi« igračami
skrite žive muce, ki so njeni
ljubljenčki, vso poletje pa je
imela rada tudi kravo Sano,
katere mleko je vsak dan
pila.«
V Mozirski koči, kjer je
okoli 50 ležišč se človek pri-
jetno počuti. Po želji je za
razvedrilo pripravljenih veli-
ko število dobrih knjig, saj
1986
NOVI TEDNIK - STRAN 13
tecev pri Ponikvi.
Pesem ob zibeli traja do groba
V Andražu pri Poizeli Je prepevalo 13 družin
Pregovorna slovenska na-
darjenost za petje in glasbo
na nek način še vedno drži,
vendar vse manj. Pevskih
zborov, takih registriranih,
je najbrž več, kot jih je bilo
kdajkoli, kajti ZKO-jevsko
priporočilo »v vsaki krajev-
ni skupnosti pevski zbor«,
se bržčas uresničuje. Morda
bo zvenelo nekam nelogič-
no, če zapišemo, da postaja-
mo narod pevskih zborov,
hkrati pa narod vse manj
poje... In prav k izviru te-
ga narodnega, ljudskega
petja nas vodi prireditev
prizadevnega društva v An-
dražu pri Polzeli, ki je letos
že četrtič pripravilo pevski
nastop skupin pod geslom
»družina poje«.
Ko je namreč petje odme-
valo malone v vsaki družini,
ko je pela vas ob skupnih
opravilih in praznikih, ko je
pesem iz ene vasi spodbudi-
la pesem v drugi vasi, takrat
smo bili Slovenci zares pev-
ski narod.
Družine, ki so v nedeljo
popoldne prepevale pred ze-
leno kuliso resničnega gozda
ob kulturnem domu, očitno
še tako prepevajo pod doma-
čo streho, četudi jim koruzo
morda že slači stroj, žito mla-
ti kombanj, kosilnica pa
travnike kosi. Pri njih še po-
gosto ob večerih ugasnejo te-
levizor ali radio in si zapoje-
jo, ker imajo to radi, ker jim
prihaja iz duše, da bi zapeli
in ker niso in ne bodo niti
pomislili, če se jim to splača.
Takšen pevski rod so brž-
čas Pižornovi iz Andraža.
Nastopile so kar tri skupine
pod tem priimkom. Pela je
družina Alojza Pižorna, pa
bratje Ш mlajša družina ene-
ga teh bratov. Če bi jih pov-
prašala, te brate in sestre, bi
nam povedali, da je petje
pod njihovo streho staro kot
streha sama. In bržčas velja
za vse, ki so v nedeljo peli za
občinstvo, da sta se starša
pojočih družin spoznala ob
petju, odpela skupaj k poro-
ki, vekanje otrok zlagoma
spreminjala v petje, da jih
petje spremlja iz praznika v
praznik, jih druži ob delu, ki
jih mami pogosto domov, tu-
di potem ko so se razkropili
iz domačega gnözda.
Kako pojejo, kdaj, je odgo-
vor kot iz zemlje zraslih Bo-
rovnikov s Paškega Kozjaka,
Koželnikov iz Zavodnje nad
Šoštanjem ali pa uglajenej-
ših sester Kos iz Studencev
pri Ponikvi, enak: petje jim
je pri srcu, prihaja jim iz du-
še, spremlja jih od zibelke in
jih bo onstran življenjske čr-
te, ko jim bodo žalujoči osta-
li zapeli v slovo in spomin.
Nič od tega ni narejeno ho-
te, nič z določenim sebičnim
ciljem. Vsi so peli nič manj
in nič bolj kot pojejo, odkar
so domiselni kulturniki v
Andražu prišli na misel, da
bi petje v družini spodbudili
tudi z javnim nastopom. In
eno je nedvomno in očitno.
Več je petja tam, kjer jih je
pod eno streho več. Pri pe-
smi vsak velja svojega »mo-
ža«, vsak glas je pomemben,
tako kot zvonček čist »prvi
glas« hišne šolarke, kot glo-
boko in zamolklo očetovo
basiranje.
V Andražu so družine pele
že četrto leto, nekatere tudi
posamično že četrtič. Na
koncu so zapeli skupaj vsi,
bilo jih je za kar številen pev-
ski zbor - vseh skupaj. Letos
so prišle družine že od dru-
god, ne le iz Andraške okoli-
ce. Andraž se pojočim druži-
nam gostoljubno odpira. Do-
brodošli bodo, pravijo orga-
nizatorji, od vsepovsod. Bo
pač prireditev malo dlje tra-
jala, bodo pač družine pele le
po eno pesem. Radi bi, da bi
družinsko petje v Andražu
vrelo iz čim več grl in močno
jih bo veselilo, če bo Andraž
spodbudil družine k petju,
tudi tiste, kjer je pesem zače-
la plahneti.
In da Andraž pri Polzeli ni
neodmeven, dokazuje vsako
leto številnejše občinstvo.
To dokazujejo tudi imena
gostov, kot so dr. Zmaga Ku-
mrova, z narodopisnega in-
stituta, Jasna Vidakovič,
urednica priljubljenih torko-
vih radijskih oddaj, strokov-
ni sodelavci slovenske Zveze
kulturnih organizacij, in to.
daje ob prizorišču stal repor-
tažni avto ljubljanskega ra-
dia s svojimi strokovnjaki in
zapleteno tehniko. In tako je
prav, saj je tudi radio ena ti-
stih tehničnih in kulturnih
pridobitev, ki je kar preveč
spreminjala Slovence iz na-
roda pevcev v narod poslu-
šalcev.
Bo pelo ob letu v Andržu
več družin? Ko bi le bilo
tako.
JURE KRAŠOVEC
Foto: TONE TAVČAR
Prireditev so pripravili kar na prostem, udeležilo pa se je je več sto ljudi.
ediinik
ičo
tupanca vneta bral-
»ma vsak dan je to-
'krušna peč, saj go-
Ino postrežejo z do-
ttiim kruhom. Pri-
tudi druge domače
ki mamljivo dišijo
fv večji jedilni pro-
bder je prelep raz-
ino. Zupančeva sta
rtiija Petra Raztoč-
edina dobra sveto-
ki se pri njih
'želijo na krajše ali
lete. Svetujeta jim
âhko in kaj ne nabi-
itevilnih zdravilnih
^ se Ljubica ra-
■ zdravnilnih in zaš-
'žne poznajo ter tr-
io vrsti. Ko se vrne-
"inski dom moža
l^aj so nabrali. Prav
° vidi, kakšno ško-
Prej bi se morali
jti in nabirati samo
«hko in kar jim bo
si pri kuhanju po-
'Sem sama. Čeprav
letina gob slaba,
^dki dnevi, ko so
^ko dobili gobovo
lici. Za tiste, ki jih
želodcu, sta pri-
Ove steklinici do-
ki ga krepijo
rože.
' nabiram sama,
^ sem jih s pomoč-
il njene knjige.«
•bilo možno dobiti
ajdove in koruz-
Pa obrnjenik iz aj-
'^'.ki je specialiteta
^^'injske dohne.
je zasedenost
^^ Mozirske koče,
redkih pravih
plamnskih postojank sredi
neokrnjenega gorskega sve-
ta? Pozimi imajo vse polno,
poleti sta bila dobro zasede-
na julij in avgust, sicer pa je
največ ljudi ob koncih tedna.
Ostale dni samevajo. »Ni
nam dolgčas, saj tako lahko
postorimo tiste stvari, ki jih
sicer ne moremo. Čiščenje,
pranje in podobno, saj smo
za vse sami.«
Boste ostali na planini?
»Za pet let smo se dogovo-
rili. Takrat pa bo že šla Viki-
ca v šolo in težko bo. Verjet-
no bomo šli v dolino pa če-
prav smo na takšen svet
močno navezani.«
Si kdaj zaželite morja?
»Saj smo bih na otoku Vr-
niku pri Korčuli, kjer pozimi
živijo samo štirje ljudje. Pre-
krasno je bilo. Drugi del do-
pusta sva preživela doma v
Tuzh.«
Ljubici je Mozirska koča
drugi dom. Z Ivanom dobro
skrbita, da planinci zadovolj-
ni zapuščajo ta prijeten koti-
ček na Mozirski planini in da
se sem tudi vTačajo. Dela je
veliko in za trenutek počitka
je čas šele takrat ko se koča
za nekaj ur zavije v temo.
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Čevljar iz Aškerčeve ulice
Jože Teodorovlč Je dopolnil 70 let
»Dober dan, prinesel sem po-
pravit čevlje.«
»Prav, prav.«
»Kdaj bodo pa popravljeni?«
»Kar jutri popoldne se ogla-
site.«
Tak pogovor in odgovor sli-
šiš, če prideš k Jožetu Teodoro-
viču, čevljarju v Aškerčevi uli-
ci 3 v Celju. V sprejemnem pro-
storu in delavnici je takšen
red, da vsakdo na polici takoj
vidi svoje čevlje. Nikjer nobe-
nega kupa čevljev, le lepo ure-
jeni čakajo na lastnike. »Le ka-
ko pa bi drugače lahko tako
hitro in pravočasno postregel
strankam? Red mora biti!«
Da, Jože je čisto navaden in
preprost človek, toda prijazen,
rad priskoči na pomoč, vesel je
odkritega pogovora in veselega
človeka.
Njegovi prijatelji, ni jih malo,
se pri njem velikokrat oglasijo.
Največkrat so to planinci. Tako
so se tudi letošnjega zadnjega
poletnega dne, ko je Jože slavil
svoj 70. rojstni dan, zbrali pri
njem v delavnici in mu nazdra-
vili. Tudi naslednji dan in še bo-
do prihajali.
Uganili ste, da Jožeta želim
predstaviti kot velikega prijate-
lja planin. S svojo ženo Marijo
še ubere pot pod noge in hajd v
gore. Letos pozimi se je desetič
udeležil pohoda na Stol. To po-
letje sta bila z ženo na Kopitni-
ku. Gorah, Klemenškovi planini
nad Logarsko in na Okrešlju.
V preteklost njegovega življe-
nja ne bom veliko posegala, le
17. 7. 1937 je podatek, ki je ve-
zan na prvi izlet v hribe. Njegovi
znanci iz Zidanega mostu, kjer
je takrat delal pri Mavrinu, so ga
povabih s seboj na Lisco. »Bilo
je enkratno, vsi smo si bili ena-
ki, sploh nisi vedel kdo je uči-
telj, delavec, uradnik, pravnik.
Vsi med seboj smo se tikali ne
glede na starost in stan. In tista
lepa okolica, mir in prijatelj-
stvo. Kako naj še opišem?«
Tudi naslednja leta je še hodil
v gore, dokler vojna ni kruto po-
segla v življenje ljudi v naši de-
žeh.
»Težko povem, kaj vse vpliva
name, da tako rad hodim v gore.
Lepote, prijatelji, vsak sam pla-
ninec ve odgovor, skratka, sre-
čaš ljudi, vidiš nove kraje, še in
še.«
Jože je že prehodil 32 tran-
sverzal, pa ne zato, da bi bilo
število čimvečje, temveč, da vi-
di veliko in še več. da doživi
tisto lepo, kar je mogoče le v
prečudoviti naravi in gorah.
Slovensko pot je prehodil dva-
krat, enkrat Pot prijateljstva.
Vse je prehodil po letu 1970, ko
seje ponovno vrnil v visokogor-
je in ko je z že pokojnim Dani-
jem in Karhjem šel spet na Tri-
glav. Najvišji vrhovi, ki jih je
dosegel, so med drugim tudi
Mont Blanc, Grosglokner,
Ortler.
Spominov ni samo za koš, lah-
ko bi še pisala, saj poznam veli-
ko njegovih pripovedi, pa tudi
na nekaterih skupnih izletih
smo že bili. Vedno smo si želeli
njegove odločitve in nasveta, saj
ima veliko izkušenj, pa saj jih
bomo še spoštovali, ko bomo šli
v gore.
Jože pravi »planine ljubim,
rad imam dobre prijatelje, svoje
ljudi, srečen sem z Marijo, le .še
zdravja si oba želiva.
FANIKA WIEGELE
14. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
•	Minuli teden si je spet
nekaj razgrajačev prislužilo
nagradni dopust v prosto-
rih za treznenje ob Ljub-
ljanski cesti. Tako je v po-
nedeljek zvečer pri milični-
kih prenočil Anton T., kije
brez mere gledal v kozarec,
potem pa se je neprimerno
vedel v restavraciji Nova
vas.
•	Vojko P. je v petek po- «
poldan vznemiijal goste v
pivnici Koper. Miličniki so
ga spravili v svoje prostore,
kjer pa se Vojko, kot star
razgriyač, počuti že prav
domače.
•	Alkohol je vzel razsod-
nost tudi Petru O. iz âkoQe
vasi, ki se je spravil nad
svojo mater. S podobnim
dejanjem se je proslavil tu-
di пекцј dni prej, miličniki
pa 'So ga vsaj za nekaj ur
ohladih.
•	Pri bifeju na fiudinji
so bili neznancu v napoto
mize in stoli. Nič čudnega,
saj mu je ravnotežje omaja-
la alkoholna kapljica. Mo-
žakar je torej sklenil ovire
pospraviti po svoje, za svoj
trud pa je dobil prenočišče
pri miličnikih, ki so ugoto-
vili, da je neznani vestnež
Maijan R.
•	Prestrašen otroški glas
je miličnikom naznanil, da
ra2jaijeni oče pretepa svojo
družino. Pijanemu Stani-
slavu F. iz Trnovelj žena in
otroci niso bili kos, zato so
ga mihčniki odpeljali s
seboj.
N. K.
Saimoneie v pariških zrezkih
ШШШÊÊШШÊÊIШÊÊШШÊШÊÊÊÊШÊÊÊÊÊШШÊШÊÊÊÊШÊiШmШÊÊШÊÊШШШШÊÊBШÊÊÊШÊШÊÊÊШÊШШШÊШ
Okužila se ¡e več kot WO delavcev Konusa
Več kot 400 delavcev ko-
njiškega Konusa se je okuži-
lo s salmonelami potem, ko
so prejšnji ponedeljek jedli
za malico pariške zrezke in
fižolovo solato. Zdravniško
pomoč je iskalo 150 delav-
cev, nekaj več kot 100 jih je
v bolniškem staležu, 5 pa na
zdravljenju v bolnišnici.
Nekateri so prišli k zdrav-
niku že v ponedeljek, neka-
teri šele ob koncu tedna. Gre
za eno večjih okužb na na-
šem območju, zato so delav
ci celjskega Centra za social
no medicino in higieno takoj
ukrepali, ko je analiza poka-
zala, da je bilo oporečno me
so. Uvedli so ostre sanitarne
ukrepe v Konusovi kuhinji
in tudi druge ustrezne pre-
ventivne ukrepe, da se okuž-
ba ne bi širila.
V Konusu imajo sicer do-
bro urejeno pripravo in raz-
deljevanje hrane, vendar pa
je kuhinja premajhna in zato
preobremenjena. V Konusu
bodo morali poskrbeli, da jo
bodo čimprej razširih.
Sicer pa je bila to le ena
izmed letošnjih številnih
okužb v obratih družbene
prehrane na Celjskem, kar
kaže na to, da za prehrano
delavcev še zdaleč ni tako
poskrbljeno, kot bi moralo
biti.	S. Š.
PRdlVlETNE
NESREČE
Prevozil ie STOP
znak
Skozi Šmartno ob Paki je vo-
zil traktor AVGUST POD-
GORŠEK, 72, iz Rečice. Z nje-
gove desne strani, po cesti iz
smeri šole, je prederxi pripeljal
s kolesom na pomožni motor
FRANC BEVC, 72, iz Velikega
vrha, ki je prevozil STOP znak
in se zaletel v traktor. Beve je
padel in se huje ranil.
Traktor ga Je
prevozil
v celjsko bolnišnico so pre-
peljali hudo ranjenega 37-let-
nega JANEZA DOBNIKA iz
Dolge gore. Na rahlem klancu
v Pečici traktor ni vžgal, zato si
je Dobnik pomagal s kljuko in
ga hotel ročno vžgati. Traktor
pa se je pričel premikati in
Dobnik se mu ni uspel uma-
kniti. Padel je, kolo pa ga je
povozilo preko glave.
Prečkanje izven
prehoda
ALOJZ BIŠČAK iz Postojne
je pripeljal v Šempeter iz ljub-
ljanske smeri, ko je nenadoma
z njegove desne strani prečkal
cesto izven prehoda za pešce
IVAN MARAT, 52, iz Šempe-
tra. Voznik je pešca zbil, pri
čemer se je Marat huje poško-
doval.
Premalo previdnosti
v križišču
y križišče Ul. Heroja Staneta
v Žalcu in obvoznice, je iz cen-
tra Žalca pripeljal z osebnim
avtomobilom SILVO RADIČ,
24, iz Celja. Na semaforju je
utripala rumena luč. Radič pa
je kljub temu, da je pripeljal po
neprednostni cesti prečkal kri-
žišče. Takrat je iz smeri Šem-
petra pripeljal z osebnim avto-
mobilom KAREL HOHCLE iz
Dun^a, ki se je sicer umikal v
levo, kljub temu pa seje zaletel
v levi bok Radičevega vozila,
pri čemer se je Radič lažje ra-
nil, škode pa je za milijon in
200 tisoč dinaijev.
Nevaren potep
Le malo je manjkalo
pa bi se potep dve in pol
letnega M. M. s Šentjan-
ža nad Štorami končal
tragično. Starši so otro-
ka pogrešali ob 13.30 uri
in ga takoj začeli iskati.
Ker ga niso mogli najti,
so poklicali na pomoč
celjsko UNZ.
Ti so se takoj lotili iska-
nja, za vsak primer pa so
že začeli pripravljati širšo
akcijo; v celjski vojašnici
so že bili pripravljeni vo-
jaki, da bi odšli na teren.
K sreči njihova akcija ni
bila potrebna.
Deček se je s kapo za-
pletel v grmovje kakšnih
600 metrov od domače hi-
še in obvisel. Približno ob
15. uri gaje našel delavec
celjske UNZ. Takoj so
mu nudili prvo pomoč in
ga odpeljah v bolnišnico
na opazovanje.
S. Š.
Raketa na njivi
Letos smo za obrambo proti toči na našem območju porabili
kar precej (dragih) raket, ki pa so velikokrat zatajile, padle na
zemljo in povzročile tudi nekaj škode. Vili Kornovšek iz Šempe-
tra 67 bi prejšnji četrtek s kombajnom skoraj zadel v neeksplodi-
rano raketo, ki se je zarila v njivo zasajeno s koruzo. K sreči je
raketo pravočasno opazil in obvestil obrambo proti toči.
Foto: EDI MASNEC
Dragi dopisnikii
Ta teden ste na vseh šodah proslavih Dan pionirjev.
Imeh ste pouka prost dan, zato pa ste si najbrž ogledah
kakšno zanimivost, ali priredili kakšno športno tekmo.
Tudi Celje je bilo tistega dne kar bolj živahno, saj sem
na ulicah srečevala same nasmejane, mlade obraze -
pionirje, ki so varstvu svojih tovarišic hiteli do nezna-
nih ciljev. Ob dnevu pionirjev ste si tudi v vseh pionir-
skih odredih zadali naloge za to šolsko leto. Verjamem,
da jih boste zmogli uresničiti.
Za našo stran pa sem tokrat zbrala prisevke, ki govo-
rijo o prvih dneh v novem šolskem letu. Veliko dopis-
nikov se je že oglasilo, mnogi pa se najbrž še bodo.
Rada bi vas le še spomnila, da skušamo oživeti vašo
ZELENO STRAŽO. Pišite nam, kaj bi v svojem kraju
pohvalili in kaj grajali. Kako pri vas skrbite za ureje-
nost svoje okolice, kako zanjo skrbijo krcani? Bi bil
turist v vašem kraju dobrodošel, k^ bi mu lahko poka-
zali in kaj ponudili? Skratka - pričakujem vehko pri-
spevkov o vašem kr^u in turistični ponudbi v njem.
Smo dogovorjeni, kajne?
Nadja
Spet v šoli
Nedelja je, 31. avgust. Joj, kako
hitro je minilo! Najraje bi, da te-
ga dneva še ves mesec ne bi bilo.
A kaj morem. Tu je in pika. Da,
letos so počitnice minile, kot bi
trenil. Saj še ni dolgo, ko smo se
poslavljali, si želeli vesele in lepe
počitnice, sit)ddahnili od šolskih
skrbi. Sedaj pa spet vse znova.
Moram se sprijazniti.
Za jutrišnji dan sem se že pri-
pravila. Zdaj pa moram v po-
steljo.
Ponedeljek, 1. septembra. Ju-
tro. Drrrr-drrrr! Oh, ta budilka.
»Aaaaaaaah!« začnem na široko
zehati. Kaj moram že vstati? Ta-
ko zgodaj? Kar na jok mi gre, če
pomislim, da zdaj ne bo več pole-
žavanja do desete ure zjutraj. Nič
ne pomaga, brž moram v šolo.
Ob 8.30 so prišle po nas tovari-
šice in odpravili smo se v razre-
de. Se pravi, v naše matične učil-
nice. Že prvi dan smo imeli kar
pet ur. Kosila ni bilo, zato smo
odšli naravnost domov. Navse-
zadnje ni bilo tako hudo. Napisa-
la sem. še sezname in še nekaj
uredila za šolo. In že je bil večer
pred vrati.
Pripravila sem se še za nasled-
nji dan, legla v posteljo in pomi-
shla: prvi šolski dan je že mimo,
upam, da bodo tako minili tudi
drugi. Ko sem zaspala, se mi je
zdelo, da slišim: POUK SE JE
PRIČEL, POUK SE JE PRIČEL.
Vedela sem. da ne sanjam. Res se
je pričel.
SNEŽANA ILIJAŠ, 6. e
Oâ Primoža Trubarja
LAŠKO
V novi razred sem stopil vesel
in srečen, ker sem opazil, da smo
skupaj vsi lanski učenci, in da
nobeden ne manjka. Opazil sem,
da so v razredu nove klopi, stoli
in omara. Dobih smo tudi nove
tovarišice ш tovariše. Morali se
bomo tudi bolj učiti kot smo se v
četrtem razredu. Nabere ^ tudi
precej naloge, saj pri vsakem
predmetu dobimo nekaj. Torbice
imamo težke, saj imamo vsak
dan pet ali šest ur.
V	petem razredu je zame kljub
strogosti prijetno.
DAMIJAN ŽIKOVŠEK, 5. a
OŠ Frana Krajnca
CELJE-POLULE
Letos sem začela obiskovati
peti razred osnovne šole. Peti ra-
zred pomeni veliko sprememb v
načinu učenja, saj imamo pred-
metni pouk. To pomeni, da nas
ima skoraj za vsak predmet drug
učitelj. Letos imamo tudi tri no-
ve predmete: angleški jezik, sr-
bohrvatski jezik in tehniko.
V	razredu nas je 28. petnajst
dečkov in trinajst deklic. Naša
razredničarka je tovarišica Dani-
ca Grabar. Uči nas slovenščino,
matematiko in spoznavanje
družbe. Angleščino nas uči tova-
rišica Mojca Kolin, srbohrvatski
jezik in naravo pa tovariš Cepuš.
Likovno vzgojo ima tovariš.
Purg. tehniko tovarišica Klanč-
nik in telovadbo tovaršica Dani-
ca Kocjan.
Pred pričetkom šole sem si
ogledovala knjige in ugotovila,
da se bomo pri vseh predmetih
naučili veliko novega. Najbolj za-
nimivi bodo novi predmeti. Pri
drugi uri angleškega pouka srno
si že razdelili angleška imena.
Menije ime Mamca. Tudi srbohr-
vaški jezik bo zelo zanimiv, ker
se bomo učili pisati cirilico. Mi-
slim, da je peti razred precej težji
od četrtega ter da se bo moral
vsak bolj kot doslej potruditi za
lep uspeh.
MANJA KMECL, 5. c
COS Fran Roš
CELJE
Po končanih počitnicah je spet
zazvonil šolski zvonec. Zbrali
smo se vsi učenci v 3. c razredu.
V klopi smo se posedli vsak po
svoji želji. Prvi dan smo se spoz-
nali s tovarišico in sošolci. Prvi
dan smo se samo pogovarjali in
si zabeležili urnik. Sedaj je naše-
ga brezbrižnega veselja konec.
Naša glavna skrb je učenje. Že-
lim, da bi bilo moje šolsko leto
vsaj tako uspešno kot lansko. Po-
trudil se bom, da bom boljši kot
lani.
BOŠTJ.A.N KOROŠEC
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
I-«tošnje šolsko leto sem se
prešolala na osnovno šolo v Slo-
venskih Konjicah. Prvi dan meje
bilo zelo strah, ker nisem poznala
ne sošolcev, ne tovarišev, ne šole.
Ko sem stala pred zbornico,
me je tovaršica vprašala v kateri
razred grem. Odgovorila sem ji:
»V peti.« Ona pa me je začudeno
pogledala. Verjetno je, tako kot
mnogi drugi, mislila, da grem v
prvi razred, ker sem tako
majhna.
Tudi po prihodu v razred so me
vsi sošolci spraševali: »Ali se nisi
zmotila? Кад greš res v peti ra-
zred?«
»Ja,« sem odgovarjala.
Po končanem pouku, ko sem
že bolj korajžno stopala po cesti
pa zaslišim za seboj glasove deč-
kov: »Pingvin! Pingvin!" To me
je zelo prizadelo. Tudi sedaj še
večkrat slišim, ko mi kdo po-
smehljivo reče: »Pingvin!" Ven-
dar sem se odločila, da me novo
ime ne moti. Bom pač - dokler
ne zrastem ostala ljubek, majhen
pingvin.
KLAVDIJA MIKEK. 5. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
IVIorske nevihte
Bliža se nevihta, ptice letajo ze-
lo nizko, sinjemodro morje pa je
zelo razburkano. Udarja ob stare,
kamnite skale, ki so pokrite z ze-
lenimi algami. Valovi se dvigajo
visoko, kot bi se hoteli dotakniti
neba s svojimi nežnimi rokami.
Če pogledaš v valjaste, okrogle
oblake, vidiš, da se bojijo rahlih
in nežnih dotikov valov.
PETRA VRŠČAJ, 7. b
COŠ Fran Koš
CELJE
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
Kaj se skriva v Atkini skode-
lici. Sladek kakav, ali morda
dobro mleko? Čaj ali кдј dru-
gega? No, tega pač ne moremo
ugotoviti. Zato pa lahko ugoto-
vimo, kaj vse se skriva v bese-
di SKODELICA. Poskusi najti
čamveč besed, ki so sestavlje-
ne iz črk SKODELICA. Ni ti
treba uporabiti vseh črk, najti
pa moraš vs^ pet besed.
Rešitev pošlji na dopisnici do torka, 7. oktobra na
naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE.
Vse prvilne rešitve bomo upoštevali pri žrebu za nagrado
AERA.
Zdaj pa še k rešitvi iz prejšnje številke. Vsi. ki ste ugoto-
vili, da vam Atka sporoča SPET SEM TU! ste imeli prav.
Nagrado paje žreb prisodil: Heleni Rom, Ogorevc 4, 63220
Štore.
2. OKTOBER 1986
NOVI TEONIK - STRAN 15
llspesiia seiona Žive Cankar
2 maratonom od Brežic do
/agreba so kajakaši in kanui-
ti prejšnji konec tedna zak-
L¿ili leto; njo tekmovalno
"ono. Sicer pa je bila tek-
movalna sezona, ki v tej
iportni zvrsti traja kar pol le-
Јд, za Živo Cankar iz Celja već
liot uspešna. I.«tošnje dobre
rtzultate je potrdila tudi z
„vrstitivijo na 42 km dolgi
progi, kjer je med mladinka-
jfli osvojila 1. mesto, med čla-
nicami pa je bila tretja.
IVlorda bi za začetek pove-
dala nekaj o tej zadnji letoš-
nji tekmovalni preizkušnji?
L-etos srno prvič startali v
razmaku na 30 sekund, kar je v
tekmovanjih s kajaki novost,
fja vseh maratonih in ostalih
tekmovanjih doslej smo imeli
skupni start, tako da so bili
tekmovalni pogoji za vse kaja-
Kaše enaki. Tokrat pa so imeli
tekmovalci, ki so startali kas-
neje, določeno prednost, saj so
vso pot lahko vozili »na valu«.
Xo pomeni, da so v nekaj več
liot dveh urah, kolikor smo po-
trebovali za vožnjo od Brežic
do Zagreba, porabili veliko
manj moči, kot tisti, ki smo
startali na začetku. Kljub temu
sem v mladinski kunkurenci
osvojila 1. mesto, med članica-
mi pa sta me premagali dve
tekmovalki.«
Letošnja tekmovalna sezo-
na je bila zate že peta in tudi
prihodnje leto boš še nastopa-
la v mladinski konkurenci.
Pričakuješ boljše rezultate
kot letos?
»V mladinski konkurenci bom
težko izboljšala rezultate, saj
sem že letos dosegla vse, kar se
je dalo. Tako sem na začetku
sezone osvojila prvo mesto na
mednarodnem tekmovanju s
kajaki enosedi na reki Enzi v
Italiji, na vseh slovenskih pr-
venstvih in tudi na državnem,
ki je bilo sredi septembra v
Skopju, sem bila prav tako pr-
va, nekoliko slabše pa je bilo
na svetovnem mladinskem pr-
venstu. Osvojila sem osmo me-
sto, vendar bi bila lahko vsaj za
nek^ mest boljša, če na progi
ne bi imela nesreče. Tako pa
mi je v čoln vdirala voda, veh-
ko dragocenega časa pa sem
izgubila tudi ob trku s sotek-
movalko.«
Rekla si, da v mladinski
konkurenci skorajda ne mo-
reš izboljšati rezultatov. Kaj
pa potem pričakuješ od pri-
hodnje tekmovalne sezone?
»Upam. da se bom prihodnje
leto uspela uvrstiti v državno
člansko reprezentanco. Že v le-
tošnji sezoni sem dosegala ča-
se, ki so se gibali okoli predpi-
sanega zaostanka za moškimi,
vendar pa gre veliko lažje na
tekmovanjih na mirnih vodah.
Upam, da bom prihodnje leto
boljša tudi v vožnji na divjih
vodah in tako dobila svoje me-
sto v reprezentanci. Sicer pa
imam še dovolj časa, saj lahko
v ženski konkurenci s kajaki
na divjih vodah aktivno tek-
mujem vsaj do 2,5. leta.«
Živa Cankar, ki je s sedem-
najstimi leti učenka 3. razreda
Srednje družboslovne šole v
Celju, vsak dan nameni nekaj
svojega časa tudi treningu in
kondicijskim pripravam. Sku-
paj s sestro Lučko, ki je v pi-
onirski konkurenci letos dose-
gla vse najboljše rezultate, naj-
večkrat trenirata na Savinji.
Vožnja s tokom in proti toku
sodi v sklop rednega treninga,
veliko pozornosti pa namenja-
ta tudi kondicijskim pripra-
vam. Živa največ teče, pozimi
pa tudi na smučeh, kolesari in
ker so v čolnu najbolj obreme-
njene prav mišice na rokah, v
zadnjem času vadi tudi z utež-
mi. Sicer pa je z delom v Dru-
štvu za šport na vodi Nivo Ce-
lje zadovoljna in pričakuje, da
bodo prihodnje leto dosegali
tudi boljše klubske rezultate.
Fantje, ki so doslej dosegah
dobre rezultate v mladinski
konkurenci, bodo po dobrih
pripravah že prihodnje leto
lahko pokazali kaj znajo tudi v
članskih vrstah.
IVANA FIDLER
»Igrajmo rokomet«
v nedeljo je bilo na štirih igriščih Golovca v Celju prvo rokometno slavlje. Tokrat so glavno
besedo imeli' pionirji, ki še niso dopolnili dvan^sto leto starosti. Sodelovali so namreč na
rokometni akciji »Igramo rokomet«, kije prišla iz vrste celjskih rokometnih delavcev, pobudnik
in idejni vodja paje Tone Goršib. Gre za tekmovanje n^mlajših, ki so s svojimi akcijami navdušili
številne gledalce. Zmagovalci so ostali vsi, k^ti iz 16 mest in klubov so mladi potrdih, da se nam
ni treba bati za mladi rod igralcev v tem športu. Zmagala je ekipa Slovenj Gradca, ki je v finalu
premagala Aero Celje 7:5. Tretji pa so igralci Rudaija iz Trbovelj z zmago nad Slovanom 6:5.
Potem pa sledijo: 5. Šoštanj, 6. Nova Gorica, 7. Škoija Loka, 8. Vehka nedelja, 9. Kamnik in 10.
Krim Ljubljana.
N^boljšim je priznanje podelil predsednik Rokometne zveze Jugoslavije Milan Zupančič.
J. KUZMA, Foto: T. TAVČAR
ROKOMET
П. zvezna liga - moški: Kri vaja - Aero Celje 25:30 (15:14).
Celjski rokometaši so se z drugega zaporednega gostovanja
vmih z zmago, po igri, ki je v drugem polčasu navdušila številne
gledalce v Zavidovičih. V prvem delu igre sta se moštvi menja-
vali v vodstvu, domačini pa so ga odločili v svojo korist. V
drugem delu pa so se celjski rokometaši razigrali in pokazah vse
odlike tako imenovane celjske šole rokometa. Pri tem so ob
dobrem sodelovanju vseh igralcev izstopali Selčan, Kleč, Raz-
gor in Lapajne. Zadetke za Aero so dosegli: Razgor 9, Doberšek
3. Šeško 1, Selčan 4, Kleč 6, Banfro 2 in Lapone 5.
II. zvezna liga - ženske: Železničar:Velenje 22:18 (10:9).
Mogoče prvi del igre Velenjčank v Novem sadu že kaže na tisto
pravo podobo te ekipe, saj so se dobro upirah domačim igral-
kam in nekajkrat celo vodile. V začetku drugega polčasa pa so
povsem popustile in kar 11 minut niso dosegle zadetka. V
nadaljevanju so sicer zaigrale bolje, vendar več kot častnega
poraza niso mogle doseči. Zadetke so dosegle: Misaljevič 6, Glič
2, Plaskan 1, Kotnik 3, Felle .1, Kričej 5.
Slovenska liga - moški: Šoštanj:Črnomelj 32:21 (14:9).
Soštanjčani so zlahka premagali novinca v tem tekmovanju in si
tako popravih razliko v zadetkih. Odlično je igral Ramšak, kije
dosegel tudi 7 zadetkov. Ostale zadetke so dosegli: Čater 4,
Zolger 4, Medved 9, Požun 1, Štrigl 2, Lesjak 3 in Vrečar 2.
ŽOGA JE OKROGLA
Slovenska nogometna liga - 5 kolo: Elkroj:Integral-
Olimpija 0:1 (0:1). Igralci Elkroja so v začetku nekohko
preveč spoštovali gostujoče igralce in ti so bili v prvem
delu igre boljši nasprotnik. To svojo premoč so kronali
tudi z zadetkom iz enajstmetrovke. V drugem polčasu so
domači nogometaši vzpostavili ravnotežje na igrišču in
tudi nekajkrat nevarno ogrozili vrata nasprotnika. Ingrad-
Kladivar:Mura 0:1 (0:1). Ta tekma je dober primer, kako
lahko moštvo, ki sicer veliko napada, na koncu izgubi.
Domači igralci so sicer imeli terensko premoč, vendar
samo do 16 metrskega prostora Mure. Tu je bila obramba
gostov zanje nepremagljiva. Zato pa so gostje iz protina-
pada že v 16 minuti dosegli edini zadetek na tekmi. Sodnik
je na tej tekmi pokazal kar devet rumenih kartonov (doma-
čim igralcem tri) in izključil dva igralca gostov Rudar
(TV):Koper 1:2 (0:1). Vodstvo Rudarja se bo že moralo
zamisliti ali taka igra lahko pripelje njihovo moštvo z dna
lestvice. Igralci Rudaija so namreč na tej tekmi igrali
veliko preostro in le sodniku se lahko zahvalijo, da je
izključil samo enega igralca (Mišetič). Igrali so nepovezano
in slabo, kar so znali nogometaši Kopra dobro izkoristiti.
Edini zadetek za domače je dosegel v 65 minuti Čelič iz
prostega strela.
Medobčinska nogometna zveza - člani - 3 kolo; rezul-
tati: Orhca:Opekar 1:2, Ponikva:Odred 2:5, Šmaije:Rudar
(S) 3:1, Vransko:Celulozar (K) 1:3. Zaostali tekmi 1. kolo:
Orlica;Odred 1:2, 3. kolo: Kovinar:Papirničar 0:1.
Poljub zmagovalcu
K posnetkom našega stalnega dopisni-
ka Tone Tavčarja bi lahko dodali le to:
»Dober štart, uspešen prehod preko ovir
in nagrada - poljub«.
Vse to se je zgodilo v soboto, ko je
celjski državni rekorder in prvak Rok
Kopitar, sedaj ob koncu sezone v odhčni
formi, posiavil enega od svojih boljših
rezultatov. Na cilju pa je poleg osmih
osvojenih točk dobil posebno nagrado
svojega sinka - poljub.
J. KUZMA
Atleti tretji
V soboto se je končalo član-
sko moštveno atletsko prven-
stvo, v soboto pa čaka ta nalo-
ga še mladince. Celjani, atleti
Kladivarja so dosegli priča-
kovan uspeh. V moški konku-
renci so osvojili tretje mesto
v ženski pa četrto.
Realno visoka uvrstitev, ki
pa žal ne pomeni več tistega
kar je nekoč. Zdajšnji sistem
tekmovanja, s polovičnim pro-
gramom in nastopom z enim
samim atletom ali atletinjo, ne
pokaže prave vrednosti kolek-
tiva. Zato nas ne čudi izjava
atletskega delavca in vodje
celjskega III. kola Petra Drofe-
nika, ki nam je po prvenstvu
dejal: »Nekaj moramo storiti.
Takšno moštveno prvenstvo s
tremi nastopi je predrago in
nezanimivo. Gledalci bežijo s
stadionov. Če ne bodo spreme-
nili sistem in način prihodnje
leto ne bomo sodelovali v mo-
štvenem prvenstvu.«
Le malo je zagovornikov te-
ga tekmovanja, ki zahteva tri
drage nastope v različnih me-
stih Jugoslavije, prednost pa
imajo ekipe, ki so uspele dobiti
v svoja središča nekaj odličnih
posameznikov s katerimi v
tekmovanju z enim tekmoval-
cem lahko držijo primat.
Pri moških so bili Celjani v
soboto drugi, skupaj pa so tret-
ji. Velenjčani so ostali na še-
stem mestu, največ po zaslugi
dobrih uvrstitev v Celju. Sku-
paj s Celjani so osvojili vsak po
tri prva mesta. Med Celjani je
bil.najboljši Milan Šimunič z
novim rekordom v troskoku za
Slovenijo z 16,23. zmagal je tu-
di Rok Kopitar z 51.23 in Milan
Jovanovič v teku na 100 m. Pri
Velenju pa so zmagali Romeo
Živko na 5000 m (Rozman je
bil tretji), Boris Režek skok v
daljavo (Milan Šimunič je tret-
ji) in Tomo Rugelj na 200 m
(Milan Jovanovič je bil tretji).
J. K-UZMA
Nov rekord strelišča v Rečici
Prizadevni strelski delavci iz Rečice pri Laškem so organizi-
rali tradicionalno tekmovanje z vojaško puško za pokal
»REČICA 86«.
Tekmovanja seje udeležilo 13 ekip iz raznih krajev Slovenije.
Streljali so 20 strelov leže. Zmagala je ekipa »KOVINAR« -
Štore v postavi: Vili Dečman 175, Ivan Kočevar 183 in veteran
Franc Hočevar zelo dobrih 184 krogov. Ekipa Žalca, ki je lani
zmagala, je bila to pot druga v postavi: Franc Kotnik 165, Mla-
den Melanšek 179 in Alojz Klovar 180. S tretjim mestom so
prijetno presenetili domačini - ekipa strelske družine »Dušan
Poženel«, ki sojo zastopali: Vinko Lavrinc 161, Damjan Pader
165 in Andrej Brunšek 171 krogov. Med posamezniki seje zelo
izkazal Celjan Tone Jager, ki je dosegel odličen rezultat 190
krogov, kar je nov rekord rečiškega strelišča. Drugi je bil Franc
Hočevar 184 krogo. Tretji j^bil Ivan Kočevar iz Štor 183.
T.J.
Državno prvenstvo v
kolesarjenju
Kolesarski klub Merx Celje
organizira letošnje državno in
republiško prvenstvo v gorski
vožnji in v vožnji na kronome-
ter. Tekmovanje v gorski vožnji
bo v soboto dopoldne na cesti
Zreče-Rogla, vožnja na krono-
meter pa bo v nedeljo, 5. tega
meseca od 10. do 14. ure na ce-
stah Kozje-Lesično, Trebče.
Urankar odličen,
ekipa okrnjena
v Baču je bilo minulo nedeljo
3. kolo zvezne lige v dviganju
uteži na katerem so nastopili tu-
di celjski dvigalci. Žal so nasto-
pili samo s sedmimi tekmovalci
in se niso mogli enakovredno ko-
sati z domačo ekipo Herkules in
Bosno iz Sarajeva.
Celjski tekmovalec Marko
Urankar je tudi tokrat izstopal,
s^ je v svoji kategoriji do 90 kg
postavil v potegu nov slovenski
rekord s 142,5 kg, v sunku pa je
naskakoval državni rekord 185
kg, vendar mu tokrat ni uspelo.
Rezultati celjskih tekmovalcev:
Džafič 120 kg, Skalar 192 kg, Ga-
šperlin 180 kg, Škornik 197,5 kg,
Urankar M. 312,5 kg, Urankar S.
195 kg, Poderg^s 220.
Boksarski memorial
Darka Krivca
Boksarska sekcija TVD Parti-
zan Celje mesto prireja v nede-
ljo 5. tega meseca ob 11. uri v
Rdeči dvorani v Titovem Vele-
nju memorialno tekmovanje v
spomin na Darka KrKca.
Nastopili bodo boksarji Goše
(državni prvaki), Reke, Varaždi-
na, Tange Nova Gradiška, Mari-
bora, Ptuja in Celja.
Tečaj za nogometne
sodnike
Medobčinsko društvo nogo-
metnih sodnikov Celje organizi-
ra tečaj za nogometne sodnike,
ki se bo pričel ta mesec. Vse. ki
jih to zanima, vabijo na razgovor
v prostore društva v ulici 29. no-
vembra 2 in sicer 7. in 10. tega
meseca med 16. in 17. uro.
Občinsko prvenstvo v
krosu
ZTKO Celje in Atletsko dru-
štvo Kladivar pripravljata ob-
činsko prvenstvo v krosu, ki bo
v torek, 7. 10. pri tovarni Aero
ob Dečkovi cesti. Tekmovanje
bo za posameznike in ekipe. Na
tekmovanje vabijo tudi udele-
ženci akcije Celjski kerlc, saj se
ta akcija upošteva za pridobitev
tega naslova.
Šeste letne športne
Igre SOZD Merx
v soboto so se zbrali športniki
delavci SOZD Merx Celje na
svojih šestih letnih športnih
igrah. Nastopih so v kegljanju,
streljanju, teku, namiznem teni-
su, odbojki, kolesarjenju, malem
nogometu, vlečenju vrvi in šahu.
Največ uspeha so imeli šport-
niki Blagovnega centra, ki so
med 540 tekmovalci in 14 ekipa-
mi osvojili prvo mesto s 353 toč-
kami
J. K.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
Pogled v prihodnost
/	I'll
Tovarna prihodnosti. Velike, svetle dvorane. Nikjer pretira-
nega hrupa, iz zvočnikov lije prijetna glasba. Za računalniki
sedijo ljudje v belem. To so možgani, ki usmerjajo proizvod-
njo. Delavci vodijo in nadzirajo najmodernejše stroje, roboti
neutrudno ponavljajo naučene operacije. Delo teče nemo-,
teno, izdelki visoke kakovosti iz proizvodnje potujejo v avto-
matizirano skladišče... Tovarna prihodnosti.
Danes morda še spogledovanje s prihodnostjo, jutri že trden
korak vanjo. Mi, v Gorenju, se na prihodnost temeljito
pripravljamo. Izboljšujemo organizacijo, pridobivamo in
usposabljamo strokovnjake, začenjamo s tehnološko pre-
obrazbo. Da nam bo uspelo, so garancija naši dosežki v
preteklosti.
Vsaka prihodnost ima svojo preteklost!
18. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
Dihljaji vetra so rahlo jadrali po zraku. Irenina glava
se je sklonila na Iztokove prsi, ustnice so umolknile, vse
pozlačeno nebo se je klanjalo nad njima in zvezdice so
trepetajoč posipale čolnič s svetUmi poljubi. Njuni duši
sta čutili, da se strinjata v en sam koprneč žarek, ki se
trga od zemlje, iz prahu in se razliva kakor morje po
perutih vetra in kipi gor, gor do neba. Ginilje čas, ginil
je svet, pila sta iz čistega vrelca tihe, iskrene ljubezni.
Nenadoma grozen krik in pljusk v valove. Čolnič seje
stresel in zagugal.
Iztok je planil pokonci. Veslarja ni bilo več na njego-
vem čolnu, sredi valov se je boril s smrtjo. V čolnič sta
se zasadila dva železna kavlja in ga pritegnila k dru-
gemu čolnu, iz katerega so šinile zakrinkane postave in
iztegnile roke po Ireni.
»Iztoče!« je bolestno kriknila Irena, sužnja Cirila, ki Jo
je spremljala, je zaplakala in obe sta omahnili in se
zgudili v gugajoči se šajki. Toda nepotreben je bil klic
po Iztoku. Ko so ga zazrli napadalci, kako seje dvignil
kakor hrast iz čolna, seje dvignilo dvoje vesel in zamah-
nilo po njem. Ali njegova železna roka je hipoma odbila
udarca; v trenutku se je zabliskal kratek meček v rije-
govi roki. Kakor tur seje zagnal iz š^ke v čoln napadal-
cev. Morje je pljuskalo in požiralo trupla, voda je briz-
gala v čolna, krog Iztoka seje stisnila gneča, da mu je
omagovala desnica, ki je trosila smrt, kamor je zadela.
Nekaj napadalcev je odtrgalo Irenino šajko od čolna in
skušalo z Ireno uteči. Takrat je že priplul Numida s
čolnoma. Sužnji so kakor pobesneli planili na šajko, v
hipu so bili napadalci pobiti, Numida je sam prijel za
veslo in gnal šajko, v kateri je bila Irena, proč od boj-
nega meteža.
Čolna pa sta udarila na pomoč Iztoku, ki seje boril z
levjo močjo, pa bi bil vendar premagan, ko bi bili napa-
dalci oboroženi. A na to ni nihče mislil, ker so imeli
nalogo, da ugrabijo samo slabotno žensko. Čolnarja so z
veslom pobili, drugačnega upora se pa nadejali niso.
Ko sta udarila čolna s sužnji ob napadalce, je zaplju-
skalo morje šumneje, nekaj vzklikov še in Iztok je stal
sredi čolna z dvignjenim mečem.
»Kje je Irena!« je bilo prvo vprašanje.
»Numida vodi njeno šajko. «
»Hitro k njej! Vi pa navrtajte čoln in ga potopite.
Poiščite, če kdo plava, da bi se otel! Naj umre!«
Hitro je plul čoln in naglo došel šajko. Na pol onesveš-
čena je Irena šepetala psalme. Ko je zaslišala Iztoka, se
je oklenila njegovega vratu in bridko zaihtela.
Centurio je velel pluti nazaj k iTtu. Tam je dvignil
Ireno iz čolna in jo nesel v svojo sobo. Na pisanem
blazinjakuje ležala bleda, kakor oranžni cvet, ob njej sta
klečala Iztok in Cirila.
Ob isti uri seje plazil po bregu od kraja, kjer so čakali
napadalci, Azbad in se v divjem srdu bil po čelu, ker je
spodletel od Teodore in njega naperjeni napad na Ireno
- ker je ušla golobica jastrebu.
Enaindvajseto poglavje
Epafrodit je slonel tisto noč pod trižarnim svetilni-
kom ob mizi, na kateri je bila grmada računov. Za njim
je stal Melhior. Večkrat je že obrnil zvesti sluga peščeno
uro na alabastrnem stebriču. Toda Epafrodit se ni utru-
dil. Njegove oči so se vtopile v številke, pergament za
pergamentom seje plazil skozi suhe prste; včasih seje
pomudil, spregovoril polglasno besedo, nato urno delal
dalje. Silenciarij mu je podajal preko mize s tresočo se
roko novih listin in strahoma čakal, kdaj postavi Epafro-
dit suhi prst na račun in zamrmra: »Pomota!« Toda
trgovec se ni oglasil, kup listin se je manjšal, dokler si ni
zabeležil Epafrodit zadnje številke na tablico.
»Končano!« je rekel z resnim glasom. »Pojdi!«
Silenciarij se je globoko poklonil in zapustil sobo.
»Koliko noči je preteklo, Melhior!«
»Nastopile so že polnočne straže, prejasni gospod!«
»Pojdi na vrt k morju do oljčnega gaja in se skrij.
Kadar vidiš, da plovejo trije čolni od brega, pridi mi
naglo povedat! Luč ugasi!«
Epa frodit je odšel takoj v spalnico.
V smaragdnem steklu je živela drobna lučka in motno
razsvetljevala sobo. Trgovec je legel vznak na dragoceni
perzijski divan, del sklenjene roke pod glavo in se zami-
slil.
Vse njegovo življenje - same suhe številke. Celo hipo-
drom ga ni razburkal, gledal je tekmo kvadrigin računal
s stavami. Kockal je pozne noči na Teodozijevem trgu,
pa ni bil strasten igralec, bil je samo mrzel računar. In
sedaj na siva leta se mu zapletlo krog nog niti razburka-
nega življenja, vrvice, kijih plete človeška strast. Obraz
se mu je kljubovalno nasmehnil. Srce se mu ni razbu-
rilo. Ostal je miren in čakal drame, ki se utegne razviti
ob večeru njegovega življenja. Zaklopil je oči in čakal
Melhioija.
Ta seje kmalu vrnil in naznanil, da so barčice odrinile
na morje.
Epafrodit je vstal in stopil k oknu. Noč je bila toliko
jasna, da je zlahka zagledal tri temne lise, ki so tiho
drsele po mirni Propontidi. Naslonil se je na okno in
čakal. Dočakal je krik Irenin, pljuskanje vodé, udarce,
poraz sovražnega čolna in beg drobne ladjice.
Epafrodit ni bil več miren. Kakor bi se sam boril, je
zamahnil nakajkrat po zraku, pripogibal se čez okno, v
grlu mu je tičal krik: »Udarite, morite malopridneže!
Iztok, drži se! Otmi Ireno!«
Ko so čolni pobegnili in se vračali na obrežje njegove
vile, je začutil v duši neizmerno radost. Prevzela ga je
zavest, daje premagal samo Teodoro in ji spretno odbil
izstreljeno puščico. Nekć^j mladostnega se je zbudilo v
njem. Kakor bi mu odvzel kdo leta s pleč, je hitel skozi
sobe v peristil in od ondod na vrt v sami lahki tuniki. Ni
bilo zlata, za katero bi ga bil zadnja leta kdo izvabil o
polnočni uri na hladni zrak brez gorke volnene halje.
Nocoj pa je zakipelo po njegovih žilah.
Brez sužrija, brez spremljevalca je prihitel k Iztoko-
vemu stanu. Pred vrati je stal Numida. Koje zagledal
Epafrodita,je pokleknil in mu pričel poljubljati sandale.
»Presvetlost tvoja, oj, junak je Iztok! Razbojniki so
mu hoteli ugrabiti deklico! A je niso! Zakaj velik je
Iztok. Malopridniki, na dnu morjájim je postlaU«
Epafrodit se ni ozrl nanj, rahlo je odprl vrata. Zadeh-
teloje po rožah in po nardi. Vesela lučka je plapolala v
srebrnem čolnu. Na blazinjaku je slonela Irena, bleda
kakor bisus, desnico je imela ovito krog Iztokovega
vratu in glavo je naslanjala na njegove prsi.
Pri nogah je klečala Cirila in ihtela.
NOVI TEDNIK - STRAN IH
20. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
ZDRAVILNE ilASTÙNE
Oreh
Oreh (Juglans regia L.) je dobro znano drevo. Zraste do
25 metrov visoko in ima veliko krošnjo. Deblo je pokrito
s sivo, debelo razpokano skorjo. Veje in belo pikčaste
vejice nosijo lihopernate do 40 cm dolge liste, ki so
mladi žlezasto dlakavi. Vsi listi so podolgovato jajčasti,
priostreni in nesomerni. Končni list je večji od ostalih.
Cveti v aprilu in maju. .Moški cvetovi so združeni v
viseče mačice, ženski pa so v lupini. Plod je zelen in ga
pokriva mesnata lupina. Trda orehova lupina tvori
notranjost perikarpa, v njeni notranjosti pa je z rjavka-
sto kožico obdano seme (orehovo jedrce).
Orehovo jedrce je štiridelno in močno nagubano. Bogato
je s hranilnimi snovmi in ga lahko jemo še zelenega, ko
lupino še prerežemo z nožem ali pa takoj, ko dozori. Takrat
ima enako hranilno vrednost kot dober sir. Vsebuje veliko
vitaminov B, beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate,
razne soh, glikozid juglandin itd.
Uporabni so tudi mladi listi, ki jih nabiramo junija in
lupine nezrelih plodov. Liste in lupine moramo hitro posu-
šiti na soncu, da ne počrnijo. V listih je čreslovina, hlapno
olje, grenčica juglon, пекдј še ne poznanih alkaloidov itd.
Liste in lupine dodajamo čajnim mešanicam pri bolez-
nih prebavnih organov. Vzamemo veliko žlico drobno zre-
zanih in posušenih hstov ter jo poparimo z dva del vrele
vode. Dobimo aromatičen č^, ki ga pijemo pri driski,
hemeroidih ter je naravno sredstvo za uničevanje čreves-
nih zajedalcev. Znižuje tudi količino glukoze v krvi in je
naravno sredstvo pri sladkorni bolezni. Močnejši poparek
služi za zdravljerge kožnih obolenj, za kopeli, masirarye, za
obkladke. Zanimive so izkušnje s č^jem iz orehovih mačic.
Povzroča krčenje kapilar in je zelo koristen pri krvavitvah,
tako notranjih kot pri zunanjih, močnem mesečnem
perilu, zlati žili in griži.
Tudi orehova jedrca so zdravilna, zlasti pri tistih, ki trpe
zaradi prebavnih motery in zapeke. Včasih orehi preskr-
bijo črevesju potrebno dejavnost, tudi kadar odv^ćda ne
pomagao dosti. Orehi izvrstno čistko jetra in jetmi bol-
niki, ki ne prenesejo več nobene maščobe, lahko brez
težav zmerno jedo orehe. Ker vsebujejo orehi dovolj kal-
cija, jih ljudsko zdravilstvo priporoča kot dodatek jedem
pozimi.
Zelo zanimiva je uporaba č^a iz orehovih pretincev, ki
olajša težave, ki вргетЏадо bolečine okrog srca. Veliko
žlico pretincev pustimo nekaj časa vreti v dveh del vode,
nato pa pustimo, da se čso ohladi. Čaj hitro pomiri in pri
rednem јетадји čez nekaj časa bolečine prenehajo.
Močan zvarek iz orehovih listov uporabljamo kot doda-
tek kopelim pri kožnih boleznih, pri potenju nog, pa tudi
proti revmatizmu in protinu. Po požirkih lahko pijemo č^
iz orehovih listov za utrjevanje želodca in prisotne gren-
čine vzbujajo tek.
BORIS JAGODIC
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	LOVE TOUCH - ROD STEWART
2.	JUST WE TWO (MONA LISA) - MODERN TALKING
3.	VENUS - BANANARAMA
4.	MOLIM TE. OSTANI - TEREZA
5.	DANCING ON THE CEILING - LIONEL RICHIE
6.	SRCE JE POPOTNIK - OBVEZNA SMER
7.	SLOW MOTION - DŽORDŽE BALAŠEVIČ
8.	SLEDGEHAMMER - PETER GABRIEL
9.	TISTA ČRNA KITARA - VLADO KRESLIN
10. TEŽKA VREMENA. PRIJATELJU MOJ - NETKO TO
VOLE VRUČE
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
t
DomaČe melodije:
1.	LE LUNCA VE ZA NAJINO LJUBEZEN-SAVINJSKIH 7
2.	PLANINSKI CVET-AVSENIK
3.	ZADNJI POLETNI DAN - FANTJE Z VSEH VETROV
4.	PETELINČEK-VESELI HMELJARJI
5.	DOLINA SPOMINOV - FANTJE TREH DOLIN
6.	MOJE CEUE - CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET
7.	MOJE STEZICE - BRODNIKI
8.	UUBEZENVŽITU-RŽ
9.	KJE SO NAJINE STEZICE - ALPSKI KVINTET
10. VSAK SE Z NAMI VESELI - SLOVENSKI MUZIKANTJE
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij____
izvajalec_______
lestvica domačih melodij_____
izvajalec_________
ime in priimek_____
naslov____________
Nagrajenca: Primož Kogovšek, Mariborska 28, Celje
Slavica Čolak, Prelaga 19, ŠmarjepriJelšah
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Štajerska smetanova juha
Potrebujemo: 35 dag krompirja, 5 dag peteršiljeve kore-
nine, en liter kostne juhe, en lovorov list, malo majarona,
en del kisle smetane, 2 dag moke, žličko masla, eno žlico
domačega kisa, zelen peteršilj ali drobnjäk.
Olupljen krompir narežemo na kose. Prav tako narežerno
peteršiljevo korenino in damo vse skupaj v kostno juho ali v
juho iz kocke, dodamo začimbe in kuhamo. Nato juho pret-
lačimo ali zmiksamo, jo podmetemo z moko in smetano, še
nekoliko prevremo, ji pridamo surovo maslo, kis in sesek-
ljan dobnjak. Posebej prepražimo na kocke narezan kruh in
ga postrežemo k juhi.
HORTlkULtllRNi KOTIČEK
Okrasni, zelenjadni in sadni vrt v
oktobru
v našem okrasnem vrtu
oktobra zimzelene rastline
močno zalijemo, da onemo-
gočimo zimsko pomanjkanje
vlage. Trato ponovno poko-
simo in pograbimo z jekleno
metlico. Konec meseca po-
beremo iz zemlje gomolje in
čebulice, občutljive za mraz.
Posadimo tudi čebulice tulp,
hijacint, krokusov in narcis,
če tega nismo storili že prejš-
nji mesec. Če posodovk še
nismo prenesU v hišo, stori-
mo to zdaj. Pri tem pregleda-
mo, če rastlin niso napadli
škodljivci.
V zelenjadnem vrtu po-
spravimo rdečo peso. Če jo
žeUmo vložiti v mivko (neko-
liko navlćiženo) v kletnem
prostoru, posebej pazimo, da
je ne poškodujemo. Celo list-
ja ji ne smemo odrezati, pač
pa ga samo zvijemo. Vsaka
poškodba povzroča odteka-
nje sokov in s tem poškodbo,
ki povzroča gnitje. Pri izko-
pavanju uporabljamo lopata-
ste vile in pazimo, da ostane
glavni koren nepoškodovan.
Zelje uskladiščimo na različ-
ne načine. Lahko ga s kore-
nino vred presadimo v pesek
ali pa obesimo v izpraznjeno
cvetlično gredo tako, da visi
z glavo navzdol. V terri pri-
meru poskrbimo za dobro
zimsko odejo, ki naj gredo
prekrije. Primerna je plast
listja, debela 25 do 30 centi-
metrov, prek katere vržemo
folijo. Tudi leseno ogrodje v
kleti pride zelo prav. Nanj
obesimo zeljnate glave, ven-
dar tako, da se med seboj ne
dotikajo. Korenin tudi v tem
primeru ne odstranimo, pa
nai imajo na sebi še nekaj
zemlje ali ne. Prekmalu izko-
pana čma redkev slabo pre-
zimi, zato počakamo, da jo
oplazijo prvi zimski mrazovi
in jo šele nato prenesemo v
klet, kjer jo uskladiščimo v
nekoliko vlažnem pesku.
Zdaj je tudi primeren čas
za saditev sadnega drevja.
Predvsem ga sadimo v pri-
merni zemlji in na primerni
legi, da bomo lahko zagoto-
vili ustrezno zaščito. Skoraj
vse vrste želijo sončno lego,
jablane zahtevajo humozna
in nekoliko vlažna tla, hru-
ška pa bolj suha in topla tla.
Češnje so glede talnih raz-
mer manj občutljive kot viš-
nje, toda obe vrsti si želita
prepustna tla v zavetju. Ka-
dar sadik ne moremo takoj
posaditi, jim pripravimo za-
silen zasip in vanj zakoplje-
mo korenine ter dobro zali-
jemo.
Komisija za delovna
razmerja
TOZD OŠ Edvarda
Kardelja Rogatec
razpisuje
dela in naloge;
- učitelja
razrednega pouka
za določen čas s polnim
delovnim časom
Pogoj: predpisana strokov-
na izobrazba - razredni
učitelj
Začetek dela: 1. 10. 1986
Vloge pošljite na zgoraj na-
vedeni naslov.
RADIO GEllJE
ČETRTEK, 2. 10.: 8.00 Porx)čila, 8.10 Hortikultura, 9.0«
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Srečanje z leti, lO.OC
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.0Í
Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Drugačen
pristop k sanaciji, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK. ^ 10.: 8.00 Poročila, 8. 10. Petkov mozaik, M
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, 10.00 Zak
ljuček sporeda, 13.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke ir
pozdravi, 16.30 sport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15
Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek
sporeda.
SOBOTA, 4.10.; 8.00 Poročila, 8. 10 Dopoldne z vami, 9.0Í
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev, lO.OC
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.0(
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnii
melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 5. 10.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 Kek
čevi prijatelji, 10.45 Melodije na 78 obratih, 11.00 Žveplome-
ter (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.
Minute za razvedrilo, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitk«
in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 6. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Športno
dopoldne, 9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zaklju
ček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Iz zakladnic«
zborovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
TOREK, 7. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, 9.ÖÖ
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zaključek sporeda
15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, I6.3fl
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasb«'
17.45 Iz krajevnih skupnosti, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 8. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9.0Ј
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev, 10. J
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.0"
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronik^
17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Kulturni feljton. iS-Of
Zaključek sporeda.
2. OKTOBER 1986
NOVI TEONIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
2. OKTOBER 1986
NOVI TEONIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
2. OKTOBER 1986
Samotni šampion skalnih previsov
Franček Knez le doslej preplezal že več kot 500 prvenstvenih smeri
Težko ali ceio nemogoče je združiti
trinajst let ljubezni in hrepenenj, tri-
najst let garanja in samoodpovedo-
vanja v en sam zapis. Še teže je ujeti
v besedo tisto nevidno silo, ki vleče
človeka k vedno novim iskanjem, no-
vim spoznanjem in tveganjem. Ta za-
pis ne bo poskušal storiti ne tega ne
onega. Bo le droben utrinek s poti
enega najuspešnejših jugoslovanskih
športnikov, alipinista iz Rimskih To-
plic, Frančka Kneza.	»
Koliko svetovnih rekordov je zabe-
ležil jugoslovanski šport v svoji zgodo-
vini? Zares malo. Zato so nam toliko
bolj dragoceni. Proslavljamo jih z
vsem pompom, pestujemo jih dolga
leta, športniki, ki so jih dosegli, pa čez
noč postajo nacionalni junaki in
ljubljenci domovine. Z eno izjemo: ju-
goslovanski alpinist Franček Knez je
svoj svetovni rekord, petstoti prven-
stveni vzpon, proslavil brez hrupa, v
tišini sten, med svojimi najbližjimi pri-
jatelji.
Šele dva meseca kasneje, ob koncu
plezalne sezone v domačih Alpah, bo
širša javnost izvedela za ta njegov do-
sežek. V četrtek se jé v Logarski dolini
zbralo več kot dvajset jugoslovanskih
novinaijev, da bi bralcem svojih časo-
pisov predstavili tega samotnega šam-
piona skalnih previsov. Pred tiskovno
konferenco, ki jo je pod pokrovitelj-
stvom HP Pivovarne Laško organizi-
rala Delavska enotnost iz Ljubljane, je
Franček s soplezalcem Bojanom Šro-
tom ponovil eno od svojih prvenstve-
nih smeri, s sedmico ocenjenega Mr-
tvaškega ргцка v steni Klemenče peči.
Vreme se je uštelo, ko je hotelo z
zoprnim pršenjem preprečiti ta edin-
stveni vzpon pred občinstvom. Res, da
je s sivino odeto nebo odvzelo пекдј
blišča in lepote temu dogodku, ni pa
moglo zasenčiti mojstrstva, s katerim
je iS-anček obvladoval sleherno ped
vlažne skalne strmine. Prvi previs je
bil mimo, kot da gre za spjehod po
ravnini Logarske doUne. Neizkušeno
oko v gladki, navpični kamniti plošči
ne najde ničesar oprijemljivega,
Frančkova roka pa zanesljivo grabi za
od dežja spolzke oprimke. Med navzo-
čimi se tu in tam slišijo vzkliki iskre-
nega občudovanja, fotoaparati neu-
trudno beležijo bežeče trenutke, za
Frančka in Bojana pa v tistem hipu ne
obstaja nič drugega kot mrzla skala, ki
ju vabi do vrha.
Ocena smeri je »samo« sedem; malo
za Frančka, ki mu skalne razpoke in
previsi pomenijo dobesedno drugi
dom. Tu se počuti domače, tu se iz
skromnega, zadržanega mladeniča
prelevi v zagrizenega borca z naravo, s
časom, s samim seboj. Zmage, ki jih
dobiva v teh bojih, so tudi edino, kar
šteje.
»Ne rečem, da nisem vesel svojih
500 prvenstvenih smeri,« pravi iskre-
no. »Vendar si nisem nikoü postavljal
kakšne številke kot cilj. To je prišlo
samo po sebi, ker me pač vedno vleče
nekaj novega, пекгц nepoznanega, ne-
ke«, kar še ni preplezano.«
Sliši se kar preveč preprosto. Pa
vendar je v teh 500 vzponov vgr^enih
polnih trinkst let trdega in zagrizene-
ga treninga. Ne samo plezanj, tudi
kondicijskih treningov in psihičnih
priprav. In mnogo dela ob prostem ča-
su, s katerim si služi dodatni denar za
opremo, za odprave. Bržkone je prav
tale hip spet na eni od stolpnic. Upa,
da mu bo do zime uspelo zbrati dovolj
denaija za Patagonijo. Tja ga vleče
vedno znova. In to mu je tudi prvi cilj
za bhžnjo prihodnost. Potem pa ...
kdo ve?
»Smeri je še dovolj. Tudi tu v doma-
čih Alpah imam še пекцј dela. Moja
prihodnost so tehnično zahtevni
vzponi.«
NADA KUMER
Foto: SREČKO ŠROT
Franček Knez nekoliko drugače - naš
znani alpinist le геако prime v roke
mikrofon, z duhovitimi odgovori no-
vinarjem na tiskovni konferenci v
Izletnikovem domu v Logarski dolini
pa je dokazal, da ni mojster samo v
skalah.
Franček Knez in soplezalec Bojan Srot pred vstopom »
smer Mrtvaški pajek v Klemenči peči. Smer je ocenjena s
težavnostno stopnjo 7, ključni del smeri pa ni v previsu,
ampak v navpičnih ploščah spodaj, kjer so zelo тајШ
oprimki. Čeprav je bilo ta dan v Logarski dolini slabi
vreme in je še pol ure pred vstopom v steno deževalo,
plezalca nista imela nobenih težav.
Amur rekorder?
Izjemna ribiška sreča se je pred kratkim nasmehnila
Rudiju Benderju, članu RD Celje, ki je na Šmartinskem
jezeru ujel res lepo trofejo, kar 106 cm dolgega in 12,50 kg
težkega belega amurja.	SANDI UDERMAN
-	»Kakšen bo kaj zaslužek pri grozdju?*
-	»Mej duš, tako kot vsako leto, vse bodo trgovci
pozobali!«
(Novi tednik, 8. oktobra 1970)
Zastava se predstavlja
Na novomeškem Glavnem trgu,
ki sodi med najlepše slovenske
srednjeveške trge, se bodo ta konec
tedna dogajale kaj čudne stvari.
Med skladno staro arhitekturo - ta-
ko vsaj pričakujejo organizatorji,
novomeška Novotehna in Zavodi
Crvene Zastave - se bo trlo ljudi, ki
bodo ogledovali tokrat lepo pološ-
čeno in svetlečo pločevino domače
avtomobilske industrije.
V Zavodih Crvene Zastave so ob-
Ijubih, da bodo na razstavnem pro-
storu v Novem mestu pokazali vse
tisto, kar trenutno izdelujejo in kar
je za kupce najbolj zanimivo. Seve-
da bodo tokrat na Ojgled resnično
lepo izdelani avtomobih, največ gne-
če pa bo verjetno okoli tudi sicer
kakovostno izdelanega »ameriške-
ga- progrartia in novega avtomobila,
ki bo nadomestil priljubljenega »fič-
ka<'. Novomeška Novotehna, ki to
razstavo pripravlja ob svoji 40-letni-
ci in 27-letnici sodelovanja z Zavodi
Crvene Zastave, obljublja, da bodo
razstavljeni tudi vsi tipi potniških,
tovornih in specialnih vozil.
Da bo od jutri pa vse do nedelje v
Novem mestu prišlo na svoj račun
kar največ obiskovalcev in ne le tisti
najbolj zagrizeni ljubitelji sodobnih
štirikolesnikov, pa se bodo potrudih
tudi dolenjski kulturniki, turistični
delavci irf gostinci. Svoj odpiralni
čas bodo prilagodili v novomeških
trgovinah, kjer bodo na široko odpr-
И vrata v soboto in nedeljo, organiza-
cijski odbor pa se je odločil tudi za
projekcije reklamnih filmov.
Razstava, kjer bo moč videti vse
najlepše iz domače avtomobilske in-
dustrije, pa bo seveda ponujala še
nek^ drugega. Najbolj zahtevnim
poznavalcem avtomobilov bo na vo-
ljo posebna informacijska služba,
kje bodo lahko izvedeli vse najbolj
zanimive in izčrpne tehnične ter
prodajne podatke. Vsem, ki jih to še
ne bo popolnoma izčrpalo, pa bodo
postregh tudi z Zastavinimi načrti za
prihodnost.
Pa ne mislite, da boste v Novem
mestu lahko samo gledali. Če boste
posegli dovolj globoko v žep in če bo
v njem seveda dovolj denaija, potem
se lahko domov vrnete z novim avto-
mobilom iz posebnega sejemskega
kontingenta, ki ga je zagotovila No-
votehna.
IVANA FIDLER
Igra narave
Narava se v svojem ustvaijalnem in točno določenem delu
včasih tudi poigra. Ko pobiramo sadeže in pridelke naletimo
na posebne primerke, ki nas spominjajo na kaj čisto dru-
gega.
Na posnetku vidimo gobo štorovko, ki jo je nabral Peter
Žagar iz Polzele. Goba po obliki spominja na tehtnico,
morda bi kdo drug našel tudi kakšno drugo primerjavo.
Pri Terčakovih pa so letos pobrali na njivi svinjsko peso,
ki tehta osem kilogramov, manjša pa »samo sedem«. Nataša,-
ki ju je pridržala za slikanje, je morala zbrati vse moči.
T. TAVČAR