Poglejte na fctevillte poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA ■ttioblCJM- oiv. MOV IS REGBVED g ■ sZZZZ I Lisi slovenskih delateerr Ameriki. Telephone: CHclse*t3-1242 I Tlfi KO* VA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POfrri NARAVNOST MM BVOJ DOM (IztmhH MM. uM) (■ pnnft«), :: Čitajte, kar Vas zanmf VI f M Secooš CUm Blatter September t&th. 194« mi the Pert Office a* Ne« York. N. I, Act ef Cen«reee of March 3rd. 187». No. 224 — Stev. 224. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 14, 1941 — PETEK, 14. NOVEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NEVTRALNA OVRZENA POSLANSKA ZBORNICA JE SPREJELA PRE-MEMBO NEVTRALNOSTNE POSTAVE Z 212 GLASOVI PROTI 194. — AMERIŠKE LADJE BODO ZDAJ LAHKO OBOROŽENE PLULE V ANGLEŠKA IN RUSKA PRISTA-NlSCA.. — PREDSEDNIK POSLAL POSLANICO NA NARODNE ZASTOPNIKE Kot v odgovor na pismo, ki ga jo predsednik Rooseveflt. poslal senatni zbornici in v katerem je zagotovil, da bo njegova vlada odredila vse potrebno, da 'i>odo poravnani dela v ski spori, je včeraj poslanska z bo rn pea s 212 glasovi proti 1JW sklenila, tki je odpravljena nevtralnostim postava ter da bodo ameriške trgovske ladje oborožene in 'bodo voziie v vsa ko vojno zono in v pristanišču katerekoli vojnjoče se države sveta, Debata za vladno predlogo, da je odpravljena neWralnohtna postava, je trajala v poslanski zborniei dva dni in je bila zelo burna in so celo demo krati resno zabavljali proti delavski politiki vlade. Ko pa je predsednik Roosevelt s svojim pismom zagotovil, da bo vlada borila vse, da ^o delavski spori poravnani, so bili nezado-voljueži potnlaiitu iu prodiog« za odpravo nevtralnosti je bila ki »'.%*.» prejeta. Po 2. i m 3. členu nevtralnost e po lavo je bilo ameriškim ladjam prepovedano voziti v vojne zone, po 6. elenu pa ni bilo dovoljeno trgovske ladje oboi ožit i. Po novi postavi bo sedaj vse to odpravljeno v trenutku. ko predsednik Roosevelt postavo podpise. Mornariški department je že naznanil, da je že vse pripravljeno, da bodo na ameriške par nike |>ostavljeni topovi proti podmornicam in proti aero-I »lanom. Ravno tako naznanja mornariški department, da bodo ameriški parniki vozili vojni maserjal naravnost v ruska in angleška pristanišča. Poslanica predsednika Roo- sevelta je prišla v poslansko zbornico v obliki pisma na zborničnega predsednika Rav-'mrna, ki jo je proti koncu debate prebral v napolnjeni zbo-rovalni dvorani. Ko je predsednik povdaril, da bi zavrnitev vladne predloge ]>omenilo » liko oviro za vnanjo politiko o celem svetu, je svojo poslanico zaključil z naslednjimi l.esedami, ki. so posebno namenjeni kritikom ameriške vnanjo politike: EKSPLOZIJA V SMODNISNICI V ILLINOISU V gozdu zapadno od mesta Peoria v d-nžavi Illinois je zletela v zrak smodnišnica, ki je imela> velika vladna naročila. Razstielbo je bilo slišati in čutiti na razdaljo štirideset milj. Sipe pri vseh okoliških h will so popokale. Ljudje so spočetka domnevali, da se je pojavil močan potres in so vsi prestrašeni pobegnili nai prosto. Koliko se je moglo zaenkrat dognati, so bile ijri eksploziji nsmrčehe štiri osebo, precej jih je bilo pa ranjenih. Zvezni ageiitje so takoj uvedli preiskavo. Srnodnlšnica je bila last Western Powder Al rai iff act wring Company, ki je podružnica Western Cartridge Company. Uničenih je bilo dvqje .poslopij, dočim je proapj oddaljeno skladišče smodnika ostalo nei>oškodavano. SPLOŠNA NAPETOST V OBRAMBNI INDUSTRIJI Obrambni posredovalni urad se je izrazil proti linijskemu šopu v "captive" majnah. — Ameriška mornarica preti z intervencijo, češ, da je stavka v San Diego slična vstaji. Obrambni posredovalni u- M Ali mi dovolite, da omenim, da bo po mojem mnenju, ako poslanika zbornica ne glasuje ugodno o predlo- . .1 H H gi, oslabljen tudi notranji j raU ,se lzra2,j J>rotl «ujMse- i * • » m \ • a . , nin uar^n t* 4 4 nt * ' m«i ilmoli IK>lozaj ? Taka zavrnitev bi oslabila naše veliko prizadevanje, da produoiramo vse, kar moremo in kar najhi- treiše mogočo. Stavke in za-, „ , , , .. , . » ^ ^ - ja*»e*i M kn/^ ker je bua s to KMn odločitvijo odbita ena njegovih glarvnih zahtev. . Skoro istočasno je .sporočil obrambni produkcijski urad, mu sopu v "captive" maj h na h (to je majnah, ki so last jek-klarskih družb) ter dal s 1em povod ponovnim zadregam kajti John L. Lewis ne bo dr- mnenju bilo manj resno. "Jutri .bom imel konferenco v upanju, da bodo najvažnejši premogovniki neovirano obratovali. Mogoče mi bo to usj>elo. •4Ako pa ne bom uspel, je jasno, da premog mora biti kopan, da bodo mogle potrebne tovarne obratovati. Vlada Združenih držav ima podporo od velike večine a-meriskega naroda, vključno podporo delavcev. "Vlada predlaga, da je ta stvar rešena." Predsednikova (toslanica je dosegla svoj~cilj: zborniea je, četudi ne s preveliko večino sprejela vladno predlogo in neumestna nevtralnostmi,postava je bila odpravljena. Srditi boji v Rusiji RUSI POROČAJO O NEKATERIH USPEHIH PRI TULI IN SERPUHOVU. — PRIZNAVA-JO PA, DA SO NEMCI NAPREDOVALI NA KRIMU. da so mednarodni načelniki sedmih unij Ameriško delavske federacije naročili, naj se takoj vrnejo na delo deiavci, ki so zastavkaili pri raznih projektih v San Diego, Cal. Mornarica je že prej označila to stavko kot "javno vstajo proti zvezni vladi" "ter za pretila z intervencijo. Delavei, Kečjidel tesarji in električarji, zahtevajo na dan en dolar priboljška, projekti, pri katerih so zastavkali- hangarji, baraike, suhi dok itd. — bodo pa veljali 35milijonov dolarjev. Odločitev narodnega posredo-:VaLnega urada glede unijskega 6opa v "captive" majnah je objavil predsednik urada, Win. II. Davis « pripombo, da je valijo glasovalo devet članov, pro Predsednik bo posredoval v sporu med UMW in jeklarnami V Belo hišo je povabil zastopnike United Mine Workers in zastopnike jeklarskih družb. — Železničarji so dobili povelje 7. dec. zaštrajkati. P ret Ls e< l n i k ov;i ad mirvstni e i j a jo v precejšnji zagatk- Iz obrambne,gja posredovalnega urada so "izstopili zastopniki CIO, ker so je večina odbora izrekla proti unijskemu šopu v 'captive" majhnah. 0-brambni posredovalni odbor je vsledtega okraje«, kajio treh dneh vrnili na 'delo pod }>ogojem, da inora biti do 15. novembra/ zadeva u-Yejena. ISpor je bil nato predložen posredovalnemu uradu, ki je svetoval obema stntnkama podpisati i>ogo vključena določba glea Murrava^ Johna L. Lewisa, predsednika United Mine Workers, Thomasa Kenuedvja, tajnika "mi blagajnika fnited Mine Workers ter Franka Pomellat, Benjamina F. Fairlessa in-Eugene G. Grace, načelnika Voungstown .Sheet and Tube Corporation, Tinted Steel Corporation in Bethlehem Steel Corporation. Predsednik bo vplival na zastopnike obeh strank tor jih skušal pripraviti k sporazumu. Ko bo enkrat to uspelo, se bo z vso vnemo lotil posredovanja med železniškimi družbami in železnicarskimi bratovščinami. POGREŠAJO odbija močne^ruske protinapade. Rusi pa so vrgli Nemce nazaj in stalno i nap redu je jo. Tretja in četrta nemška tančna< divizija sta bili tako zelo razbiti, da so iz njili mogli sestaviti samo še em mehaniziran polk. Položaj na raznih kra-jib jo naslednji: Tula — Ko so Nemci 10 dni neuspešno napadali južne o-brambe Tule, so se slednjič o-brnili proti jugovzhodu in se-verozapadu. Rusi so pričeli s svojimi protinapadi in so napredovali poldrugo "miljo. V svojem umiku so Nemci izgubili 5000 mož in 25 tankov ter so bili pregnstni iz.več vasi. Serpuhov—Rusi so zopet zavzeli dve vasi; rus>ki strnio-glavci so potopili več nemških ladij z vojaštvom na Oki. Naro Fominsfc—Na tem kraju, ki se nahaja od Moskve 40 milj .proti zapad-u, so prišli Nemci najbližje glavnemu me- stu. Ko so bili na/ tem kraju LITVINOVA Nemci viženi čez Naro, se je fronta nekoliko pomirila. Obe armadi ste se zakopali Ln zako-pi so med seboj oddaljeni komaj 40 do 50 jardov. > M a lo ja rosi avert—Nemci do-važajo ojiUčenja okoli mesta, ki se nahaja 65 milj od Mo- j skve. V torek sta iz Kraibiševa od letela nanovo imenovani so-v nu Maksim M. Litvinov in a meritški poslanik Laurence A jSteinhart ter sta imela še iste gerjevo poročilo, kajti vpraša nje gleolitično kot gospodarsko zelo velike važnosti. Z generalom Huntziger jem je bilo ubitih še 7 drugih o seb. Huntziger je sicer na- francoske matere iz Britanije. Bil je sicer majhne postave, toda izboren strateg in zelo odločen. V najodločilnejših in najtežjih trenutkih je ostal mi- sprotoval Angliji, toda ni ho- ™ in vsled tega je maršai te V da bi Sla-I'VancijH v vop no proti njej. Ovirami t i je liotel eaino francosko armado, ki jo je Hitler dovolil. Huntziger se jo zgodaj zjutraj odpeljal iz Alžira ter jo njegov aeroplan imel dospeti v Vichy ob j>ol eni popoldne. Bilo pa je naznanjeno, da bo Čedalje več prostovoljcev za ameriško armado Kot poroča vojni department, f-e priglasi vsak dan približno devetsto prostovoljcev za triletno službo v redni armadi. Meseca oktobra se jih je priglasilo 20 tisoč, meseca Vodstvo bratovščin je nam-1 septembra pa nekaj manj kot reč naročilo 350 tisOč članom, j22 ti-oč. Največ jih vstopi v zaposlenih na vlakih in v s'kla-1 zrakoplovno službo, ki se bo do diščrh, dne 7. decembra za- j prihodnjega poletja podvojila stavkati. Železničarji skušajo J ter bo štela? 400 tisoč mož. uveljaviti svojo zahtevo po 30 odstotnem zvišanju plač, dočim jim je predsednikova komisija priznala zvišanje samo za sedem in pol odstotka. V Beli liiei je rekel predsednikov tajnik WT. D. Hasselt, da je predsednik proti vsakemu prekinjenju produkcije premoga, češ, da je to življeuskega + i. niiewvMii JO- na za obrambno indus/tri- rjetski poslanik v; Wasbingto- « w . v L vrsti odvLsna in M«k.cim Al. 'Litvinov iti a- J J od premoga. Ce bi v slučaju ponovne stav ke v ''captive'' majhnah na- Možaisk—Rusi so zavzeli dve vasi, ko so prepodili nekaj nemških poizvedovalnih oddelkov. Ruske ustaške čete prizadevajo veliko škodo sovražniku ob gla\mi cesti, ki pelje v Min?«k in pelje skozi Mo-žaisk. Rusi pola\gajo mine pod cestami, po katerih prihajajo nemški motorizirani oddelki. Voloholamsk — Nova nemška divizija je zavzela svoje postojanko 65 milj severoza-padno od Moskve. Na tem kra>-ju je močan nemški oddelek še vedno obkoljen. Kalinin—Nemei in Rusi se še vedno spopadajo 100 milj severozapadno od Moskve. Rusi priznavajo, da so Nemci včeraj nekoliko napredovali v svojem prodiranju proti Kerču na Krimu. ^a dne dospeti v Teheran, glav vojašt!vo. se zaenkrat no mesto Perzije.Z njni.a je bil . ^ .ye Vsekakor vSe ^ pa ravnatelj angleškega ui-!stvar jutri ?oboto) odloč*-formacijskega urada za. BIib- i j ka jU jlltri ^teče štirinajst-nji Iztok sir Wattter Ronokton.ldnevno ..premirje«'f ki je bilo Aeroplan pa se dosedaj ni dos- :k!pnKino po ^ tM trajajoči pel v Teheran. | stavki 53 tisoč premogarjev. Prva poročila ko naznanja-j -- la slabo in viharno vreme, to- Sest merskih tihotapcev da niso izražala nobene skrbi !aretiranih zaradi varnosti odličnih pot- nikov. Toda sedaj je že poteklo skoro štiri dni in o aero- V mehiškem glavnem mestu je bilo aretiranih šest oseb, ki planu ni še notbene vesti. Ae-[*<> bile v zvozi z vtihotaplja-roplan je iz Kubiševa ubral I njem živega srebra na Japon-smer 'čez Kaspiško jezero na';sko. Med njimi sta tudi dva razdaljo 1300 milj. Vedno pajearinska uradni-ka. je še upanje, da je moral ae-1 V njihovem skrivališču so roplan med potom zaradi sla-j dobili 142 ton živega srebra, bega vremena pristati na ka-|ki ga je prepovedano pošiljati kom kraju, ki nima brzojavne i iz ježele. Živo srebro je "bilo ali telefonske zveze z ostalim'v zabojih, na katerih je bil nasvetom. pis "Medenina". Bendij — veliko tovarniško središče v N. J. , Mesto Bendix v New Jersey se bo spremenilo v veliko in-dustrijalno središče, kakorhi-Iro bosta "Skyways, Inc." in njen predsednik F. L. Wehr-lia.n izvedla svoje načrte. Riser I^and Company ie prodala družbi veliko zemljišče za 750 tisoč dolarjev. Tamkajšnja Fokkerjev« tovarna se bo tako razširila, «la ibo ena največjih v deželi. za načelnika francoske delegacije, ki je z Nemčijo oklenila premirje in ga je Huntziger podpisal, najprej z Nemčijo, nato pa še z Italijo. Z Nemčijo je bilo podpisano premirje na istem kraju, kot 11. novembra 1918, namreč v Rethondes . Ea Inoaematro aa eelo leto <7.—; m pol leta >8 JO. -Olam Naroda" Uhaja reald dan lara eoboC nedelj In pramilkov. "GLAS NARODA," ti« WEST 18U STREET, NSW YORK. t Telephone: CBelm t—IMS Vesti i* nepokorjene Jugoslavije _mi^i ■■ 11 ■■ <(JČO.) — 'Hrvateki Narod' ROOSEVELT ALIJLEWIS Ko to pijemo, John L. Lewis, predsednik United Mine Workers, še ni poklical na štrajk /premogarjev, ki kopljejo premog za jeklarje družbo, pa*? se je pa ouzvai vabilu predsednika Roosevelta, uaj pride v Belo hišo in naj se posvetuje x zastopniki "captive" nia'jn. ('e bo izbruhnila stavka ali ne, je vprašanje velike važnosti, dosti važnejši je pa problem:— Kdo je mogočnejši— delavska organizacija, nakl katero ni nobene javne kontrole, ali v vladi zastopana ^plo-šnost? Nesmiselno bi bilo trditi, da gre v tem slučajn za bof-bo med izrafoljapimi delavci in izkoriščevadnami premogovnimi baroni. Jo4m Tj. Lewis bi imel' za selboj ve« ameriški narod, če bi s svojrim pretnjami skušal izboljšati premogarjem ži/v-ljenske (pogoje. V tem slučaju pa premogarji le sredstvo za dosego Lewisove^a ciljat Lewi« »tremi namreč po moči, po gospodarski in .politBeni vladi. Kaj če mora 53 ^Lhoč ,premolarjev trpeti nekaj tednov po man j k unije; |če ugasnejo vsleti pomanjkanja premoga o-gromne peči v jeklarnah in mora vsled tega odložiti tisoče in tisoče jeklarjev orodje; kaj če se pojavi v narodnem obrambnem programu zastoj t Vse to Lewiea ipra;v dosti me briga, pač je pa njegov edini cilj zmagati v stavki tor s tem pokazati, da je on gospodar, da on zapoveduje, vlada Združenih držav pa mora molčati. >Iogoee bo John L. Lewis govoril1 tudi v vznesenih be-ledah o demokraciji, ne da bi pri tem pripomnil: — Demokracija, kofc jo jaz pojmujem. Kakšne naiaore ima Lewis o demokraciji, je jasno pokazal pred nekaj dnevL Ko je narodni posredovalni odbor z veliko veČino zavrgel njegovo zahtevo, se Lewis ni pokoril tej odločitvi. Baš juT.^protno: iz odbora je .poklical zastopnike svoje organizacije ter začel pretiti s stavko. Lewis v svoji sebičnosti in stremljenju po oblasti najbrž ne sprevidi, da ustvarja s svojim ravnanjem v javnosti o-gorčeuje, ki bo prej ali slej prikipelo do viška. Predsednik in kongres se ne moreta več dolgo izogibati odločitvi. Večina delavskih voditeljev uvideva, da je Lewis vede im hote ipritiral zadevo do viška. Snimo če hočejo, lahko v zadnjem trenutku ofcrnejo krmilo in zajadrajo v ,vijo nike Miraika Mihajloviča, Mar-ka Crn«swiiča, Branika Kotura,. I>urdja Oolufba, Nebo jšo Kojiča in Eh*aga Mibajloviča, vse iz wajsi Kuljana. Iferto sodišče je toflWsodilo na smrt tudi "komuniste" Živka Perica, Milana Sariča in Va«a Šemla. Usti list v isti Številki priob-enje sledečo vest iz Sarajeva: V mestu Sarajevu in na vsem področju "Veliko župe'* Vrh-bosna, sta bila prioibčena sledeča razglasa: Srbi in komunisti! V noči od 28.-29. julija je bil izvršen napad na vojaško Rtra-žo v Ilijašu in potem so Knbi * 'komunisti" uporabili o-roaje proti vstalšlci ohhodnici, pri čemer je bil en vstaš ranjen. Z ozirom na dejstvo, da sc je takiih napadov v kratkem času zgodilo že večje število, navzlic temu, da .=e je Srbe in komuniste a ponovi jenisni razglasi opozorilo, da bo vsak slučaj poškodovanja in napadov na .izvrševalce državnih oblasti najstrožje kaznovan, je bilo zato danes v Ilijasu ustrojenih 30 talcev. Za vwak ponovljeni slučaj bo zopet ustreljeno odgovarjajoče število talcev. Zato se priporoča ljudstvu, da za svojo lafstno korist prijavi oblasten* vse osebe, ki se udeležujejo poškodoval niti in strahova! nib delovanj, ker bo v bodoče vsaka vas in vsaka občina skupno odgovarjala za vsak podoben napad in prenašala tudi vse zgoraj omenjene posledice. Dalje v tem listu čitamo sledečo vest iz Sarajeva: "Srbi, židje in kompnistil V noči od 29.-30. julija je nekdo položil v Ložilnioi hrvatskih državnih železnic i izzval požar in eksplozije v teh važnih prometnih srediSčih. Ker pa se je prav Čas vse Srbe in žide-komuniste opozorilo s ponovljenimi razglasi državnih oblaki in da se bo vsak poiskns napadov na državne oblasti ali poškodovanja koristi neodvisne države Hrvatske najstrožjo kaznoval, je bilo zaradi zgoraj omenjenih eksplozij v Sarajevu danes zjutraj ob 10. ustreljenih 20 Srbov in Židov, kriv-oeMA, i:*;; IRVING AVENUE, BKOOKlira ZA PLES Ito m BALA IZVRSTNA COPft\ ROJAKINJE* pridite v svojih narodnili nošah; kolikor več nas bo v isarodnih noš.-tfh, tenr lepša bo zabava. VSTOPNINA IL5 CRNTOV 0A OiEBO ZA OBILEN POSET SE VIJI FVNO PBIFOBO^A— ODBOR tič, da je po^avnilk odpustil »tare člane in iabral desst no« vlh članov, med katerimi so sledeča imena: Mir^o Rački, dr. Stjepan Ivši-e, dr. Franjo Fan-cev, dr. Stjepan Zimmermann, dr. Ivan Maurovič, dr. Stanko Hondl, dr. Stjepan Šfkreb, dr. Ljaibo Klaraanan i® Franjo Dta.-gan. T»mona owiearvjenifc hrvatskih razisrtniikov bodo v zt»-o-dovini kulture hrvatske^ga naroda zapisana s črnimi črkami kot dotkaz enega najstrašnejših moralnih, izdaj inteligence. ' /List "Hrvatska krajina'* izhajajoči v Banjaluki, prinaša v svoji SteviHn z dne 30. maja sledeče dele govora ka" dr. Viktor's Gotica v San-fekean Mostu 28. maja 1941. Srbske vojske ni voc. Srbije lii vač, a tudi pri nas kmalu ne bodo Srbi več hodili po cestah, ker Srt>ov več ne bo. Izdal sem stroge ukaze za popolno njfhovo uničenje, sledile pa bodo nove odredbe za dokončno iztrebljenje. Ne bodite prizanesljivi z nikomer. Spominjajte 6e »vedno, da so to bili va«i grobau-ji in trničujte jih kamor pridete, blagoslov nafie- SLOVENCU NAJBOfc* POPOLNA ZALOGA SLOVKNSKIH F0N04AAFSBTB fL06C OQMTB PSI JOHN MARSICH, Inc. US WEST 4Snd STBEET NEW YORK. N. Y. jelko BerMavLe, mieanskl pomočnik Pero Rnkavina, slašrn-car. Še isti dan so prišli pred] Peter Zgaga KDŠ0BK domovine Večikrat razmišljam, če je sploh mogoče doumeti strašilo usodo, ki je zadela na§o domovino, nas nairod. Štirje krvoločni roparji poroto potujočega sodišča, ki Nemec, Lah, Madžar in hrvatski izdajalec so jo raečetirili jih je ofcsodrio na »mrt. Obsodbo so izvršili z ustrelifcvijo. Basen tega je bilo obsojenih na smrt zaradi sodelovanja in w mtekdotualnr^a začetništva*' 98 -Židov in kocnfcmietov ter «o bili ustreljeni." Iiisti list prinaša sledeči grovor "poslanika hrvatske države v BerLinu, *' Benzona, ki gu je imel, ko so "hrvatski" letalci položili prisego (vdanosti Hit- lerjn: •"Hrvartski letalci, junaki hrvatskega neba! Posebno čast imam da vas lahko pozdravljam v irrtenu naže lepe domovine. Mnogo velikih dogodkov doživljamo. Eden med temi dogodki bo danes pred naani, ko boste prisegli, da se boste pod vrihavnim poveljBtvom Hitlerjs borili proti rnšiteljem civiliza- aije in kulture. Ta dogodek je pa ipotglavTiika vam ne bo anamji toliko večji, ker vi komaj tri ka«l. Vsak, ki se bo zanje za-po ustanovitvi naše dr-vzfjrtel, bo s sanrim) tem postal; žave s hrvatsko vojno zastavo sovražnik hrvatfflce sv-dbode Srbi naj se ničesar ne nadejajo in zanje je najboljše, da ne izselijo, da ie^inijo iz naših krajev^ iz naše domovine.** Isti list prinaša v isti številki sledečo vast: "Stožernik je sprejel predstavnike iz Starega Mejdana, Kamertgrada, Capi je in Kijeve-ga sela, kijer so razgrete glave nedavno izzvale pokol j in uničenje lastne vasi, od fcatere je ostalo samo 27 dreves, okrašenih po nastopa nemške vojske s 27 tnupli, da bodo ostali v opomin, da so zcfanpaj nehali časi Srbskih hajdukov — Stožemik dr. Gftitič je predal županu g. Rešičn 5000 dinarjev za mestne reveže in 2000 za nagTado hrabremu Hasami Sobica, ki je v krajih okrog porušeneppa naselja Kijevo pokazal izredno hraJbrost v borbi s četniki i« marsikatero truplo, ki srno jih prej omenili, je bHo prestreljeno z njegovo kroglo." 'Zagrebški "Novi list" je v svoji štetvilki 6. avg. prinesel sledeče: ♦"'Poročilo ministrstva notranjih zadev o kontonističnih izgredih v Zagreba. — Banes 4. ang. ob 11.45- dopoldne je sku-ipina komfanJstovi skrita za o-gr8»jo rastlinskega vrta, vrgla Štiri bomlbe na straže vstaške vseučiliške vojaške straže pred dijaškim domom: v Rnnjanino-vi ulici. Pri tej priliki je bilo ranjenih 26 vstašev. Na samem mtfrbu so bili prijeti posamezni napadalci. Ti ®o: Vinko Šonjara, prof. TVrtko- Sel-jan, policijski ^ipoairmk Aa»d- na štiri dele ter jih priklopi!i sebi. Med dane« laško Ljubljano iri danes nemškim Kranjem je večja, umetno napravljena razdalja, kot med zemljo in mesecem. Poti so nepredirno zaprte^ duševne vezi med temi štirimi deli ni več. DcfnM Smvinti MtUs E, iS » tO-— » zrelostni Trnfnw H. » katrre me piste le $18.75. I^mhšm serije E bendor J« omejena n» «5,0M xrelostoe vrednosti a vsako leto. , KUPIT* DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS SIMFONIČNI KONCERT. !Pod pokroviteljstvom župana La Guaidia, prireja WPA simfonični orkester vsako nedeljo v Carnegie H/all, 7th Ave. iai 57th velik koncert ter stopate v vrsto največjih vojakov zgodovine. S to prisego. vi izpolnjujete želje vBega na- proizvaja skladbe najslavnejših svetovnih skladateljev. V nedeljo 16. novembra so na programu skladatelji: Rimskv Korsakov, Chanflaon, Jan Sibe lius in Florent Schmitt. Vstopnina po ljudskih cenah od 28 centov do $1.00 Priče-tek ob 8.45 zvečer. šega narroda, a poglavntk skrbno spremlja vaše delo in je na vas ponosen, ker ste pravi sinovi srvojih očetov ter našli pot za nadaljevanje starega bratstva v orožju, ki od nekdaj veže hrvatski in srbski narod." Potem so prisegli takole: "Prisegam pri Bo^fu s to sveto prisego, da bom v borbi proti bojfseviznro vrhovnemu poveljniku nemške oborožene iiJe, AdoI£u Hii tier j«, vedno brezpogojno pokoren in da sem za to prisego pripravljen dati svoje življenje/* Te 'besede je v hrvatskem jeziku ponovil poročnik Rumler in za njim vsi hrvatski letalci. Po prisegi je godba zaigrala nemško himno, fuehrer je vo himno in Lepo našo . - . vojaki pa so pod vodstvom "bojnika" Uzala, "satnika" Ferenčina in "'satndka" Stipčiča korakali v mimohodu. SMOT BOJAKA. Lcps knjifs Je kultoma •d prime JI nt ZI VI VIRI Spisal IVAN MATTOlO Knjiga. Je svojevrsten pojav v slovenski knJUfevnosti, ksj- tl t nji Je t trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v. starem ■lovanstvu do danafisJHa dne. Knjiga Je vexno arcalo nafiega »vljenja ln U|ije-nja, in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot ms more nnditl katerokoli nafie zgodovinsko delo. SIN- leseni med VNUK — te Je dvlfnO U POOLAVU — 411 8TBANI V PLATNU VEZANO 81« Avtov knjige Je IVAN MATIČ1Č, tt Je spisat sploiso naao kajifo — NA RVAVIS POLJANAH KNJIGARNA "Glas NarodaM WEST ISMi STREET MPT IOBK. M. t ^ - ------—- i,-.^. Z J 1 ■-' f ZADNJE VESTL Hz nervtralne Evrope prihajajo vesti, da se Nen*ii iz 4Pro-viricia Lnhiana* prešel jajejo v nen^ki del zaeedeoe Siovenije. Govori se, da se bo prarv tako preselila tudi vsa na«ellbina ko-čev^kih Nemcev. Preseljevanje, ki se je že začelo, je noiv udarec za slovensko prebivalstvo, ker jim veselje, da se bodo iznetorli obje«tmih gostačev ne odtehta denarja in potreb-Q5in, ki jih izsiljujejo od ubogega kmečkega prefeivatetvai, ki mora samo plačati vse stroške za svojo preselitev in posebne "dodatke" za pot. Rojak Anton Urbas je umrl dne 25. oktobra v sinotnisnaci v Indiana, Pa. Bojen je bil v Ivanjem eelu pri ljfeakeku in ,star je bil 59 let. V Ameriki je bival čez 40 let in je ostal semeo. Zaptfščai več sorodnikov in znancev. Zavarovan ni bil. Nadalje je imvria na Bea-verdale, Pa., Slovenka Jožefa K!n\"Š€flc, roj. Jaku«, v starosti 55 let. Umrla je 10. nov. v bolnišnici RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo \ W*Kn}iga je trdo vezana m ima 821» •fcrani*3a$ k (0 V V »p ## M H> r Ml H Eecepti to napisani t angleškem jezika; ponekod pa sol, tadt v jtfUcn naroda, ki mu j« kaka jed posebno v navadi | [, M Ta knjiga j* nekaj posebnega kuhanje in m hočejo ▼ njem izpopolniti. %%%%NaroiSit9 pri one, ki se sanimajo »m H i diznteij ttveibati iof KNJIGARNI SLOVENIfl PUBLISHING CO. 216 Weafc 18th Straet : New York, W. Y. ma. Slovenska soba z veliko pečjo, javorjevo mizo ter rdečimi zavesami na oknih. Za mizo pa slovenski ljudje, ifbrani o priliki našega po-memibneg:* narodnega praznika Martinovanja. Pogovor bo domač ; kakršnih nima nofoen drrrg^ narod na svetu. V ta namen je odiočil "Slovan" svoje najboljše pevce in Program bo zaključi', z obi- čajnim krstom vinske kaplje patron slovenskih goric sam nebeški svete« iMartin. Vsak, kdo i le more, naj si o-gleda to prireditev, Ja bo v njem osvežen mogoče že nekoliko zabledeli spomin na kraje, sege in navade, kjer je preživel svojo zorno mladost. Mladinaf naj pa vidi. kako so živeli njihovi očetje, dedje in pradedje in kako so dajali vsem svojim srčnim občutkom izraza s sredstvom, ki ga po vsem širnem svetu nima primere—slovensko pesmijo. Prizor, ki ga boste videli na odru, naj bo pa tudi vsem v bodrilo, da se morajo s pomočjo naJšega narodnega dela, narodnega davka in narodne požrtvovalnosti vrniti naši stari domovini po S3daujl temni, grozepolni noči spet- časi neskaljenega veselja in srečnega zadovoljstva. "GLAS N ABO D A"-New Y«fc Friday, November 14,1941; USTANOVLJEN C. fill F. R VAVPOnČ: Kakšno je bilo njegovo prvo ali drago ime, ne vem; klioati «*> ga enos-tavno " Junček'. Tudi hiiša, v kateri je saimotarM, je nofiila njegovo inDe. ali pa on njeno. IteMi smo le "Pri Jureku." ( Hiša je stat* v vn=>ti z dru-giflni ob vaški cesti, z obširnim gospodanakinl poslopjem in ldevom za žkvino v ozadju, za katerim je bil vtiik sadni vrt in pa prostonvo dvorišče, tako da so se brez težave obračali vozovi. . je pri "Jupčkra" ni foi- lo treba vprašati. S^j je že, kakor ,on »aml, trudi njegova domačija, oziroma grunt dobil tako svoje lice, da ga je mogel apoena t i vsak iz druge fare. Med tem, ko =o bila okna drn gib hiš okinčena i jim moral dati hrano in še (nekaj v gotovini- k»r pa rijemti ni. in ni šlo iz roik. Medtem, ko min je živina bo- Smrt skopuha lehala v ne iaeLšeenem hletvu, mu je zeroilja postajala pusta in ■j>e«6ena radi pomanjkanja potrebnega gnojila. Kar je mogel obdelati zemllje, je obdeHal sam, drugo je pa prepusti! naravi, da je opravila po svoje. Pridelike, katere mu je zemlja skoro po si K rodila, je le polovično pospravil. Otavo po napdl pokošenih snožetih je te hiše nobeden praznih rok. Ko Jnrčka pripelje pot do tega znanega postaja4®&% »e tadi njemu zazdi, da bo pot predofea brez vaega, ter 'bi si moral že v mesta poekefeti. Vstopil je. V prostorni veži se je ravno mudila gospodinja ko jo Jurček zaprosi za malo kruha kot prosjak. Bis»tre oči JciiSma^rioe so takoj spoznale ne- zložil v 'kopice in jih prepustil navadnega prosjaka. Ogorče gnitju jesenskega deževja. Tako je potekalo življenje JuTeilca. Vsak dan je bilo bolj neznosno in žalostno, odkar mu je unfrla žena. Govorili so, da ima sina tam daleč nekje v Trstu, kat-erepra «o se pa ljudje le malo spominjali„ ker ni obiskoval svojega rojstnega kraja. «PV>lagoma se je pričel Jur-ček popolnoma izogibati ljudi. Zflfpirai se je za zaklenjena vrata celo po dnevi, in živino, ko-lik or jo je -«e imel, je najraje krmil po noči, da se je izognil pogledov bli'znjiih sosedov. 'Pripetilo pa se je, da je moral Jofrček vseeno v eno uro in pol oddaljeno mesto, z namenom, da porarvna zaostale davke, in se izogne neprijetni "ro-bežni," katere se je bolj bal, kot smrti. Nikdo ni vedel, Ob kateri uri fip je napotil v mesto, skoraj gotovo že ponoči, ker ga rz sosednjih vasi, preko katerih je vodila njegova pot. ni niikido opažH. Gotovo je pa bil dan v me- na od takega 'doživljaja, ga o-stro zavrne "Kaj, oče, vi prosite vbogaj met Vam ne dam nič, saj ste bogatrš in si laihfco kupite in privoščite, kar si zaželite." "Pri tem of-itku se je Jnreek skfjnčil -se v večjo krivuljo kakor je ž? foil. Oči je vprl na z zopeko tlakovana vežna tla, in ko mu gospodinja obrne hrbet, se je zopet Imdekel na ce- sto, s katere je prtsek Kar se je dodajalo v Jurč-kovi glavi po še preostali poti do njegovega doma. je vedel edino le sam. Gortovo je pa«, da so se v njegovi duši. kakor oblaki pred viharjem zbirale neprodime misli, ki so se spajale v zadnji živi jonski vihar skopuhovega žrvl^enja. Gotovo da j* zasovražil celi svet; gotovo da je proklel celo tisto malo delce zerrflie. na katerj so stale njegove utrujene noge. iPo tem obupnem in viharnem dnevu ni Jtmčka nobeden več videl živega. Po nekaj dnevih je sosede opozorilo ne- Ameriški viri o stanju vJugoslavijf »tu za JnrSka predolg, da bi navadno muk an je sestradane se zopet vračal po poči, Videli so ga, kako je po deželni cefifti, ki je bila na sveže posuta z grobim gramozom, vlekel svojih šest križev proti dorrm. Poleg tega ga 'je pa še ovirala težka ^knja, od katere se ni ločil ne po zimi in ne poleti, in katere mastni ovratnik je pričal, da je Že tudi ona blizn njegovih Vet. [Ravno v sredi njegove poti je za glavno ee*to »tala dobro znan« vaška krčma, kjer se je na pavrafckn iz mesta skoraj vsak ustavil za malo pokrepči-lo. In tudi prosjak ni šel od VA2NOZA NAROČNIKE Pote* naatora Je raarldno do kdaj Imate plačano narotelno. Pr» IUrlltL% poment muc. droga dan ln tretja p« leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln strofikor, Trs prosimo, da rtufctt uaivM no pravočasno poravnati. Poftljlte naročnino na ra t nest nam aU Jo pa plačajte nafiemu aaatopnicc t Vafieic kraj« al! p« kaieremn lamed saatopnlkor, kojlb imena ao tiskana ■ debelimi črkami, ker ao opravičeni obiskati tiKU druge naselbine, kjer Je kaj Uenlb. Zastopnik bo Vam laročU pctrdUo aa CALIFORNIA: Ban Francisco, COLORADO: Poeblo, Peter Call«. Walsenburs. M. JL INDIANA: Indianapolis: ILLINOIS-: Chicago, J. BevOt Clcem, J. Frank Zupan«« (Chicago, la Illinois) Jot let, Jennie Bamblcb La Salle. J. Spellcb Mascootab, Frank Nortb Chicago la. Wviek MARYLAND: Kltsaliler, Fr. Vedoptrae MICHIGAN; Detroit, L lirtir MINNESOTA: Cblsholm, J. Lnkanlcb Ely, Jos. J. Erelecb. Louie Gilbert, Louis V, Bibbing. John Porls MONTANA: Bound up, M. M. Paniaa Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck (WW YORK: Brooklyn, Go wands, ,Little Fella. Worcester, Peteg OHIO: Cleveland, Anton Bobek, "mi Ksr linger, Jacob Resni k. Jotf Siapnl's Glrard. Anton Nsgode Lorain, Louis Balant, John Toongatown, Anton OSBQON: Oregon City. J. PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnfkar Oonemaogb, J. Dreaatse Coverdale in okolica. Mr*. Ivus Export, Farrell, Jerry Okurn Forest City, Matt Ft. Blodnlkar Oreenabnrg, sYank Novak Homer City. Fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcich Johnstown, Ms Palaats Krayn, Ant TauielJ Lowne. Irask Ballock Midway. Juud Snst Pittsburgh In okoUca, FUHp Pregar Steelton, A. Hran Turtle Creek, Fr. Sehttrar West Newton, Joseph Jovan . WISCONSIN. - Milwaukee, Wast AlUs. fr. Sfcafc Sheboygan, WXOMINO: Bock Springs, Us DlaasondvUls, Jo* živina iz nj^gove^ga hleva. Zdelo se jim je, da pri JurSkn ni nekaj v red«, v»aj ne, kakor je ibilo po navadi pri njen*. Z do-ivoljenjem župana in občinskih mož so udri i hišna vrata, za katera se je skopuh zadnjikrat zalkleniL V podstrešju med zaboji pokvarjenega žitkaterega bi morali irilimfei kamni že zdavnaj premtl e t i, so sosedje našli skopuha visečega med nebom in zemljo. Zdravniška obdukcija je dognala, da skopuh že več dni ni zavžil nobene hrane in da se je pognal v smrt zaradi lakote. Dober streljaj od Jurčkove domačije se je nahajala vaška gostilna, pri kateri: so imeli prostoren živinski hlev. V tem hleva so se po navadi zbirali prosjaki, ki so na gorkem polog živine krpadi ponošeno obleko in "frakljali" za uabera-čene grdše. Enemfci od trojice teh pros-jakov so podarili stsknjo pokojnega Jnrčka, katero je imel na aebi, ko se je prostovoljno poslovil s sveta. Sumljivo pa se je zdelo krč-marju, da se to pot proejaki ne odločijo za odhod kakor po navadi. Postajali so vedno veseleči in tudi grošev jim ni manjkalo za žganje. Dnevi so potekali. Trojica teh proEsjasfeov je postajala z vsakim dnevom - objestnejša. Počeli so poatajati nasilni in siliti v gostilniške prostore med goste, saj plačamo in lahko sedimo, kjer hočemo. Po gospodarjevem prerekanju in pod vplivom močne pijače, se je-vseeno edem teh pros* jakov izdal, da so našli lepo število všitih stotakov v tisti suknji, v kateri j« pokojni Jur-ček prosil za skorjo kruha. Louis P. Loehner, dopisnik Associated Press v avojem dopisu iz Zagreba poroča, sledeče: "Novi red" se z veliko težavo mraja v "neodvisni** državi Hrvatski. Po g lavni k Pavelič se stalno bon- h tremi vprašanji : 1. Trenje z italijanskimi zaeednimfi oblastmi ob obali' 2. neredna vojna s. srbskimi uporniki oh me^i ^ v no-tramjoBti Hrvatska; 3. Slovenje '''komunistov." iNavzlie zunanjemu videzu skupnega prijateljstva, vam bo vsak Hrvat zaupno povedal, da bo prej ali s lej prišlo do sitnosti t Italijani. Pomemfrno je, da spolet-ski vojvoda Ajmon ni: stopil na| prestol kot Tonrislav T F. Več kot pet mesecev je tega, odkar je italijanski kralj Viktor Efna-nu«l imenoval Ajmon a za bodočega kralja Hfl-vatake. Vendar se zdi, da sc rnn prav nič ne nuidi stopiti na prestol. Trenje med tfrva4i in Italijani je po nmenju mnogih Hrvatov posledica italijanskega načina za&edb*. zla>ti v voinl in zasebni upravi, ki «o si jih Italijani kratko pnilastili, Čeprav je prebivalstvo po več m i hrvatsko, ali pa so kraje za sedli kot pomožno obrubrovmlm in dragih sredrSSh s h^stukiii) prebivalstvom, ki so jih Itail-ja oktoberski boji ni»o bild Mipoftm, čeprav bo Nemci s topovi uničili čez dvajset vasi in m^st. ČetniSke utrdbe «o v hribih nad mesti in nad vasmi. ki biva v VI ase niči, mesta s 3060 prebivalci jever o vzhodno od Sarajeva.' Ta generalni štab izdaja povelja, vojaei Srbe, zbira davfcf in na sploh deluje kakor država v državi. Kidaj pa kdaj hitri napadi prinesejo upornikom dragocen plen. V KJadnju so uporniki zaplenili topznaniSte 4<'Šbod«>,. S šeefimi voli «o ga odvlekli 6 milj daleč v planine. Potem, so obstreljevali i Kjladanj čepraiv vstaji pravijo, da je vecma ftfrdov zgrešila «voj eilj. Vča^ sih majhne vasi po trikrat in štirikrat menjajo f*voje gospodarje v borbah med vstaša in oetniki. (Obstoje do»ka®i, da twfi ko- m*anwti delujejo proti vwfca-l 5f>nt. Veseloranska propazin-' da je vedno, bila pripmvliena .s pripravnifn geslom uRtt?ija, mati vseh Slovanov." Vendar sedaj Hrvatom z veflikim hru-Dont doka?znjejo, da so potomci Gotov in da zato pripadajo Te otrdibe so iz zraka neosvo^-ljive in tndi obstreljevanje jim ne more Skodcwatf, vse poti so četniki raadrli in jih « pomočjo dinamita napravili neprehodne. Uporabljanje pad£ tegniti še več čet iz BaSkana na rusko bojišče. Neniice izgube v oktdbru so silno težke in v rokah četnikotv je dane« veliko azemftje z vasmd in mesti m celimi pokrajine trti v Srbiji. Bosni in Hercegovini in Črni gori. več kakor v me«ecn sep-ten4>ra. . IPo vesteh iz Londona se je leetn^korn poKrečilo ponuditi proge, ki se jih Nemčija poslu-žn.ie za zalaganje svojih čet na vzhodnem bojišči v tolikšni meri, da je trenutno promet popolnoma ustavljen. IMATE 2E TA PRV ROČNI ATLAS? fftsteUa inenA- vesti pitictia l*WimM AliUminik ■ Veliksat «H x 14H 4« tellklh strani: KONEC W6XMAXQJW& SKUPŠČINE ZA DELO. JOO.) — Po končani seji Mednarodne skupščine za delo, ki je bila 6. novenibra v Be# hiši v Washingtonu, je predsednik Roosevelt sprejel odpo-vseh dfiav, ki so se udeleževale skupjščinfe m se pri-1 rov. Prvi fsrčno posdrarvH s njimi in ro-vlkoval tadi z odposlanci Jugo-dimarskem pogorja/slavi je. V svojem govoru je V tem predelu so gosti gozdtiri in strme planine, kjer se je lahko skrivati. Drugi predel je na vrihodu, prfbli-žao ob črti "Brod—Sarajevo. Dndi ta del je igoadnat hi planinski. Na potu južno od Broda se takoj opa-ž^. da se telefonski in brzojavni promet vzdolž proge preža-gali . Na tak način se med drugim kmete ma5čnapjo nad vsta-ši. predsednik Roosevelt poudaril svoja p osebno globoka čustva do tistih narodov, ki v izgnanstvu kažejo svojo odločnost v tvorbi proti temnim silam, ki so zasedle njihove države in i^aro-voril te zgodovinske besede: "Vi niste ibili pozabljeni in vas ne bomo pozaJbfili." (Začenši od male postaje Dobo j je slika vedno teta: požga-ne železniške postaje, ki zraven njih v jarkih ali za žedeznidka-mi vozovi, ki jim slnždjo za zavetje, leže hrvatski vojaki in Suvajo progo Ce se Srbi morejo netopalžerti približati, se prav nič ne pomfr§tjajo ufbiti pasta- Note PIANO-HARMONKO ali KLAVIR V narodne »ti« ske potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno De-» Stamps m bondb. [t emljerldor tnjih semljeeldoT Zdr. v vodftoOi de- popoln 82 barvast* i drfsT In 0 držav ta ftur; 40 sretornih sttk xns^enlb; Zanimivi sretoent dDfodU. Najnovejši arartjevld kili ceu mt la todl : RAZDELITEV POLJSKE Mitu NEMČIJO IN BD8U0 1TALUANBKO OSVOJITEV ML,- BANIJB PKIKIJUCITEV CSHOSLOVih Ske k nem čut NOVA FIN8KO-BD8EA MATA Cena 35 Po« Ji te iroto r centov So » ca po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZKHUITD, U SAM SEBE ponuruA KUPON, ki ca dobite a atlasom ta ko ga Upolnlte t& poljet« i iadajateljn zemljevida. Van dal* pravico, da dobita dodatna satblje-vide s novimi mejami voMmjo-«b se drflav, kakor bodo prente-nJem po padanji vojat. NaroČita Attaa pri: MGLAS NARODA" m west iMk amar Ml« K lit, N. «- PO 36e SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZERU KOLO ! OHIO VALLEY SYLVIA POLKA ADVERTISE IN "GLAS NARODA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA, PEGLJAJ- ŽID ANA MARKTiA (polka) VESELI BRATCr (maimrta) BARVICA MLADI KAPETANE KO PTTCTCA TA MAEA ZVEDEL SEM NEKAJ MOJA DEKLB JE 3» MLAOA NaroČite pri KNJIGARNI CO. ^ ntw«m Xa prošnjo londonske radija je niinister Sava Kosanovič imel govor, namenjen našemu narodu v J^spofilarvrji. Minister KoBanovič je £porodil našemu narodni zgodovinsko besede predsedmka_Roosevelta ter po-udaril globoka costrva in qj>o-žt o vanje, ki jih je naa narod deležen ne sano na tej celini, tenrv«ie pri v«eh narodih, ki se borijo za svofoodo. Manistr Kosanovič je z globokim poudarkom pozval Srbe, Hrvate in Slovence, naj bo njihovo delo složno, kajti z zmago zaveznikov se približuje tudi vstajenje Jugoslavije. Od složnosti Srbov, Hrvatov in Sloveneev je odvisno vstajenje Jugoslavije, v katero g. RosanonaLč globoko in čvrsto veruje. Sovjetska poročevalna druž-(ba- Taes je ob konoa Mednarodne ek»pl§cine dala zaprosila šefa jugoslovanskega odposlanstva, nimistra Ko^anovica, za izjavo za ru«ke časopise. Minister KSbsanovH* se je rade volje odzval in dal sledeče spo rodilo: "Opažanjem s kakšno skuHjo in «kafasnnd občudovanjem spreminjajo anglosaknon^ci narodi veteewtm odpor SSSE vojske proti nacijaki poplavi. Kolitoft»» je ta ekrb m to Občudovanje pri Južnih Slovanih, Slabih, Hjrvatih in Slov an dh, ki jrb z velikim nabrito* narodom [se vežejo ezi krvi in narodnih izročil in t*> v ča»u, ko je usodd vsega dobrega odvisna od zanfa- rna tej črti, kjer ®o Slovani Skupnem odpora z Anglosa-Ocsoni. Ta sk^eost odpora je , tako močna, da bo izkoreninila . faSš&aem, iM^jfeežjo belura človeštva vseh časov. Delež So- vjetske Rusije za to zmago, delež v krvi in tehniki, je zgodovinski in bo ostal zgodovinski. Elne 7. nov. se je jugoelov. odposlanstvo udeležilo ftveča-nega sprejema v čast sovjetskemu prazniku, ki je MI prirejen v ruskem poslaništvu v TVaahmsgtomr. Gostitelj je na-«e odposlanf=tvo najprisnoneje pozdravil in vzkliknil: "Niaša zmaga — vaša zmaga!" HRVATSKI BAN ŽUBAŠIC __V N® WTORKTJ. 'Dne 10. novembra je v New Yoik v spremstvu svoje soproge Irrvateki ban 4r. Stfbasi'c. V New Torku se mode sedaj tndi ministri: Trifunovič, Jefttč, Markovi«; in Kosanovič. Z njd-ini je tudi univero. profesor dr. Boris Parian. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nalwiaih knM, Molitvenike ! ▼ krasni vezavi importirane iz starega kraja... moUtveniki: I KVIŠKU S&CE 2<4 * 3% infer — 224 strani Teaava umetna............ M«. ! KVIŠKU SRCE — (fife. 358) 2% x 3% later — 224 »treni ▼ belem eeloUdn ...... JMe i KVIŠKU SRCK — it. 4M)< 2% x 3% in čer — 224 strani Cen 76 Matov GLASOVI — (dL 4M) %M1 nCe? — 255 atmt ▼atoril St. Krtter Pat Cena $1J» [RAJSKI GLASOVI — (St. 41«) 2Hx4 inter — 2S5 strani r števil g« Kriier Pat taa $L50 [SKRBI ZA DUŠO 3x4% Inter — 512 strani - Cena $1.75 NEBESA NAŠ DOM — (». 415) 2% x 4% inter — 384 inter 8VETO PISMO ....i_________-___fS«- (Ker aa nam Je pwnOo dobiti I ntolUrmike po ado nUki ceni, JUk tadi moreno prodajati po ced o^ matenl cenL Zaloga pa nI opeebno velika, sate Jih naroČite čimprej, da Vem bomo iaogll S njimi po> BtreCU Angleški mohtTtnfld! a a m m m mM •• • »-• « (SA MLADINO) Ker « Bearan dno resa r nanjo Tesano ........- JI CASBOUG POCKET MANUAL ▼ Ono uaaje vestno.... Slovenic Publishing 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. -o LAB NASODA".Nnrf«fc Friciay, November 14, 1941. V8TANOVLJEN L 1 S f S OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. — 129 • • Oonrad se je srdito smejal. Makedonija, severna Albanija v srl>skiih rokah!, Kdo je mogel zmagovalcem, zdaj še braniti, da razglasijo dohod na Jadransko morje kot svojo sveto življenjsko pravico T Prestrašena dunajska diplomacija se je hitro zatekla k ukani in jela delati za ustanovitev samostojne albanske države, da bi odrezala Slabijo od morja. A srbska zmaga je bila prevelika, in minister vnanjili zadev «e je moral bati, da *e aniagovalka ne bo dala za zeleno mizo ugnati v kozji rog. Franc Ferdinand je besnel. Talko daleč je moralo priti zaradi cesarja in njegovega nmniijskega kabineta. "Kaj zdaj!" j1 trudno vpraševal cesar.. "Franc Ferdinand je k riičal: "Pokažite sodngi pest! Zagrozite z vojno! Conrad mora nazaj na čelo generalnega štaba!" ' Velesille so prisilile vojskujoče, da so sklenile premirje, v Londonu so poslaniki vseh velc-si-1 izkuišali posredovati za mir in hkratu je Franc Jožef v drugo poiklioal Conrada na čelo generalnega štaba. Znova imenovani načelnik generalnega štaba je takoj podal cesarju spomenico, v kateri je razložil, da se poslednja prilika za udarec ne s me zamuditi in da je treba takoj napovedati Srbiji vojno. Cesar ni odgovoril. A tudi Franc Ferdinand je bil spet neodloče-a. Cez štirinajst dni jo pisal Conrad prestolonasledniku: "Ki iza sili k odločilnemu dejanju. — Srbijo je treba z vojno vreči ob tla.*"'. ( , i Franc Ferdinand ni odgovoril. Conrad je poprosil za :»vdienco; ognjevito mu je prigovarjal ter ga i skušal prepričati o nujnosti takojšnjega udarca. Franc Ferdinand je nekajkrat živahno prikimal, se r$iz-govarjal o vseh podrobnostilh tvojnLh priprav — in odslovil .-rečnega nqedmika generalnega štaba, ki je mislil, da je pokrovitelja vendar že povsem pridobil, z nepričakovanimi beti* t i; u t tu : "Torej, videli bomo kako se bo stvar razvila. Prenagliti se ne s memo. Ostanite mirni, predvsem pa nikar ne drezajte v Berohtolda." j Conrad je rdeč od jeze zapustil Belvedere. ".Ohotkovtu!" je mislil j? a m pri sebi. "Ohotkova mi nasprotuje, ona je močnejša od mene. Ako ona noče vojne, tedaj vojne ne bo." Čez nekaj dni j. Conrad zvedel, kaj je bil rekel nen^ki cesar; da "zaradi nekaj albanskih ment" ne pojde nobena velesila v vojno. Franc Ferdinand je jeznega Conrada se enkrat poklical v Behedere. Kaj je holel prestolonaslednik prav za prav? Govoril je o tialjrrjdh rečeh, pustil jeznega Conrada celo uro v negotovosti o namerni razgovora in nazadnje smehljaje se 'dejal: "Xič prav zdravi niste videti, prijatelj. Kaj vain je?" i "Xe zamerite, cesarska visokost," je Conrad odvrnil, ' '-brez konca in kraja že čakam odločilne besede o razpletu ki-ize.^ Xe vem, pri čem sent Ali bomo napovedali vojno?" Franc Ferdinand je zmajal z glavo: "Čemu," je trepetaje vpijal Conrad, "čemu imamo potem vojsko, ki je pripiavjjtna za boj? Vojska menda ni igrača." -.t rane Ferdinand je mračno pogledal malega generala in porogljivo je dejal: " Vaš prednik v generalnem štalbu trdi, da vojska nikakor ni P rupravljena za boj in oa-je v slabšem stanju kakor 1.1866." . "To veni jaz bolje!" je vzkliknil Conrad. "Oe jaz pravim, da je vojska dobra, tedaj mi je treba verjeti. Ali pu- odložim svoje nwsto?" z 4 * Nikar se tako ne razvnemajte," ga je opommil Franc Ferdinand. "Z vami je bogme križ" > "'Križ z menoj!" je Conrad poutislil. "Kateri iznied naju dveh je omahljive«, ki .govori v**4k dan drugače, on ali jaz Otteel je užaljen in a trdnim namenom, da poda oesarju ostavko. Ostavke ni potiai. 1 Nekajkrat so ga poklicali v Schoenlbrunn, nekajkrat v Belvedere, nekajkrat se je posvetoval z grofom Benshtofldom, venomer je opoitfnjal: "Danes je zadnji rok — danes moramo napovedati vojno!" Poslušali so ga, naj govori, razgraja, prosi in «*e kuja; nihče m imel pna/vega zaupanja v moč armade. Nihče se tudi ni prav zanesel na zvestobo zaveznikov. Posebno cesar je spet m spet izražal strah, da bi v odločHnem trenutku ne samo Ita-Iga ampak tudi Neutfija pustila Atotrijo na cedilu. Cesar je želel ohranitev avstrijskega prestiža — toda brez vojne. Boji na BaLkanu so se nagibali h koncu, zmagoviti Srbi se Zdavnaj niso vee bali, da bi bili zapuščeni, če bi jih Avstrija napadla Šibkost velike donavske monanhije ni bila več .•skrivnost. Odgovorni državniki Snbije so zatrjevali svetu, da se hoče Srbija v miru veseliti svoje zmiage in da se želi od-sihmal posvečati le šc gojitvi svoje domače kulture. Na nhmaju ni hotel nihče verjeti tej mfcrovni ideji. Negotovost, ki je vladala na Uunaju, je delala ozračje prav tako hudourno kakor snovanje srbskih domoljulbov, ki so trdili, aa ima Av»troogrts!ka dkrivaj napadalne namene. Raasirjali *o govorico, da hoče prastolonaslkdnLk Franc Ferdinand, glava duntejske vojne stranke, ustanoviti v okviru avstroogrske monarhije veliko jugoslovansko državo, v katero misli zajeti tudi kraljevino Srbijo; to da je pravi namen trializma, ki ga ima Franc Ferdinand že mnogo let za edino mogočo rešitev jugoslovanskega vprašanja. . Conrad je bil ostal načelnik generaHnega štaba. Cesar ga m mara . Cesar ni maral nikogar izmed tistih, ki jib je prestolonaslednik čislal in ščitil. ^ Cesar ni maral žilave zagrizenosti načelnika generalnega štalba, nevljudne brezobzirnosti. s katero je Conrad venomer motil pokoj triinosetmdeset-.efcnega starca m njegovo željo po miru. Generalova raadra-zenost, zd*j ognjevita zdaj cepetava, je bila cesai*i neprijetna. Cesar je ljulnl uradne spise, ki niso kričali, ampak so minio cakah podpisa, ki ga je vladar po tehtnem pVeudarfcu zlozno dal ali odbil. {Nadaljevanje prihodnjih) ' ^ + < : Jeremija se skuša rešiti Piše Pater BERNARD AMBROŽIČ, O.F.M. Nadaljevanje Ttu se čuje od vstii strani: "mir, mir! — Potepini. —~Tak lenuh s praznim želodcem seveda ne razume krasnega govora ..." Ob plotu se pa pogovarjajo berači in stare ženice: "Pravijo, kako zelo skrbe za ubožce.'' "Najbrž je res, Saj imajo vsi tako prijazne obraze. — iPo- iPoslusšalci ob plotu — berači,' sebno tisti, ki mm pravijo go stare ženice in raztrgani otroci, spod predsednik. — Dober člo- — so začeli suvati in drenjati, zato je tako grmelo nanje. Skilec nadaljuje: "Rad bi govoril dolgo, prijatelji moji, a grdo vedenje nepoklicanih gostov mi to zabia-njuje. Zato preidem takoj k gla^Tii točki. Gotovo mi vsak pritrdi, da ima največ zr.sluge za naše društvo gospod predsednik. On je bil prvi. ki nas je opozoril na veliko uboštvo v našem mestu. On je začel nabirati mile darove, da se temu kolikor mogoče odpomere. On je prvi sprožil misel o društvu. Zato gospoda moja, za 11? predlagam, da se za .sklsd. kateri znaša okrog tisoč kron, napravi doprsna soli a našega gospoda predsednika m se mu postavi nai ta način do.vi.ojen spomenik. Slava mii!" Od vseh strani grmi: ''.STn-▼a mu! Slava um!" Zadovoljno se smehlja gospod Poprtnjak. Zadovoljno*« mu tiči v lepem, višnjevkast-?m no*u, na svetlem obrazu, v skritih očeh. Dvigne se, vzame v roke čašo piva ter spregovori : "Prijatelji moji. Zahvalim se vam za čast, katere po svoji pameti nisem vreden. A naš smofler, prijatelji moji. m,5 f^moter je glavna stvar, živeli torej siromaki!" _ "Živeli, živeli!" in čase zvene in avene tako veselo. "Mna!" "Kaj je, milostljivi gospod? 4iČe kdo pride, kak razcapa-nec, reci, da me ni doma. Zapomni si!" Gospod Poprtnjak leže spat na divan in zadremlje . . . vek je gotovo. — Jutri pojdem k njemu. — Jaz tudi — jaz tudi!" Kako je bilo pri gospodu predsedniku drugi dan, moramo »evoda počakati do jutri. Potrpimo. Drugi del te spodbudne stori je pride. Ta Cankarjeva povestica je prvič izšla dne 6. oktobra 1893. Minilo je torej od takrat že 48 let. Ivan Cainkar je poznal svet. Pa si ga je tudi nausmi-Ijeino privoščil. Bil je pravi pridigar — seveda na svoj poseben način. Res pri svojih "pridigah" ni veliko uporabljal svetega pisma, uporabljal je pa zelo pridno in ga vihtel — bič satire. Skoraj petedeset let stara je ta fletna storija, pa bi lahko vsako leto na novo izšla. Tudi v današnjih časih. Toda ta ali oni se bo prijelfcob "začelf zb7rati za nos ,n se vprasah Na koga)daTove priredni stn himn]h pa vse tole leti? Da ne bo 1 lit% namlili tisoč glorioz-prevec razbijanja g.av in pa-]^ ^ovoranc in boste videli, ranja nk>aganoy, naj odgovo- da ^ imel Cankar spef . nirt na to vprašanje, ze preden tako mUatm{ preplan celo storijo. Leti naj ioTej Carikflrjevo po_ va17TV . \ . ... . , jvestico smo prribrali. Mislim, Oddahni se torej, mili rojak, dfl ^ jo ^ ^^ pa oddahni se, rojakinja, in "ju-|ka. ho?ete. hral io je tnd5 a<>. vek. ki se mu nteamo radi (te kratke povest« si je Cankar zaslužil spomenik. No, ker pa spomenik že ima če ga še ima na Vrhniki — .smo res na-' redili svojo dolžnost in vsaj zdaj lahko gremo spat. Ko se zbudimo, b?»T*> že poizvedel i, če Cankarjev spomenik reš «e stoji. Ako ne- bomo PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALI JE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdal« Glasbena Matica v Cleveland a. Cena — Emil Adami*—1« JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI n moftkl ...............N Sest narodnih pesmi m Ud zbor .................... ŠKST NARODNIH PESMI xa m* PETER JEREB: Pelin roia; VASILIJ KIRK: PodoknW........JM ZORKO PRHLOVEC: Ko »o fantje proti vail ill.....M Le enkrat trn .................20 81«»» dela .................:M HR. VOLARIvS: RoKmarln; JOS. PAVClČ: Potrkan pleo ......M IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška aloremka Ura, (H Orlovske himne (Vodopivee) Slovenski akordi, tt ) M M »rane Venturlni—SEST MEŠANIH IN NOSKIH ZBOROV ...... ferdo Juvaaee—I i. MLADIH LET. asoikl iborl ................. mošklb zborov (Kari Adami«) Trije meiani zbori (Glasbena Matica) _______________________ V pepelnifnl no«!, bantata za soie, zbor In orkester. (Sattner) .... Mladini, pesmi za mladino • klavirjem (E. AdamM) Dve pesmi. (Prelovee) zbor in soU________ NaAI himni, dvoglasno .. Gorski odmevi, ( zvezek, asoikl .71 ). n. M M n M Peter Jereb—OSEM ZBOROV (mo-ikl in mrAsnlt .... *........ RA ZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Teraovae (Iran Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.) Andenonove pripovedke za sIovenAo mladino Bele noči mali Junak. (DostajevsklJ) Boiji mejniki (Ivm Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jiraaek) Gospod FridoUn Žolna In njecova družina (Fr. Mi Minski) Kazan, voljni pes (J. O. Garwood) ' Kaj se j« Makaro sanjalo (V. Koro-lenko) Na različnih jmUh (Frane Friseh) Peter Pavel ciavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriane Gray (Oscar WUis) Verne dufie v vieak (Prosper Miriam) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. Dostojevski) » Po 70c zvezek Do Ohrida in Ritolja (Iran MeUk) Po 7 5c zvezek Belferor (Artor Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cw> j wood) ' Po strani klobuk (Damir Feigel) I Železna cesto (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Glnek) Rde«a Megla (O. R. FridO Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. Seiiger) Veridiens (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majcrjera) Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bonsels) Pingvinski otok (Anatole Franco) Pisane zgodbe (Janko Kad Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Zlodn in kasen (F. M. Dostojevski j) Tigrov! zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dimae (Jack London) Misterija (Gustave le Benge) Po $2 zvezek Prešeren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek VUnjeva repatlea (vl Levstik) tri" čitaj drugi del. Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York. N. Y. Gospod Poprtnjak sedi v pvoji soibi. PVijeten polspanec nm ziblje nurne misli. Začu-je se lahno, prav lahno trkanje. Poprtnjarkove oči st polagoma odfpirajo. Stoli, mizice. stene se zavrte parkrat v kolobarju, in naenkrat, kot bi padla iz neba, mm leži pred očmi soba v pravi, re«mični podobi. Trkanje se ponavlja. 4'Oh. za vn-^ga, kdo je nekif" za-vzdiihne goopod Poprtnjak in ceplja k dnrim. *'iZa božjo voljo, kaj pa ho-čf»? — Fej, kako smrdi po jJTnojn! Poberi .«e vendar!" Tako kriči gospod Poprtnjak m poskoči dva koraka iv.zaj. Na pratgu stoji sesušen starec, 55gn.br.nih lic in koščenih rok. Obleka nra je zakrpana na vseh mogočih krajih. "Dobrotijivi gospod . . "O, iglej j^a. euroveža, ali si še tukaj f Kedaj sem ti že rekel. da pojdi." "Oh, gospod, da bi vi vedeli, kakšno je moje liboštvo.'' fTu vritipi Poprtnjakova jeza in z obema rokama sili prišleoa čez prag ter zaloputne vrata za njim. Čez kakih pet minut se vrata polagoma odpirajo 5n zopet zapirajo. Zunaj 5epečejo ra^ni glasovi.. grem prvi. Počakajte pred vrati.** "Ne tako — jaz pojdem.*' f"Veete kaj, poidimo skupaj. "Saveda« in potem od i demo vsi prazni.*' — "Torej pustite, da .grem jaz." 44 Zakaj pa ravno ti T" Vrata se odpro in eden drugega poriva v sobo. ^Tn so skljiočene ženice z ra-zorpminVi obrazi in z molki za pasom. Starci različno pokve-čeni. ' 'iZa Boga -'»veteiga, kaj hočete T" 1 ' "Gospod milosti jivi, prosimo vas mdlodara.'* "O, vi potepuhi, kaj vami je, da me tako napadate? Ali vam ni doeti, da se je ustanovilo društvo vam v prid?" * 'Ali, gospod milosti jivi, mi nismo dobili ničesar." ""Torej tako ste hvaležni, da se kdo za vas briga, vi sleiparji.' •"Ali mi smo tako v potrebi, ljdbi gospod. "Taka vam ie policija v našem mestu. Noibenega reda. Poberite se. Takoj!" On jih rine na moetovž in po stopnicah« __' (Nadaljevanje prihodnjič.) POLJAKI MED SRBSKIMI UPORNIKI. Poljski list "Novry Swiat" ki izhaja v New Yoilkru, prinaša vest iz zanesljivih virov, da se vojne v Jugoslaviji udeležujejo v vrstaih srbskih četnikov tudi mtnogi Poljaki, ki so bili v trenuHku nemškega vpada v Jugoslaviji. Ti so, ko je bila Poljaka premr.f^ana, pobegnili k nam. skrivaje se po Madžarski in končno so se pridružili iiigoslovaiLskim bratom v borbi proti skupmntu sovražniku. Po.skrivnih vezeh so se prijavili svojim prijateljem na tej strani oceana in jim sporočili: "Bratje Srbi nadaljujejo vo.v no, kajti Srbija je neoevojlji-va" Moški zbori OSKAR DEV: BarCica: OJ. moj Socel ^e lov; Kam ml, fantje, d rev r vas po)* demo ......................J O?KAR DEV: .Srečno, ljubes moja; Ko ptlfl-ca na tuje gre; Soči; MoJ očka ms konjička dva; Dnblv sem pisemce; Slovo; Je vplhnlla loč « EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belrkranjska.. t« Vso noč prt po toči ...........jM Jnrjeva ...................... Hodi Micka dooo; Kaj drugega bočem; Zdrsviea ........K VASILIJ MIRK In A- GROBMINO: VetriC; Ps gradinl ..........Jt FERDO JUVANfiXT: Zjutraj......................M 8iovsnska .............. (Bajt*) __________ .7» planince, (Bajuk). ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM. JE FLETNO, pod po uri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk.............. .75 '.Slovenske I rafiki Bora iel na podpori .....................-..........— JI ZA CITRE: Poduk za dtre. — s k rezki — (Hoieljski)__________ ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Korafnlra — .... JN Slovenske narodne pesni, Janko Žirovnlk 1- zvezek. 123 pesmi aa moški ali ienskl zbor ............ 1 n II. svezek. 77 pesmi za m<*Ll In meSsnl sbor ................l.tl IM narodnih pesmi «a mslkl In Emil Adamič ....L— M FANTJE NA VASI. 18 nsrodnlb ......-301 sa moftkl zbor. Ciril Pregelj. Naročilo poffljlte na: "Glas Naroda 99 111 WE8T Itth STREET NEW YORK. N. V. JUGOSLOV. VLADA ČESTITA NAŠEMU ROJAKU. (JČO.) — Jugoslovanska vlada je novoizvoljenemni cle-velandt^kenru žujpa-niu posel^ej čestitala. British Broadcasting Co. je olbjavil vest o uspehu Mr. Lauscheta sporočila sloven-skemn ljudstvu v domovini. Vsi bratski narodi so ponosni ob nspehu našega rojaka. Rojake prosimo, k o pošijajo za n&ročnino, da se poslužujejo — "UNITED STATES - - oziroma. CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, iko je vam le priročno Poučni soisi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. ŠestavU dr. F. J. Kern. Vezana Gena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI "Hew I« naj aarsA* kajliles — i »fclzcn sf tt« United V tel knjigi so vaa pojasnila In aako-ni za naseljence Cena 35 centov DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.90 Zelo koristna knjiga sa vsakega Uvinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slika GOVEDOREJA. Spisal 8 R. jusgvart. 148 straaL KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani $1.- Cena 50« OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strsnL Vsa... Knjiga je namenjena v prvi vrni ca stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo '»r Selo-sod varstvo. Cena $1 — ODKRITJE AMERIKE, spisal d. MAJ AR. TrlJ« deli: 162. 14L 138 strsnL Cena mehko vas Poljuden ln natančen opis odkrftla novega sveta. Spis se Člta kakor zanimiva povtnt ter Je sestsvijen po nsjboltflb virih. Cena 50o- UMNI ČEBELAR. Spisal 163 strani. Frank Lnkmajer. MLEKARSTVO. Spisat Anton Psve. a stikam! 166 strani. Knjiga aa mlekarje in ljnblteije mlekarstvs sploh. Ce*i ,50c ZDRAVILNA ŽKLlSČA. 62 strani. Ctmm $1.— 25c Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N.Y.