UVOD
Zna~ilno za bolnike s tumorji glave in vratu je, da v ve~ kot
polovici primerov prihajajo na prvo zdravljenje z
lokoregionalo napredovalo boleznijo in da so mnogokrat
splo{no oslabeli ter biolo{ko prehitro postarani. Gre torej za
primere, ko kirur{ko zdravljenje ni smiselno ali pa ni
izvedljivo. Po drugi strani pa tudi bolniki, pri katerih je
primarno kurativno zdravljenje izvedljivo (z izjemo
bolnikov z zgodnjim karcinomom ustnice in grla), v
pomembnem odstotku do`ivijo lokoregionalno ponovitev
in/ali oddaljene metastaze, ko pride v po{tev le paliativno
zdravljenje. @e umestitev tumorjev v podro~je, ki bolniku
pomembno prizadene funkcije hranjenja, dihanja in govora,
povzro~a bole~ine, spremeni njegov izgled in povzro~a
socialno osamitev, zahteva ~im ve~jo uspe{nost pri bla`enju
simptomov. Mnogokrat so bolniki kljub neoperabilni
lokoregionalni bolezni ob prvem pregledu v dobrem
splo{nem zdravstvenem stanju. ^e take bolnike zdravimo le
s kratkotrajnimi paliativnimi na~ini, bodo tudi u~inki
kratkotrajni. Bistveno ve~ u~inka si lahko obetamo z
uporabo bolj zapletenih zdravljenj. Z drugimi besedami,
~rto lo~nico med pogojno paliativnim in pogojno
kurativnim zdravljenjem je pri nekaterih napredovalih
tumorjih glave in vratu te`ko dolo~iti. Bolnik si seveda tako
zdravljenje mora `eleti, onkologi pa smo mu ga dol`ni
omogo~iti.
OSNOVNA NA^ELA ZDRAVLJENJA NAPREDOVALIH
TUMORJEV GLAVE IN VRATU
Naziv »tumorji glave in vratu« je delno zavajajo~, saj
obsega le definirano podro~je otorinolaringologije in
cervikalne kirurgije. Po histolo{kem tipu poleg prete`nega
dela karcinomov zajema {e maligni melanom, sarkome in
nekaj izredno redkih malignih tumorjev v tem podro~ju.
Sem praviloma ne {tejemo tumorjev otro{ke dobe, malignih
limfomov, malignomov o~esa in centralnega `iv~evja ter
tumorjev {~itnice. Pod rizi~no populacijo, ki zboleva, zato
razumemo predvsem pivce in kadilce, ~eprav to ne velja za
bolnike s tumorji obnosnih sinusov in nosnega `rela. Kljub
temu gre v bistvu za relativno homogeno populacijo, ki jo
sicer opredeljujejo razvade, ne pa tudi prehranjevalne in
higienske navade, splo{na osve{~enost, socialni polo`aj in
odpornost na druge bolezni. U~inkov zdravljenja ni
mogo~e natan~no napovedati, saj zaenkrat ne poznamo
dovolj tistih tumorskih in splo{nih kazalcev, ki bi nam kot
zvezda stalnica kazali pravo pot pri dolo~itvi terapevtske
smeri. Pri teh bolnikih v~asih opa`amo paradoks, da kljub
napredovali bolezni s pravilnim izborom zdravljenja v~asih
dose`emo ve~ kot pri tistih, ki so zdravljeni v bolj za~etnih
stadijih. To nas je izu~ilo, da bolnike razvr{~amo v vse bolj
definirane skupine in znotraj njih raziskujemo vplive
napovednih dejavnikov in u~inke razli~nih zdravljenj.
Seveda je zapletene in ~asovno podalj{ane na~ine
zdravljenja smiselno nuditi le bolnikom v dobrem splo{nem
stanju. Kaj to pomeni, v~asih ni tako enostavno ugotoviti.
Ne gre le za lo~evanje npr. med pokretnim in nepokretnim
bolnikom, ampak za ugotavljanje psihofizi~nih, anatomskih
in biokemi~nih meril, ki jih omogo~a sodobna diagnostika.
Gre za celo vrsto dodatnih preiskav, ki niso poceni. Je pa le
na ta na~in mo`no odkriti tiste bolnike, ki kljub napredovali
bolezni z bolj agresivnim zdravljenjem lahko pridobijo ve~
kot zgolj paliacijo. Pri tem se je treba zavedati, da so na~ini
zdravljenja takih bolnikov mnogokrat bolj zapleteni in
dra`ji od zdravljenja nekaterih za~etnih oblik raka.
NA^INI ZDRAVLJENJA
Skupni naziv »napredovalo maligno obolenje glave in
vratu« vsebuje tri skupine bolnikov, katerih prognoza se ob
uporabi sodobnih na~inov zdravljenja precej razlikuje:
1. Izbranim bolnikom z neoperabilnim lokoregionalnim
tumorjem brez oddaljenih zasevkov in brez te`jih
spremljajo~ih obolenj lahko s sodobnim zdravljenjem
omogo~imo podalj{anje pre`ivetja in celo ozdravitev,
vsem bolnikom pa omogo~imo dobro paliacijo
simptomov.
2. Bolniki s ponovitvijo bolezni, ki je bila predhodno
zdravljena z agresivnimi metodami, imajo zaenkrat
slab{e mo`nosti pre`ivetja. Je pa to podro~je, kjer se
lahko izka`ejo nove eksperimentalne metode
zdravljenja.
3. Bolnikom z oddaljenimi zasevki s trenutno znanimi
na~ini sistemskega zdravljenja ne moremo veliko obetati.
Zaradi na{tetega se tudi pri bolnikih z inoperabilnimi
tumorji o postopkih in na~inih zdravljenja praviloma
odlo~amo timsko. Skupaj z bolnikom napravimo terapevtski
na~rt. V~asih bolnikom predlagamo tudi vstop v eno od
potekajo~ih klini~nih {tudij, vedno pa jim odsvetujemo
pristanek na nemedicinske alternativne postopke. V
nadaljevanju na kratko predstavljamo vlogo posameznih
terapij in njihovih kombinacij.
Kirur{ki posegi pri neoperabilnih tumorjih v prvi vrsti
omogo~ijo ogro`enim bolnikom prebroditi kriti~no stanje in
tako vzpostaviti pogoje za pri~etek ali nadaljevanje
ONKOLOGIJA / pregledi
Hotimir Lešnièar
Zdravljenje neoperabilnih tumorjev glave in vratu
4
zdravljenja z nekirur{kimi na~ini. Sem {tejemo dva
urgentna posega, kot sta traheotomija pri zapori dihalnih
poti in kirur{ka hemostaza pri krvave~ih tumorjih, ter
izvedbo gastrostome, ki ni urgentni postopek. Le redko se
pri bolnikih z obse`nimi tumorji odlo~imo za t.i.
»zmanj{evalne operacije«, s katerimi sku{amo zmanj{ati
tumorsko maso in tako nekirur{kim metodam omogo~iti
ve~jo u~inkovitost. V izbranih primerih - ko s primarno
nekirur{ko terapijo dose`emo zmanj{anje
tumorja do operabilnosti oziroma ko po
popolnem odgovoru pride do ponovitve,
ki je operabilna - se lahko odlo~imo za
tako imenovano »re{ilno kirurgijo«. V
{ir{em terapevtskem smislu lahko h
kirur{kim posegom {tejemo tudi
intraarterijsko kemoterapijo, ki je bila pri
nas `e uveljavljena, pa je v zadnjih letih
povsem zamrla. Operativni posegi so
smiselni tudi v redkih primerih t.i.
izzvanih tumorjev, ko v predhodno
obsevanem podro~ju vznikne sarkom
mehkih tkiv ali kosti.
Dejstvo, da imajo kirur{ki posegi pri
neoperabilnem raku predvsem paliativno
vlogo, pa ne pomeni tudi okrnjene vloge
kirurga v procesu na~rtovanja
zdravljenja. Prav nasprotno. Prvi~, o
tehni~ni operabilnosti tumorjev lahko na
osnovi lastnih endoskopskih preiskav in
usmerjene slikovne diagnostike odlo~a le
kirurg-otorinolaringolog onkolo{ke
usmeritve. Drugi~, o onkolo{ki
smiselnosti operacije - na osnovi
dodatnih prognosti~nih dejavnikov -
soodlo~a kirurg kot redni ~lan
ve~disciplinarnega tima specialistov.
Tretji~, le onkolo{ki kirurg, ki pozna
biolo{ke utemeljitve in klini~ne rezultate
nekirur{kega zdravljenja, lahko pogojno
odstopi od »juna{ke« kirurgije. In ~etrti~,
uspe{nosti kirurgov v ORL podro~ju
danes ne merimo le z obse`nostjo
posegov ob mo`nih rekonstrukcijah.
Tako kot povsod v onkologiji sta merili
uspeha le trajanje in kakovost pre`ivetja.
Mesto onkolo{ke kirurgije je v primeru
primarno neoperabilnih tumorjev
predvsem v operativnem zdravljenju
rezidualnih in recidivantnih tumorjev.
Obsevalno zdravljenje najve~krat
uporabimo tako pri za~etnem
lokoregionalnem zdravljenju
neoperabilnih tumorjev glave in vratu kot
pri paliaciji nekaterih lokalizacij
oddaljenih zasevkov. Pri zdravljenju
ponovitev predhodno zdravljenih
tumorjev pa so na{e terapevtske
mo`nosti ponavadi silno omejene. Pri
tem se obsevalni re`imi od primera do
primera lahko mo~no razlikujejo. K opisu
nekaterih najpogosteje uporabljenih na~rtovanj obsevanja
priklju~ujemo tudi mo`nosti kombinacije s kemoterapijo in
nekaterimi eksperimentalnimi metodami zdravljenja.
1. Kratki obsevalni re`imi, ki jih sicer uporabljamo v
paliativne namene pri drugih tumorskih lokalizacijah, so na
podro~ju ORL upravi~eni le pri volumsko zelo obse`nih
tumorjih, pri zelo iz~rpanih bolnikih, ki ve~tedenskega
zdravljenja ne bi prenesli, in pri paliaciji
oddaljenih zasevkov (izjema v tem
pogledu je maligni melanom, pri katerem
dose`emo bolj{e uspehe prav z uporabo
vi{jih enkratnih odmerkov obsevanja).
Sem {tejemo predvsem dva na~ina
obsevanj:
a) Zaradi oslabelosti ali starosti
nepokretne bolnike (kamor ne smemo
pri{tevati invalidov v dobri splo{ni
kondiciji) je smiselno obsevati z
enkratnim odmerkom 8 Gy tako v
podro~ju primarnega tumorja kot v
podro~ju metastaz. Gre za
protibole~inski in manj protitumorski
u~inek. Izvajamo ga ambulantno in ga
lahko po potrebi po nekaj tednih
ponovimo.
b) ^e je pri~akovana `ivljenjska doba
bolnika vsaj nekaj mesecev, se
odlo~amo za nekajdnevne obsevalne
re`ime z zvi{animi odmerki v obmo~ju
od 5 x 4 Gy do 10 x 3 Gy. Tako
obsevamo lokoregionalno podro~je in
tudi oddaljene metastaze. Ob dobrem
odzivu primarnega tumorja lahko
obsevanje po treh tednih ponovimo ob
isti ali spremenjeni frakcionaciji. Na ta
na~in pa sprva paliativni postopek `e
preusmerjamo v ~im ve~je zaviranje
rasti tumorja. Ker z visokimi odmerki
povzro~imo ve~ poznih posledic, jih
ne smemo uporabljati pri bolnikih s
pri~akovano `ivljenjsko dobo preko
pol leta.
Pri bolnikih z lokoregionalno obse`nimi
tumorji je mo`nost za pojav oddaljenih
zasevkov velika. Kljub temu lahko z
obsevanjem lokoregionalne bolezni v
ORL podro~ju pripomoremo k
bistvenemu izbolj{anju kakovosti
`ivljenja pri posami~nemu bolniku.
Slikovit primer v tem pogledu je u~inek
zdravljenja bolnika A.F. V podtekstu k
slikama 1 in 2 sta opisana na~in
zdravljenja in kasnej{a bolnikova usoda.
Gre za izjemen u~inek in odli~no
paliacijo pri izredno napredovalem
tumorju. Pri manj obse`nih tumorjih
opa`amo tak u~inek seveda bistveno
pogosteje.
2. Uporabo dalj{ih obsevalnih re`imov (5
do 7 tednov) lahko pri bolnikih brez
ONKOLOGIJA / pregledi
5
Slika 1. 60-letni bolnik s histolo{ko
verificirano metastazo zmerno do slabo
diferenciranega skvamoznega karcinoma
z izvorom v korenu jezika. Bolnik je bil
zdravljen z radioterapijo v dveh delih: 7
x 3 Gy in po treh tednih {e z 10 x 2.5 Gy.
Slika 2. Stanje 4 mesece po pri~etku
zdravljenja. Štirinajst mesecev po
zdravljenju je bolnik umrl zaradi
oddaljenih metastaz ob lokalnem in
regionalnem recidivu.
oddaljenih zasevkov, ki so v dobri splo{ni kondiciji,
utemeljimo takole:
- Hitra proliferacija celic tumorjev v ORL podro~ju pri
uporabi nizkih skupnih doz obsevanja lahko izni~i
paliativne u~inke. Dobre in trajnej{e u~inke zato
omogo~a le uporaba citotoksi~nih doz obsevanja.
- Pri obsevanju obse`nih, vendar radiosenzibilnih tumorjev
lahko s skraj{animi re`imi ob uporabi visokih enkratnih
odmerkov kljub dobremu odzivu tumorja bolniku
povzro~imo hude okvare zdravega tkiva.
Navidez nesmiselni izraz »paliacija s kurativnim
namenom«, ki ga v tej zvezi uporabljamo, v bistvu pomeni
uporabo tistih na~inov obsevalnega zdravljenja, ki
bolnikom z lokoregionalno napredovalo boleznijo poleg
dobre paliacije simptomov nudijo celo mo`nost ozdravitve
brez nesprejemljivih posledic. Prav ti (pogojno paliativni)
na~ini zdravljenja so v zadnjih letih pripomogli k
bistvenemu napredku pri zdravljenju tumorjev glave in
vratu. Radiobiolo{ka predvidevanja o u~inkih razli~nih
na~inov frakcionacije obsevanja ter uporabe dodatne
oksigenacije in kemoradioterapije so bila klini~no potrjena
prav pri bolnikih z napredovalim rakom ORL podro~ja. Tudi
rezultati slovenske samostojno na~rtovane in natan~no
izvedene medklini~ne {tudije o u~inkih hkratne
kemoterapije in radioterapije so privedli do izbolj{anega
pre`ivetja bolnikov z neoperabilnim karcinomom
orofarinksa (1, 2). To zdravljenje temelji na spoznanju, da
posamezni citostatiki `e v nizkih odmerkih - posebno ~e so
aplicirani v izbranih trenutkih v toku obsevalnega
zdravljenja - povzro~ijo ve~jo ob~utljivost tumorjev na
obsevanje. Tako zdravljenje lahko nudi ve~ mo`nosti tudi
bolnikom z napredovalimi karcinomi epifarinksa, ustne
votline in obnosnih sinusov. Pridobljena spoznanja na
podro~ju neoperabilnih tumorjev v novih klini~nih
raziskavah prena{amo tudi na podro~je pooperativnega
zdravljenja. V bodo~nosti bo taka terapija morda
pripomogla tudi k organe ohranjajo~im na~inom
zdravljenja zgodnej{ih oblik raka. Iz sprva paliativnih
na~inov torej vznikajo novi pristopi h kurativnemu
zdravljenju.
3. Z reiradiacijo poimenujemo predvsem zdravljenje
ponovitve lokoregionalne bolezni v obmo~ju, ki je bilo
predhodno `e zdravljeno z agresivnimi kurativnimi
metodami: s pred- ali pooperativnim obsevanjem oz. samo
z obsevanjem. Kadar je to smiselno, posku{amo tak tumor
operirati, saj ponovitev praviloma pomeni radiorezistentnost
malignoma. Mnogokrat pa gre za zelo razli~na stanja, ki
kljub temu {e omogo~ajo uspeh dodatnega obsevanja.
- Kadar gre za ponovitev tumorja na mestu, ki je bilo
zdravljeno s polno tumorsko dozo, je mo`nost dodatnega
ukrepanja mo~no omejena. ^e je ~asovni interval po
prvem zdravljenju dolg in poznih posledic obsevanja ni,
lahko v izjemnih primerih (npr. pri lokaliziranih recidivih
karcinoma epifarinksa) uporabimo ponovno visoke doze
obsevanja. Pri dostopnih lokalizacijah lahko izjemoma
uporabimo brahiradioterapijo, sicer pa hiperfrakcionirano
teleradioterapijo in obsevanje z elektroni. Povr{inske
tumorje lahko posku{amo senzibilizirati na obsevanje s
kak{no od eksperimentalnih metod.
- Recidivi v pooperativnem podro~ju se lahko pojavijo na
robu obsevalnega polja. Znotraj predhodno obsevanega
podro~ja se lahko pojavi tudi nov primarni tumor. ^e je
to podro~je `e prvi~ prejelo ni`jo dozo, lahko v takih
primerih s hiperfrakcionacijo ali kemosenzibilizacijo
dose`emo dober terapevtski u~inek.
- V redkih primerih ponovitve ko`nega karcinoma ali
karcinoma glotisa, ko je recidiv operabilen, lahko po
operaciji obsevamo neposredno okolico predhodno
obsevanega tumorja.
- Poseben problem predstavlja sicer izjemno redek pojav z
radioterapijo (in/ali kemoterapijo) pogojno izzvanih
sarkomov mehkih tkiv ali kosti. Ti vzniknejo v predhodno
zdravljenem podro~ju 10 in ve~ let po primarnem
zdravljenju. Reiradiacija se tu zdi smiselna le pri bolj
malignih oblikah po predhodni kirur{ki odstranitvi.
V ve~ini primerov je sama reiradiacija neuspe{na, saj lahko
povzro~i hude zaplete. Ker je zaradi predhodnega
obsevanja okolno zdravo tkivo lahko `e prizadeto, lahko le
hiperfrakcionacija nudi kolikor toliko sprejemljivo mo`nost
dosega citotoksi~nih obsevalnih doz. Kombinacija
obsevanja z nekaterimi eksperimentalnimi metodami zato
obeta ve~ mo`nosti za dobro paliacijo.
Kemoterapija se kot samostojna metoda zdravljenja
napredovalih tumorjev glave in vratu ni posebno izkazala
vsaj iz treh razlogov:
- Sistemska kemoterapija je zaradi sopojavov redko
uporabna v citotoksi~nih odmerkih. Bolniki z
napredovalimi tumorji ORL podro~ja so zaradi
spremljajo~ih internisti~nih obolenj le redko kandidati za
intenzivno citostatsko zdravljenje.
- Kombinacije citostatikov se niso izkazale za bistveno
uspe{nej{e od monokemoterapije.
- Intraarterijska kemoterapija je zapleten postopek, ki v
podro~ju ORL tumorjev zahteva zelo izurjeno ekipo
specialistov. O vzrokih za zmanj{ano zanimanje zanjo v
zadnjem ~asu bi veljalo razpravljati v posebnem zapisu.
Zgornje trditve veljajo predvsem za ve~ino citostatikov,
uporabljenih pri sistemskem zdravljenju. Premalo so
raziskani u~inki intratumorskih aplikacij citostatikov,
predvsem v kombinaciji z drugimi metodami lokalnega
zdravljenja pri za to dostopnih tumorjih. Od drugih
medikamentoznih na~inov zdravljenja je bilo pred leti
mnogo govora o u~inku imunomodulatorjev. Uspe{nost
lokalnih aplikacij interferona klini~no ni dovolj potrjena.
Lahko, da bo v bodo~e pri{lo do dramati~nih sprememb.
Prihodnost je v rokah farmacevtske industrije in klini~ne
onkologije. Nekatere u~inke bomo z raziskavami v bodo~e
sku{ali pojasniti tudi na Onkolo{kem in{titutu. 
V izrazito paliativne namene zaenkrat kemoterapijo kot
edino metodo uporabljamo razmeroma redko. V izbranih
primerih bolnikom kot monokemoterapijo predpi{emo
metotreksat, cisplatin ali vinblastin. Morda so nekatere
kombinacije po krivici za{le v pozabo predvsem zato, ker
njihovi u~inki niso bili potrjeni v randomiziranih klini~nih
{tudijah. Ni re~eno, da jih neko~, v lu~i novih spoznanj, ne
bomo spet s pridom uporabljali.
ONKOLOGIJA / pregledi
6
Eksperimentalne metode zdravljenja v onkologiji ne
pomenijo direktnega prenosa nemedicinskih alternativnih
metod zdravljenja, temve~ postopen prenos biolo{ko
utemeljenih in v predklini~nih raziskavah potrjenih u~inkov
metod, ki klini~no {e niso dovolj ovrednotene. V zadnjem
~asu lahko sem {tejemo predvsem hipertermijo in
elektroterapijo. O zanimivih podrobnostih morda v eni od
prihodnjih {tevilk Onkologije, za zdaj pa naj opozorim na
pomembno dejstvo, da obe metodi lahko izbolj{ata uspeh
paliativnega zdravljenja predvsem v kombinaciji z
obsevanjem in kemoterapijo. Ker s svojim u~inkom
posegata tudi na podro~je mikrookolja in vnosa biolo{kih
substanc v celico, postajata vse bolj zanimivi tudi za
povsem nove pristope na podro~ju eksperimentalne
onkologije, vklju~no z gensko terapijo.
Medicinska nega bolnikov z napredovalimi tumorji glave in
vratu je integralni del zdravljenja, ki mo~no vpliva na izid
protrahiranih in kombiniranih na~inov zdravljenja.
Izvajamo jo lahko le v specializiranih ustanovah.
Mnogokrat so posledice zdravljenja neposredno povezane
prav s strokovnostjo nege med zdravljenjem. 
Drug problem predstavlja paliativna oskrba neozdravljivih
bolnikov z rakom. Ta je {e vedno preve~ prepu{~ena
svojcem, patrona`ni slu`bi in lai~nim ustanovam. Na tem
podro~ju bo strokovna na~ela potrebno {e izoblikovati.
Dejstvo, da nekateri bolniki zaradi napredovale bolezni, ne
glede na to ali so bili predhodno zdravljeni tako ali
druga~e, do`ivljajo nepotrebne muke, ni sprejemljivo.
Znanje o palitivnih na~inih zdravljenja in nege je v klini~ni
medicini {ele na pohodu. In to znanje bo treba prenesti
globoko v stroko in u~ne programe, vse do medicinske
fakultete. Zaenkrat zdravnike u~imo, kako zdraviti. V
bodo~e jih bo treba nau~iti tudi, kako pomagati. 
SKLEP
Mnoge neko~ neozdravljive bolezni so s pomo~jo
medicinskih spoznanj postale popolnoma ozdravljive. Pri
tistih, pri katerih bolnikom tudi s sodobnimi postopki
zdravljenja nudimo le neznatno mo`nost ozdravitve, pa je
ob podalj{anem pre`ivetju potrebno omogo~iti tudi ~loveka
vredno kakovost `ivljenja. Bolniki z napredovalim
tumorjem glave in vratu so te`ki bolniki. V zadnjem ~asu se
je prognoza teh bolnikov zaradi sistemati~nega raziskovanja
prognosti~nih in terapevtskih pristopov `e nekoliko
izbolj{ala. Zavedati se je treba, da zdravljenje napredovalih
tumorjev nemalokrat zahteva ve~ sredstev in ve~je
obveznosti terapevtskega tima kot zdravljenje za~etnih
oblik raka. To dejstvo moramo upo{tevati pri na~rtovanju
porabe sredstev in zaposlovanju v onkolo{kih centrih. S
sodobnimi postopki lahko v bodo~e obetamo ~loveka
vredno `ivljenje tudi nekaterim neko~ odpisanim bolnikom.
Nujno je le skleniti vse izku{nje, pridobljene v
specialisti~nih onkolo{kih in drugih vpletenih znanjih, in jih
oploditi s {iroko razse`nostjo medicinske nege. Le tako bo
zdravljenje bolezni pripomoglo tudi k zdravljenju obolelega
~loveka. 
Literatura:
1. Šmid L, Le{ni~ar H, Zakotnik B, Šoba E, Budihna M, Furlan L,
@argi M, Rudolf Z. Radiotherapy combined with simultaneous
chemotherapy with mitomycin C and bleomycin for inoperable
head and neck cancer – Preliminary report. Int J Radiat Oncol
Biol Phys 1995; 32:769-75.
2. Zakotnik B, Šmid L, Budihna M, Le{ni~ar H, Šoba E, Furlan L,
@argi M. Concomitant radiotherapy with mitomycin C and
bleomycin compared with radiotherapy alone in inoperable head
and neck cancer: Final report. Int J Radiat Oncol Biol Phys 1998;
41:1121-7.
■
ONKOLOGIJA / pregledi
7