Posamezna Številka 1 K.
Sev. !3.
Poštnina plačana v gotovini.
V LlMlnu v lorek dne 18. Ma 1921.
Leto XUX.
•SLOVENEC« ▼*!}• f paitl u vsa atraal Jaga-
«Ut1|« ta t Italijani: ■ NkMiiqn|. K M®— n Mi lata n .. m lMv. ■a Mri Ma „ . Nv
mm Sobataa Majat m Sa oate lato.. . , . K M —
Inseruti:
Baostolpaa potttvrata (58 mm široka ln 3 mm visoka aH n)a
prostor) aa ankrat ... po K 8*—' poslana Itd. . . po S 9*-«
Pri vač|am naročila popust
•U)man)tl oglas a 9/8 m m KIS.
Izhaja vsak dan Imrvil ponedeljka in dnara po n az« alka ob 8. od zjatroj.
mr OraiatHra (a » Kopitarja*! aUal Kot. 6/01. fakapiat aa M vra6a]o; aafraaklraaa plamr. sa aa
apr«|aaafa. Orsda. taleL »v. 50. npravn. Siv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava )• v Kopitarjevi al. 8. — Rada poitoe Uran. l]uM|anaka it. 650 aa narofinlno In št. 349 m oglasa, avstr. ln čoika 24.797, ogr. 26.511, bosn.-iisre, 7&SS.
Samostojni o konstituanti.
Zemljoradnički klub igra v konstituanti najžalo-stnejšo vlogo, ker nihče prav n« ve, kaj da ta klub hoče. V svojih 20 pogojih za vstop v vlado, ki jih je klub izročil Pašiču, je stavil povečini tako splošne, ftarrtopoaebi umljive zahteve, da jih resen
Elitik ne more smatrati za resne. Takti-tega kluba je bila ves čas tako medla in neodločna, da je izzvala celo odpor nri demokratskih zaveznikih. Demokratska »Pravda« jo je označila takole: »Postopanje zemijoradničke stranke je tako plitko-unao in neresno, da se bo kmalu vsak volivec sramoval, da je dal tej stranki svojo kiroglico.«
Zemljoradniki se ne morejo odločiti, katero pot naj uberejo v konstituanti. Takoj pri prvem glasovanju so podali svojim duševnim očetom, demokratom, roko in ž njimi glasovali, obljubili, da bodo vlado podpirali, in njihov načelnik se je na dvoru izjavil za demokratski centralistični program. Kljub temu je pa zemljoradnički ltlub ostal na p>ol pota in se ni upal iti v vlado. Če zemljoradnikov od demokratov takorekoč ničesar drugega ne loči kakor ime, zakaj se obotavljajo iti v vlado, zoper katero nimajo ničesar bistvenega ugovarjati? Vzrok je pač dvolična politika, ki jo vodijo ti ljudje. V konstituanti bi radi šli SSez drn in s trn z vlado, da bi pa doma mogli tajiti svoje politične grehe in vse zvaliti na demokratsko-radlkalno vlado, pa cincajo in pomišljajo, ali ne bi kazalo osta-jti izven vlade in jo samo podpirati.
Je pač težka stvar igrati dvojno vlo-jgo! Slovenski člani zemljoradničkega kluba se tega dobro zavedajo. Saj so samostojni na javnih shodih govorili ljudstvu, da je dr. Korošec prodal Slovence Srbom, hujskali in zatrjevali so, da niso za Srbe in jsa monarhijo in so napadali naše poslanice zaradi ujedinjenja. Ko so pa prišli v konstituanto, so prvi Stopili v kluib, v katerem imajo Srbi večino. Tega jim seveda ne očitamo, toda, kako se to ujema z njihovo taktiko v domovini? Doma govorijo samostojni za avtonomijo, v Belgradu pa časnikarjem pripovedujejo, da so za vstop v vlado, da omogočijo centralistično ustavo. Načelno soglašajo z vladnim programom, kolebajo pa radi strahopetnosti, da bi narod spoznal njihovo dvolično vlogo.
Stranka s tako taktiko se sama obsoja in kaže vse drugo kakor samostojnost, b katero se diči po imenu. Najsamostoj-nejši med njimi je še »zemljoradnik« dr. iVošnjak, ki vsaj ve, kaj hoče, in si je svest, Ida bo za svojo pomoč, ki jo daje vladi pri pogajanjih za vstop v vlado, tudi dosegel zaželjeno diplomatično karijero.
Zastrupljanj janiiip mnenja.
Nobenega sredstva se ne sramujejo naši liberalci v boju zoper SLS. Vsak dan ji skušajo podtakniti kak nov greh. Če ga ni, ga pa narede, potem pa z batom po stranki. Doma smo tega že vajeni in naša domača publika se nad temi pustolovščinami ne vznemirja; dokaz so nam zadnje volitve, kjer je vsa težka demokratična žurnalistična artiljerija priborila jedva borih 7% slovenskih glasov. Škoda smodnika, ki so ga liberalci potrošili Zato tudi ne reagiramo na vsako natolcevanje. Ne moremo pa molčati, kadar vidimo, kako se naši demokrati v potu svojega obraza trudijo, da bi zastrupili razmere med SLS, ki zastopa 38% vseh sloven. volilcev, in srbskim narodom. "Tu pa demokratskega slepomišenja ne moremo dopustiti, ker bi iz tega znala nastati nepopravljiva škoda za narod in državo. Plemenskega nasprot-stva doslej med Slovenci in Srbi ni bilo; zlasti SLS ni dala niti najmanjega povoda za tak očitek. Nasprotno so celo »samostojni kmetje«, ki so z našimi demokrati v prvem kolenu v žlahti, pri zadnjih volitvah ponekod zoper našo stranko agitirali celo s trditvijo, da je dr. Korošec Slovence Srbom prodal. Kdo je stal na čelu de-klaracijske politike, ki je šla vendar za združenjem vseh treh plemen, torej tudi Srbov? Ali niso bili to trije naši duhovniki — Krek, Korošec, Jeglič? In to v tistih časih, ko si za tako dejanje riskiral, da te vtaknejo v luknjo ali pa postavijo pred puške. In ali nismo sodelovali pri poznejšem ujedinjenju s kraljevino Srbijo in Črnogoro? Kako se more torej predrzniti
dr. Tavčar, da nam v nedeljskem »Slov. Narodu« brez vsakterih dokazov, kar tja-vendan pljuskne v obraz očitek, da je klerikalna politika prožeta z velikim sovraštvom do srbskega naroda, da gojimo črno sovraštvo proti Srbiji in da gredo naše tajne želje za tem, da bi se srbski del našega naroda pod krinko navideznega bratstva posadil med dva noža — bolgarski na eni, slovensko-hrvatski pa na drugi strani — ki bi se pri prvi priliki zasadila v njegov život! Odkod jemljejo demokrati moralični pogum za tako brezstidno podtikanje, ki ni v ničemer utemeljeno nego v bujni fantaziji starega romancierja, ki izza svojega zapečka moralizira o celern svetu in menda misli, da je baš njemu — vse dovoljeno. Bo menda vendarle treba, da odgrnemo plašč pozabljenosti in obnovimo zgodovino zadnjih 25 let slovenskega naroda, da bodo bratje Srbi izvedeli, kdo in kaj je tista stranka, ki se danes v Belgradu izigrava kot edina nositeljica pravega narodnega mišljenja med Slovenci. Slovenski narod še ni pozabil, da so takratni slovenski liberalci — današnji demokrati — dolgih 10 let živeli v političnem konkubinatu z nemškimi grofi in baroni v kranjskem deželnem zboru in da je bilo večletne obstrukcjje poslary:ev SLS treba, da je slovenski narod razbil ta protinaroden obroč in se otresel jarma tujega gospodstva. Uverjeni smo, da bodo Srbi vrednost dr. Tavčarjevih natolcevanj pravilneje ocenjevali, ko bodo od bliže spoznali njegovo in njegove stranke politiko v časih — stare Avstrije.
Volitve v odbor za ispre-
memto poslovnika«
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Na današnji seji konstituante je pred prehodom na dnevni red zahteval besedo posl. Stjepan Barič, da govori o izpremembi poslovnika. Predsednik pa mu ni hotel dati besede, kar je izzvalo burne proteste med poslanci Jugoslovanskega in Narodnega kluba. V nadaljnjem poteku seje je pozval predsednik dr. Ribar poslance, ki še niso prisegli, "naj polože prisego, ker se sicer ne morejo udeležiti volitve odbora za izpre-membo poslovnika. Predložene so bile za to volitev štiri kandidatne liste. Radikal-ci, demokrati in muslimani so imeli skupno listo. Zemljoradniki so imeli svojo listo, republikanci, socialisti in izvenstrankarski poslanci pa so imeli skupno listo z nosilcem posl. Bikičem. Prva je dobila 16 članov v odboru za poslovnik, zemljoradniki 3 člane, tretja lista pa je dobila 1 zastopnika. Po objavi volitev je predsednik dr.
Ribar pozval izvoljeni odbor, naj se prvič sestane jutri ob 9. dopoldne ter prične tako z delom za izpremembo poslovnika. Z ozirom na to, bo prihodnjo sejo predsednik sklical pismeno, ko bo glavno delo odbora za poslovnik dovršeno.
Vsszna Protščsva izjava.
Belgrad, 17. decembra. (Izvirno) Stojan Protič je bil danes v radikalnem klubu ter se ob tej priliki zahvalil za izraz zaupanja, ker ga je klub izvolil za svojega predsednika. Ob tej priliki je pojasnil svoje stališče glede prisege, katere ne bo položil prej, dokler se ne izpremeni poslovnik. Velika in fundamentalna napaka je, kakor je izjavil Protič, da se prisega zahteva za nekaj, kar ne obstoji. Poslanci niso uslužbenci države, temveč so v istem položaju kakor vladar in niso dolžni priseči kralju, temveč samo ustavi. Poslanci imajo priseči le na ustavo, to pa šele tedaj, kadar bo ustava sprejeta. Medtem pa morejo poslanci priseči le na edinstvenost
države. Danes pa so zaprta vrata konstituante
celo takim poslancem, ki so istega mišljenja kot Stojan Protič, o katerem se ne more dvomiti, da je spremenil svoje naziranje gleda državne oblike.
Proti naflflffvu dr.Pibarja,
PROTI NASILSTVU DR. RISARJA.
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Jugoslovanski iu Narodni klub sta postavila za volitev odbora za izpremembo poslovnika lastno kandidatno listo, ker stojita dosledno na stališču, da so mandati njihovih članov: polnoveljavni in da imajo polno kvalifikacijo, udeleževati se vseh skupščinskih poslov. Oba kluba sta trdno odločena, da se ne uklonita nobenemu nasilju, ki bi omejeval njune člane pri izvrševanju po« slanskih dolžnosti.
Zbolišanje železniških zvez med Jugoslavijo in Trstom.
Italijanski listi poročajo: Vsled priza < devanja italijanskih delegatov na konferenci glede ureditve evropskega časa v Bernu se je med Italijo in jugoslovanskimi ter avstrijskimi železniškimi upravami dosegel sporazum, glasom katerega se bo zveza s Trstom kmalu znatno izboljšala. Od 1. junija 1921 dalje se bosta uvedla dva osebna vlaka tja in nazaj med Dunajem in Trstom via Logatec, tedenski brzovlaki pa, ki so dobili tudi drugi razred, začno teči od 1. junija do 30. septembra vsak dan. Za to dobo se uvede tudi še vsak dan direktni vlak Trst—Dunaj via Logatec št. 702 tja in odgovarjajoča št. 703 nazaj.
Francoska deiavska strokovna organizacija proti komunističnim razdiralcem
Kakor znano se je politična socialistična stranka v Franciji vsled rovarenja pristašev III. internacionale razbila. Komunisti so polagali veliko upanja na to, da se razbije tudi strokovna organizacija. Ta pa je izdala manifest, v katerem pravi:
1.	da spričo razkola socialistične stranke v več grup strokovna zveza ostane edina in vsled tega tvori edino najuspešnejše orožje francoskega delavskega stanu v borbi za njegove pravice;
2.	da morajo delavci spričo poziva na medsebojno sovraštvo in razcepitev poslušati glas proletarske edinosti in se okleniti strokovne organizacije, ki zastopa solidarno program socialnega prevrata.
3.	Ta program vsebuje: Delavsko kontrolo nad proizvodstvom, ureditev plač, pomoč zoper brezposelnost, socializacija velikih podjetij, delavske hiše, boj proti
LISTEK.
Fran Radešček:
Preko Hlbanije-
(Dalje.)
*
Ker je 19. oktobra celo popoldne deževalo, kakor bi lilo iz škafa, smo že pred predpisano deveto uro zvečer legli k počitku, dasi nismo vedeli, da je čas odhoda že tako blizu. K sreči sem par dni pred tem dnevom prejel svojo uradniško plačo, ki je pa nisem mogel več poslati svoji rodbini v Belgrad, ker je bila že pretrgana vsaka zveza s prestolnico. V mestu je večina trgovcev zaprla svoje prodajalne in gostilne, le Srbijanci, ki so jih Skopljanci smatrali za tujce, so še trgovali, toda samo za zveneč denar; papirja niso sprejemali več, češ da nimajo drobiža. Petični ljudje so morali ali stradati, ali pa plačevati visoke cene za srebro. Deset dinarjev v papirju je veljalo 3—4 dinarje v srebru. Po ovinkih se mi je posrečilo izmenjati 150 dinarjev pri divizijski blagajni za srebro, kav je bil sicer le častniški privilegij. Svojim slovenskim znancem sem izmenjal 100 dinarjev, tako da mi je ostalo še za 50 dinarjev srebra za pot v neznano .. > kam ...
Kakor rečeno smo legli že zgodaj k počitku. Utrujen, kakor sem bil, sem kmalu trdno zaspal.
Toda že ob dveh popolncči nas prebudi > dežurni« podčastnik na >polazak«. ,Vse
slamnice se morajo izprazniti in vreče vzeti J seboj! Vsak naj vzame seboj le to, kar more nositi, ker ne sme nihče ničesar odlagati na vojaške vozove!
Dasi nam je bilo precej tesno pri srcu, vendar smo se vsi veselili sprememb, ki so se nam obetale na pohodu iz Skoplja, kam — ni vedel nikdo.
V slamnico sem zavil preostalo vojaško obleko in odejo, odtrgal nfotvoz od okenskih zaves in ž njim povezal »punkeljček«, ki sem ga oprtil na hrbet. V eno torbo sem dal >kuhinjsko posodo« in druge take ropotije, v drugo pa perilo in par knjig. Še steklenico za vodo, potem pa puško pa smo bili gotovi. Ali glej ga kleka! nekdo mi je zamenjal puško. Namesto turške »brzometke«, sem dobil rusko puško, model mojega rojstnega leta. Čemu mi bo sedaj municija, ko je ne morem rabiti za to puško? Izgubo puške je potolažilo dejstvo, da sem pometal patrone v slamo in sebi olajšal breme. Še bolj bi bil zadovoljen, ko bi že naprej vedel, kako dobro mi bo služila ta okolnost na potu.
Popolnoma pripravljen za odhod sem se prekobacal preko kupov slame in raznih ro-potij skozi vrata v vežo. Tu šele je bila prava zmešnjava! Zaboji, vreče, šotori, mize in kdo vč kaj še vse je ležalo križem; mimo pa so drvili, zadevajoč se drug v drugega, avstrijski ujetniki, Madjari in Hrvati, ki so prenašali blago na vozove.
Pogledam na dvorišče. Kakor sem pozneje zvedel, je bilo nad 10 arnnvtskih vozov, y katere so bili sproženi bivoli in volu
Vse to je vrvelo v temi na dvorišču. Tam v ozadju so Albanci zakurili ogenj in se greli okrog njega.
V tem je zazvonil telefon. Polkovnik Petrovič, načelnik ekonomskega oddelka našega štaba, je telefoniral v Bitolj, naj komandant tamošnje divizijske oblasti ukrene vse potrebno, da se spravi pod streho njegova rodbina, ki bo prišla tja; obenem je obvestil komandanta, da sta oba sina generala Popoviča pri-deljena v službo divizijski pisarni kot pisarja.
Ko je polkovnik Petrovič opravil svoj posel, mi je zapovedal, da spravim prvi transport naloženih voz na postajo, kjer naj vojaki natovorijo prtljago v vagone, vozove pa naj pošljem s stražo vred nazaj. Sam s seboj zadovoljen sem počasi stopal poleg vozov, saj mi ni bilo treba poslušati krika, psovanja in zmerjanja ter požirati prahu.
Bila je hladna jesenska noč. Zaviti v raztrgane plašče iz surove volne so se pomikali Arnavti korakoma v lenem hodu svojih bivolov kot tajinstvene postave iz pravljičnih krajev. Vsenaokrog je vladala globoka tema, iz katere se je slišalo samo vrvenje in kričanje stopajočih vojaških edinic in trenov; nikjer luči, povsod vse zaprto.
Na križišču ulic pri Dušanovem mostu je nastala zmeda. Na mostu je stala dolga vrsta voz, prihajajočih iz vojašnic — nn Wem bregu Vardarja pa so se kopičili vozovi armadne in divizijske komande. Le toliko še vem, da smo se prerinili l našimi vozovi med velikim kričanjem in psovatijem na c.cvto k postaji Želo takrat, ko so se že začeli rdečili obronki
položnih gričkov nad desnim bregom Vardarja.
V hotelu >ltusija« ob postaji je svetila luč na ulico. V želodcu mi je krulilo, kruha nisem imel ,ker smo imeli takozvano >nov-čano hrano« v podobi enega dinarja na dan, zato sem nameraval potolažiti glad vsaj s kavo ali s kozarčkom >ljute«. Vstopil sem. Prvi pogled mi je obvisel na nasprotni steni vhoda, kjer sem takoj pogrešil sliko lastnika hotela v četaški opremi, ki sem jo že prej večkrat gledal. No, ta je že zatajil svojo privrženost, še predno smo odmaknili pete iz Skoplja —< sem si mislil. Na vseh mizah so bili položeni stoli, le na sredini lokala je slala miza s steklenico in kozarci, okrog katere so sedeli trije možje, gostilničar, železniški uradnik in neka meni neznana, dobro oblečena oseba. Vzamem stol raz mize in sedem. Možakarji se očividuo niso zmenili za mojo navzočnost, temveč so se razgovarjali dalje v bolgarskem jeziku in pili. Meni je to že začelo presedati, zato sem glasno zahteval »rakijec. Gostilničar mi osorno odgovori, da nima ničesar več na prodaj. Poberem se in odidem. Na ulici dobim narednika našega štaba, ki me vpraša, če sem kaj dobil. Povem mu vse, kar sem videl in slišaL Vrneva se v gostilno. Toda oba gosta sta jo že pobrisala pri stranskih vratih. Gostilničar je zopet pritrdil, da nima ničesar več in da sta gosta prinesla pijačo s seboj. Odločno pa je tajil, da so se razgovarjali bolgarsko med seboj. Odšla sva praznih roti in s prepričanjem v srcu, da celo miši in podgano zapuščajo potapljajočo se ladjo. (Dalje).
alkoholizmu, odprava vojaštva, starostno zavarovanje.
4. Ni res, da bi dosega teh zahtev oslabšala bojno moč proletariata ali ga oddalievala od njegovega ideala socialne pravičnosti, kakor sodijo komunisti.
Strokovna zveza francoskih delavcev končno izjavlja, da ostane edina in se bo bojevala tako proti izkoriščanju od strani kapitalizma, kakor proti poizkusom razcepiti delavske vrste, kakor poizkuša moskovska propaganda.
Tako se je strokovna organizacija francoskih delavcev postavila popoinoma na neodvisno stališče.
Presoj«! svetovnega političnega s»oIoža»a v italijanskem mš^iistrs9^^ svetu.
Iz Rima se poroča: Ministrski svet, ki se je zbral 14. t. m., se je pečal v prvi vrsti s položajem, kateri je nastal vsled demisije francoske vlade. Večina francoske državne zbornice e označila politiko dosedanje franc. vlade za premalo energično napram Germaniji. Treba pa je pomisliti, da Francija zahteva od Nemčije dobesedno izpolnitev mirovne pogodbe in se noče spuščati niti v diskusijo glede posameznih točk, ki prekomerno obremenjujejo Nemčijo. Italija noče presojati, v koliko so upravičeni razlogi Nemčije, ki se izgovarja zlasti s ten^, da bi bila popolnoma izpostavljena navalu ruskega boljševizma, kateri da hoče spomladi udariti na Evropo, ako se izvede razorožitev — na vsak način Italija ne more slediti neodjen-Ijivi politiki Francije v tem oziru.
Druga važna zadeva, ki obrača nase vso pozornost Italije, je stremljenje Francije vipostaviti mnogonarodno habsburško monarhijo. Italija, Rumunija, Čehoslovaška Jn Jugoslavija imajo največji interes na tem, da preprečijo ta načrt. Ministrski svet se je z obema tema vprašanjema temeljito bavil in zavzel točno stališče, ki ga bo Italija zastopala v medzavezniškem sveto v tem oziru. Vsled demisije francoske vlade se je pa seja medzavezniškega vrhovnega sveta, ki je bila sklicana na !9. t. m., odgodila.
Mednarodni položaj se v krogih italijanske vlade smatra vsekakor kot izredno resen.
ifeazna poročita.
IZVEDBA RAPALLSKE POGODBE SE NE ODGODI.
LDU Rim, 17. jan. fDunKU) Agenzia Štefani objavlja noto, v kateri izjavlja, da je popolnoma neosnovana vest, da je italijanska vlada predlagala jugoslovanski vladi odgoditev izvedbe rapallske pogodbe ali da namerava staviti tak predlog.
ČIŠČENJE URADNIKOV V BELGRADU.
LDU Belgrad, 17. jan. (ZNU) Ukazni odbor ministrov je zahteval od vseh ministrstev, da mu do 1. februarja predloži sez«iam vseh uradnikov z označbo kvalifikacije. Z ozirom na to je že več višjih uradnikov, ki niso imeli potrebne kvalifikacije, podalo ostavko.
BLOKADA REKE UKINJENA.
LDU Rim, 16. jan. (Štefani.) Ker se legionarji Relko že zapustili in se tudi D' An-nunzio sam pripravlja odpotovati, je general Caviglia odredil, da se ukine blokada z morja in s kopnega.
ZUNANJI POLOŽAJ ČEŠKE.
LDU Praga, 16. jan. (Presbiro.) »Češko Slovo« priobčuje razgovor z dr. Bene-šem, v katerem označuje ta zunanji položaj Češkoslovaške kot popolnoma zadovoljiv. Prijateljstvi z Jugoslavijo in Rumuni-jo se ni prav nič ohladilo, temveč se je še ojačilo.
NOVA FRANCOSKA VtADA.
LDU Pariz, 16. jan. (Havas.) Briand je ob šestih popoldne naznanil predsedniku republike Millerandu končnoveljavno sestavo ministrstva. Novo ministrstvo je sestavljeno nastopno: Predsedstvo in zunanje zadeve Briand, pravosodstvo Bonevay, notranje Maraud, vojna Barthou, mornarica Goursthau, finance Doumer, šolstvo Berard, poljedelstvo I.efevre de Pry, trgovina Dior, delo Daniel Vincent, pokojnine Maginot, javna dela Letrocqueur, zdravje Leredu, kolonije Sarraut, osvob. ozemlje Loucheur. — Ko je Briand zapustil Ely-see, je imel novi kabinet sejo, na kateri se je pečal z imenovanjem državnih pod-tajnikov.
LDU Pariz, 17. jan. (Havas.) Novi kabinet se je sestal ob 19. uri. Nato je ministrski predsednik Briand v Elyseeju ored-stavil predsedniku Millerandu svoje tovariše, ki jih je prisrčno sprejel in nato podpisal dekrete, s katerimi imenuje nove ministre. Minister za osvobojena ozemlja Loucheur se udeleži pogajanj o obnovitvah.
LDU Pariz, 17. januarja. (Havas) časopisje piše ugodno o Briandovem ministrstvu. Zlasti poudarja spretnost novega ministrskega predsednika, čigar vrlino bodo j "ko pospešile ureditev zunanjih vprašanj. Tudi angleško in
italijansko časopisje simpatično pozdravlja novi kabinet.
BRZOJAVNI PROMET Z MAŽARSKO.
LDU Budimpešta, jan. (MKU) S 15. januarjem se je zvišala besedna pristojbina za brzojavke v Avstrijo, Nemčijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumunijo, kakor tudi v zasedena ozemlja od 1 ozir. 2 kron na 3 krone. Minimalna pristojbina za brzojavke se je zvišala od 10 ozir. 20 na 30 K. Nujne brzojavke stanejo trikrat toliko in-je od 18. ure zvečer do 9. ure zjutraj pristojbina za 50 odstotkov nižja.
VSTAJA V INDIJI.
»Eclair« piše; Položaj v Indiji je veliko bolj resen nego se misli. Ne gre več za posamezene napade proti angleškim oblastem, gibanje se jc polastile širokih mas, ki uprizarjajo burne manifestacije v prid aretiranim kolovodjem. Centra vstaške^a gibanja sta okraj Raibarci na severu Gan-ga in Allahabad. Odtod se agitacija razširja na provincijo Ough in Afganistan, k-'er Cah Dejda oznanja vojsko n,a življenje in smrt zoper Anglijo. Ta del Afganistana naseljuje pleme nahsudov, ki se je lanskega leta pcdčinilo Angliji, pa je zdaj zopet vzdignilo prapor vstaje. Novi vicekralj lord Reading stoji pred nalogo, kakršne že dolgo niso imeli angleški oblastniki v Indiji.
VPRAŠANJE RAZOROŽITVE.
LDU \Vashington, 17. jan. (Reuter.) Odsek zunanjih poslov v ameriški poslanski zbornici je odobril sklep, v katerem se Wilson naproša, naj skliče mednarodno konferenco radi razgovorov o vprašanju razorožitve. Predlog, v katerem se zahteva, da se konference udeležita Irska in Filipinsko otočje, je odsek zavrnil.
ITALIJANSKA ZUNANJA POLITIKA.
LDU ltim, 17. januarja. (Wolff) >Com-ere d'Italia« poroča: V včerajšnjem ministrskem svetu je poročal grof Storža podrobno o zunanji politiki, katero bo morala voditi Italija. Obenem je opozarjal na nevarnost, povzročeno po položaju na vzhodu. Naglašal je med odobravanjem vsega kabineta, da se lio Italija obrnila do vrhovnega sveta in tudi do vseh drugih, da se odvrne nevarnost, ki bi ogrožala mir. Poudarjal je tudi, da se mora dati vsem narodom možnost razvoja. Zatiranje enega naroda na korist drugim bi bilo povod neskončnim nemirom.
mm ž
Miselnost liberalne buržoazije je povsod enaka. Tako so se sedaj slučajno našli na eni politični plošči jugoslovanski in italijanski liberalni politiki in sicer glede vprašanja: avtonomija ali centralizem. Kakor bi pri nas demokrati radi uvedli centralizem potom ustave, tako na Italijanskem ultranacionalisti zagovarjajo obstoječi centralistični upravni sistem, ko gre za to, da se razširi na novopri-dobljene province bivše avstroogrske monarhije,
Dozdaj so namreč v ieh pokrajinah več ali manj veljale upravne metode bivšega avstrijskega režima. Zdaj se mora odločiti, bodo li ie province obdržale svojo avtonomijo pri-lagodeno novim državnim razmeram, ali pa naj se italijanski strogo centralistični upravni sistem več ali manj bistveno prenese tudi nanje.
Samoposebi' je razumljivo, da se nove provincije temu odločno upirajo. Deželna, občinska, šolska in gospodarska avtonomija se je pokazala v Tridentu, na Goriškem in Težaškem ter v Istri za tako koristno in smotreno, da bi njena odprava prinesla tem deželam ogromno škodo. Za Slovence in Nemce je ta avtonomija v narodnem in kulturnem oziru naravnost neobhodni pogoj obstoja, pa tudi italijanski del prebivalstva jo i/, gospodarskega ozira stavlja visoko nad centralizem, ki se v sami Italiji ni obnesel. Italijanski centra-zem neizmerno draži ves upravni aparat, goji birokratično samovoljo in je vzrok pomanjkanja gospodarskih in kulturnih potreb posameznih provinc. Pa tudi v narodnem oziru je avtonomna v Trentinskili in primorskih deže-lih za državo velikega pomena, ker oniogo-čuje mirno in sporazumno sodelovanje italijanskega prebivalstva z drugojezičnim.
»Partito popolarec v novopri klopi jenih provincijah je za avtonomijo, za katero se zavzema 7. vso odločnostjo tudi go š c eže » komisar dr. Pettarin. Z druge mit,ni pa vemo, da misli : partito popolare« v Italiji sploh pričeti akcijo zn decentralizacijo uprave, kar bi seveda zelo pomoglo stališču primorskega prebivalstva.
Centralisti se seveda zavzemajo za nasprotno in lomi kopje za centralizem zlasti dr. De piera iz Tista. Njihovi razlogi .so razlogom naših centrallstov podobni kakor jajce jajcu. Italija je nedeljiva, narodno enotna, enojezična država. Če bi se Slovanom in Nemcem kaj dovolilo, bi to bila le koncesija iz praktičnih razlogov, ki bi v ničemer ne smela tangirati temeljev uslnve uiti bistveno izpre-meniti obstoječega upravne,'ju sistema. Princip popolne narodno paritete jo seveda izključen. V glavnem gre centraiistom za šolstvo, kjer se najbolj boje principa : :ui>. Iločhe in samouprave s svojega šovinističnega atuiiiSe.
Tudi oni kričijo podobne našim ;>državoohra-niajočiin< elementom, da je v nevarnosti edinstvena država, če se upeljo avtonomizem.
Naši rojaki se seveda z vso odločnostjo borijo za pravico samood ločevanja. Podpira jih znatni del italijanskih deželanov, ne morejo se pa sklicevati na sosedno Jugoslavijo, kjer veje centralistični veter. Njihovo stališče bi bilo gotovo lažje, če bi mogli reči: Celo v Jugoslaviji, ki je nacionalno enotna država, se vlada ne boji avtonomije, da zadovolji res upravičene potrebe posameznih zgodovinsko kulturnih in gospodarskih enot v državi. Na vsak način imajo naši primorski rojaki v bližnji bodočnosti izvojevati važen boj za pravico samoodločevanja, v katerem bodo v prvi vrsti navezani na svojo kulturno moč iu na tiste italijanske stranke, ki so za avtonomijo. Zmaga avtonomističnega načela pri nas bi tudi zanje ne bila brez moraličnega pomena.
Nasilstva nad zavednimi koroškimi Slovenci, sistematično izvedena od celovške strahovlade, »Heimatsdienst« imenovane, se pridno nadaljujejo. Evo nov slučaj! Dne 10. grudna 1920 je moral pod pritiskom »Heimatsdiensta« zapustiti svojo župnijo Hodiše dr, Valentin Mortl, pustiv-ši tam svojo mater, svojo služabnico in svojo opravo, dokler ne nastopi njegov naslednik. Danes je župnija še brez dušnega pastirja. Dne 10. t. m, prideta v žup-nišče dva orožnika v spremstvu treh do-mačinev-zaupnikov »Heimatsdiensta« — namreč Mihaela Holiber, Petra Količ in Tomaža Perdacher, da izvedeta hišno preiskavo, češ, da so v hiši skrite ročne granate (!), municija itd. Ko so že vse luknje pregledali, v kleti celo tla izkopali, so vendar nekaj našli v podstrešju. Pa nikar ne mislite, da sO to bile granate! Četvero malih rdečebelih »koroških« zastavic so našli — star hišni inventar. Takoj se spomni Tomaž Perdacher, da je v plebiscitnih dneh od nemčurskih hiš izginilo nekaj »koroških« zastav ter ozr.ači v žup-nišču najdene kot corpus delieti, češ: »To so ukradene zastave.« Čeravno je služabnica Micka Stadler konštatirala, da so zastave stara hišna roba, jih je »preiskovalna komisija« vzela seboj. Obenem je Tomaž Perdacher izjavil, da morata služabnica in tudi župnikova mati v treh dneh župnišče zapustiti in sicer zato, ker Marija Stadler baje »ščuva« ljudstvo. Ko je le-ta resnici na ljubo izjavila, da se niti iz hiše ne upa geniti, si je orožnik notiral njeno ime in se nad njo zadri rekoč: »Sie halten aber Ihr Maul!« •— Vzrok, zakaj naj se imenovani ženski takoj umakneta iz župnišča, nam je jaiien: dr. Mortlnovo imetje naj bo brez varstva ter raznim »po-štenjakovičem« na razpolago, Značilno je, ker je poudarjal Perdacher, da prevzame »skrb« za župnikovo opravo občina. To je lepa skrb, če naj nihče v hiši ne prebiva in na opravo pazi1 Vprašamo: Ali na Koroškem s cerkvenim in nadarbinskim imetjem ne razpolaga več cerkvena oblast, ampak le pijani Heimatsdienstovi hlapci? Značilno je, da so imenovani trije domačini obče znani kot delomržni razgrajači 111 pijanci, posebno Miha Holiber, pa vendar so »najboljši« zaupniki Heimatsdiensta in zadnji čas celo v občinskem sosvetu (!). Dokler bo Heimatsdienst s svojimi »milijoni« podpiral take elemente, ne more biti miru na Koroškem. Dalje vprašamo: Ali so na Koroškem nastavljeni orožniki še izvrševalni organi avstrijske vlade, ali pa so le hlapci »Heimatsdiensta«?
! 55 ® tja <5
$ I? &' »52'
-j- Zasedba novih krajev. Belgrad, 17.
januarja. Vlada je dala zagrebški pokrajinski vladi navodila, kako se bode zasedlo ozemlje, ki nam pripade po rapallski pogodbi. Te kraje zasede naj po prej vojaštvo, za njim pa pridejo civilne oblasti. Pašič je izjavil nekaterim poslancem, da bo te dni v Rimu izmenjena ratifikacija pogodbe, ki se bo v najkrajšem času izvršila. Italija že končava tozadevne priprave, z naše strani pa se vrše vojaške priprave.
-j- To pa je drug glas! »Slov. Narod« piša v današnjem uvodnem članku glede Trboveljske družbe: Odkrito želimo, da bi bilo slovensko novinarstvo edino v boju zoper židovsko podjetje ... Nočemo nikogar od politikov dolžiti, da je imel slabe namene. Tudi pa-tronance nad Trboveljsko družbo nočemo, naprtiti niti SLS niti prejšnji vladi.c — Ko bi bil . Slov. Narod" vedno v tem smislu pisal, bi si bil današnji uvodnik lahko prihranil.
J- »Narodne garde«;. Belgrajska »Pravda« v polemiki z >Narodno politiko« izjavlja, da obsoja snovanje narodnih gard kot nepotrebno. Prav po demokratski maniri pa pristavlja staro demokratsko laž, da Ljudska stranka vzdržuje vezi z dr. Sušteršičem. Človek bi sodil, da so demokrati z dr. Šuster-.šičem v zvezi, ker točno vedo, kje da se nahaja, dočhn nam to ni znano. Tako jo poročal zadnjič ; Slov. Narode. da se je dr. Suster-šič odpeljal v Italijo in dn se namerava naseliti v Julijski Benečiji, Torej s Koroško ni nič, kakor so na dolgo in široko vedeli pripovedovati demokratski listi.
-f- »Nova nevarnost za Koroško?,
Vsa velenemška javnost. od Berlina piel« Dunaja do zadnje nemške vasi se zoi_,e razburja radi Koroške. Povod razburjenji je dala časnikarska vest, ki jo jc prinest »Neues Grazer Tagblatt« pocl gorenji naslovom na podlagi poročila »Berli Tageblatf a«, glasom kojega je pariška ve leposlaniška konferenca »dobrohotno spre jela« vloženi protest Jugoslovanov prot izidu koroškega plebiscita. Pod enakin naslovom (»Neue Gefahr fur Karnten?« priobčuje uradna »Klagenfurter Zeitung
v	298. štev, dne 31. dec. 1920 poročilo jj Berlina: »Alarmujoče * vesti iz Celovci vzbujajo tudi v Berlinu največje zanima nje in so bile sprejete z - znemirjenjem. Za deva Nemške Avstrije je ol. enem zadev; Nemčije, in v danih razmerah preteča iz guba življenskovažnih delov južne Koro ške bi se občutila kot skupnemu nemška mu posestnemu stanju prizadeta najtežji krivica, kot velika izguba, ki bi zadeli nemško državo samo, a proti temu se upi ra čut v Berlinu nič manj nego na Duna, ju. Zaenkrat seveda se v tukajšnjih politič nih krogih ne smatra za verjetno, da b moglo priti do tako očividne kršitve sen. žermenske pogodbe, kakršna bi bila pritr ditev poslanišfke konference Jugoslovan skim zahtevam. Tudi ni mogoče uvideti kako naj bi se mogla spraviti taka pritr ditev v sklad ž jasnim besedilom mirovni pogodbe.« Nadaljnje poročilo iz Berlina 1 isti številki »Klagenfurter Ztg.« omenja, dj je zlasti predsednik Jules Cambon posvu til temu vprašanju (protestu proti plebis citu) posebno pozornost, ker bi po njego vem mnenju utegnila postati juž. meja Nem Avstrije obenem meja Nemčije, — nazira nje, koje je zastopal v Parizu grof Cham brun, francoski član glasoval, komisije. CM ločitev o jugoslovanskem protestu utegni pasti v teku prihodnjih dveh mesecev. Po tem pravi poročilo še, da bi vsako nakna dno razmotrivanje ali pa revizija plebisci ta pomenilo pdlom mirovne pogodbe. 01 sklepu pa pravi, da odklanja slovensko ča sopisje enodušno vsako novo glasovanj« zlasti v koroški mežiški dolini in v štajei skem dravskem ozemlju. O ravno tej za devi piše v 298. štev. dne 31. decembri 1920 tudi »Karntner Tagblatt« pod našlo vom: »Nur keine Aufregung«. Pristavlji pa samozavestno, da se v Celovcu zarad teh »alarmujočih vesti« niso razburjali, če da zato ni bilo povoda. Saj je mogoče, pra
vi	»Karntner Tagblatt«, da je bil protes vložen pričakuje pa, da se odgovor posla niške konference ne more glasiti drugač nego odklonilno, češ da se je plebiscit is vršil strogo po določbah mirovne pogoc be. — Za vsako drugačno odločitev pro glaša »K. T.« poslaniško konferenco z nekompetentno. Končno svetuje »K. T. »Ljubljančanom«, naj puste Koroško vpra šanje kot končno rošeno. — Ni tako brej pomembno vprašanje o protestu proti ple biscitu na Koroškem, ki je bil gotovo vsi popred nego svoboden izraz proste ljud ske volje. Grof Chambrun je storil v Pari zu le svojo dolžnost, če se je res zavzel zi stvar v prilog Jugoslaviji, ker je bil sai priča, da plebiscit ni bil nič drugega negi potverba plebiscita. Za nas je važno, da ji to vprašanje zopet na dnevnem redu, pri čakovati pa moramo, da bo Belgrad poka zal veliko zanimanja za to za celo držav tako važno vprašanje s-everne meje, noče, da izgubimo poleg Drave tudi še -Savo. Naj se da poučiti, da Nemci v resni ci z vso resnostjo delajo na to, da bi dosc gli plebiscit v Mežiški dolini in na Štajei skem. Ne bomo trdili, ča ga bodo dosegli dasi je res, da nemška in avstrijska diplo macija daleko nadkriljujeta našo.
j

inevna novic«.
Umrl je v nedeljo popoldne 2, t, m Lovro Lenac, župnik v Turkih pri Osilnici Zadela ga je kap na potu k bolniku in j bil na mestu mrtev. Ljudstvo je z mrličem ki je imel na sebi Najsvetejše, čakalo ti ure, da jc prišel odvzet Najsvetejše župnil iz Osilnice. Pokojni je v Turkih službova celih 35 let in je imel pri ljudstvu velil vpliv.
—	Osebne vesti. Za vodjo okrajne)*; glavarstva ljubljanske okolice je imenoval dvorni svetnik dr. Ferjančič. Dosedanj vodja, vladni tajnik Golia, je prideljen de želni vladi, — Inšpektor ministrstva 1 prehrano dr. Janko Hočevar je imenoval za upravnika in šefa invalidskega oddel ka v Novem Sadu. — Računski svetnil Maks Bradaška je imenovan za knjigo vodjo v generalnem inšpetoratu finančne ga ministrstva. — Carinik Anton Steka je imenovan za glavnega revizorja pr glavni carinami na Jesenicah. — Na lasi no prošnjo je vpokojen veterinarski nad zornik Janko Rajar, ker jc izvoljen za na rodnega poslanca.
—	Na izrednem občnem zboru »Dr« štva jugoslovanskih novinarjev« izvoljen odbor se je konstituiral tako-le: Predsed nik: G. Franc Smodcj; podpredsednik: Stanko Virant;^ tajnik: g. Božidar Vodeb blagajnik; g. Krni! Vodeb; odborniki: Franc Pi._\ Viktor Čenčič, Maks Žagal Robert Pohar in Fedor V. Jelene. Ostal
Štev. 13.
SLOVENEC«, dne
T1?, januarja 1921'.
5*raii 3
funkcije preglednikov računov, namestnikov in razsodišča ostanejo kakor doslej.
—	Kanonična vizitacija in birmovanjc v 11921. I. D e k a n i j a Vrhnika; Vrhnika v nedeljo 24. aprila. Dolenji Logatec v ponedeljek 25. aprila. Gorenji Logatec v torek 26. aprila. Bevke v sredo 27. apr. Preserje v četrtek 28. aprila. Rakitna v petek dne 29. aprila, Borovnica v nedeljo dne 1. maja. Polhov Gradec na vnebohod dne 5. maja. Črni vrh v soboto dne 7, maja. Horjulj v nedeljo 8. maja. Št. Jošt v ponedeljek 9. maja. Vrh v torek 10. maja. Pod-lipa v sredo 11. maja. — II. D e k a n i i a Kamnik: Kamnik v nedeljo 22. maja. Tunice v torek 24. aprila. Vizitacija pri usmiljenkah v Kamniku in pri uršulinkah v Mekinjah v ponedeljek in sredo 23. in 25. maja. Domžale v nedeljo 29. maja. Dob v ponedeljek 30. maja. Rova v torek 31. maja. Homec v sredo 1. jumja. Ne^lje v četrtek 2. junija. Sela v petek 3. junija, Šmartin v soboto 4. junija. Zg. Tuhinj v nedeljo 5. junija. Špitalič v ponedeljek 6. junija. Motnik v torek 7. junija. Vranja peč v sredo 8. junija. Mekinje v četrtek 9, junija. Stranje v petek 10. junija. Gozd v soboto 11. junija. Mengeš v nedeljo 12. junija. Obisk v Grabljah 13. junija. Komenda v torek 14. junija. Vodice v sredo 15. junija. Vizitacija pri šolskih sestrah v Repnjah popoldne. Obisk Šmarne gore v četrtek 16. junija. — III. D e k a n i j a Cirknica. Cirknica v nedeljo 19. junija. Begunje v ponedeljek 20. junija. Grahovo v torek 21. junija. Sv. Trojica v sredo 22. junija. Sv. Vid v četrtek 23. junija. Bloke v soboto 25. junija. Stari trg v nedeljo 26, junija. Babno polje v ponedeljek 27. junija. Unec v torek 28. junija. Planina na sv. Petra in Pavla 29. junija. Obisk Planinske gore (sv. maša) v četrtek 30. junija.
—	Zbirka ljudskih iger pod naslovom »Ljudski oder« je izšla v založbi, »Slov. kršč. soc. zveze.« Zvezek obsega 111, strani. Pravico do uprizoritve si pridobi, kdor kupi vsaj iO izvodov. Izvod stane 10 K, s poštnino 1 K več, za 10 izvodov je poštnina 4 K. — Naroča se edino pri SKSZ in plača vnaprej. Kot drugi zvezek izidejo Medvedovi Stari in mladi«. »Slov. kršč. soc. zveza« si je pridobila za to igro vse pravice in jo nima nobeno društvo brez posebnega dovoljenja SKSZ pravice uprizoriti.
—	Poiiv beguncem! Vsi oni begunci, ki se še nameravajo vrniti v svoje predvojno bivališče in reflektirajo pri tem na brezplačno vožnjo, naj se čimprej pismeno ali ustno javijo pri okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri) svojega sedanjega bivališča. Urad za zaščito beguncev bo skušal na podlagi teh prijav izposlovati pri centralni vladi zanje brezplačno vožnjo do državne meje. Na prijave po 10. februarju se ne bo oziral.
—	Ljubljansko barje. Posestniki-me-jaši ob Curnovcu se še enkrat poženejo, da posekajo v tem jarku drevje in grmovje do golega vsaj do konca februarja t. 1., sicer bo postopal glavni odbor v smislu svoje dni izdanega razglasa.
—	Najbolje delujete za »Slovansko Stražo«, če naročate narodne koleke. Naj bo to prostovoljni narodni davek! Opremljajte z njim vse svoje pošiljatve, rabite ga na svojih prireditvah! Cena komadu 20 vin., na debelo 15 vin. Naroča sc v pisarni »Slov. Straf.e«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.
—	Brezposelnost v Ameriki, Naš generalni konzulat v Čikagu razglaša, da je v Zveznih državah nad tri milijone delavcev nezaposlenih.
—	Prepovedan lisi, S sklepom ministrstva za notranja dela št. 747 od 12. t. m. je listu »Makedonija«, ki izhaja v Sofiji, prepovedano vpošiljanje in razširjanje v naši državi, ker piše proti našim državnim interesom, širi s svojim pisanjem mržnjo med prebivalstvom in hujska profi oblastim.
—	Drva za invalide. Minister za šume in rude je s sklepom od 5. jan, dovolil, da se Udruženju vojnih invalidov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odda 1272 kubičnih m«trov sesekanih drv iz področja državnega šumskega urada v Vinkovcih, in sicer po lastni ceni,
—	Nagrade orožnikom. Vlada je sklenila izplačati 150 dinarjev nagrade vsem orožnikom, ki niso bili kaznovani, kot priznanje za naporno delo pri vzdržavanju javne varnosti v državi.
Primorske ncmce.
Šikaniranj« slovenskih društev. Italijanske oblasti so od okupacije sem posebno šikanirale »Zvezo slovenskih županstev«, dasi je izključno gospodarska organizacija. Prepovedovali so se občni zbori poa pretvezo, da to društvo ni naznanilo svojega obstoja. Obenem je civilni komisariat predsednika, biljenske-ga župana Ivana Sauniga, tožil radi kršenja društvenega zakona. Pri prvi obravnavi v Gorici je bil g. župan obsojen na 150 lir globe, pri vzklicni obravnavi pa je bil oproščen, ker se je sodnik postavil na stališče, da je Zve zas bila odobrena t-t. aprila 1018 in ji drugega odobrenja ni treba, oziroma da obstoječo društvo ni obvezano, dvakrat prosili za dovolilo ustanovitve. Sauniga je zagovarjal dr. GaberšČek.
Imenovana je na Goriškem cela vrsta izrednih komisarjev zu več občin. Vsi so Slovenci.
— Idrijski akademiki, ki študirajo na ljubljanski univerzi nam pošiljajo pojasnilo, da se od njih, razen enega, ni nihče udeležil oficirskega božičnega plesa v Idriji. Dopisnik jc gotovo mislil na idrijske akademike, ki študirajo v inozemstvu in na absolvente, ki žc imajo službo, oziroma nanjo reflektirajo ter so se žalibog plesa udeležili.
Brezverska šola se obeta Sloveneom, vsaj . po mestih. Na gimnaziji, realki in učiteljišču v Gorici je uveden laični r moralni nauk po laškem šolskem zakonu. V goriških mestnih ljudskih šolah, v katerih se poučuje v slovenščini, še dozdaj ni katelieta. Slovenci s tem seveda niso zadovoljni in energično protestirajo.
Kmefske zveze so se začele pridno gibati. Na zborovanju Kmetske zveze za ajdovski okraj bo 23. t. m. poročal dr. Besednjak o ciljih gospodarske organizacije v deželi.
Automobilski promet se je uvedel med Sežano—Sv. Križem—Tomajem—Štanjelom— Vi pavo—Ajdovščino.
lj Umrla \i 16. t. m. s. Helena Hija-cinta Umnik iz reda sv. Vincencija Pav-lanskega v 25. letu starosti, v drugem letu svojega poklica. Pogreb se vrši v torek, 18. t. m. ob 2. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — Rodbini prof. Andrej Prebil jc v nedeljo umrla šestletna hčerka Ljerka. Naše sožalje!
lj Predavanje S. K. S. Z, Opozarjamo na predavanje g. vseučiliškega profesorja dr. M. Slaviča v Ljudskem domu, ki se bo vršilo danes zvečer ob pol 8. uri. Predmet: Naše Prekmurje.
lj Telo iti duša. V sredo 19. t. m. ob 8. uri zvečer bo zaključil na univerzi g. univ. prof. d.r. F. Veber svoja izvajanja z zadnjim predavanjem iz cikla »Telo in duša«; Stopnje življenja in pomen kulture.
lj Trnovsko izobraževalno društvo priredi v četrtek javno predavanje v trnovskem župnišču ob 7. uri zvečer. Predavanje o zelo zanimivi temi. Knjižnica je odprta ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dop. v društvenih prostorih, Konjušna ulica 7.
tj Narodna Galerija. Ljubitelje umetnosti opozarjamo, da je društvena zbirka modernih slovenskih slikarskih in kiparskih, del javnosti odprta vsako nedeljo od 10.—12. in ob četrtkih od 14.—16. ure. Narodna galerija se nahaja v Kresiji, Šolski drevored št. 2. I. nadstropje, kjer se ob označenih urah sprejemajo tudi novi člani. Društvena članarina znaša malenkostni znesek letnih K :!0.—, ustanov-nina pa K 500.—. Naj ue bo slovenskega iu-teligenta, ki ni član te prevažrie kulturne ustanove! Članarino je mogoče vplačati tudi potom čekovnega urada in se položnice društva na željo vsakomur dopošljejo. Vse dopise za Narodno galerijo jo naslavljati na gorenji naslov, kjer se nahaja društvena pisarna.
lj Kaditi v brivnicah j.; prepovedano. Točka 10 začasnega pravilnika za brivni-ce prepoveduje kajenje v brivnicah.
lj Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih se je ustanovila in bila te dni vpisana v register pomožnih blagajn. Namen blagajne je, da oskrbuje bolne člane, plačuje porodnino in pogreb-ščino ter priznava izredne podpore.
lj Svojega moža okradla. Gostač J. Č. z Brega jc prijavil policiji, da mu je pred Božičem odšla žena T. k svojemu bratu J. T. v Rožno dolino pri Ljubljani, poprej pa mu jc pokradla in v gostilni J. na Bregu prodala na javni dražbi razne predmete v skupni vrednosti 7584 K.
IŠfSjm® gsrlreditv® in
Koncert pevskega zbora ' Glasbene Matice dne 24. t. m. bo nu< 1 občinstvu 'z-bor najnovejše slovenske vokalne produkcije. Od nežnih melodioznih otroških pesmi Emila Adamiča do krepke domovinske pesmi Ferdo Juvanca bo podan na čelu; programa A. Lajovic s šestimi umetniško dovršenimi zbori. Zadnje imenovani zbori vsebujejo enkrat najsubtilneje muzikalne izraze (»Kiša«), druga živahen ples (Ples kralja Matjaža), potem zadnjo zopet vesel naroden ton v »Pastirčkih«, ali prelepo pesem naše narodne usode in upanja na »Zelenega Jurja«. Vsak prijatelj lepe pesmi bo našel 24. t. m. svoj del in čisti užitek. Glasbeni Matici pa naj polna dvorana priča, da slovensko občinstvo razume njeno idealno prizadevanje. Vstopnina: Sedeži po 50, 40, 30, 20 in 15 K; stojišča po 10 in 4 K. Vstopnice se dobivajo v pred-prodaji v trafiki v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri blagajni.
OrlovskS uesSnlk.
Ljubljana — Sv. Jakob. Danes ob pol 8. uri zvečer odborova seja in potem fantovski večer v prostorih šentjakobske prosvete. Govori dr. Rasa i: O zadružništvu. Udeležite ue ga polnoštevilno. — Predsednik.	(k)
USPEH JUGOSLOVANSKEGA. KLUBA.
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Jugoslovanski klub jc skupno z Narodnim klubom vztrajal čvrsto na svojem stališču. Uspeh postopanja Jugoslovanskega kluba se more videti v izpremembah poslovnika, ki se bodo izvršile v najvažnejših stvareh. Radi-kalci in demokrati so uvideli, da morajo slediti politiki kompromisa. Jugoslovanski klub je pripravljen tudi nadalje voditi z vso energijo boj ter pokazati, da v kon-stituanti nc morejo radikalci in demokrati odločevati proti volji Hrvatov in Slovencev ter sprejeti brez njih ustave. V nekaj tednih parlamentarnega boja je Jugoslovanski klub izvršil svojo dolžnost napram narodu ter vztrajal na svojem stališču glede ureditve države. Ako klub nc bo mogel popolnoma izpolniti svoje naloge, je kriv Radič, ki lahkomiselno pojmuje svoje dolžnosti kot poslanec in ki mirno ob strani motri boj za ljudske pravice, ne da bi sam sodeloval.
BUREN PROTEST PROTI DR. RIBARJU.
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Današnje seje konstituante so se udeležili vsi člani Jugoslovanskega kluba, ki je tudi postavil z Narodnim klubom lastno kandidatno listo za volitev odbora za poslovnik. Predsednik pa te liste ni dal na glasovanje, ker poslanci Jugoslovanskega in Narodnega kluba še niso prisegli, vsled česar je došlo do burnih prizorov.
STALIŠČE KLUBOV GLEDE PRISEGE.
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Na seji načelnikov klubov se je danes razpravljalo o prisegi. Dr. Korošec je predlagal v imenu Jugoslovanskega kluba, da se iz formular-ja prisege izloči prisega kralju in da naj bo prisega fakultativna, to je, da smejo poslanci, ki nočejo položiti prisege, tudi dalje vršili svoje dolžnosti in pravice, ki jih imajo na podlagi mandatov. Za to stališče je nastopil v imenu komunističnega kluba tudi dr. Širne Markovič. V imenu Narodnega kluba je predlagal dr. Šurmin poseben formular prisego, ki se razlikuje od ostalih v tem, da ne omenja Boga. Zemljoradniki so stali na stališču, da so glede vprašanja prisege desinteresirani in da jim je samo na tem, da se vlada in opozicija sporazumeta glede poslovnika. Socialisti so bili za to, da se obdrži prvotni formular prisege, ako pa to ne bi bilo mogoče, da naj se nanovo zaprisežejo vsi poslanci. Vzrok takega postopanja socialistov pripisujejo prisotnosti Antona Kristana, ki je te dni došel v Belgrad ter vplival na to, da *:e socialnodemokratski klub v vsem strinja z reakcionarnimi čini demokratskih kapitalistov.
DOGOVORI JUGOSLOVANSKEGA, NARODNEGA. IN MUSLIMANSKEGA KLUBA.
LDU Belgrad, 17. jan. (ZNU) Včeraj popoldne je bila skupna seja zajedničarjev, muslimanske organizacije in dr. Korošče-vega kluba. Dosežen je sporazum glede bodočega dela. Kakor poroča »Narodno Djelo«, se bodo te tri skupinč združile in bi znašalo število klubovih članov okoli 60 poslancev ter bi bila ta združitev po moči tretja skupina v konstituanti. Novi klub zahteva izpremembo prisege in večino dveh tretjin za sprejem ustave.
ZA SVOBODO KONSTITUANTE.
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Na današnji seji načelnikov klubov sta zahtevala Jugoslovanski in Narodni klub, da se smejo staviti na sejah konstituante vprašanja v govorih, ki smejo trajati 1 uro. Razen tega bi se smele staviti redne interpelacijo po francoskem vzoru z glasovanjem o zaupnici vladi. S to zahtevo sta kluba uspela. V generalni debati morejo v imenu parlamentarnih skupin govorili poslanci po eno in pol ure, v svojem imenu pa po 1 uro. V specialni debati pa smejo v imenu parlamentarnih skupin govoriti po 1 uro, v svojem imenu pa po pol ure.
VLADA ZA MAJORIZACIJO HRVATOV IN SLOVENCEV.
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Politični položaj bi sc mogel označiti nastopno: Danes je Stojan Protič kot predsednik radikalnega kluba obširno razložil na klubovi seji svoje stališče, ki ga jc klub sprejel na znanje soglasno. Muslimanski klub jc danes prvič po volitvah odbora za poslovnik nastopil skupno z demokrati radikalci in zemljoradniki. Pašičcva vlada stoji na stališču, da se Hrvati in Slovenci smejo v konstituanti enostavno majorizirati. Pašičeva vlada se opira na radikalce in demokrate, ki tvorijo manjšino v ustavotvorni skupščini. Upravičenost svojega obstoja utemeljuje seda.ija vlada s toni, da je opozicija trenutno v konstituanti ne more vreči.
DR. KOROŠEC PROTI KRIVIČNI IZMENJAVI PERPEROV.
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Dr. Korošec jc na današnji seji klubovih načelnikov interveniral pri Pašiču, ker hoče vlada zamenjati v Črnigori perpere \ boljši relaciji kakor jc avojčas krone. Pašič je izjavil, da
so te vesti' o izmenjavi netočne in "da stvar do tega časa še ni izvršena. Dr, Korošec jc opozoril Pašiča, da bi bila taka izmenjava očita krivica napram krajem s kronsko valuto, od česar bi narod v Črnigori ne imel nobene koristi, pač pa samo kapitalisti.
VOLITVE V ODBOR ZA IZPREMEMBO POSLOVNIKA.
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Današnjo sejo konstituante je predsednik dr. Ribar otvo-ril ob 5. namesto ob 4. popoldne, ker so se klubi pred tem dogovarjali o določitvi kandidatov za poslovniški odbor in ustavni odbor. Seje sta se udeležila Jugoslovanski in Narodni klub, medtem ko so bili komunisti odsotni. Kot prva točka dnevnega, reda je bila verifikacija nekaterih' mandatov. Za tem sc je vršila volitev odbora za izpremembo poslovnika, pri kateri šo demokrati, radikalci in muslimani postavili skupno listo in dobili 16 članov v odboru. Ostale skupine, zemljoradniki, socialisti in republikanci so dobili v odboru za poslovnik 4 mesta. Značilno je, da je /, republikansko skupino glasoval tudi dr, Trumbič,
SLABOTNO ZADRŽANJE SOCIALISTOV.
Belgrad, 17. decembra. (Izvirno) Neresno vlogo v politični borbi igrajo brez dvoma socialisti pod vodstvom bratov Kristanov. Oni so bili prvi, ki so položili prisego in Iti so se sprijaznili z drakoničninfi odredbami, katere je ukrenila vlada proti opoziciji. Tudi glede vprašanja kvalificirane večine Fe strinjajo z demokrati in radikalci. Zanimivo je, da si socialistični klub usoja opravičevati nvoje opor-tunistično stališče s praznimi izjavami.
KONFERENCA KLUBOVIH NAČELNIKOV.
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Včeraj in danes popoldne so razpravljali načelniki parlamentarnih klubov o izpremembi poslov-, nika. Kar se tiče kvalificirane večine, stoje Jugosovanski, Narodni klub in komuni-i sti na stališču, da sc za sprejem gotovih' členov ustave zahteva dvetretjinska prisotnost poslanccv. Zemljoradniki zahtevajo samo absolutno večino, za kvorum pa eno tretjino poslancev. Muslimani so stavili posredovalni predlog, po katerem hi bilo za g! asovanje potrebnih tri petine poslancev mesto 46. za kvorum pa eno tretjino. Demokrati so vztrajali na svojem stališču, da je za glasovanje potrebna absolutna večina, za kvorum pa ena tretjina poslancev.
SOCIALISTI IN IZKLJUČENI KOMUNISTI.
Zagreb, 17. jan. (Izv.) Socialistična frakcija, ki ji načeluje bivši minister Buk-šeg, je imela konferenco. Vedno bolj se opaža zbliževanje med to skupino in med izključenimi komunisti, ki se sedaj zopet nazivajo socialisti in ki se zbirajo okoli novoosnovanega lista »Socialista«, na čelu jim Radoševič, Bornemisa in drugi. Zelo verjetno jc, da se bosta ti dve skupini v najbližjem času združili.
DR. POLJAK IZKLJUČEN IZ SELJAČ-KEGA SAVEZA.
Zagreb, 17. jan. (Izv.) Seljački savez je imel posvetovanje, na katerem jc izključil svojega ustanovitelja bivšega ministra Poljaka in dr. Korporiča.
PROTIČEV MANDAT.
Belgrad, 17. jan. (Izv.) Verifikacijski odbor je na danainji' dopoldanski seji sprejel izjavo Stojana Protiča, da se odreka niškemu mandatu in da obdrži kruševački mandat.
BORZA.
LDU Dunaj. 17. januarja. Devize. Zagreb 5.10, Berlin 1220, Budimpešta 131.50, Milan— Trst 2775, Praga 975, Varšava—Krakov 80.50, Curih 12350, Amsterdam 25.000. — Valute: Novi jug. dinarji 20-10, francoski franki 4000, švicarski franki 12.300, češkoslovaške krone 955, madžarske krone 131, romunski leji 1015, italijanske lire 2725, nemške marko 1220, poljsek marke 87.10, angleški funti 3000, carski ru bij i 340, dolarji 706.
LDU Zagreb, 17. jan. (ZNU) Devize: Berlin 217.50—219, Italija 515—519, London 550—555, Newyork 147—148, Pari/. 900—910, Praga 177—178, Dunaj 22 do 22.15. Valute: ameriški dolarji 146.50 do 147.50, avstrijske krone 20—0, bolgarski levi 150—0, carski rublji 80, francoski franki 910, napoleondor 477—480, nemške marke 205—208, rumunski leji 197 do 200, italijanske lire 512—515.
g Žigosanje vojnih posojil. Zastopnik ministra za finance, minister za notranja dela, jc z ozirom na to, da se v rokah aa-ših državljanov nahaja veliko število ob-, veznic predvojnega posojila bivše Avstro-Ogrske, ki niso v odrejenem roku žigosam ne, izdal naredbo, da se obveznice predvojnih posojil morejo žigosati do 3. marca t. 1. ir.cl. Ta rok se več nc podaljša. Žigosanje se bo vršilo pri delegacijah ministrstva wt finance, v. Zagrebu, Ljubljani, Sa-
rajevu, Splitu, Novem Sadu in pri generalni direkciji državnih dolgov.
g Nov bančni zakon v Italiji. Iz Rima se poroča, da italijanski trgovinski minister izdeluje zakopski načrt, po katerem pridejo vse velike banke v Italiji pod državno nadzorstvo.
g Bombažna industrija v Nemčiji. — Bombažna industrija v Nemčiji se je tekom enega leta zelo dvignila, čeravno še ni dosegla predvojne produkcije. Upanje, da bodo cene bombaža padle, se dosedaj še ni izpolnilo. Še vedno stane ameriški bombaž 25 krat in egiptovski bombaž 35 krat toliko kakor v mirni dobi.
g Izvoz cigaret. Finančni minister je določil, da se sme brez zasiguranja valute vzeti seboj v inozemstvo 2000 cigare^t tistih vrst, katerih izvoz je prost, proti vplačilu izvozne carine.
g Trgovska bilanca. Prvih devet mesecev m. 1. je znašal izvoz iz naše države v vrednosti 71.0,454.105 dinarjev v srebru, uvoz pa 2.576,133.232 dinarjev v srebru. Torej je naša trgovska bilanca v devetmesečni dobi pasivna za 1866 milijonov dinarjev. Temu je kriva naša trgovinska, predvsem pa carinska politika. Carinski dohodki v preteklem letu znašajo 435,138.380 dinarjev v srebru.
g Električna centrala na Krki pri Za-gradcu. Zadruga »Električna centrala Za-gradec« namerja zgraditi električno centralo na Krki pri Zagradeu. Sedanji jez se bo popravil in nekoliko zvišal, neposredno pod jezom pa se bo zgradilo poslopje s turbino za električno centralo. Električni tok se bo rabil klot gonilna sila za razsvetljavo in v industrijske svrhe. Tozadevna komisijska obravnava se bo vršila dne 14 februarja ob 1. uri popoldne,
g Avtomobilski promet. V Ljubljani se je ustanovila Avtomobilska prometna delniška druižba z namenom, da vzdržuje redni osebni in tovorni promet z avtomobili in drugimi vozili na vseh važnejših progah' v Sloveniji. Glavnica znaša 2 milijona
'kron, zvišati se pa sme na 10 milijonov kron. Delnice so po 400 K.
g Carina na perilo. Direkcija carin je obvestila vse carinarnice, da se mora vse perilo, ki prihaja iz inozemstva, zacariniti z ozi-rom na materijal, iz katerega je izdelano.
g Finančni položaj Belgije. Kakor je razvidno iz govora novega finančnega ministra Thtetinisa, je belgijski finančni položaj zelo kritičen. Kakor v največ deželah, tako je tudi tu povzročil padec cen brez-delnost in pa stagnacija trgovine. Vendar se je dvignil uvoz v zadnjih mesecih za 9 in pol odstotka, izvoz pa za 70 odstotkov, najboljši znak belgijske pridnosti, Medtem ko pride v Angliji davkov na glavo 1350 frankov, v Franciji 920 fr., se plača v Belgiji le 176 fr. Tako da je dežela v stanu poplačati dovršen del svojih dolgov. Ti so narastli na 30 in pol milijard fr. Bud-get za 1921 znaša 6J/2 miljarde primanjkljaja, torej same fantastično visoke svote za državico s 7 milijoni prebivalcev.
g Prometne omejitve. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja: Začasno veljajo sledeče prometne omejitve: 1. Južne železnice v Jugoslaviji: Ukinjeno je sprejemanje in odpošiljanje carinskega blaga v Maribor, Zagreb in Sisak. — 2.Državne železnice v Jugoslaviji: Ekspresna roba se prevzema do teže 250 kg; posamezni komadi ne smejo tehtati čez 75 kg. Prosto je sprejemanje in odpošiljanje tovora vsake vrste za vse postaje in proge državne železnice do Indjije, izvzemši postajo Bakar in Brod tranzit. Preko Indjije v smeri proti Belgradu je tovorni promet še zaprt. Reekspedicije so na državni železnici le dovoljene, ako se izvrši nova predaja v razkladalnem roku, sicer- se pošiljka proda. 3. Italija: a) tovor za Trieste centrale in Trieste centrale punto franco, izvzemši pošiljatve za aprovizacijsko komisijo za Trieste in Istro, b) tovorno blago izvzemši živila in zdravila v Abazzia M (sadje se ne smatra za živila); c) blago, nakazano carini v Milano porta Garibaldi; d) kosovno blago. 4. Avstrija:
dovoljen je tovor vsake vrste. Tovor za progo Spielfeld—Radkersburg je prost; preko Rad-kersburga in Prevalj je ves promet ukinjen. Reekspodr.ije za Poljsko so v Češkoslovaški prepovedane, istotako reekspedicije v Solno-gradu za Nemčijo. 5. Ogrska: Cez Wr. Neu-stadt je promet prost, čez Erfurt ukinjen. — 6. Iz inozemstva je prepovedan dohod tovora, ki je namenjen za carinske postaje Maribor, Čakovec, Zagreb in Sisak, dalje vse proge državne železnice, preko Zagreba in Siska. Izvzeti so vlaki, ki dohajajo iz Češkoslovaške, ki se sprejemajo. 7. Transitni promet preko Jugoslavije je prost. Postajam se naroča, da opozorijo stranke, da se izdajanje transportnih dovoljenj ukine. Stranke naj to-roj ne hodijo več k ravnateljstvu po dovoljenja. Ako bo v kateri relacijt zaostanek narasel, se bo promet brezpogojno ukinil dotlej, dokler bo kaj zastanka. Zato pa naj postaje točno pouče osobje o vseh objavah. Postaje Tezno, Zalog in Sevnica dobe s tem nalog, račune točno kontrolirati, ako se odredbe niso upoštevale in javiti vsak tak slučaj. V informacijske svrhe omenimo še, da se imenuje prejšnji Trst, južni kolodvor, sedaj: Trieste centrale, stara prosta luka: Trieste centrale punto franco, drž. kolodvor: Trieste S. Au-drea, Franc Jožefova (nova) luka sedaj: Trieste S. Andrea punto franco (nuovo) duce D' Aosta.
g Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da se rok — za vloge priznanja davka od imetja za češkoslovaške državljane kakor tudi za juridič-ne in druge v inozemstvu bivajoče osebe, ki v češkoslovaški republiki nimajo nobenih podružnic ali representacijskih podjetij, posedajo pa tam imetje — podaljša do konca februarja 1921.
g Bratislava trgovinsko središče z Balkanom. Kakor vse industrijske države išče tudi Češkoslovaška svoje odjemalce na Balkanu. Trgovinsko središče bi imela postati Bratislava (Požun), kjer se namerava ustanoviti orientalska akademija.
frfaročalt® »Šimenca* S MeteoroIo§i£no poročilo.
Ljubljana 30S m n. m, viš.
C a s opazovanja	Haro-metor v mm	Tormo-mutei v O	1'aibrom ditoronon v O	Nebo, vetrovi	Padavino T mm
14../1. 21 h	728 4	G-5	09	obl.	
15/1. 7 h	732-8	2	1	dež. s. z.	17-6
15./1. 14 h	734-4	5	08	obl. s. z.	
15./1. 21 h	738-1	2-5	1-1	obl.	
16./1, 7 h	7416	— 0-5		jasno v.	—
10/1. 1 14 h	7417	3'5	1-6	jasno j. v.	
16./1. 23 h	7441	1	16	d. obl.	
17./1. i 7h j	744 |	— 0-5		sneg s. v.	—
17.11. i 14 h	1 744-1 j	1-4 , 1	1	obl.	
Za dvakratno objc.vo v tednn se ra&raa 8 kron«)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A^ Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6,
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljubil javno sklad., Dunajska c. 33. (TeL 366.)
V KLEPARJI Kom T* Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13.
Priporočalo se sledeče domače tvrdke:
Il8Z(IOj8 drv fl e rTi d ' ^Ahac l j e vi? e!, 10*.
(Tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev.)
Prazne steklenice ^žrfc,"®
višji ceni I. Perdan v Ljubljani.
5/nr, i m srebrne krone ter plačam »Up! 111 po 7.— K za vsako krono — Joško P o (še, Dunajska o. 47 v baraki.
sprejme delo na dom. — Naslov pove uprava
lista pod št. 174.
dobro ohranjen, polni glas. — Ponudbe pod »Planino« na upravo ..Slovenca".
Doisra šivilja
Planino Kupim
KNJIGARNE Jagoslov. knjigarna, Pred Škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Oiup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MODNI SALONI G5fzl Marija, Židovska ul. 8 in >7.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA
»Uranus«, Mestni trg U.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE. Hibšer Hugon, fotograf, Valvazor jev trg 7, naspr. Križ. cerkve.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikufi L., Mestni trg 15« TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
(Za dvakratno objavo v tedna sf računa 8 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7, Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21,
ZALOGA POHIŠTVA^ F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17«
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schoster Anton, Stritarjeva uL 7«
Sprselme korespondenl srsft
venski, srbohrvatski in nemški jezik za večje industrijsko podjatje. Obširne ponudbe z plačilnimi pogoji pošiljajo naj se na upravništvo tega lista pod »Korespondent« 180.
Velika.
»> enonadslropea niša ztrm
in dvoriščem, pripravna tudi za kako obrt, se v Ljubljani proda. Kupcu je takoj na razpolago veliko, lepo stanovanje. — Naslov pove upravništvo „SlovencaK pod št. 181.
Oprava za spalno sono/z^ePietnbi
popolnoma nova, solidno delo iz hrastovega lesa, 0 temniti stolov z usnjem za jedilnico, servisi in drugo se proda po ugodni ceni. Ogleda se lahko vsak dan od 3. ure pop. naprej. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 165.
Vodovodne cevi
v premeru 1 cole ia 1'/« cole oddajam v velikih in tudi najmanjših množinah, po prav nizkih cenah J. Razborsok, Šmartno pri Litiji.
Friziranje dam in manlcnra ^
od 3.-7. ure. Olga Smerkol, začasno Ljubljana, Nunska ulica 19. II. nadstropje
Kupim 200 vagonov drv
franko postaje Slovenije. Ponudbe na upravo lista pod »Drva 173.«
rabljen* MM KOlel V^rlT' preseljitve v Ameriko po nizki ceni na prodaj. Janez Orehek, posestnik na Viru pri Domžalah.
Sprejme se
v župniSCe pošteno kmet-sko .DEKLE', ki bi se uCila kuhati in opravljala druga dela. — Naslov pove uprava lista pod St. 184.
Naznanjamo tužno vest, da je našo preljubo mamo, blago gospo
v častitljivi starosti 83 let in prevideno s tolažili s ve le vere dne 17. januarja odpoklicala božja previdnost iz tega življenja, polnega skrbi in truda.
Pogreb preljube rajnice bo v sredo, 19. januarja iz Slaparjeve hiše v Lukovici.
Sv. maše zadušnice se bodo opravljale v domači župni cerkvi.
V Lukovici pri Domžalah, dne 17. Januarja 1921.
RODBINE VIDIC - DEMŠIC - TISCHLER.
Pretekli teden je bilo iz-
—„----------- gubljeno od Štepanje vasi
do Ljubljane 2 in pol m črnega še-vijota in 2 m cetirja. Poštoni najditelj se prosi, da vse odda proti dobri nagradi pri krojaču Petru Ba]da: Šte-panja vas 67.
oskrbnik
z delavno družino z nekaj premoženja za večje posestvo na Dolenjskem se sprejme. Plača 60°/o pridelka. Naslov v upravi lista pod št. 375.
Grajena podgetge
ing. DuM6 in dr m
Ljubljana, Resljeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Andrej in Vera Prebil, roj. Meden, naznanjata v neizmerni žalosti sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da jima je ugrabila neizprosna usoda nad vse ljubljeno, nepozabno nenadomestljivo edinko
Kdor želt dobro v Banatu prodati rezan in tesan les, naj se obrne pismeno na Rudolfa Veiknvrh, Vršac, Banat, kateri je pripravljeni omenjeni les vzeti v komisijo.
vajenec p°a""l,
MILKA H, šivilja
mostu nasproti živinskega trga, ab-solventinja obrtne šole za šivilje. — Izdeluje vsakovrstne obleke za ženske in deklice po novejšem kroju. Izdeluje perilo za ženske in moške. Cene nizke, delo solidno ln tofnol
Dvonadstropna, za prodajalno pripravna hiša v Kamniku na Sutni pod št. 15, s katero hišo je zd-užena tudi „planinska pravica", se bo prodajala dne 21. januarja 1921 dopoldne ob 19 uri na lici mesta v Kamniku na Šutni štev. 15 po
Izklicna cena, pod katero se ponudbe no sprejemajo znaša 400.000 K.
Dražbeni pogoji so na upogled pri g. dr. Fran Horvatu, notarju v Kamniku ali pri g. Mate Hafnerja, notarju v Ljubljani.
Za svečarsko obrt
se sprejme VUjGUCb stariSev*
Oglasiti se je v svečami Sink. Kranj.
Razpisuje se
služba organista
v Starem trgu pri Ložu. Prosto stanovanje in plača po dogovoru. Zahteva se zadružna izobrazba. Dobrodošel bi bil knjigovez ali kaj podobnega. Nastop takoj. Župni nrad Stari trg prt Ložo.
Modeme oprave za kopalnice
isloseti iz fayance, nml-saini&i, Kopalne peči, emailir. kopalne kaill.
ToCna dobava z izvoznim dovoljenjem. Velika zaloga
Leop. Bflasa & Co. dr. z o. z.
Wien II. Aspernbrfickeng. 5.
Izvoz na vse strani: Interurb. tel. 43351.
!• • na debelo in drobno, vse 11 vrste moški, ženski, otro-11 S ki, kakor tudi najfinejši II vseh vrst po najnižjih Bi dnevnih cenah se dobe
* pri znani tvrdld Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Pošilja se po povzetju po vsem kraljestvu.
TVORNICfl KEKSOV, PREPECENCEV, OBLflTOV IN VEFELJMOV
LJERKO ■ V.BIZ1RK m DR(J<5 pripor.*
--------------------------• B 8	J	ROGflSKR SLATINA	-
ki se je preselila po silno mučni bolezni 16, januarja v nežni starosti 6 let med nebeSke krilatce.
Pogreb naše ljubljenke se bo vržll iz hiše žalosti Bleivvelsove c. 16 na pokopališče k Sv. Križu v torek dne 18. januarja ob '/a 4 uri popoldne.
Ljubljana, 16. jan. 1921.
Namesto posebnega obvestila.
svoje fine izdelke.
PočanSi od 15. Januara uspostavlja se direktna pruga
parafirali iz Marseiile i Graf i on® 2 pila injeseCoo,
upozoravaju se trgovci, da se za prevoze iz Marseiile obrate na firmu Lucien Rsdri^ues, Rus Smlfresi 2 u marseiile, a za prevoze iz Jugoslavije za Marseiile i Barcelonu na Agenturu BM1HZ g RUSKO, Dubroonik._
Stritarjeva | ulica št. 2.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
Ljubljanska kreditu;
Delnlika glavnica z rezervnimi zakladi okrog
95,000.000 krm.
Sprejema vloge na
in
proti ugodnemu obrestovanlu.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut In dovoljuje
vsakovrstne kredite.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljuni.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.