n ViljinTieldo . . Za pol leta - - - -Za Ne« York celo leto Za žnoinurtTo celo leto vNHBBUPPaBMH n Najrečji slovenski dnevnik V Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 3 i J GLAS n Iistslovenskih Jelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Istocd every day except Sundays b and legal Holidays. 75,000 Readers. TSLIVOH: OHslsea 3—3878 NO. 208. — ŠTEV. 208. Intwd 11 Bscond Plan MatUr September 21, 1908, tl tht Port Office at New York, W. Y., under Act of Oongreu of March 8, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 6, 1933. — SREDA, 6. SEPTEMBRA 1933 VOLUME TT.I, — LETNIK XL! VLADA PREDSEDNIKA CESPEDESA STRMOGLAVUENA WASH1NGT0NSKA VLADA JE POSLALA V KUBANSKO VODOVJE KRIŽARKO IN TRI RUŠILCE Vlade se je polastilo pet ljudskih zastopnikov. — Vojaki so aretirali armadne, mornariške in policijske častnike. — Ameriški prebivalci otoka so bili pozvani v glavno mesto, kjer bodo v hotelu Nacional pod zaščito rušilca "McFarland". — De Cespedes je odstopil brez vsakega odpora. HAVANA, Kuba, 5. septembra. — Kubanski predsednik Carlos Manuel de Cespedes je danes s svojim kabinetom resigniral. Predsedniško čast je užival samo štiriidvajset dni. Vlada je prešla v roke peteročlanske ' junte". Pet "ljudskih pooblaščencev" zastopa armado, mornarico in policijo. Guillermo Portela nastopa oficijelno kot predsednik in zastopnik vlade napram diplomatskemu zboru. Dosedaj je bil profesor kazenskega prava na havanski univerzi. V vladi so tu di: odvetnik Jose Irizari, profesor Ramon San Martin, bankir Porfirio Franco in urednik Sergio Car-bo. Ko se je vrnil predsednik de Cespedes z inšpekcijskega potovanja po opustošenem ozemlju, ga je prestreglo omenjenih pet "ljudskih pooblaščencev". Zahtevali so naj takoj odstopi. Vršila se je kratka konferenca, po kateri je podal profesor sledečo izjavo: — Napram revoluciji kubanskega naroda sem zvesto izpolnil svojo dolžnost. Sedaj naj drugi prevzamejo odgovornost. Nato je zapustil predsedniško palačo ter se vrnil v svoje privatno stanovanje. Po mestnih ulicah se je zbralo na stotisoče ljudi, ki so kričali, peli, nazdravljali in streljali v zrak, sicer se je pa državni puč završil brez prelivanja krvi. Vojaki so zaprli vse armadne, mornariške in policijske častnike ter imenovali odbor petorice, ki je izdal po odstopu de Cespedesa sledečo izjavo: — Mi amo prevzeli vladno oblast ip smo kot ljudski zastopniki povsem enakopravni. Edino izjemo tvori Guillermo Portela, ki bo nastopal napram diplomatskemu zboru kot predsednik. Zastopnike inozemskih vlad, predvsem pa ameriškega poslani -ka Sumnera Wellesa, bomo obvestili o vladni izpre-membi ter zahtevamo takojšnje priznanje. Pred resignacijo se je ameriški poslanik posvetoval tako s de Cespedesom kot tudi z novimi revolucionarnimi voditelji. t Ameriško poslaništvo v Havani je pozvalo vse ameriške državljane na otoku, naj pridejo v glavno mesto, kier bodo nastanjeni v hotelu Nacional. V neposredni bližini hotela je zasidran ameriški ru-šilec "^lacFarland", tako da bodo Amerikanci pod direktno zaščito njegovih topov. Ameriška vlada je poslala v kubansko vodovje križarko "Richmond", ter rušilce "MacFarland", "Sturtevant" in "Bainbridgge". Poslani so bili za zaščito lastnine in življenj ameriških državljanov, nikakor pa ne v svrho intervencije. Glede pomena nove revolucije si javnost v gotovem oziru ni na jasnem. Nova vlada odločno zani-kuje, da bi bila komunistična, priznava pa, da je precej radikalna. Revolucijonarno gibanje se je pričelo v ponedeljek zvečer, ko so vojaki zaprli armadne, mornariške in policijske častnike. Ko so v zaporu obljubili, da ne bodo ovirali nadaljnega razvoja, so bili v spremstvu stražnikov poslani v svoja privatna stanovanja. • Revolucijonarni vojaki so se polastili vseh vojašnic, barak in taborišč. Železniška nesreča pri Binghamton, N. Y. ROOSEVELT NA POTI V WASHINGTON Zadnji dan na Astorjevi jahti je predsednik ujel veliko želvo. — 2 njo je pogostil posadko dveh križark. DRZEN BEG NEVARNEGA ZLOČINCA M0KRAČI ZMAGALI V VERMONT Harvey Bailey je že dru- Država Vermont je pet gič pobegnil. — Bil je ujet. — Pred leti je bil strojevodja. Washington, D. C., 5. septembra. — Astorjav:« razkošna jahta '\\Tourmahar .s predsednikom Kooseveltom je v ponedeljek ponori priplula v reko Potomac ter spustila j&ilra neftaleč od glavnega mesta. Zadnji -dan svoje vožnje na jahti je predsednik Roosevelt vjel na ' trnek -velikansko želvo, ki tehtaj nad 100 funtov. - Kuharji na jahti .so iz želve skuhali juho in .spekli pečenko. Želva ni napravila velikega veselja samo na jahti, temveč tudi na o-beh križarkah, Manley in Twiggs, ki spremljata jahto. Vincent As-tor, eegar last je jahta. XourmahaJ. je takoj sporočil po radiju obema križarkama: — Fantje, ako pridete bližje j jahte, boste dobili nekaj, kar vas' •bo zelo veselilo. Predsednik Roosevelt je vjel veliko želvo in vam hoče i njo post reči. NEZAPOSLENOST NA KITAJSKEM -j----- Na Kitajskem je okoli 200,000,000 ljudi brez dela. — Najslabše razmere so v severnem delu dežele. Peiping, Kitajska, 5. septembra. Po cenitvi -kitajwke vlade je na Kitajskem polovica prebivalstva, ali 200,000,000 ljudi brez dela. Ta žalasten položaj je bil razkrit na konferenci finančnega in industrijskega ministrstva, ki skušata nuditi pomoč prebivalstvu, ki je bilo najbolj prizadeto vsled vojne v severni Kitajski. Časopisje je ta koraik obeh mi-nistrtev pozdravilo z velikim veseljem, keT je v tem videti znake napredka in izboljšanja razmer, toda splošno prevladuje dvora, ako bo mogoče izboljšati položaj, dokler ni odstranjen vzrok vseh zmešnjav na Kitajskem. — Nobena dežela na svetu nima bolj težavnega brezposelnega vprašanja kot Kitajska, — pravi neki vodilni kitajski list. — Toda hvaliti moramo Boga, da ljudstvo vzame vse kot naklonite v usode in nikdar ne dolži vlade, četudi umrje vsied lakote. Časopis, ne oziraje se na gospodarski in državni problem, daje narodni 'vladi v Nankigu naslednji nasvet: — Ako hoče kitajska vlada rešiti vprašanje brezposelnosti, mora odpraviti vse daivke, —S878 N. ŽITNA KONFERENCA Pred kratkim se je vršila v Londonu žitna konferenca. Na razpolago je namreč preveč žita. Ne sicer preveč, da bi ga mogli ljudje uporabiti, pač pa preveč, da bi ga bilo mogoče z dobičkom prodati. Izza začetka krize leta 1929 je nakupovalna sila preprostega ljudistva tako strahovito padla, da se je od leta do leta nagromadilo po žitiiieah na milijone in milijone bušljev pšenice, ki je ni bilo mogoče prodati. Pred izbruhom svetovne vojne je znašal normalni prebitek pšenice gto milijonov bušljev. Zdaj je pa prebitka t> tiri k rat več in od leta do leta narašča. In tako nastane naravnost neverjetna slika: žitnice so tako polne da pokajo, ubogo ljudstvo pa lakote umira. Čimveč je žita, temmanj je kruha za lačne, čimvečja je preobilica pšenice temveč je revščine in pomanjkanja med jiarodi. Xa konferenci v Londonu se niso posvetovali, kako bi dvignili nakupovalno moč delavskih mas, da bi prišlo žito iz žitnic med stradajoči narod. Posvetovali so se, kako bi omejili pridelek. Žitna konferenca je bila v vseli ozirih slična konferencam, ki jih je rodila kapitalistična gospodarska stiska. Združene države, ki producirajo trideset odstotkov vse pšenice, *o s Kanado, Argentino in Avstralijo, ki tudi i7,-,va£ajo žito, ustvarile fronto proti Angliji, Franciji, 1'ta-Jiji in drugim državam, ki morajo žito uvažati. Bila je tope j konferenca med psi in mačkami. Dežele, ki eksportirajo žito, so zaltfevale za blago najvišje cene, ki jih pa one, ka*tere žito importirajo, seveda nočejo plačati. Slednjič so se sporazumeli naj se zniža svetovna produkcija žita za petnajst odstotkov. Po zatrdilu izvedencev bo pa letina tako bogata, da ta odredba ne bo dosti pomagala. Ta konferenca je zopet dokazala, da -se v profitirskem gospodarstvu interesi posameznih držav tako odločno križajo, da je mirna uravnava sploh nemogoča. Električni tok ga je ubil. praznik Velik« Gospojnice *e je igral okrog elektromotorja, ki je last veleposestnika Sohoen-faorna v Slivnici, 8-letni Albert Plakoln, sin oskrbnika velepose-Btva. N« -vedoč, da j« v žici, ki je priklop!jena k stroju, močan tok (žrca » *• $10.00 M r —~$io*f »» $15.00 » » M n $20 DO " »» - *« w 7* »• >» H6J&0 ™ ......&U56 dobi v cteram bnjti WaMlo v dolarjih. mrtu&ao po Cable iMtkr fca jXtttoflrtno _ slovemc publishing comkkny "gu. naroda" ts* »mu TOtoM* z. Franoenki socialistični disidenti. ki sta jih ohnodila konfra« v Ari-pionu in Parizu, prehajajo iz o-brambe v napad. Iz peSčiee obtožen cev, ki pred dobrim mesecem stali pred koogre*om kakor grešniki pred svojimi sodniki, se razvija močan pok ret, ki je že sedaj pognal globoke korenine v francoski politični javnosti. Pred vsem zaradi tega, ker socialistična vera po silnih neuspehih, ki je je socializem doživel drugod po svetu, danes tudi v Franciji hira. Poraz socializma v sosedni Nemčiji je tudi tnkaj zapustil svoje sledove. Klič socializma danes ne najde več odmeva pri mladini, pomoči od druge jnternacionale ni več, ker je ta s Hitlerjevo zmago umrla, prevara razrednega boja, ki hoče organizirati del naroda izven narodne za-jedniee, postaja spričo vedno bolj podirjajoče zavesti; da mora danes vsak narod v prvi vrsti iskati pri sebi samem pomoči in zaščite, vedno bolj očitna in poziv k razrednemu boju naravnost nesmiseln. Na drugi strani se je pa zopet izkazalo, da tudi liberalna država predvojne dobe ne odgovarja več potrebam modernega časa, ker je vedno bolj čutiti 'nujnost čvrste državne oblasti, ki bi irc^la pravico in moč posegati in reševati zamotane probleme današnjega gospodarskega in socialnega življenja. Zaradi tega zapušča vedno večje število francoskih socialistov marksistični nauk, ker ga smatrajo zi brezplodnega, in se trudijo, da bi našli novo, današnjem potrebam bolj odgovarjajočo vero. Politika tega novega pokreta je za enkrat sicer še nejasna in meglena, vendar se je pa že v tem kratkem času dovolj razmahnil, da bo kmalu predstavljal močno silo v franeoskem javnem žvjjenju. V svoje vrste- poziva tudi druge politične privrženec in ne samo socialiste: število njegovih pripadnikov stalno raste. Bilo bi rapačno gledati na pokret kakor na neko kopijo nemškega nacionalnega socializma, ki bi se po svoji zmago v Nemčiji presadil sedaj še v Francijo. Tudi njegovi voditelji na Francoskem odločno zanikajo, da bi novi pokret imel katerokoli skupno točko z liitler-jevstvom v Nemčiji. Gotovo je pa, da imata oba eden in isti izvor v željah in stremljenjh najširših slojev po novi obliki vladavine. Te nove težnje se seveda kažejo v vsaki državi po svoje, k>kor pač odgovarjajo Socialnim, političnim ter čustvenim in miselnim posebnostim posameznega naroda. Gesla novega pokreta se glase: red, avtoriteta, narod in delo. Torej zahteve, ki so skoraj dobesedno vzete iz hitler j evskega besednjaka. . Toda novega poltičnega. pokreta v Franciji ne navdaja duh rasnega sovraštva kakor hitlerjevstvo in tudi ni naperjen protž demokraciji. On naj bi bil "demokratski socializem". Začetnik in glasnik pokreta je Marguet, župan mesta Bordeauxa in za sedaj še socialističen poslanec. On je tudi te dni v francoskem parlamentu orisal svoje smernice. "V svojih vrstah bomo zgrnili vse one množice, ki tavajo o-krog brez voditelja, in vso ono mladino, ki ne ve, kam. Toda povsod .se danes dela le na nacionalni osnovi. Narodi se -zatekajo sami k sebi. Na jasnem smo si, da je najprej treba urediti lastno 'hišo, preden pričnem graditi mednarodni socializem." Pod ureditvijo lastne hiše razuT me vajo voditelji novega pokreta/ da mora država svoje zahteve vsiliti tudi veleindustriji in velefi-nanei. Pokret tudi zanika, da bi bil» protiparlamentaren, vendar pravi, da sedanji parlamentarni sistem ni več sposoben reševati ob-) sežnih in zamotanih gospodarskih problemov, ko imajo države dnevno posla s kontingenti, kvotami in »ličnimi posli, 'ki nujno rabijo dr-žaVno nadzorstvo. Dalje zahteva novi program znižanje delovnega časa, določitev minimalne mezde in dvig kupne moči širokih slojev. Vse to so zahteve, ki so značilno slične onim predsednika Roosevelt a na drugi strani Atlantika. Tudi lat se poziva na demokratično samo. disciplino, katere potreba se.danes čuti po vsem svetu. Odpor teh nafrodilih. ali demokratskih Socialistov,proti službenemu soaiaUua je ca*es«l veEko zmedo v vrste- francoske socialne demokracije. Celo na levici se »e-daj pojavjja nezadovoljstvo m predsednikom Blranom. čigar ne-popnstljivost je v prvi vrsti kriva sedanje krize v stranki. On se je vedno držal neupogljivo ortodok-snih marksističnih načel in ni nikdar popustil niti za las. Se na zadnjem kongresu se mu je posrečilo s tem brezkompromisnim stališčem zmagati z veliko večino nad disidenti. Danes y»a n videvajo tudi v njegovi najbližji okolici, tla je taka politiki škodljiva, ker vodi stranko, ki bi po svoji številčni moči bila poklicana za vlado, v sterilno opozicijo. Radi spominjajo primer Brianda, ki je mogel uresničiti svoje načrte šele tedaj, ko je zapustil socialistične vrste. Danes večina socialističnih voditeljev tudi na levici že uvideva, da "je bolje podpirati zmerno Daladierovo vla-dg kakor pa z njenim padcem pripraviti pot skrajni desnici. Vprašanje je le. če to kasno spoznanje danes še lahko reši socialistično stranko pred razpadom. Desidenti, ki so se do danes še priznavali k stranki, pripravljajo sedaj svoj izstop in napovedujejo proklamaci-jo. s katero bodo utemeljili svojo politiko. Od vsebine te prokJama-cije in pa odgovora, ki ga bo na njo dala službena socialistična stranka, je odvisen razvoj francoskega socializma v bližnji bodočnosti. poljski kuerten v rokah pravice Naši v Ameriki —-=— . n ROJAKE rmOSOfO, NAJ NAM 1 NAKKATKO N A DOPISNICI • SLOVENSKE NOTI- ii CE IZ NASELBINE. — George Se rt H* h v Chicago. 111., star 20 let. > v ^mlo umrl za rano. katero mu j«- prizadjjl zadnjo soboti n«4ci mehiški bera o-z žepnim nožem, ko je ignoriral njegovo moledovanje za denar. Berača ho aretirali. Piše m» Jezu« Garnica in *tar je 35 let. — Dne 29. avgusta zjutraj »o našli v Ciwro. 111.. Johna Pipana mrtvega s tremi kroglami v telesu. Ležal je na 52. cesti kakih sto čevijev južno od Roosevelt ulice. Zraven trupla sta ležala dva klobuka, kar znači, da je bil Pipan v boju s svojimi morilci. Policija je kasneje prijela dva rnzoglava italijanska gaugeža. ki sta se vo-aila v majhnem avtomobilu. Priče, ki .so iz bližine opazovale napad, so povedale, da sta Pipana ustrelila dva moža, ki sta pot?m pobeguila1 v majhnem avtomobilu. Pipan je bil tajnik-bla-gajnik italijanske unije razvažalcev kru-lia. S-tar je bil 35 let in doma iz Trsta. Njegov oče je bil s Krasa, pravi Slovenec, toda mati mu je bila Italijanka, 'v.sled česar j • Jolrn bolje govoril italijanski ko slovenski in vedno je živel med THBLAKOSST SLOVZHZ DAILY k U. ft & ii^miiiiniiiiTOHiii ROMAN TR0KLETSTV0 LJUBEZNI je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. cena 35 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima knjigarna glas naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. llllllllHITOIlllI'lHIIitill^Ji^lllllHlirilllll^l^j ŽIVO SO ZAZIDALI Xa nekem plemeuitaškem posestvu v grški deželi Tesaliji je stala .sredi gozda visoka, z mahom in praprotjo porasla, previsna pečina, s katero je bil lep razgled po deželi. Zaradi tega je •lastnik na to pečino prav rad vodil svoje jro,ste. Tako je tudi pred nekoliko dn?-vi priredil tu piknik. Komaj je 18-glava družba Peter Zgaga Žena >>♦* je odpravila na počit-nie*. Nedeljskega jutra jo je spremil mož na postajo. Prisrčno *e je I nalovila od njega in mu rekla ob . nj*}?ove skrivnosti, kaprice in namene. Tajnice so običajno lepe in mlade ter so jako dobro plačane. Ko se taki gospodje sest«nejo. za petami, toda on ne odneha. •Zap»šč-a ženo in menda enega ot roka. Lowicz, mestece med Lodžem in Varšavo, se je po dolgem vznemirjanju krepko oddahnilo, posebno ženski svet se čuti svobodnejšega. ker je prost skrbi, ki so ga trle v zadnjem času. Oblast je namreč prijela človeka-zver, poljskega Kuertena Ensteina. Nedavno je neka mlada dama čakala na provincialnem kolodvoru na svoj vlak. Pred njim je prišel dmpi vlak, ki je po kratkem postanku vozil dalje. Tedajci so se nenadoma odprla vrata nekega va- Ooepa ttalina Serebrjakova, so-gona, iz njih se je prikazala mo-.proga nekdanjega sovjetskega za-eka roka ter je hotela potegniti de- Uopnika v Londonu, je natisnila v kle s silo k sebi. Dekle se je z vso | Moskvi knjigo "Soočba" (^Očna-močjo uprlo — in rešilo. To se je ja st«vka), kjer popisuje angleški odigralo tako hitro, da je dekletu dvor) parlament in sedanje vodi-naravnost manjkalo bese> ve,-jKlel o svojem delu. o vedno je bil na agitaciji in orga- • vebko začudenje ugotovili, da trndih in naporih in o pomanika-nizatoričnem delu. vrli pečine sploh ni bil skalnat,; nju p0,'.ilky. RazvijP „Aprimer Kot voditelj unije razvažalcev temveč da je bil nanjo prizidan tak|(l pogovor-kruha je bil Pipan v konfliktu 7 m je skrival jamo, ki je vodila v, __ ()h" ,straino mnijPn jn italijanskimi ganpeži, ki bi radi. ?i«hino. Na dnu jame je ležalo iz^ian. Celo v prostor, kjer imam dobili unijo p^.d svojo kontrolo.' žensko truplo z zvezanima roka- kopalno banjo, sem moral dati na-Ko je bil zadnji -mesee det^at"^^ bolj podobno okostju, ki p,.|j«ati telefon. Od jutra do poz- svoje unije na državnem konti-, je pokrivala kakor na murni- lie llo-.£ __biznes in biznes. nentalnem ko-ngresn v Spring-fjah izsušena koža. Koso to trii-, prijatelj mu odjravarja: — Ž filedu, je povedal slovenskim so-'l)l° spravili na zrak. je razpadlo 7nenoj je jxtotako." Hvala Bogu. dnigom, da so mu sangeži vedno i" ga potem ni bilo več mogoče rta imam tlobro tajnico. Niti po- t^ko rekonstruirati, da bi more- dnevi nhi po^.j biti ugotovili, po kakšnem na- hrez nje.. ne morem biti huda dama ključju je prišlo v ta kraj. (ire pa {nedvomno za žensko, ki so jo preti stoletji živo zazidali bodisi zaradi nezvpfilobe ali zaradi čnrovni-št va. Ker so manjkali vsi vnanji znaki. niso mogli niti približno ugotoviti. kdaj se je izvršila ta strašna sodba. Samo krčeviti položaj okostja je kazal, da kakšne muke je pretrpela nesrečnica, preden je umrlo od gladu ali zaradi zadušit ve. čale, da jih je imel že napol v ob- ]>eil lasti napadalec. Nekaj dni po tem dogodku se je mlada dama mudila pred neko izložbo v Lowiczu. Tedajci se je pred njo "ustavil moški, na las sličen o. nemu iz vlaka. Dekle se je pre-strašilo, kriknilo ter pokazalo stražniku postavo poleg sebe. Tako je prišel napadale pravici v roke. Policijsko ravnateljstvo v Lo-wiczu je preverjeno, da je priSlo na s]ed izrednemu kriminalnemu tipu. Ta človek je namreč že dolgo list rah oval ves ženski svet med Lodžem in Varšavo. Nagovarjal je žene in dekleta ter jih sknšal za-peljati, če mu pa niso bile pokorne, se jrh je skušal polastiti s silo. Kjer pa je odpornost dosegla skrajno mejo, se ni plašil niti zločina in je svojo žrtev umoril. Število zločinov, ki jili ima poljski Kuerten na vesti, še ni dognano. Domnevajo pa, da je izvršil osem do deset umorov, kajti mnogo znamenj kaže na to, da je storilec Enstein. — Značilno pri njem je posebno to, da je napadal samo mlade žene in dekleta, nikdar pa otrok ali starcev. Enstein taji razen svojega imena tise. Povedati noče niti svojega poklica. Zdi se, da ne pripada delavstvu, ker napravlja dovolj inteligenten vtis. Sam veli, da je brez poklica. Prav to pa zbuja sam, da je vse prej kakor nedolžen. Ko bodo oblasti zbrale dovolj obtežilnega gradiva proti njemu ga bodo postavile pred sodišče. nos, sedanji parlamentski j speaker ima krotove oči in usta skopuha, pri Madžarskih nekoč priljubljeni lord Rotherme-re je ve- rižnik in tat, Llovd George je stara oibrekljiva klepetulja itd. A najslabšo oceno so prejele gostoljubne britske dame iz visoke družbe. Vse princese so bolne na živcih. Vsi o-trooi aristokratov so pokveke in tepci od samega rojstva. Dvorske dame so skope in odirajo Američane, ki hočejo priti na dvor. C'e obiskujejo bolnišnice, jim morajo \si zdravniki in bolniki poljubova-ti roke. Sskoraj vsako angleško nad 20 letno dekle ima umetno zobovje. _ iBftg SE Bldtenka srednje starosti za go-, epodinjo in,da se nekoliko razume na trgovino. Pišite na: Spedwsjr Service Staiion, K. 2, Monon-gahtU, Pa. (3x 5—7) f . • * DNE 6. SEPTEMBRA SE JE 0TY0RILA RESTAVRACIJA 614 — 11th AVE., New York ft vrstna domača hrana, najboljša pijača. domače kranjske knavf, jetrne !n mesen« klobase, katere se prodaja tudi na dom. Za Obilen obisk se pripor »Pa m rojakom v Greater New Torku — Mrs. FANNY LENARČIČ, lastnica gfBfFJBJHiniiUHra^ Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. t) nasffcavafe prirediti ' VfejS^JELlCE, ZABAVE O GLASU J T £ t i "GLAS NARODA" u« iitM m. tU« iwilKi T.I NefWdT wM otoMci sa emu 06lases0 zmerne * Srečen človek, ki ima trdne živce in ne govori več kot kolikor je treba. Redki so taki ljudje, p:v so zavidanja vredni. Takemu človeku je -rekel nekdo: — Ti. včeraj sem videl za ljub. Ijen parček priti iz hotela. — Kaj me briga — se je glasil odgovor. — Bila je tvoja nevesta. — Iva j te brigai. . . * Prijatelj, če hočeš, da bo žena s teboj zadovoljna, poslušaj moj svet: — Bodi z njo vedno tako dober, prijazen in hinavski, kot si samo takrat, ko se vračaš k nji od svojega dekleta. * •Časopisje poroča o čudnem slučaju. ki se je pripetil te dni v bližini New Yorka. Suhaški agenfje so izvohali, da ima neki Italijan v globoki kleti veliko zailogo žganja in -vin... Agent se je odpravil v klet in po stopnicah tako nesrečno padel. da si je zlomil nogo. Nesreče se sicer vsak dan dogajajo, toda ta slučaj je značilen. Običajno pade Kuha&ki agent Self tedaij. ko se vrača iz kleti. * Xobena stvar na svetu ne more tvoje kciTe tako postarati in v nič dati. kot če kupi tvoj sosed novo karo. * Nezvestoba je ženska bolezen. Pa čudno: ženski ne povzroča ta bolezen nikakih bolečin. Njenem možu povzroča jezo in skrbi. I>rn-gi moški se pa vsled te njene bolezni jako dobro počutijo. * Mladi ljudje, imajo originalne nazore. Svet vidijo v povsem drugačni luči kot je zares. Mi starejši ne moremo razumeti njihovega početja. rtllado dekle in inlad fant sta se na smrt zaljubila. Najraje bi takoj skočila »v zakonski jarem, toda stariši so bili previdni ljudje. Nvvestin oče je poklical fanta k sebi in ga resno vprašal: — iNo, povej mi, če jo bo« lahko preživljal. Hčerka mu je pa vsa zardela segla v besedo: — Ah, oče, -kdo bo vendar vedno mislil na jed. „ » a 9 THE tmm BLOTOT OAJXT M O. K S Profesor se zdrzne. Čemu ga neki obhajajo danes tako mrke misli. — Saj se vendar giblje med mladino, ki je še vsa blizn božjega naročja v svojih sanjali. Grd otrok. — Nak, te naloge ni IVAS AI.RREHT: GRD IN LEP OTROK Profesor Grivar je hotel na vsak sorjeva žena, a niti ne žena, ampak način ustreči svojim dijakinjam, viržinka. Nazadnje je vseeno, že- Pred malo maturo so deklice, bi- na ali viržinka, oboje je žensko, stre so. kdo ve. kaj se vse »rodi v Gospa Grivarjeva da baje ni trpe- teh mladih srcih. Hog jim daj la tohakovepra dima. na vir/inke zd ravo in svežo mladost, profesor p« je bila še posebno huda. a nje- Glivar pa jim hoče dati priliko, du mu so neki le-te vzbujale največ se lanko čisto po avoje razgovore o . pesniškega navdihnjenja. Ženo je »lowenski šolski na Jogi. Leta in leta je poučeval dečke. Pri njih je bil vsega vajen, razposajenosti in norčavosti, včasih eel o pridnosti. Lahko je kdaj kričal in jiii zmerjal, pa so .>e mit prav iz. >rea. .smejali, laliko jim je pravil o spoštoval, a viržinke eenil. pa se jim je zaradi žene le odpovedal, ne le njim. anrpak za nameček celo tobaku sp]oh. Ženskam po potlej ni Inl naklonjen in je zato menil, naj bi poučevanje v njih razredih morda res prevzel kak mlajši kolega, resnosti življenja in plemenitosti Nazadnje se je vdal. Saj ta-le klasične naobruzbe. pa so mu v naj bolj svečanem razpoloženju, tako reko«* sredi čudovite šolske ubranosti izpustili po razredu Cele čete— rjavih hrošče v. Tako je bilo z dečki. Profesor Grivar je bil često že liri pa v od je-ze. a je imel pobtče vzlie temu rad. Nagajiva mlade* mu je bila čisto bJisu. zastran tega. kaj naj jim daje za nalogo, pa profesor Grivar t»ploli ni bil nikoli v zadregi. (V]a tista o materi (po odredbi ministrstva) se je gladko posrečila. Po-biči so pihali, kar jim je profesor v glavnem jtovedal. pa je bilo v re-du. Sploh je bilo v razredu lepo soglasje. Deeki so se res kdaj pa kdaj zlasali in zhunkali, e<'lo kri je katerikrat tekla, iz norta seveda, kakšen izpahujen prst je tudi kdaj obveljal — ali r->ka — ali noga. vendar vse to ni pomenilo nič hudega. "Smrkavi pob. nemarni, ali ne veš. da no* ni žoga. kaj!!" je za-rentačil (irivar. pobič si je pn spral nos in je bilo opravljeno. Xič dosti drugače ni bilo zastrtn roke ali noge. "(V si že moraš kaj izpah niti, smrkavee. izberi drugič levo roko, ne pa desne!** se je ujezil profe-H«r Grivar. "Kako bo zdaj pisal, kaj? Kar skrij svojo glavo pod klop!" Zlasti zadnjega ukaza ni bilo tre. ha nikoli ponavljati. Sploh je i-me] profesor za svojo mladež polno nasvetov, ki jih je ta mahoma rada i/.vršila. Ako je kdaj vzlic temu kaj ponovil, s«* j«' zgodilo pač iz navade. Saj mora vendar vsak človek imeti kako navado, ali ne.' Potlej so mu izročili ženske. — Prav za prav je bil sam v sebi proti tenui. Ta naraftfaj naj bi rajši Edela, drama v 4. dej...............60 poučevali mlajši kolegi in bi se ne- Goi*a s morja. 5. dej........................75 mara laglje sporazumeli. On sam i drobnjava. če natanko premisli, sploh še niso ženske, komaj dek]e-ta, dokliee. no — "Smrklje." hc it* posvetilo v»io-fesorju in se ni več branil. Vrklj* — smrklje, v rimo pre, dobro znamenje je to in stare navade ne ho treba opuščati! Vzlie temu je bilo (irivarjn malo t nje. ko je prvč stopil v tak razred. Radovedni obrazi so gledali tako plaho, razred je bil poln nekakšnega pričakovanja, niti ene-mu dekletu ni tekla kri iz nosa in nobeno ni imelo izpahnjone roke. Kljnh temu j* šlo dokaj eladko z dneva v dan. edino s sni rk I jam i je bilo nekaj zapreke. Ko je bil prvič čemu se neki vrli šolnik tako raz- ' burja v praznino. Ko je stari gospod na pojasnilo učenke Stanke, voditeljice prejšnjega tričlanskega zastopstva, doumel položaj, je bilo seveda več ko dovolj smeha. Še gospod ravnatelj sam se je moral smejati in profesor Grivar tudi. ko mu res nikakor ni kazalo drugače. Svojo najljubšo navado pa je moral poslej docela opustiti. Vse zastonj. kakor hitro je le začel •4 Skrit je glave—je že bilo. '*Kaj pa počnete, frklje nemarne!" se j«* zopet, ujezil. 44 Al i zato razlagam, da brbljate, kaj — Skrijte rajši glavo pod klop!" Zopet ni bilo smeha in nobena glavica ni marala zlesti pod klop. Skoraj se je že dvigala v Grivarju nova jeza. ko je k sreči pozvonilo. Drugi dan je takoj v začetku ure prišlo tričlansko zastopstvo k tabli. >e priklonilo in sporočalo: "Gospod profesor! V imenu vsega razreda javljamo, da nismo smrklje, ampak —" "Frklje!" je siknil šolnik kakor sršen. iz^a katedra, tričlansko zastopstvo' pa : "Tudi ne. ampak dijakinje, u-čenke četrtega razreda —" "Kaj. kaj.'" se je lovil Grivar in telovadil z rokami in z očmi. — "Skrijte rajši glave pod klop!" Zastopstvo se je ljubko priklonilo. odšlo in kakor bi trenil, so bile glavice vseh štiridesetih učenk skrite pod klopmi. "Kaj, frtolje, smrklje nemarne!" je vihral in čakal, kdaj se vzel rami smeli iti so glaviee zopet primuzajo na dan. toda zaman. — Kakor vse mrtvo je bilo. učilnica je molčala in gospod ravnatelj, ki imeti svoje pravice in kdo ve. kaj v.se tiči v teh mladih srcih. Napisal je na tablo: Grd o t r o h ! smuk. vseh štirideset glavic pod klopmi. To mu je nekoliko zagrenilo šolske dni. a zdaj proti koncu leta je le hotel pokazati, da je vzvi-Sen nad takimi malenkostmi raz-! igrane mladosti. Nalogo jim bo [dal dekletom zato. da bi pisale o dal. tako nalogo, da lahko .sleher- senci in mraku v<življenju, ampak na dekle piše. kar ji je na srcu. Še; radi tega, da bi se lahko .znesle njega samega lahko katera kij o-j nad njim in nad komerkoli. Saj švrkne. pa ji ne bo nič zameril, kmalu za šolsko mladež ni Večjega Kar naj xe izklepetajo. ko se prej veselja mimo tistega, ko sme prav niso hotele smejati: mladost mora po svoje obrati vzgojitelja. "Miiir —" se ozre Grivar po razredu. 44vsaka naj piše po svoje—" Nekaj oči se skoraj sočutno ozre k njemu, a Stanka se mirno igra s peressnikom. "Ali ste že končali !" ,4Xe —" 4tČemu potlej ne pišete?" 4'Ker nočem," se odreže dekle in hitro popravi: 44 Ker ne vem kaj pisati. Grdih otrok ni." ' "Kaj —" "Grdih ljudi sploh ni," se iskre dekletove oči. "Vsak človek ima kaj lepega na sebi —" Po klopeh olajšano završi -. 44 Gospod profesor, saj ni še nobena nič napisala. Me vidimo polno lepega, kamor pogledamo." Profesorju je vroče. Dečki, njegovi nekdanji pobi nemarni, bi pisali, kako jih je kdo nabunkai. To bi bil grd otrok. Drugič m. "po kri-viei" dobili slab red. No. tisti profesor je seveda grd. Smrkavi pob je nemarni hi vedeli toliko povedati. Štirideset peres je zadrčalo jm» papirju in štirideset se jih je kmalu ustavilo. " "Kaj pa naj pišemo, gospod profesor ? *' "Glej jih no. junakinje, šolsko nalogo vendar, ali ne?" "Pa kaj —.'" "Kar hočete —" Štirideset kodrastih glavic se je zamislilo in profesor Grivar j«* bil vesel. Zdaj se hodo znesle nad njim! Slednjič je le dosegel nekaj stika s temi mladimi srci. Zdaj občutijo mogoče isto svobodo pri njem kakor pobiči. Ko bo minilo let<». se ta ali ona nemara več ne povrne v šo|>. pa ho odnesla s s«*-lmj v življenje lep spomin na te! zadnje šolske dni. vsaj na ta dan. ko je lahko v nalogi svobodno kramljala o čemerkoli, magari o svojem profesorju. IZ PRAKSE ŽEPNIH UZM0V1ČEV t mučenje v nemških , taboriščih po- — Grd otrok! mu je šlo po mi- j *♦(> vas kdo zla.sa.'" sknšj', slih. Kaj vse človek lahko spravi J magati Stanki. "Zato še ni grd.'7 se upre polno v ta okvir! Vso jezo in nevoljo. vse. kar ga je kdaj srečalo hudega in neprijetnega, sploh vse. kar mu je prišel nadzirat pouk, je strmel, teži brce. Na poti življenja sreča ravznet, ni bilo pa razredu nit -meha in je bil profesor neprijetno iznenaden. Sredi najhujše jeze se je prekinil, se ohrnil proti tabli in čakal. Nato se je ozrl po klopeh in opazil same resne, užaljene obra-7.0. Xekaj oči se je eelo svetilo v solzah. Nehote se je domislil mladih let. pesmi, žene in virižink. .Teza je splahnela, priredje in podredje pa sta se kakor sani zase lovili nekaj pod strojom. človek dosti grdega, za vsakim korakom se skriva senca in še tisto malo. kar je kje lepega, je vidno samo zaradi sieeršne grdobe. 0"lo- besedo, ida bi vek je skvaril obličje zemlje m se le mukoma toplje k božji podobi. Pot je težavna, kdo ve. ako je sploh komu dano. da jo nopolnma prehodi. ('lovek je zadovoljen že z lepim odsevom in si ne upa naprej. Lahko bi se mu zgodilo, da zgreši še t isti'lah ni odsev in obtiči v temi. Kdo bi ga potlej otel?! mladih glasov. "In ko bi vas oklofutal —" "Ri bil seveda nesramen —' 44Pa bi kdo, reeirno. .starše zani- Najpredrznejši izmed tatov je vsekakor žepni tat. Ta se ne more poshižiti teme kot vlomilec, o-pravljati mora svoj nevarni posel pri svetlobi in v neposredni bližini svoje ali svojih žrtev. Gnječa je zanj kot nalašč. Navadno ima vsak žepni tat svojega t vama ali etdo po več. katerim v sili izroči ukradeno blago. Ako okra-deui tatrvino takoj opazi, žepni tal pa je ž" zio-bil svojega pl«*-na. teda.i ta naraje zelo razgra* ja in se dela nedolžnega, da eeh svoje žepe obrne in izjavi, da ,i< bil tudi e%am tfkradvn. Ljudje, katerimi se niti ne sanja, da bi mogli biti okradeni. so najbolj pripravni za žepnega tatu. Najraje si žepni Hat .poišče stojo žrtev v cerkvi posebno' kadar je gnječa. Kdo pa na j ipričakujt*. da hi bil na svetem kraju, ko je zatopljen v molitev, oropan, iu to od soseda. ki ravno tako verno prebira svojo molitveno knjnžieo in kleči poleg nj«ega. t.er .sklepa r««k»* k molitvi. Potsebno ugodna prilika je. kadar se verniki po službi hož ji drenjajo pri izhodih. Zelo pogosto .se pripete žepu -tatvine v vlakih in izhodih na kolodvorih. kadar je gneča. Zelo pa-nmtno stori oni. ki .svojo uro ali denarnreo ravno tako visoko <*«•-ni. kot rešpdktira spretnost žepnih tatov. .Va boljšem si. ako za-! mudiš avtobus, kol pa da hi bil okraden. Posebno pažnjo posveča žepni tal onim )K>tnikom. ki se ponovno tipi jejo po žepu. kjer imajo spravejlno denarnieo. češ ali mi al. živali trpinčil, mater zatajil I ni bila že ukradena. Tat čaka pri- Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 16th Street. New York IGRE Ben^ki IffOTft, Igroksi ▼ 5. dejanj .6* C>r»n dc Bcrgerac. Herlfna komedija ▼ itetib dejanjih. Trdo ve- UiQO • (•••*«lt«*IN*HI..4« Narodna nagrobniea (Parčlč) --------Ji5 Gorski odntevl (Laharsar 2. sv......45 Mešani in moški zbori (AlJaS) 3. zrezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; DIvna noč .......... f-PV —" se lovi profesor z mislijo iii naštel kar največ grdega. "No. ali tak Movek. tak otrok tudi ni jrrd?" vprašuj o«" pogleda Stanko. •'NTe." je mala odločna, čeprav zveni i z glasu še nekaj tipajo^epra drhtenja, "(trdo je lahko dejanje, a elovek nikoli. Kdo more vedeti, kaj ga je vse pahnilo v zablodo?! Errare humanum est—srno se nei-le. -laz bi skušala takegra človeka razumeti in ga odvrniti od zla ill "No se ti pije Grivar po tem neznanem svetu. "In za očitanjem in psovanjem ni mopfoee niki*«rar odvrniti s stran- pota — " Grivarja zašeeni, pa vzame kredn in zdajci napiše na tablo: T.cp of rok pišite M 8. zveiok: Opomin k veselju; Sveta noč; StraSulki; Hvalite Go-HIKNla ; Občutki; Geslo_____________ 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodua Iskrica ; Pri evadbl; Pri mrtvaškem sprevoda; Geslo "Ako re.s mislite tako tem!" Štiridest parov or i se za iskri, štirideset peri's boclro .za]ilese po papirju, štirideset sr<* vedro ntri-plje. štirideset kodrastih glavic sanja o lepoti in svetlobi. Saj je vse tako saneno, še k tem narezljaniiu in -oguljenim šolskim Vlopem sili »t»nec in celo na samo profesorjevo plešo. Pa pomlad je tu. po tratah, [po parkih in ložah cveto cvetke in ptieke po jo v.se te sve/.e, tople dni! In jutri bo še lepše, dan za dnem lepše, do konea. a konea niti ni. Kjer naj bi bil. se šele začne najlepše, sama zlata nebesa.... Popoldne sedi profesor kakor I odrevenel v zbornici in prebira naloge svojih učenk. L»e odkod -se je vzel ta sončni, mladi svet. Gri- DVOO LASNO: NaAI blatni Trti. mSANI SBORIr ' IL nr. (Labnranr) .J0 .41 M RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini. (Foetter) ... Izdala Glasbena Katica 1 Gtrtke cvetlice (Laharnar) četvero In petero rs snih glasov _____ Jaz bi rnd radeilh rož, moCkl abor t bariton solom ln priredbo m V nepeUdfol noči (Sattner), kan-tatqt(a ta ooll, zbor ln orkester Izdala Olatbona Katica _ Dve pedfe*. (Prelovoc), 'aa ln narlbm oolo _ CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene pesmi sa mešan zbor .........•-.....--■ • 1 —• 12. Tantum Ergo (Premrl)--^...^M Maine pesmi za mešan zbor — (Sattner) ...........-_____________________Bf 12 Pange ILngna Tnntnm ftp Go-nitori. (Foerster) .............. 12 Pance Lingua Tantum At« Goni tori (Gerbič) ........................51 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast sretn»-kom (Premrl)____ 11 obhnjUnlh ln 2 v lattprmv. Srcu Jezusovemu (Grum) 8. zrezek: TI osrečiti Jo hotl (me-San zbor) ; Prijatelji ln aen- ca (meSan zbor) ; Stoji, aolnčlce . ... , . . stoj; Kmetskl hlftl ___________________4« var Je tohko govoriti o pro- padanja in nazadovanju, vse ga je že objela megla sivega dvoma in malovednosti, tn pa se mu odkriva štirideset sre v takem bogastvu, kakor da je bil »vet. šele včeraj nanovo ustvarjen. 'Blagor mu. kdor najde pot v ta lepi svet —si ponavlja in mu je bridko ob misli, da sam nemara ni več za to. Ali je že minilo in naj gre. Seve, prej ali slej mine vsakomur njegov čas in mora oditi. — Odlično — z odločno potezo napiše še v zadnji zvezek in debela solza kane na papir, da se rdečilo zvezdasto razleze. jn PESKiftrCA GLASBENE MATICE! 1. riwiiliw, m r in Bi ».Kruli Misan In bonorem Si. (Pogaebnik J ________________________ Kjrrle 1......._____:._________:_____ K svetemu Re&njemu teleta — (Foerster) 8v. Nikolaj '*Xaj bo. za slovo —" počasi vstane profesor in se zdi sam sebi čudovito olajšan, ko odhaja domov. like in v frenutlkii nm jo izmakne: ko se okradeni zopet p«»iij>-Ije. je tat že daleč pro«"-. Ako imaš vrednosti v žepu in zaideš v gnečo drži dotičrro stvar v žepu /. roko, dokler traja ne-varnost. Slcoro vsak žepni tal nosi čez roko dežni plašč ali kaj »ličnega, tako da ni opaziti gibanja njegovih rok. ko jih steguje v tuje žepe pivi gledalci predstav. v kluili in drujrje. Znano je. da se prav izvežbani žepi tatovi poslužujejo eelo umetne roke. Ta je mirna in skoraj neuibna. s pravo roko ,pa tat "dela"'. Zelo uspešen. četudi '/a- iprecej obrabljen je trik. da tat proi»i svojo /.rtev. o kateri ve. da nima vžigalic, ognja. Xa prose n i je z v so pozorno.st jo. pri ]U'ižiganjn cigarete tak<>^.va-nini ciganskim oirnjeni. Ko ciira-retn zajrori. se tat Izahvali. a oni je že okraden. Žepni tat mora hiti po novejši modi oblečen, kajti razeefran. uz-lnovie bi takoj vzbujal pozornost. ;i!ko bi se bližal žrtvi, ki si jo je izbral. In prav radi tega je težko priti žepnemu tatn do živega. Kakor "čarovnik" tako mora biti tudi žepni tat posebno izurjen in gibčen. Pred v.se m mora znati, da za par hipov obrne pozornost svoje žrtve drugam. Kakoo- so poročali listi te dni. je nemška vlada odpravila kon-cenitraoijsko taborišče za politične jetnike v Vroelayu iu je sklenila. da odpošlje njegovih 343 ''prebivah-ev". med njhni bivšega šlezke«ra predsednika Liideuianna iu hivšetra predsednika državne-ira zbora L«"»beja. v koncentraeij-sko Taborišče v Osnahmcku. Kot razlog zt», raz)>ustilev navajajo hitlcvjevei šte«|nj«i — pravi razlocri pi« Ixm|.» kje drugje. Taborišče j.« bil i» namreč v nepo-sredni. bliž ini mota in tako )>o prebivalstva. To je zvedelo v najkrajš-in ča.su za \'Kakeff;i iioveir;i jetnika in Za vsako - lniičeiije. ki >o ga pretrpele t n žrtve hitlerjev.ske .straliovla- «le. Takšna kontrola pa hitlerjev-cem ne in<»r«- hiti .veilno vse«"-. Kdino. če jim j«- sh. za |x»litič-no propagando za Ustrahovanje svojih (nasprotnikov ali za lo. da so znesejo nad svojimi nasprotniki. so vea?>i ra«li pokazali, kakšnih metod red fronto napadalnih mJdelkov in jetnikov, ki so se morali zbrati k tomu prizoru. Ileine.s je s:prc-jel nesrečnika poniž«'valriim na-govorojn in takoj nato >o potisnili na pol nezaveNtnemn možu lo-pato v n>k" in je moral pričet i s kopanjnn zemlje. S kopanjem zemlje so morali zapravljati svoj ča.> tudi drugi jetniki, pri čemer je šlo hitlerjer-skim nasilnikom samo za to. da mučijo svoje žrt ve /, najtežjim te-lesnim delom, ki ni imelo nobenega smisla in ni .prinašalo nobene koristi. Da pri tem ni manjkalo vsakovrstnih drugih muk, se razume samo po sebi. V Osna h nick u so jetnikom iz vroelavskejra taborišča^ končno namenil delo. ki naj bi prinašalo tudi nekaj koristi. Osuševati bodi* morali ogromna močvirnata o-zeinlja okrog mesla in jih pripraviti za poljedelsko izkoriščanje. Tudi L."»be bo moral vršiti to težko delo. ki zahteva mladih, neizrabljenih moči. ne pa starejših ljudi, ki so -žara<1 i fizičnega in duševnega trpljenja v tlosedanjem-jetitiištvu že ob koncu svojega zdravja . . ADVERTISE in "GLAS NAROUA' note za cttre Koieljtkl: Poduk v 1fr*nJ* 1 effršk, 4 tveskl KJE JE Frank Kovačič, doma iz Malega Vrha, p. Mirna peč t 'Pred tremi* .leti je bil v TrfrnbTirg, Pa.—- Kdor ve zanj, naj naznani, ali pa se naj sam zgladi na naslov: Ig. Hude, ffVaiaa Nardda, 21« W. 18. St., K«w York. N. T. rt-*— '»r» VI. ii J Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO v se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN LAS ■ Al ODA" mw YORK, WIDWEOAY, SEPTEMBER 6, 1988 THE LARGEST SLOVENE DAILY ta B. A. ftaiREGINA Roman iz : življenja: vsi morajo v solo! ZA "GLAS NAHODA'* PRIREDIL I. H. ' 23 — Nedavno je tudi mene sovraštvo in maščevalnoBt gnala tako daleč, da sem bil 6 svojo -družino brez sredstev. Nek prijatelj m1 je v Traravaalit prenkrbel dobro *luabo. Sprejel ts«-m službo nadinži-ž in i rja pri tvrdki Vakrf»nu hvala, da ste prosili za mene. milostijiva. gospa. Samo. da bi mi ljubi Bog pomagal, da vaon nekega dne poplačaim. kar ste mi sto rili. In obrni vsi se k Valterju, prime tudi njegovo roko. — Ne bo«m mnogo govoril, gospod doktor. Vse moje besede so preslabe, da bi i njimi mogel izraziti svojo hvaležnost. Kakoršno-koli delo imate za. mene, ncrt»*no imi ne bo prenizko. — Uprnn. da ne bo dolgo, ko vami bam mogel odkazati delo. ki odgovarja vaši izobrazbi in vašemu znanju. Pri tako velikein podjetju. kot je to. bo mogoče najti primerno službo tudi dijaku, ki je samo napol dovršil gospodarsko visoko šolo. Zdravi in močni ste in brihtne glave ste tudi. \ se bo šlo dobro, samo pogum ! Z veselim nasmehom ra^proste Tomi roke in se udari po mi-Šieah. — Moč imam. in delati hočem, saimo da dobim delo. — pravi poln veselja. Uršika, ki je zaspala v materinem naročju, se zgane in ga pogleda v njejrov /nnejoči obraz. — O. strie. T«m; zopet se smejež. to j«- dobro. Nisi mi Ugajal, ko si bil žalosten, in zdi se mi. da seim tedaj zaspala. — Da. T'raika. trdno si spala m nisi opazila, da je medtem strica Toma obiskala sreča Nekoliko še -zaspana^a začudeno pogleda. — S-reča • Kakšna pa je "bila? — To ti bom pozneje povedal. Sedaj se peljem z vaani v Transvaal. ker mi tvoji Mariši dovolijo, da potujem z vami. Uršika se mu zaspano nasmeje. — To je dobro, stric Tom. ker te imam rada. Toda tako sfm trudna — rada bi šla v posteljo, mama. — Jaz t* bom nesel, Uršika, da ti ni treba s trudnimi nogami iti po stoonieah. In Tomi jo dvigne in nese po stopnicah. Nato vpraša gospo Ro-ffino. ako je še kaj treba napraviti. Regina pa mu *zneie odkima. — Da nes ne več. .Tutri si »bomo ogledali TCap«tadt in nas boste opremljali. .Lahko Hoe. Tom Reiner. In pogum! Zapeluga. -biti vedno v njeni bližini — v bližini te čudovito lepe. dobre gospe s svetlimi, žarečimi sivimi očmi. Tava v temno noč. kot more tavati samo mladost. Občutek, ki mu ga je vlila v prsi gospa Rezina, mu je bil nekaj povsem novega, nekaj čudovito lepega. Toda ta občutek ni imel nikake slično sti z zaljubljen ust j o. katero občuti 'vsak mlad mož; tu ni bila nika-ka poželjiva strant. Tako visoko je stala nad njim kot zvezde na nebu. In vendar je bil ta občutek, kot velika, čada ljubezen. Samo njej služiti, pobirati kamne iapred njenih nog, storiti ji sto in *to uslug in za to ničesar zahtevati, kot samo ta dobrotljivi, sladki nasmeh, ki mu je ra-zveselil in olajšal sn-e. Tako srečen in vesel že dolgo ni »bil, mogoče še nikdar v svojem življenju. Tudi na Uršiko misli ,z veliko ljubeznivostjo in za Valterja Kroneka je občutil veliko spoštovanje. -Kako le,po je bilo. da je našel troje ljudi, ki so mu ogreli saimotno srce. Tako zapuščen je bil še zjutraj, sedaj pa je našel troje ljudi, ki .no bili do njega dobri in lubeznjivi. ----- Mati. ljuba mati. kaj ne. ti si mi po&lala te ljudi na mojo pot? Tako ljubeznjive in dobrotljive oči Lma g«ospa Regina. kot si jihimela ti. mati. Ciudovita žena! In vsega vreden mož. In mala Uršika! Hvala, ljuba mati, hvala ti! Sedaj nisem več sam. Tako si govori sanjavo, ve« prevzet velike sreče — ker je našel dva dobra in usmiljena človeka. Šele po nekaj urah se vrne v hotel, leže v posteljo in se zadovoljno tlekne. Duh svežih rjuh mu je bil velik užitek! Spoznal je slaba ležišča v zadnjih dveh letih. * Naslednje jutro je čakal svojega novega gospodarja v čakalnici hotela. Navzlic temu, da je bilo zelo hladno, je zopet pustil obnošeni suknjič v ^obi, ker je mislit da bo zajtrkoval s Kronekovi-mi. Ko kmalu nato vsi pridejo, mu Uršika veselo skoči naproti. — Oprosti Toni. dobro da si tukaj. Mislila sem, da se mi je aanjalo o tebi; vse se mi vrti v glavi. Prijazno jo prime za roko. ki mu jo je ponudila. — Dobro jutro, Urška! Ali si dobro spala pr»vo noč v tuji deželi? Začudeno pogleda. • — Ali je to tuja dežela f — Da. Uršika. Tfifcj pristopi gospa Regina in Toma prijazno pozdravi. — V va«o sobo sem poslala suknjič mojega moža. Sinoči je bi lo zelo hladno in sem se bala, da bi se prebladili. To se ne sme zgoditi. V«Še edrav.«e je edino premožen^, »ki fra imate. Čudovito mehko je bilo Tomu okoli srca pri njenih besedah in dobroti ji rem pogledu. Nekolikokrat je moral še potegniti sapo. predjK> ji more odgovoriti: — ZaTrmkrti bi mogel, kot kak šolarček, milosti ji va gospa, ker t* kak človek pobriga za mene. Na kaj takega že nisem več navajen. Prav lepa hvala! . (Dali« prihodnjič.) .Malo je držav na svetu, v katerih bi bilo vprašanje splošne šolske izobrazb«- tako zapleteno kakor v Rusiji. ^lirao pokrajin, j ki so kulturno na evropski višini. I žive v njenem okviru narodi in ] pfleinena. ki za svoj jezik sploh nimajo ugotovljenih pravil ne pi-siiienk. Carske vlade se za mto- brazbo teh narodov niso niti malo brigale — .saj je niti za lastne ruske ljudske sloje niso smatrala za potrebno. Sedanji oblastniki Rusije pa so nasprotno ravno z izobrazbo najbolj radodarni in hočejo dati šole tudi ol divjim plemenom po daljnih tajgah in tundrah, ki sploh še nimajo pismenega jezika ne pLsmenk. Zalojra (šolskih knjig in |>eda-goškili učbenikov v Moskvi je sedaj zaposlena z orjaško nalogo, da uredi in izda enotne šolske knjige za devet razredne osnovne in sretlnje šole v celokupni Sovjetski 1'jiiji. Izdati mora enotne učbenike /a 4.1 učnih predmetov v 74 jezikih, in sicer v 15 jezikih takih narodov, ki do leta 15*17 sploh niso poznali lastne književnosti, in za -nekatera plemena, ki do leta 1!I27 sploh niso poznala nobene pismenosti. Učbeniki so namenjeni za mladino celokupne Sovjetske Unije: od šotorov in taborišč pastirskih plemen od Belkringovem morju do prebivalcev in naselbin Karelije (tu prebivajo kmetje, ki govore finski jezik). Dela za izdajo teh šolskih knjig je ogromno. Saj je treba ustvarjati nove abecede, prevajati knji- j ge v nove pismene jezike, ves tisk je treba kolikor mogoče poenostaviti in poenotiti, natisniti knjige v milijonih izvodov in razposlati v najoddaljenejše pokrajine Sovjetske Unije, tako da jili bo imela mladina ob začetku novega šolskega leta že povsodi v rokah. Kako nastane nov alfabet? To nalogo je rešila ljeningrajska akademija severnih narodov, ki igra pri pobijanju nepismenosti vodibno vlogo. Akademija je izbrala domačina, ki je dobro poznal občevalni jezik .svojega naroda, obenem pa bil tudi temeljito izobražen jezikoslovec. Tega moža so poslali najprej za dve leti v njegovo domačijo, kjer je proučeval različna narečja in jih zapisal. Na podlagi zbranega gradiva so potem izbrali narečje, ki i nisi največji besedni zaklad in najlažjo slomico, in slednjič so po načelih instituta izdelali abecedo. Xa ta način so proučili jezike 1") narodov in zanje izdelali abecedo. Danes tiskajo po moskovskih tiskarnah učbenike v jezikih Aleutov, Samo jedo v, Tunguzov. Mordvinoev, Marijeveev (za gor-janska in dolinska plemena), Ka-relijevcev itd. l'<"-benike spišejo najprej v ruščini ter jih nato prevajajo v druge jezike. Pri tem knjige večinoma temeljito predelajo in prilagodijo krajevnim razmeram. Tako na pr. obsegajo čitanke za rusko književnost odlomke iz iM velikih ruskih pisateljev: Puškina. Lermttiituva. (iogola. Ostrovske-ga, Turgenjeva. Herzena. Aevčen-ka. 'Xekrasova in dr. Toda čitanke za severna plemena so dcisti manjše in obsegajo odlomka iz del tistih pisateljev, ki opisujejo potek "revolucije" in narodni razvoj posameznega plemena. Izobrazba daljnih severnih plemen je vsekakor zgodovinskega pomena. I^e žal. da jim ta izobrazba obenem vceplja izpačene poglede na svet in življenje .skozi blodna komunistična očala. živali pri "maturi' Naročite se rta "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. "Večerna Moskva" popisuje delovanje možganskega laboratorija Zavoda za primerjalno psihologijo in fiziologijo. Mladi volk pohlevno koraka za gospodično v belem pla-,šču. Velika soba v prvem natbtrop-■ ju je spremenjena v čuden labirint I X neStevilnrmi zagatami in hodniki. Ljudje na eraleriji z uro opazujejo 'volka. Žival nezaupno voha |>o tleh. , ker ne razume, kaj bo. Pu-kuša .skakati, a stene so previsoke. I na-gon vodi volka skozi hodnike. (V ho našel |H»t ven. ho dobil kos mesa od paznika, ki- pričakuje na ci-l.iu. Med tem beležijo stenografi na galeriji vse volkovo tavanje.... 1/. furnirja -ograjeni labirinti ugotavljajo zmožnosti opazovanih roparjev in glodalcev. Ribani .s<» namenjene steklene pregraje. ki spre-'menijo akvarij v univerzo. Asisten-Jli hitro vedo. ali >o "kandidati" (nadarjeni. Bela podgana je dokaj zmedena. Potrebovala je 24 ur. da j«- prišla iz hubirinta. Njena sestra je to opravila v teku nekoliko minut in je takoj dobila zasluženo nagrado, kos peciva. Prihodnji dan je takoj stekla po vijugastih hodni-I kih nara\ nost na cilj. Zapomnila xi je pot. Tako hitro -se porajajo pogojni refleksi. Asistent odstrani I otem pregraje. Namesto labirinta m* razprostira zdaj ravno polje. A podgane imajo tako dober spomin, da stečejo proti |X»rivu v stari vijugasti »meri. Nobena se ne pobriga za najkrajšo pot naravnost naprej. Odstranjeni hodniki obstoji jo slej k ">p rej v njhovi domišljiji. Nepoučen obiskovalec ne bo razumel. zakaj nainažejo znanstveniki te pregraje s petrolejem al knfro, ugašajo in prižigajo barvne lučke, zvonijo ali d\igajo pisane zastavice. To so signali, ki ugotavljajo skrivnostno možgansko delovanje pri gojencih zavoda. Ko zadoni v akvariju trobenta, se postavijo ribe v vrste kakor vojaški konji in slovenic publishing co. w TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, It. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vulcfliiia v Trat Volfiiii;im v Boulogne Eurupa v Bremen 13. septembra: Lafayette v Havre Manhattan v Havre Ker»-ug;iria v Clierbour* AI!>ei t Ballln v Humbur 15. septembra: ((olteiihitn v Hould^ne Mnjesiii; v Cherbourg 16. septembra: Rex \ Cen.»a Brim.-n v Bremen 18. septembra: Rvliunce v Hamburg 20. septembra: Oiainjtlaiit v Havre 21. septembra: A<|jitani* v Cherhunrg ...SKUPNA... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: «ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" ]>reko Genoa Conte de SAVOIE" preko Genoa N. Y. ZA TJA LJUBLJANA /.V NAZAJ n 23. SEPTEMBRA . $101.23 9. SEPTEMBRA $ 99.23 20. SEPTEMBRA $ 91.73 9. SEPTEMBRA . $ 97.50 23. SEPTEMBRA IG. SEPTEMBRA . $109.50 30. SEPTEMBRA $182.00 $178.50 $171.50 $171.50 $185.50 CUNARDLINE: "BERENGARIA" pr. Cherbourga 13. SEPTEMBRA . $102.34 $182.00 21. SEPTEMBRA HAMBURG-AMERICAN LINE: ALBERT BALUN" pr. Hamburga 13. SEPTEMBRA .. $ 91.73 $171.50 DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA << NORTH GERMAN LLOYD: "ETJROPA" preko Cherbourga "BREMEN" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 26. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA Kdor se je .odločil za potovanji v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVELBUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. ;»oliirij<» v lifxlnik. k j or so stres« hrana. Okuni ><» " pametnejši" ml krapov in prej zapomnijo znamenja. Tudi oni (p.»i. Ii->iee. hijene, šakali, volkovi in beli poladni medvedje) je namenjen posebni veliki lab rint. Danes je li.i vrsti rokati ndei-kasti j>es. airdal--ierrier. I'ri.^'l je i/, policijske pa.sj" farme, ki hof-e vedeti, ali je prini"-ren za pouk. V isivihIu takoj ugotavljajo. da iz te moke ne F>o kruha. I*es ji' naravnost histerieen. evil i. zaletava se v .stene, se trese iii prileze ven popolnoma onemojsrel s slinastim, obupno odprtim pob-L-em. Zato zapusti oje za.slu/."ii kos mesa. Ta kandidat je prestal maturo , z dobrim uspehom in dobi priporočilo na polieijo. A njejrov živčno o-bremenjen brat mora oditi s spri-eevalrm. ki ugotavlja, da ni primeren za policijsko službo. smrt bivšega milijonarja V neki londonski bolnišnici je umrl S:J-let.ni Sir Waldie G riff i tli. pred vojno eden najimovitejših Angležev in lastnik množili dirkalnih konj. Po vojni je zavelo nje«rovo boj»a.*«tvo kopneti in iz milijonarja je ;>ostal skoraj berač. Ker je imel Waldie Griffith večji del svojega premoženja v inozemstvu (na (Vb<*slovaškem). in sieer v premojjovniikh in rudnikih. je vse to zaradi nacionalizacije izgubil. Pred vojno so cenili moža na pet milijonov funtov. zdaj pa je umrl na oddelku za ljudi.- ki so brez sredstev. 23. »eptembra: Sntumia v Tr»t lie fle France v Havre WenJam v Boulofn* 2«- »eptembra: Eiiropa v Uremrn St«ttndam v Buulofn* 27. septembra: WuMliiiigton v Havre Maurrtunia v Cherbourg Deulyrhlam". v Hamburg 29. septembra: Purls v Havre OlymeK v Cherbourg JO. septembra: 0>nte «li aavolj C*-nui 2. oktobra: l;«Milulc v Hamburg 4. oktobra: X. w V or k v Hamburg UHlllrli v Itreuitrli i>i fiiuaria v Cherbourg j oktobra: Mujei• v <:»-noa lie «le Kraiit-e v Havre 18. oktobra: Hamburg v Hamburg i?0. oktobra: Hr.-in^ii v- l!remi-n Slalfndiim v li*I>mi»io v Chn l.ourg I'a ris v Havre 21. oktobra: SI I~oui» v Hamburg Vuhunia v Trat 25. oktobra: I>