CELJE 12. JULIJA 1978 — ŠTEVILKA 51 — LETO ХХХГ1 — CENA 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE čeravno nas je počitniški čas v uredništvu precej razredčil, smo preostali tokrat pripravili številko, katere nas ni sram. Obsežna je, polna zanimivega branja. Tudi več šaljivih smo razdrli. Novi tednik, ki je pred vami, nosi dvoje značilnosti. Je v znaku številnih priredi- tev, ki so se in ki se bodo zvrstile. Zlasti tistim, ki imajo namen praznovati ob koncu tedna, želimo lepega vremena. Tako kot nam vsem! V tem času, ko se vsa Evropa spreminja v prizor iz časov »pre- seljevanja narodov«, smo vam postregli tudi z zapisi o potovanjih po tujem in domovini. Gotovo boste med dopustom kje v kakšnem zanimivem kraju. Pošljite nam razglednico in zapis o kraju in vašem počutju v njem. Vaš dežurni urednik Današnji modni foto je sicer leiošn.ji, vendar zaradi stalnega sumljivo spremenljivega vre- mena nekolit^o siv. Pa tudi kaj dosti Ivopâlcev ni na njem, saj se za kopanje odločijo le najbolj pogumni. Mi smo imeli srečo in smo na celjskem bazenu, ki ima ogrevano v(»do do 26 stopinj le ujeli skupino neplavalcev in plavalcev iz osnovne šole Štore, katerim so se pridružili tudi šolarji iz podružničnih šol Kompol in Svetine. Mladi res ne poznajo ovir, saj bi se plavanja radi naučili kljub nič poletju podobnemu vremenu. »Poletni« (ski- sani) fotos pa Ic imamo! Foto: TONE VllABL celje BOGAT SPORED PRIREDITEV ZA OBČINSKI PRAZNIK Dvajseti julij je pramik celjske občine v spomin in počastitev dneva, ko je bila v gozdovih Resevne, nedaleč od kmeta Muleja, ustanov- ljena že 1941. leta Celjska partizanska četa. V počastitev tega praznika se bo od danes pa vse do 22. t.m. zvrstilo več priredi- tev in proslav. Veliko bo športnih. Tako se bo to soboto, 15. julija, ob štirih popoldne pričel v celjskem šahovskem domu medmestni brzopotezni tur- nir, v nedeljo bo ob 10. do- poldne Na gričku strelsko tekmovanje, ob istem času pa na kegljišču Ingrada tudi medobčinski kegljaški turnir. V četrtek, 20. t.m., bo ob 16.30 Skokov memorial, med- narodna atletska prireditev. Naslednji dan bo odprto pr- venstvo Celja v plavanju ter turnir v malem nogometu. Slednje tekmovanju bo v Voj- niku. Napovedan pa je tudi konjeniški turnir v preska- kovanju ovir, v soboto, 21. pa bo še nogometna tekma z delavci, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji. Jutri, v petek, 14. t.m., bo- do v študijski knjižnici od- prU razstavo »Celje in dru- ga mesta v Jugoslaviji«, Od- prta bo do 8. septembra. Ra- zen tega bodo jutri v osnov- ni šoli v Vojniku ob 18. uri odprli razstavo »Ukradeni otroci«. V soboto, 15. t.m. bo ob 19. uri v osnovni šoli Vojnik koncert harmonikar- jev. V torek, 18. julija, bo v Likovnem salonu otvoritev razstave del L. Kočice. V pe- tek, 21. julija pa bo v Voj- niku z začetkom ob 20. uri še zanimiv spored kulturne- ga dne. Veliko pozornost bodo vzbudile kino pred- stave o Titovem življenju in delu. Ta film bodo v času od 14. do 21. julija brezplač- no vrteli v Vojniku, Ljubeč- ni^ Smartnem v Rožni do- lini, Skofji vasi. Strmcu, Što- rah in Socki. Jutri, v petek, 14. julija, ob 16. uri, bodo na slavno- sten način odprli cesto Brd- ce—Dobrna, ki so jo zgradili pripadniki celjske gamizije JLA. V soboto, 15. t.m. bo v Vojniku dan gasilcev, na Dobmi pa se bodo ob dese- tih dopoldne srečali borci Prve slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tom- šiča. Sicer pa bo od sobote pa vse do 22. t.m. v Vojniku še vrsta kulturnih, športnih in drugih prireditev. V torek, 18. t.m. bodo v Arclinu izročili namenu ne- katere komunalne pridobitve, v sredo, 19. julija pa bodo v Vojniku vgradili temeljni kamen za gradnjo vzgojno- varstvene ustanove. Slavnost bo ob 17. uri. Zaključne slovesnosti se bodo pričele na sam praznič- ni dan celjske občine, torej, v četrtek, 20. julija. Tako bo ob devetih dopoldne v Na- rodnem domu slavnostna se- ja občinske skupščine, uro za tem pa otvoritev tovarne AC papirja delovne organi- zacije Aero. V p>etek, 21. tjn. bodo po- ložili temeljni kamen za gradnjo nove avtobusne po- staje, v soboto, 22. julija pa se bo ob štirih popoldne pri- čela v Vojniku osrednja pro- slava v počastitev praznika celjske občine. M. B. gospodarstvo KONJENIŠKE INTEGRACIJE ODPRETI SE NA VSE STRANI IN PODROČJA »Odločno smo se dogovori- li,, da se v občini odpremo na vse strani in na vsa po- dročja,« je pribil konjiišikd predsednik sikiupšičine občine Franc Ban. Pri tem eiiotno nastopajo druäbeoopohtiöne organizacije in obäinska aku(p- ^čina. Edino v tej odprtosti vidijo glavna razlog svojega tiodočega natpredka in zastav- ljenega oilja, doseči vsaj leta da Slovenske Konjice ne bodo več dotirana občina. 2e v srednjeiročneim pro- gramu raavoja občine so za- črtali hitrejši razvoj industri- ji' in predvsem kmetiijstva, razmah in urediteiv trgovine -n gostinstva. Posebno skrb pa prosvetiti razvoju obrti in "malega gospodarstva. Zavzemajo se za vse večje sodelovanòe na celjskem ob- "^ööju, dobro so prav v zad- njem času zastaivili sodelo- vanje z občino Slovenska Bi- strica. Osrednje mesto v srednje- ročnem programu razvoja ob- ^ne Slovenske Konjice ima- vse možne oblike gospo- "arskega povezovanja do te- ¡^Uitt'jših gospodarskih in- morajo delov- nemu človeku in občanu da- ti socialno trdnost in varnost in dolgoročnejšo gospodar- sko jasnost in razvoj. Tako so lahko izredno za- dovoljni s svojimi tremi zad- njimi uspešnimi integracija- mi. Med prvimi kaže omeniti integracijo med UNIOR Zre- če in TKI Vitanje in integra- cijo med zreškim ШМЕТОМ in OPEKARNO LOCE. Vita njsko in loško območje sta tudü sicer med slabše razvi- timi v občini, zato sta ti inte- gracija še zlasti večplastno uspeéni. UNIOR se je v Vita- nju pojavil s persipektivnim programom, ki se bo začel uresničevati že letošnjo je- sen. Začeli bodo gradita novo tovarno z investicijsko vred- nostjo preko sbo milijonov dinarjev, ki bo TOZD UNI- ORJA iz Zreč. Tudi zreški COMET za za- četno posledico integracije z loško opekarno planira iz- gradnjo manjšega obrata, kjer bi šilo za prodzvodnjo izdelkov, ki so danes še iz- ključno iz uvoza. Vrednost te iîivesticije je deset in pol milijona dinarjev. Pri tem kaže poudariti, da je tudi si- cea- loâka surovinska baza za- gotoivljena, kar so pokazale teme\^te raziskave. Pa tudi loSka glina je zelo kvalitetna. Zadnja je integracija KO- STROJA s SOZD STROJE- GRADNJE, med katetrimi je tudi gigant LITOSTROJ. KO- STROJ se je sicer že leta pripravljal na ustrezno inte- griranje. To seveda ne pome- ni, da se bo KOSTROJ takoj preusmeril, še vedno bo te- meljna proizvodnja usnjarske opreme, pretežno je pri njjej usmerjen v izvoz, tako na primer v SSSR zaključujejo opremljanje že svoje druge usnijame, prav tako sega s svojimi poslo\'nimi tipalkami v azijske in afriške države, še naprej bo razvijal proizvod- njo liastičnih elementov, ki daije dobre rezultate. Ob mnogih manj uspešnih ali celo neuspešnih gos}>odar- skih integracijah na celjskem območju, so konjiški uspehi in jasne usmeritve ob letoš- njih zelo ugodnih rezultatih gospodarjenja, .še toliko bolj vidni in posnemanja vredni. MITJA UMNIK V četrtek popoldne je dcla\ka Slovenija cest Bogdana prerezala trak in pričeli so ж gradnjo tri kilometre dolge priključne ceste in obvoznice Žalec. Investitor gradnje je RSC, izvajalec del pa Slovenija ceste. Otvoritve del so se poleg predstavnikov omenjenih dveh udeležili tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja žalske občine In precej krajanov Petrove in Arje vasi. Z deli so pričeli kot je že znano z enoletno zamudo. Vzrok? Nepotrebni prepiri. Koliko bo zaradi tega vse skupaj dražje, zaenkrat še nihče ne ve. Kot nam je zatrdil načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve pri žalski občinski skupščini Ivan Glušič, bodo dela končana do konca pomladi prihodnjega leta. J. V. — T. X, 2. stran — NOVI TEDNIK St. 27 — 13. julij 1978 seja žalskih direktorjev NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI JE ZA 33 MILIJONOV Pred dnevu je biia v tek- stilni tovarni \ Prefboilithi se- ja direktorjev TOZD in or- ganizacij 2Xiru¿enega dela s področja gospodiarstva v žal- ski obóini. Uvodoma so na seji govorili o pokongresni altíivnosfci v organii2acijah združenega dela. Sekretar OK ZKS Žalec FYanc Jelen Je najprej govoril o nalogah In aMivno&tih, ki so na vr- sti pri irresmčevanju samo- i^ravnega in političnega si- stema v temeljnih $amo- upraivmLh sredónah, prizade- vanjiih za stabiMssacijo go- spodaiTstva, ra^vc^u delegat- skega sistema in ot) konou še o usposaibljanju na področ- jtu lijoKteJce obrambe, varno- sti in družbene samozaščite. Poudarili so, da je treba predBtoječe naloge opredeliti v akcijskem programu kot kratkoročne in dolgoročne ter določiti nosilce akcije in roke izvršitve. Določene probleme je treba reše^-^ati predvsem v samih temeljnih organizsciiah združenega de. la, za reševanje sistemskih vprašanj pa se je v večji me- ri kot doslej treba posluže- vati delegatov, ki izhajajo iz združenega de^a ter deluiejo na občinskem in republi- škem nivonu. Pri sestavlja- ni«! ateci i^^/keea T)ino<«raina ie treba mx>števati tudi nekate- ra vpraša ti'a kot so produk- tivnost dela, programiranje movih deia/vno^. inrvesticii- sVt) dejavnost, kadre itd. Ak- ci^t^ki program bodo seveda obr^i^vnivaM v samotnrravnfh, poFtičrih «Л strokovnih sre- d'nah TO'TT) in ga posredo- vali i^iTšnAmu svetu obiHn- sV» ckrriïi^ine ter o'^čiTi'Ske- rmi kom'teiu Zveze komimi- sftov Slovena je. V nadaJjevanju seje je be seda teikia o realizaciijd druž- benih dogovorov in družbeni samoEaščiti. Zanamiv je na primer podatek, da je v ob- čini iz naslova družbenih do- govorov od lela 1975 pa do danes 2a kar 33 milijonov dinarjev neporavnanih obvez- nosti. Od tega za referen- dumsiki sklad 23 milijonov, ostalo pa za 1/3, občinske piaznüce, fcomimalno dejav- nost in tehniški šolski cen- ter v Celjiu. Zanimivo je, da v občini raapravljajo o neporavnanih obvezaTostih skoraj vsako tromeseöje, ni pa nobenih Vidinih iaboljšav. O tem bodo morale svoje izreči tudi ob- činske družbenopolitične or- gamzacáje. V razpravi so so- delovali tudi nekateri nav- zoči direktorji, ki so govo- rili o problemih v svojih TOZID, menili pa sD, da bi lahko del obveznosti krili z obveanácamá, del pa iz teko- čega dohodka. Direktot-ji TOZD in OZD so se obvezah, da si bodo prizadevali, da bd del obveznosti poravnali do konca meseca. V prime- ru, da za področje komima- le ne bo na voljo drugega denarja, bodo izdali odločbe o pklačilu za prekomerno ob- remenjevanje cest. Eden iz- med zaWjuacov je bil tudi ta, da bodo TOZD In ОШ predlagale izvršnemu svetu p>oravnavo obveznosti, ki naj vsebujejo rok, zne&ke ter način poravnave obveznosti. Predlog bodo obravnavali v TOZD in OZD na pristojnih samoupravnih in političnih organih. Ob koncu seje je predsednik žalske občinske skupščine Vlaosredovali organom v TOZD in OZD. Tej proble- matiki bo treba v združe- nem delu posvetiti več po- zornosti. JANEZ VEDENIK szdl celje OK SZDL SPREJELA PROGRAM DEJAVNOSTI Socialistična zveza kot frontna organizacija mora z novimi oblikami, metodami in organizacijo političnega de- la spodbuditi najširšo druž- benopolitično, samoupravno in delegatsko dejavnost. Po- stati mora vse bolj odprt oder svobodnega, kritičnega in ustvarjalnega izražanja mnenj in stališč o vseh naj- bolj drobnih in najpomemb- nejših življenjskih vprašanjih delavcev in otočanov. Da bi v celjski organiza- ciji S2nDL zagotovili enotno, skupno in usklajeno množič- no dejavnost za uresničitev sprejetih nalog in ciljev, so pripravili delovni program, o katerem bodo do septembra razpravljali v vseh krajevnih organizacijah SZDL. Pravza- prav gre za predlog progra- ma, ki ga bodo jeseni obo- gatili z akcijskimi načrti vseii ostalih družbenopolitič- nih organizacij (Zveze komu- nistov, sindikatov, mladine, borčevske organizacije) in teles, ki delujejo v okviru SZDL. Predlog načrtuje ak- tualne teme, o katerih bo razpravljala občinska konfe- renca SZDL, njeno predsed- stvo ali pa bo o njih tekla beseda na problemskih kon- ferencah. Slednje bodo ob- ravnavale aktualne probleme in naloge na področju soci- alnega varstva v celjski obči- ni, govorile o oblikovanju družbenega sistema obvešča- nja v občini, o vlogi in po- ložaju mladih o frontni SZDL, o aktualnih vprašanjih na področju prostorskega planiranja ter o ustavni pre- obrazbi komime. Občinska konferenca SZDL pa bo na sejah razpravljala o uresni- čevanju stabilizacijske akcije v celjski občini ter sprejela nov program aktivnosti za boljše gospodarjenje, ocenila bo delovanje delegacij ter vlogo družbenopolitičnih or- ganizacij pri nadaljnjem raz- voju delegatskega sistema. Junija prihodnje leto pa bo programska in volilna konfe- renca OK SZDL Celje, Predsedstvo občinske kon- ference SZDL bo na svojih sejah razpravljalo o vseh vprašanjih, ki so pomembna za celjskega delavca in ob- čana. Tako bo spremljalo izvajanje družbenega dogovo- ra o varstvu okolja, uresni- čevanje drugega referendum- skega programa, izrvajanje stabilizacijske akcije v ob- čini, spregovorilo o vlogi krajevnih organizacij SZDL v ustavni preobrazbi krajev- nih skupnosti, o uveljavlja- nju zakona o združenem de- lu in še o mnogih aktualnih vprašanjih. Predlagan akcij- ski program celjske organi- zacije SZDL predvideva nje- no okvirno dejavnost do ju- nija prihodnjega leta. DS zaslužnima delavcema VISOKA DOLIKOVANJA v četrtek pretekli teden je predsednik centralneg-a komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit iz- ročil osemnajstim zaslužnim partijskim delavcem v republiki odlikovanja predsednika republike Josipa Broza Tita. Med ostalimi je izročil odlikovan.je tudi Janezu Zaiirastniku, sekretarju medobčinskega sveta ZKS Celje, ki ga je predsednik Tito odlikoval z re- dom republike s srebrnim vencem. Pred dnevi pa je prejel odlikovanje tovariša lita še Alojz Napotnik, ugleden družbenopolitični delavec in dirktor SDK v Velenju. Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Tito je Alojza Napotnika odlikoval z redom republike z brona.stim vencem. DS EMIL JANČAR TajniJc krofevne skupno- sti Nema vas in Dečkovo naselje — EMIL JANČAR fe Celja je eden najmlaj- ših dobitnikov Priznanja samoupravi jalea. Res je miad, zagnan, de- laven. Komunist je od 1968. leta. Ves čas na pri- zorišču druSbenopolitične- ga delovanja. Izhaja iz napredne de- lavske družine in med voj- no je priSel v Celje. Tu je ostal in tu se je tudi šolal. Najprej v poklicno kovinarski šoli, potlej še v političnih šolah. Zapos- lil se je v Libeli, kjer je takoj prevzel funkcijo predsednika mladinskega organizacije. Kot komunist se je tudi Se naprej izpo- polnjeval. »Potreba po kadrih me je vodila v krajevno skup- nost in moje èelje so se tako uresničile. Delo tu je zelo raznovrstno. Delu- jem kot koordinator med družbenopolitičnimi orga- nizacijami in samouprav- nimi interesnimi skupnost- mi. Delegatski sistem je pri nas Se v fazi razvoja. Jaz t>se sile usmerjam v to. đa bi bolie zaživel. Skušam ga spraviti na ze- leno vejo. V veliko pomoč mi je krajevna organizaci- ja SZDL in ostale družbe- nopolitične organizacije. Koordinacija dela je že dobila zarisano pot. Se zmeraj se pojavlja dvoj- nost: delovni človek v TOZDU in kot krajan v krajevni skupnosti. Ta dvojnost se izraža pri &e- Ijah in potrebah, ki se po- rajajo v krajevni skupno- sti in pa v odločanju v združenem delu.« Tako zagnan in neumo- ren je Emil Jančar na de- lovnem mestu. Nič manj pa ne sodeluje tudi dru- god. Aktiven je v klubu samouvravlialcev in na področju sindikalne orqa niziranosti delaven) v kra- jevnih skupnostih. Orrrav- Ija tudi mentorsko delo — skratka EmUotm vitalnost, pogojema v mladosti, ne pozna konca. In prosti čns? Ga nima. Posveča ga delu v krajev- ni skuvnosii in družbeno- političnemu đ-еЊ. Nasmeh- ne se, a se kmalu zresni. Je to obveznost, ki si jo je sam naložil, ali pa je v tem kakšna grenkoba spoznanja. Delo, delo in še enkrat delo. Priznanje samoupravljal- ca, ki ga je Emil Jančar pred kratkim sprejel, je padlo na plodna tla. Sam pravi, da ga to priznanje še bolj zavezuje pri na- dalnjem delu, hkrati pa ga tudi bodri, kadar ga prime malodušje spričo preobilice dela. Ker pa se je potrebno tudi malo sprostiti se Emil Jančar odpram z družino v naravo. In to je vse. Njegovo veselje in ra- dost. In njegova skrom- nost. ZDENKA STOPAR SVET PIŠE IVAN SENIČAR VZAJEMNA ?mOÙ IN SE KAJ Poletje se je začelo v znamenju sestankov velikih mednarodnih organizacij, tako na Zahodu, v Afriki ka- kor tudi na Vzhodu. V Bukarešti je zasedal SEV, kar je kratica iz ruskega jezika (Sovjet ekonomičeskoj vzaimopomožči) in pomeni svet za vzajemno gospodar- sko pomoč. To je ekwiom&ka integracija vzhodnega bloka, najprej torej vzhodnoevropskih socialističnih držav, zdaj pa zajema dežele že širše. Na 32. zase- danju SEV so razpravljali o več vprašanjih, pouda- rimo pa naj predvsem tri: najpomembnejša je bila razprava o namenskih dolgoročnih programih sodelo- vanja v posameznih panogah goepodarst,va, nameravah so tudi spremeniti nekatera določila statuta SEV, kar je pričakovala predvsem Sovjetska zveza, in sprfijeli so Vietnam za članico te ekonomske organizacije. Cilj SEV je, da »z združevanjem in koordinacijo na- porov« vseh članic pomaga pri razvoju teh dežel jn te- ga sveta. SETV so osnovali 25. januarja 1949. leta, ko so pristopile Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija, Sovjetska zveza in Češkoslovaška. Včlanila se je tudi Albanija, ki p>a je izstopila, zatem pa še Demokratična republika Nemčija, medtem ko so bile opazovalke Ku, ba. Kitajska, Mongolija, Severni Vietnam, Severna Koreja, nekaj let pa tudi Jugoslavija. V prvih letih življenja te organizacije se je razmahnilo predvsem sodelovanje na področju blagovne izmenjave, potem pa, ko so sprejeh leta 1959 statut in 1962 njegove spre- membe, prihaja bolj do koordinacije raziioja tudi zno- traj posameznih članic, do mednarodne delitve dola in vse tesnejšega sodelo^fanja. Tako se že dlje časa postavlja vpraáanje dolgoroč- nega sodelovanja v posameznih vejah gospodarstva. Zelo pereč je zdaj problem energije. SETV ima ognjmne vire, toda največ tega je v Sovjetski zvezi. Problem pa je še v tem, da je 80 odst. te energije vzhodno cd Urala, devet desetin industrijskih centrov je pa na zahodu, »daleč« v Elvropd. Tako so pred leti uvažale nafto iz Sovjetske zveze Češkoslovaška in Bolgarija 100 odst., DDR 95 odst.. Poljska 90 odst. in Madžarska 75 odst. Ta nafta je bila za uvoznike cenejša kot na svetovnem trgu. Izgleda pa, da Sovjetska zveza ni več pripravljena popuščati v ceni, zato zahteva, naj m-oz- mkl Investirajo v Rusiji. Drugi problem je v tem, da se v odpiranju gospo darskega sodelovanja v svetu EGS ротегије s posa- meznimi deželami SEV, Sovjetska zveza pa bi želela, da bi tudi SEV nastopal preko svojih nadnacionalnih organov, ki jih pa zdaj nima. Zato so želeU spreme- niti statut, da bi uvedli večinsko odločanje, to pa po- meni preglasovanje. To pa se nI zgodilo, najbrž zaradi odpora nekaterih članic. Jugoslavija mia tako s SEV kot tudi z EGS po sebne sporazume o sodelovanju. Tako je sodelovala na 32. zasedanju SEV tudi naša delegacija. Vodil jo je podpredsednik ZIS, Andrej Marino. aero celje TOVARNA ZA OBČINSKI PRAZNIK — 20. JULIJ Po letu dini zaključuje to- varna Aero iz Celja naložbo v novo tovarno AC papirja, ki jo bodo odprli v dneh celjskega občinskega prazni- ka. Investicija je Aero ve- ljala 220 milijonov dinarjev, sredstva pa so zanjo name- njale prav vse temeljene or- ganazacije združenega dela tega kolektiva. Tako je v so- seščini stare tovarne zrastel nov objekt, v katerega so že tudi montirali nove stroje za proizvodnijo kopirnih pa- pirjev. Prav z njimi bo Aero močno obogatil domače tr- žišče, saj bo različna gra- fična obdelava t^a papirja omogočala izdelavo kompju- terskih obrazcev, faktur, obrazcev za optične čitalce In druge tiskovine. Na novih strojih bodo letno proizvedli kar 12.500 ton AC papirja, Aerova letna realizacija pa bo tako porastla za. 800 mi- lijonov dinarjev. V novi to- varnd bodo zaposlili 200 de- lavcev. äs cinkarna celje VEG KOMUNISTOV 13 PROŠENJ ZA VPIS V ZK Prejšnji mesec je bilo skle- njeno kongresno leto jugo- slovanskih komunistov. Od- dobje med desetim in enaj- stim kiongiesom Zveze ko- munistov Jugoslavije je bilo uspešno tudi za delovni ko lektiv Cinkarne Olje. Ko- munisti iz te delovne orga- nizacije so se aktivno vklju- čevali v delo dnižbenopolitič- nih organizacij in vestno ob- ravnavali predkongresna in kongresna gradiva. Pokazali pa so se tudi rezultati, saj So v obdobju med osmim kongresom Zveze komunistov Slovenije in enajstim kon- gresom Zveze komimistov Jugoslavije sprejeli kar tri- najst prošenj članov kolekti- va za vstop v Zvezo котго- nisitov. ШЕЛ CiOKiiNSEX §t. 27 — 13. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 7. julij praznik občine žalec V ZNAMENJU USPEHOV PRIŠLA STA TUDI FRANC LESKOŠEK IN EMIL ROJC v petek so občani žalske občine slavili svoj praznik v spomin na 7. julij 1941, ko je bila v Spodnji Savinjski dolini prva velika napisna akcija proti okupatorju. V žalski občini slavijo svoj praznik vsako leto v drugi krajevni skupnosti, letos pa so se delegati občinske skup- ščine izrekli za to, da ga proslavijo le s svečano sejo občinske skupščine. Prihod- nje leto bodo praznovali v krajevni skupnosti Gomilsko. Osrednji govor na svečani seji je imel predsednik žal- ske občinske skupščine Vla- do Gorišek, ki je nanizal uspehe ter tudi težave, s ka- terimi se srečujejo v občini. Vlado Gorišek je med dru- gim dejal, da jih čakajo po- membne naloge na področju nadaljnjega razvoja delegat- skega sistema. Pri analizi de- legatskega sistema so v ob- čini ugotovili, da so delega- cije skupščine premalo pove- zane z delovnimi ljudmi in občani, tako v TOZD kot kra- jevnih skupnostih in preveč prepuščene same sebi. To je bolj prisotno v delovnih or- ganizacijah kot v krajevnih skupnostih. Ni dovolj ustrez- ne povezave s političnimi or- ganizacijami v vseh sredi- nah, je menil Vlado Gori- šek. Delegacijam niso v za- dostni meri na voljo ustrez- ne informacije. Zatem je Vlado Gorišek govoril o uspehih na področju gospo- darstva. Poudaril je, da na- loge, zapisane v srednjeroč- nem programu gospodarske- ga razvoja uspešno uresniču- jejo, povedal, da je čutiti močan skok naprej na pod- ročju trgovine in da so v ob- čini tik pred realizacijo ne- katerih pomembnih investi- cij. Pomembni so bili uspehi v kmetijstvu, kjer se posto- poma oblikuje agroživilski . kompleks. Tako raste poleg ! moderne primarne kmetijske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju tudi pre- delava in trgovina s tega področja. S kmetijstvom se v občini danes ukvarja manj kot 12 odstotkov občanov, s tem da se občutno veča ko- ličina tržnih viškov. Sicer pa, v gospodarstvu ne manjka tudi nekaterih težav, med ka- terimi vsekakor velja omeni- ti njegovo preobremenjenost. Pomembni uspehi so bili lani doseženi na področju iz- gradnje komunalne infra- strukture, uspešno se razvi- ja stanovanjska izgradnja (v preteklih štirih letih so zgra- dili 400 družinskih hiš in 500 stanovanj v družbenem sek- torju), ob tem pa ne gre pozabiti na izgradnjo objek- tov družbenih dejavnosti. Žalska občina je nadalje pr- va v Sloveniji, ki je pro- storski in urbanistični pro- gram sprejela po samouprav- ni poti s samoupravnim spo- razumevanjem in družbenim dogovarjanjem, kjer so se dogovorili vsi koristniki pro- stora. Pomemben napredek je bil dosežen pri razvoju krajevne samouprave in ma- terialne krepitve krajevnih skupnosti, ljudska obramba, varnost in družbena samoza- ščita je postala st»stavni del samoupravnega življenja in dela. Ob koncu nikakor ne smemo pozabiti na uspehe na področju kuilt\ixe, telesne kulture, aktivnosti društev in organizacij, je dejal Vla- do Gori.šek. Ob koncu slavnostne seje občinske skupščine je pode- lil letošnje plakete in nagra- de občine Žalec. Letošnje plakete občine Žalec so prejeli: SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC za uspešno opravljanje osnovnih nalog s področja preskrbe občanov v vseh KS. SM dejansko postaja nosilec ne sa- mo osnovne preskrbe pač pa tudi no- silec investicij v izgradnjo blagovnic v Šempetru, na Polzeli in v Preboldu ter centralnega skladišča za preskrbo- vanje občine in širše regije v okviru poslovne skupnosti NAMA. BE(K;R\DSKA BANKA — TE- MEIJNA BANKA Ljubljana," ki je v letih 1974 in 1975 v času velike nelik- vidnosti s finančnimi sredstvi izdatno pomagala nekaterim OZD. Sicer pa ve- lja omeniti njeno intenzivno vključeva- nje v gospodarstvo občine. INÄTITUT ZA HMEIJ.\RSTVO IN PIVOVARSTN'O ŽALEC se je razvil v pomembno manstveno ustanovo, po- sebno na področju kmetijstva. Tu so vzgojili več novih vi-soko kvalitetnih sort hmelja. Strokovnjaki so se aktiv- no vključevali v izdelavo prostorskega piana ter se v širšem slovenskem pro- storu irveljavili pri prostorskem plani- ranju. OSNOVNA ŠOLA SI^VKO BLAN- DER PREBOLD za u^he pri celo- dnevni osnovni šoli, kjer že pKatelcajo priprave, da bi biU z naslednjim šol- skim letom vanjo vključeni tudi učen- ci od 6. do 8. razreda. (K) ZSMS VRBJE je prejela pla- keto za aktivno delo na vseh področ- jih, kar d\"akrat pa so mladi iz te va- sice zasedli prvo mesto v republiškem tekmovanju Naš klub. KS VRANSKO je v zadnjem obdob- ju zgradila celo vrsto komunalnih ob- jektov in naprav, pomagala reševati gospodarske probleme na svojim ob- močju, reševala stanovanjsko in so- cialno problematiko, otroško varstvo .. S krajevno skupnostjo so tesno pove- zane vse družbenop>olitične organiza- cije in društva. Kar 34 jih je na nje- nem območju. FGD VINSKA GORA je prejela pla- keto za dosežke in uspehe pri razvoju in realizaciji dolgoročnih, srednjeroč- nih in letnih načrtov razvoja KS Vin- ska gora ter za aktivno delo na po- dročju gasilstva. LOVSKA DRUŽINA ŽALEC posve- ča zadnje leto vso skrb varovanju na- rave, ne zanemarja svojih osnovnih nalc^, člani pa so se izkazali na šte- vilnih delovnih akcijah, med katerimi velja omeniti gradnjo lovskega doma na Rinki. ANTON KOTNIK iz Prebolda za revolucionarno delo pred vojno in med njo ter aktivno sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah vse- skozi od osvoboditve naprej. JUSTINA HOLOBAR iz Žalca je prav gotovo najbolj zaslužna in dol- goletna kulturna delavka v občini. Bila je tudi uspešna zborovodkinja. Doslej je organizirala vse revije mladinskih in odraslih zborov in bila več kot 15 let opravljala tajniške posle na ZKO. RADO ROTAR iz Dobriše vasi raz- daja svoje bogate izkušnje pri delu krajevne skupnosti, kjer je predsednik sveta. Uspel je, da se je v Petrovčah široko uveljavil novi koncept organi- ziranosti KS. STANKO ŽAGAR iz Griž je dve mandatni dobi opravljal fimkcijo pied- sednika sveta KS Griže in to v času, ko se je krajevna skupnost šele for- mirala, delegatski odnosi pa še niso zaživeli. S poHtičnim jxísluhom je uspel, da se je KS Griže v lem ob- dobju dosegla izjemne uspehe na vseh področjih. Slavnostne seje občinske skupščine se je udeležil tudi pni komandant .slovenske vojske, član sveta federaci.)e SFRJ in častni občan žalske občine Franc Leskošek Lulu. Poleg nj^ ga so bili na seji tudi Emil Roje, izvršni sekretar predsed.stva CK ZKS, predstavniki so- sednjih in pobratenih ohČin, borci in dosedanji dobitniki plaket občine Žalec ter seveda delegati vseh zborov SO Žalec. Med letošnje nosilce plaket občine Žalec se uvršča tudi OO ZSMS Vrbje. Nagrado spi*e- jema predsetlnJk vrbenskih mladincev Milan Vogrinc. O številnih uspehih, ki .|ih je zadnja leta dosegla ta mladinska organizacij smo žp pLsali in si^sek bi bil kar predolg, če bi hoteli napi.sati prav vse. So vzor prizadevnosti! Na zadnji seji pripravl.jalnega odbora za izvedbo proslave 40-letnice prve konference KPS v Smiglovi zidanici. Je sekretar OK ZKS Žalec Franc Jelen podelil priznanja za priza- devno delo v pripravah in izvedbi te proslave, ki je lepo uspela. Priznanja so prejeli: Jože Jan, Vlado Gorišek, P.ranko Povše, Stane Mr\lč, Anka Aškerc, Jane?: Kroflič, Adi Vldmajer, Zoran Razborsek, Ivan Centrih, Ivan Robič, Janez Meglič, Jože Cerovšck, Ivan Glušič, Ljuban Jakše, Igo Cizej, Drago Želender, Edo Fulko, Vlado Vrtačnik, MIlan Kolar, Ralko Funkl, Maks Gajštk, Jože Bertalanič, Dani.)el BrLšnik, Franc Radišek, Aleksander Kerštajn, Vinko Orcšnik. Oto Žagar, Lo.jze Kampuš. Oto Majcen, Anica Ten^ln, Viktorija Culk, Rado Rotar, Ivan Drnač, Anton Ferme, Adolf Sajovñc, Bogo Andol.fšek, Robi Gove, Rozlka Kobale, Slavko lisclj, Ivan Kamenšek, Alo.iz Kolka, Ivan Strožer, Franc Naraks, Planinsko društvo Prebold, Novi tednik in Radio Celje. Na sliki: Franc Jelen podeljuje priznanje predsedniku žalske občinske skupščine Vladu Gorišku. ŠOLSKEGA CENTRA ZA BLAGOVNI PROMET Kolektiv šolskega centJ^ 7-a. blagovni promet je tudi le- tos ostal zv-est tradiciji. Ob zaključku letošnjega šolske- ga leta je že i>etindvajsetič P(> vrsti izdal svoj Letopis, publikacijo, ki nazorno govo- rt o vzgojnoizobraževalnem delu centra, o vsem, kar se v posameznih šolah tega cen- tra dogaja med letom. Le- tonija joibilejni Letopis ob- ravnava delo in življenje v celotnem kolektivu v šolskem 1976/1977, je torej do- kument, ki je pomemben se- stavni del šolske kronike. To je Center, katerega ko- renine segajo v 1869. leto, ko Je bila ustanovljena Nedelj- ska šola za trgovske prakti- kante in vajence. Pozneje je večkrat menjala svoje ime, toda v bistvu je vselej osta- la zvesta vzgoji in izobraže- vanju trgovskih delavcev. Od 1961. leta dalje dela kot šol- ski center za blagovni pro- met, ki zdaj oziroma že vr- sto let poveenjje Solo za рахх dajalce, Po-slovodeko šolo, Komercialno šolo. Oddelek za prekvalifikacijo in Oddelek za odirasle pri šoli za proda- jalce. V šolskem letu 1976/77 se Je na šolah tega centra v Ce- lju šolalo 1.234 učencev in slušateljev, na treh disloci- ranih oddelkih Komercialne šole v Breiacah, Slm^enskih Konjicah in Velenju pa sku- F>aj 62 učencev oziroma slu- šateljev. MB 4. stran — NOVI TEDNIK St. 27 — 13. julij 1978 Poçled na »n<)vo< tovarno f.<>r»*n.|a v /J' Nemčiji ali bi\ši Körting v mestu Cirassau v neposredni bli/int Uüní'Fma. gorenje v svetu OB SREBRNEM JUBILEJU PRODOR V SVET Na zadnji tisko\Tii konfe- renci, ki so jo pripravili v velenjskem Gorenju in kjer je sodeloval ' tudi generalni direktor Ivan Atelšek, so ča- snikarje seznanili z nakupom mane zahodno nemške firme radio-aparatov Körting. Ta tx>vama, ki Itói v mestu Gras- sau približno štirideset kilo- metrov pred Miinchnom v ZR Nemčiji, je ena najstarej- ših in najuglednejših (usta- novljena 1925) na svetu za iz- delavo radioaparatov. 2al je zaradi objektivnih težav za- šla v krizo in z njo v stečaj. Pojavilo se je več ponudni- kov, ki so_^že'.eli tovarno ku- piti in j: vliti sveže krvi. V ostri konkurenci tekmecev z nekaj kontin nL3v sveta 5» шрел Gorenj ča ni. V novi tovarn; Gorenja, ka- tere otvoritev pripravljajo, bodo izdelovali televizorje, zabavno elektroniko in osta- le tehnične drobne predme- te. Zaposlenih bo okoli 800 delavcev, med njimi tudi precej iz Jugoslavije. Samo Gorenje bo za uvod prispeva- lo tudi večje število strokov- njakov To bo ena proizvod- nja s skupnim tržiščem. Ivan .\telšek je na vprašanje ali pričakuje v sodelovanju s to nemško firmo pod njilx>vo streho pozitivno poslovanje je odgovoril, da nikoli niso kupili nekaj takšnega, kar potem po ureditvi ne bi da- lo pozitivnih rezultatov. Fir- ma Körting ni prišla v ste- čaj zaradi slabe kvalitete pro- izvodov, temveč zaradi osnov- nih napak. To pa še ni vse. 2e predvi- doma oktobra naj bi se Go- renjčani pojavili v gla^em mestu afriške države Nigeri- ji Lagosu, kjer pripravljajo manjšo tovarno za de\-etdeset zaposlenih, kjer bodo izdelo vaii majhne traktorje in go- spodinjske pripomočke. Tudi tu bodo s kadri pomagali pretežno sami. V soboto, 15. julija, bo ot\'oritev povečane tovarne za montažo kuhinj v sosedni: Avstriji z metražo -štiritisoč kvadratov. Priprav- ljajo tudi povečanje lani od- prte tovarne za gosood^njske aparate v Solunu v Grčiji. Na Danovečalo in si- | cer na petdeset. Investicija na Vinskem ^n-hu bo veljala tri milijone dinarjev. Delav- ke iz tega kraja se sedaj že vsak dan s pyo.sebnim avtobu- som vozijo v Prebold na pri- učevanje, kjer se usposabljajo v Izdelali drobne konfekcije, torej v konfekcionrranju predpa4nikO(\', rut. krp za bri- sanje prahu in likanje, ogri- njal, plenic . . . Za obrat na Kozjanskem so se v Preboldu odločili pred- vsem za to, da ljudem s tega področja omogočijo zapos'i- tev, hkrati pa vsai malce pri- spevajo k razvoju in napred- ku tega predela. Zanimivo je, da bodo v ' obratu delali iz- ključno ljudje, ki pred tem Še niso bili n-kjer zapo.sleni. Na Vinskem vrhu bodo konfekcioniraM tudi zaščitne obleke za gasilce in delavce v železarnah. Gre za pri nas novo tkanino, katere рг\т pre- izkusi praktične uporabnosti so že bili narejeni v eni od slo\'enskih železarn. To je po- sebna bombažna tkanina, ki omogoča, da lahko koža v njej nemoteno diha, vpija znoj in omogoča neovirano gibanje. .le povsem negorljiva- In celo odbija tekoče železo. .Azbestne obleke na primer onemogočajo neo-virano giba- noroČali bo le- tošnja tradicionalna priredi- tev »Pivo in cvetje« v Laškem potekalo v jubilejnem vzduš- ju, saj je že petnajsto po vr- sti. Turistično društvo je v sodelovanju z glavnim po- budnikom Pivovarno, horti- kultumim društvom in dru- gimi organizacijami pripravi- lo vrsto izredno zanimivih prireditev. Tako bodo v petek odprli vrsto razstav, zvečer pa bo zabavno glasbena prireditev MODA — PIVO — CVETJE — GLASBA. Sobotne prireditve se bodo začele z dopoldanskim avto- rallyem, popoldne bo igram brez meja t>odobna Laščania- da, zvečer pa zabavna prire- ditev »Goldin sliow«, lü bo trajala od mraka do zore in ki bo polna zabavnih točk od petja, glasbe, himiorja, ognje- meta, izbiranja miss piva in še vrsto drugih zabav. Z letošnjo prireditvijo »PI- VO in CVETJE« bodo v La- škem takorekoč »krstili« na novo preurejen Aškerčev trg, ki je močno spremenil svojo podobo. Na tem trgu po- stavljajo »baterijo« dvanaj- stih točilnih pip za točenje odprtega piva. Na tem pro- storu, na Orožnovem trgu in trgu pred banko, kar vse spada pod enoten priredit- veni prostor, bodo lahko na- mestih pet tisoč ljudi. Vsakoletni zadregi окоИ gostinskih uslug se bodo le- tos izognili s pritegnitvijo go- stinskega podjetja Celje, TOZD Laško, ki bo svojo po- sadko okrepil tudi z gostin- skimi delavci iz drugih kra- jev. Seveda bodo zabaviščni prostori tudi na dosedanjih mestih pred kulturnim do- mom, pred Marxom, pri kme- tijski zadrugi in še kje. Kar zadeva parkiranje bo- do v Laškem na levem bre- gu Savinje izkoristih vse raz- položljive prostore, v sredi- šče mesta pa iz razumljivih razlogov promet ne bo do- voljen. Obiskovalcem iz dru- gih krajev priporočajo pri- reditelji »racionalno« vožnjo, torej polno zasedbo vozil, da bi bila gneča na parkiriščih manjša. Kot vstopnice na vse pri- reditve vseh treh dni imajo prireditelji pripravljene žeto ne, ki veljajo za vse tri dni. Prireditve se bodo končale v nedeljo, ko bo dopoldne tradicionalna povorka s pri- kazom vseh dejavnosti v La- škem, zlasti pa gospodarstva in društev. Posebnost bodo menda že pozabljeni prizori gojitve, brljenja, trerya in preditve lanu. Popoldanski del bo izpolnil koncert godbe na pihala iz Vevč. Turistično društvo, skupno s krajevTK) skupnostjo, dru- štvi in ix>djetji, je v orga- nizacijo jubilejnega praznika vključilo na desetine kraja- nov, ki so se trudili, da bi bilo vse pripravljeno za spre- jem gostov, ki jih pričakujejo iz vse Slovenije, zlasti pa z celjskega olMnočja. J. K. turizem GOLTE SO ZAPRLI ODSLEJ SEZONSKI ZNAČAJ TURISTIČNEGA CENTRA Zgodilo se je tisto, kar smo pričakovali, pa vendar upali, da se ne bo nikoli uresničilo. Turistično rekre- acijski center na Golteh je zaprt. Morda se je še pred letom zdel sklep samoupravnih or- ganov in družbenopolitičnih organizacij vseh petih temelj- nih organizacij združenega dela pri celjskem Izletniku, da bodo center na Golteh zaprli, v kolikor ne bo širše driižbene pomoči za zagoto- vitev njegovega rednega dela in razvoja, kot grožnja. To- da ni bila- Sklep o za- prtju Golt je bridka, resni- ca, ki med drugim kaže, da v regiji ali vsaj v okviru štirih občin (Celje, Žalec, Mozirje in Velenje) ni bilo moč uresničiti Izletnikovega predloga o ustanovitvi skup- nosti za rekreacijo na Gol- teh. Odmev na ta predlog je bil preskromen. Sporazum je podpisalo komaj trideset te- meljnih oziroma delovnih or- ganizacij v regiji, v glavnem manjše, sicer pa nobena med večjimi! Golte so zaprte. Tudi gon- doLska žičnica počiva. Kiiko dolgo? Pri Izletniku pravijo, da vse do zime. Zaenkrat so se odločili, da bo center pod Med ved jakom delal samo v zimskem času. Torej sezon- sko. Sicer pa tudi ta odlo- čitev zahteva .svoje pogoje. Gre za dejstvo, da bo ko- lektiv potreboval za pripravo Golt za smučarsko sezono okoli štiri milijone dinarjev. Znova bo treba urediti smu- čišča, postaviti novo vlečni- co, kupiti modernejši teptal- ni stroj, poskrbeti za red- na vzdrževalna dela in še za kaj. Kdo bo dal ta denar? Izletnik? Dosedanje breme za delo centra na (jolteh je v glav- nem nosil kolektiv temeljne organizacije Potniški promet, ki pa ga letos in prihodnje leto čakajo nekatere nujne in prepotrebne naložbe. Sa- mo letos je ta kolektiv na- menil za nabavo štiridesetih novih avtobusov okoli štiri- deset milijonov dinarjev. Po- leg tega ga čaka gradnja nove avtobusne postaje, ki bo letos in prihodnje leto terjala okoli 25 milijonov di- narjev. V pripravi sta grad- nji avtobusnih postaj v Sev- nici in Slovenskih Konjicah. Dela bodo stekla prihodnje leto. Toda, nekateri izdatki za ti naložbi bodo nujni že letos. »Ob vsem tem, bi bilo eko- nomsko neupravičeno in skrajno neprimerno, če bi za- htevali od tega dela našega kolektiva Še denar za delo Golt. Tega ne bomo storili, ker ne moremo,« je poudaril glavni direktor Izletnika. Le- opold Pere. Po vsem tem ne gre za denar, ki bi bil potreben za kritje amortizacije za infra- strukturne objekte v višini treh milijonov dinarjev letno, gre tudi za sredstva, ki so nujna za redna vzdrževalna dela. za nove naložbe itd. Golte še niso zgrajene in jim še marsikaj manjka. Tu- di kadri. Ustrezni kadri. Golte so zaprte. Po dese- tih letih dela tega centra ve- lik korak nazaj! To ni spod- budno, še zlasti v času, ko opozarjamo na nujnost re- kreacije našega delovnega človeka. Zdaj mu je ta svet na Mozirski planini spet od- maknjen. Skoda! Zanimivo in pomembno pri vsem tem je dejstvo, da kolektiv celjskega Razvojne- ga centra pomaga Izletniku pri reševanju velikega proble- ma. Predvsem gre za tisti de- lež, ki naj opozori, da so Golte sestavni del turistične- ga gospodarstva Gornje Sa- vinjske doline, da bi morali zategadelj doseči poslovno sodelovanje med vsemi tu- rističnimi dejavniki v mozir- ski občini. Gre torej za uve- ljavitev nove organizacije, in v kolikor ti pogoji v času dveh mesecev ne bodo dose- ženi, so dejali predstavniki Razvojnega centra, potem bo- do tudi prenehali sodelovati pri obravnavanju in reševa- nju problema, ki ima širše družbeno obeležje in ni sa- mo last Izletnikovega kolek- tiva. In še nekaj — ne gre za težnjo po fizični oziroma pravni integraciji turističnih dejavnikov v mozirski obči- ni, marveč za njihovo po- slovno sodelovanje, za večjo kordinacijo in še za kaj. Golte so zaprte, problem CiOlt pa je odprt. Kako bodo na ta pričakovani sklep Iz- letnika reagirali delovni lju- dje in občani? Kako organi, ki so že doslej pokazali do- sti vneme pri reševanju tež- kega vprašanja, ki pa bi v regiji аИ v okvina štirih o'*- čin ne smelo biti takšno, odzemelj- skim bogastvom. Vsi obisko- valci, bdto jih je ofcoM 1Ä)0, so se seznanüi z oblikovito- stijo sige, oziroma kapnikov, njihovo življenjsko potjo in razvojnimi stopnjami, starost- jo posameznih delor ságe v naših najbolj znanáh jamah, s procesom nastajanja sigo- tvome vode in z njeno feno- menalno lastnosyo — zasipa- vanjem podzemlja itd. Razstava je prav gotovo Pripomogla tudi k »poznanju, ^ ne kaže z odtrganjem Kakršnega koli primerka kap- üüákega bogastva pretrgati njegove desettisočletne živ- ljenjske potL Poznamo šitiri razvojne stop- nje zasigavanja podzemlja. In če pogledamo sigo, ki je na- stajala v prvi razvojni fazi, to je v zadnji medledenl dobi, pred 80.000 leti, potem je na dlani, da je potreboval kap- nik za rast enege milimetra pwlniih sto let. Zanimdivo je še, da se je glede na ugodnejše klimatske razmere, ta rast v haJocenu, to je zadnjih 10.000 let, kar desetkrat po- spešila. DARKO NARAX3IAV Posnetek dela eksponatov na razstav} v Tekstilni tovarni Prebold. , DOPOLNJEN PRAVILNIK O DOVOLJEVANJU POSOJIL Vsem, ki so v demmi stiski, je nar menjen tale članek. Sicer pa je tak» že znano, da je pravi naslov za denar- ne zadeve vseh vrat LB — splošna ban- ka Celje. V nadaljevanju bomo nekaj več vrstác namenili kreditom LB nom za dopust in turistična potovanja v domovini. Vprašanje kam in kako na dopaist je gotovo še prisotno v marsikaterem domu; na prvo vprašanje boste odgo- vorih vi, na drugo pa LB. Za dopust in turistična potovanja po domovini vam liB — Splošna banka Celje daje kredit v vrednoeti od 1.000 do 10.000 din. Pravico do kredita lahko pridobi- te z mesečnim varčevanjem ali z en- kratnim vplačilom depozita, zinesek kre- dita pa znaša na podlagi meseönega varčevanja 200 % od privarčevanega zneska. Pri odobritvi kredita na podlagi ve- zave depozita morate vplačati in vezati depozit v višini 30 % zneska odobrene- ga kredita. Rok za odplačilo kredita je eno leto, obrestna mera za kredit je 11 banka pa vara obračima od na- menske hranilne vloge ob. od vezane- ga depozita 7,5% obresti. Ce pa je vaše motorno vozilo po- trebno večjega popravila, lahko izko- ristite tudi kredite, ki jih daje LB «a popravila motornih vozil. V ta n&- men lahko sklenete z LB pogodbo o namenskem varčevanju oziroma po- godbo o vplačilu in vezavi depozita. Pravico do kredita pridobite po vpla- čilu 23adnje mesečne vloge ali takoj po vplačilu in vezavi depozita. Znesek kre- dita na podlagi mesečnega varčevanja maša 200 "/e od privarčevanega zneska, najnižji 2aiesek kredita je 1.000 din, naj- višji pa 20.000 din. Obrestna mera je 12 % letno. LB pa obračunava od na- menske hranilne vloge aH vezanega depozita obresti po 7,5 % letni obrest- ni meri. Rok sa odplačilo kredita je najveö 18 mesecev. In nazadnje še kako je s krediti ol)čanom za nakup rabljenega motor- nega vozila domače proizvodnje. Pravi- co do kredita pridobite z meseánlm varčevanjem ali enkratnim vplačilom depozita. Znesek kredita na podlagi mesečnega varčevanja znaša 200 % «1 privarčevanega zneska, najnižji znesek kredita je 5.000 din, najvišji 40.000 dün. Znesek kredita ne sme biti višji od гатевка predračtma oziroma račimapro dajalca rabljenega motornega vozila domače proizvodnje. Obrestna mera za kredit je 12 % letno. I^jubljanska banka pa otoračunava od namenske hranilne vloge aH vezanega depo2àta 7,5 % obresti. Rok za odplačilo kredita je največ 24 mesecev. Vsi omenjeni praivllndld o kreditih občanom veljajo od 1. 7. 1978 dalje. Po- goji so torej Se ugodnejši kot doslej za vsakega občana, ki je v detiaml stiski. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 27 — 13. julij 1978 ii. samoprispevek v celju KAKO GA ORESt^lČUJEKlO ZAMUDE NAM NISO V PRID 16. jonuairja lani so celjski občani z veliko večino izgla- sovali II. samoipinspevek. Sprejeli so tudii program iz- graidnje najnujnetèih objektov dntžibeneiga stanilarda ter se aaiveiziali, da bodo pet let pri- epcAnalî k njegovi uresničitvi odstotka svojega osebnega diobodka mesečno. SLcer pa so v Celju sprejeli dogo^'or, da bodo obsežen program z dvot.retjiinsk:m deležem finan- cirali s sredstvi samopri- spevka, eno tretjiTK) pa bodo ка izgradnjo objektov prispe- vaie samonjpravne interesne i^upmoisti. Do konca letošnjega leta bi morali v celjski obč ni zgra.li- ti ali vsoij pričeti z gradnjo dwetih referendtmTsikih ob- jekfcofv. Pa poglejmo, kako je z njimi. Zdravstvena postaja v Voj- niku: graditi so j:o pričeli la- nd oktobra, z deli pa bodo zaiiljučill oktobra letos. Gradn a poteka v skladu s prodv-idenim programom, ob- jekt pa bo za 7,564.000 dinar- jev dražji kot so pokazali predračimd. Pciiražitev bo v gla.vnem pokrila občinska zdravstvena skupnost. Vzsjojnovarstveni zavod No- va vas: temeljni kamsn zanj so postaivili lani septembra, pričakovati pa je, da bodo ob ekt zgradili do ai. julra. Dom oskrl)ovancev Novo Olje (sanacija): po prvot- nem programu izgradnje ob- jektov družbenega standarda bi morali izboljšati razmere v Domu oskrbovancev v No- vem Celjju. Vendar pa zaradi spomeniške vrednosti objek- ta, ki ne dopušča vs^tran- eke obnovitve doma m tudi zato, ker menijo v neposred- ni bliižini doma graditi novo mlekajno, se je občinska skupnost socialnega skrbstva v Celjoi odločila drugače. Po- nudila je sporazum o gra- dit\-i novega doma v Grmov- ju, ki so g^ podpisale tudi druge občine območja. Tako so doelej dobili že vsa potre- bna soglasja, izdelali lokacij- sko dokumentacijo in pripra- vili ideijni načrt novega do- ma. Dom oskrbovancev v Grmovju bodo tako pričeli graditi najkasneje septembra letos, njegovo gradnjo pa bo- do poleg referendtimskih sredstev fi!nanc-ra,ie še skup- nost pokojninskega in inra- Mskega zavarovanja, skup- nost sociatoega skrbstva v Celju in nekatere občine ob- močja. . Prizidek k OS Franja Vrun. ča in družbeni center KS Gaberjc-IIudinja: letos je pit- šlo do razdelitve krajevne skupnosti Gabsrje-Huditija na dive novi krajevni skupnosti. Zato po nekaterih ocenah ni smotrno graditi enega objek- ta za tako širok spetker upo- rabnosti. Na osnovrl progra- ma prostorskega raiz^-o-a no- vih stanovanjsk'h sosesk je po sprejetem načrtu predvi- dena na lokaciiji severno od Libele med Mariborsloo cesto in Golovcem do hudira'ske šole gradnja obsežnejšega družbenega centra, ki bi bil del velrke stanovarnjske sose- ske. Takoj, ko bo priprav- ljen celovit predlog (pripra- ve so že stekle), bo SZDL organizirala široko javno raz. pravo in ocenila ustreznost predloga. Takšna rešitev bi bila gotovo racmonalnejša ter vsebinsko boJj usklajena s potrebami m interesa raavoja .samouprave v krajieivnih sku- pnostih. V primeru pa, da ne bo mogoče združiti sredstev vseh zainteresiranih za izgra- dnjo družbenega centra, bodo uresničili predlagano zasno- vo iz referendumskega pro- grama in objekt pričeli gra^ diti v prihodnjem letu. VVZ Tončke Cečeve v Voj. niku: vse prijprave za njegovo izgradn o so bile opravljene že lani, veffidar so občani krajevne skupnosti Vojnik menih, da lokacija ni ustretz- na. Zato so izbraJi novx» v neposredni bližini osnovne šo- le. Tako bodo temeljni ka- men za vrtec položili ob ob- činskem prazniku, zgradili pa ga bodo prelvidoma jeseni prihodnje leto. Kulturni dom v Socki: tu gre za popravilo obstoječega objekta. Opravili bi ga v za- četku prihodnjega leta. Kulturni dom Trnovlje (adaptacija): program izgrad- nje objektov družbenega standarda predvideva obnovo kulturnega doma, ne pa tudi adaptacije prostorov za delo-1 vanje krajevne skupnosti in drugih organizacij in teles v njej, kot je bilo predvideno pozneje. Obnovitev kulturnega doma bo opravljena do pred- videnega roka. Zdravstvena postaja v Sto- rah: je objekt, katerega iz- gradnje sega v prihodnje le- to. Zanj izdelLijejo že vso potrebno dokumentacijo. Osnovna šola v Novi va.si: za sedaj potekayo priprave na gradnjo v obliki razprav o ustrecsnostl posameznih Icka- crij in o načinu izgradnje ob- jekta. To je torej pregled oprav- ljenega dela na posameznih objektih družbenega standar- da, ki bi morali biti ix) re- ferendumskem programu ísgraijená do konca letošnjega leta. že groba slóka kaže, da prihatja pri poeamessnih obje- ktih do precejšnjih zamud pri gradnji. Vzrcđce za to je iskati v sLaibi pripravljenosti programov, v neopredeljemilh lokacijah in v neorganizira- nem pridobivanju posameznih soglasij. Veliko odstopanj prihaija tudi pri predvidenih cenah izgradnje, ki so se pm nelcaterih objektih že sedaj poa-ečale za sikoraj 100 od- stotkov (Zdravstvena postaja Štore). Ta razlika med pred- videno in realno ceno obje- kta pa seveda predstavlja do- datno breme samoupra-vnim interesn'm skupnostim, ki so investitorji in osnovni nosilci odgovornosti za izgradnjo po- sameznih objektov. Ko so člani občinskega od- bora za izvedbo programa II. samoprispevka na zadnji se- ji rsizpravlijali o stanju pri izigradnjd objektov so med drugim menili, da se morajo interesne skupnosti še bol'e organiKirati, da bodo lahko izpeljale naloge sprejetega programa. Poleg tega pa mo- rajo odgovorno In sproti in- formirati delegate o tem, ka- ko nííipreduje gradnja posa- meznih referendumskih obje- kto\'. Odbor je nadalje me- nil, da so zelo veliko delo doslej opravili gradbeni od- bori pni interesnih skupno- stih, pa tudi krajevne skup- nosti, v katerih so objakte zgi-adili ala jih še gradijo. ОроиогШ pa so, da prihaja do številnih teženj po razšir- janju predvidenih " objektov ali do drugačnih programov, kot so bili predvideni. Vsa- kršno iniciativo je potrebno oceniti, so menili člani od- bora in temeljito pregledati, če gre resnično za boljše predloge, ki zahtevajo tudi re- alne vire financiranja. DAMJANA STAMEJCIČ slovenske konjice RAZGOVOR Z DIREKTORJEM JURETOM POKORNOM «Današnji dan je pa resnič- no vaš — novinarsiki. Pred vami je bil že vaš poklicni kolega iz Ljubljane pri meni,« me je z nasmehom sprejel generalni direktor KONUSA, dipi, ing JURE POKORN. No, morda sva se kasneje po pogovoru prav zaradi te na- še novinarske »neusklajeno- Siti« ogrelb za tiskovno kon- ferenco v zgodnji jeseni, ko bo KONUS zaokrožil svojo samoupavno organiziranost. Kakšen je aktualni, seda- .iji gospodarski trenutr'- KO- NUSA, še po,sebno UI^jAR- I NE. KO-KO in KONIT, sem bil novinarsko neusmiljen. y>Ce ocenjujem poslovne re- zultate za pn'üi pet mesecev in približno za prvo polletje v primerjavi z rezultati naše panoge, potem lahko rečem, da bo naša delovna organiza- cija prvo polletje zaključila poslovno relativno ugodno. Vaše vprašanje je resnično aktualno, saj -aì omenjenih temeijnih organizacij usnjar- na posluje z izgubo, medtem ko je KO-KO blizu meje ren- tabiln'jsti. V primeru temelj- ne organizacije KONIT, ki si- cer SI- ada v sklop temeljne oi^amz,acije združenega dela Umetno usnje, pa gre v bi- stvu zt. realizacijo investici- je. Moram reči, da tudi re- zultati drugih usnjam v naši panogi ne odstopajo od re- zultatov naše usnjame. V glavnem so vsi predelovalci govejega in telečjega usnja v Jugoslaviji na meji renta- bilnosti ali tudi v izgubah. V zvezi z nastalo poslovno situacijo, ki ni slučajna, ali v tem trenutku aktualna, saj se vleče že nekaj let, smo že 7 prejšnejm obdobju postopo- ma preusmerjali usnjame v druge proizvodne programe. Seveda smo ob periodičnem obračunu takoj ukrepali in spreoeli kratkoročne in dol- goročnegše programe za sana- cijo. Tako se krastkoročni ukre- pi nanašajo na organizacijske, kadrovske in poslovne vidike v z\'ezi z nabavo, prodajno politiko, v prodaji predvsem na orientacijo na širši krog kupcev, na spremembo asor- timana. V dolgoročnem smi- slu pripravljamo postopno znižanje te proizvodnje v us- njami, ki naj bd v tem dol- goročnem smislu zaposlovala manj, kakšnih stodvajset de- lavcev. V primeru temeljne organi- zacije KO-KO, ki proizvaja usnjeno konfekcijo gre za boljše poslovne rezultate, pa tudi veôjo kvaliteto kot v lanskem letu, ko je bila še v izgubi. S kadrovskimi, orga- nizacijskimi in drugimi pose- gi smo dosegli predvsem to, da ta temeljna organizacija letošnjega leta ne bo zaklju- čila z negativnim poslovim rezultatom, kljub temu, da je povečala v kompletnem pro- izvodnem asortimanu izvoz od lanskih 50 na 70 odstot- kov celotne proizvodnje. Pri investiciji, ki smo jo konča- li januarja, v TOZD Umetno usnje pod komercialnim na- zivom KONIT lahko rečem, da gre aa uspešno investicijo, da tudi daje predvidene re- zultate in da pri tem tudi ni- mamo nobenih posebnih te- žav.« V KONUSU se dobro za- vereT>redenos!fci rezervatov za h^tro cesto, potekov vodov nanetosti in plinovo- da. kar so Se posebne spe- '^'■^ičn-'^sti, ki velifi'o za žal- s^ko občino. Krivda za poja- ve nedo^'Oljeт)ih gradenj ie mnogokrat padala na delo tirhi»ritsfične in^pí^kci'e. Mno- ^ч^krчt 9П bile ohtoi^.be ute- in«»^'^« i*» TW T*^. /^ч ip moral včasih ec inšpektor opravljati delo dveh, treh ljudi aU celo več inšpekcij. Glede na ostrejše kazni so morale občinske skupščine razvrstiti objekte, ki so že v uporabi in so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, v tri skupine. Na objekte, za katere lahko izdajo loka- cijska dovoljenja, objekte, za katere se ne more izdati tega dovoljenja in se morajo odstraniti, vendar se lahko odstranitev za določeni čas odloži, v tretjo skupino pa sodijo objekti, ki jih morajo takoj odstraniti, ker nepo- sredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega do- kumenta. Akcija, ki so jo izvedli v ZaJou je pokazala, da naj bi bilo nedovoljeno zgrajenih objektov kar petsto. Treba pa je upoštevati, da je od tega večina pomožnih objek- tov in barak, gospodarskih PK>slopij, silosov in garaž, sledijo pa adaotacije in pri- zidki, počitniške hišice ter končno stanovanjski objekti. Seveda pa omejevanje čr nlh gradenj ni odvisno le od urbanističnega inšpektor- ja ill inšr>ektoTata, pač pa ttidi od sli'^-b. ki im«io ka- lcršix>ko!i povezavo 2 urba nizacijo, pa naj si bo to z od'loki, soglasji in pripravo urbanistične dokumentacije, ali nakupom zemljišč- JANiEZ VEDENIK celje NOVI PROSTORI ZA STAROSTNIKE Družbena skrb za starejše občane je ena prednostnih nalog urejanja domske oskr- be v celjski občini. V zvezi s tem je bil v letu 1977 že izvršen sanacijski program v domu oskrbovancev v No- vem Celju z ureditvijo cen- tralne kurjave, saj je ogre- vanje predstavljalo naj'bolj pereč problem. Da bi še bolj '7,boljšali razmere v Novem Celjfu je bil sprejet program za ia^radnjo nm-ega zavo- da na Grmovju, ki bo nado- mestni objekt za Novo Ce- lle in Grmovje. Priprave 7>a Izdtìavo projekta so zaklju- čene, sklenili pa so tudi sa- moupravni sporazum med osmimi občinskimi skupno- stmi za skupno finansiranje tega objekta. Gradnja doma se bo pričela v letošnjem letu, ^jajen pe naj bi bil prihodnje leto. Skupnost socialnega skrb- stva v Celju je začela tudi s pripravami za dograditev do- ma upokojencev v Celju. Vse priprave so že v polnem te- ku, z gradnjo trakta 7ja ne- pokretne starosfn'ke pa bo^ do pričeli T prihodnjem le- tu. Z S. OBVESTILO Obveščamo vse občane, da se bo Davčna uprava občine Celje v dneh od 13. do 18. julija 1978 pre- selila T prostore na Vodnikovi številka 3. Iz teh razlogov bo poslovanje s strankami y manjšem obsegu. — Hvala za razumevanje. DAVČNA UPRAVA OBt^INE CEIJE fc»^ — ^З.јцПј 1978 NOVI TEDNIK — stran 7 PODOBE NAŠIH LJUDI - PODOBE NAŠIH LJUDI - PODOBE med žalskimi nagrajenci ZA PRIZADEVNO DELO Praiv je, da vam v tej šte- vilki predstavimo tixii neka- tere izmed dobitnikov plaket in ixagrad občine Žalec. Mi- nuli petek jih je na svečani sejti občinste sikupšč-ine v Žalcu podeûl predsednik Vla- do Gorišek. RADO ROTAR, Dobriša vas: Je dolgoletni diružbeno- politiöni delavec, ki deda tudi na odgovoumh mesÄ v go- spodarskih organiaacijaih. Dve nxandatni dobi je bil odbor- nik skupščine občine Žalec. Je predsednik sveta kraù^vne skupnosti v Petrovčah. Tudi po njegovi zaslugi se je novi koncept organiizáranosti kra- jevne skupnosti široko uve- ljavil v Petrovčaih. Poleg do- sedanjih organov so aktivno zaživeli posebno vaški sve- ti, ki so dejanski osnovni no- silci krajevne samouprave. JUSTINA HOLOBAR, Žailec: Lahko rečemo, da je bilo njeno delo posvečeno kulturi in prav gotovo naijizaslužnej- ša kulturna delavka v občini. Več kot petnajst let je vadila tajniške posle pri Zveza kul- turnih organizacij, organizira- la pevske revije ter izredno uspešno vodila delo strokov- nih odborov in komisij. So- delovala je pri izdaji vseh šte- vilk Savinjskega zbornika in drugih publikacijah. STANKO ŽAGAR ie Griž: S političnim posltihom kot ga ima Stanko Žagar je pre- ceij pripomogel k uspehom, kot jih zadnja leta dosega^ jo v krajevni skupnosti Gri- že. I>ve mandatni dobi je bil predsednik sveta krajevne skupnosti, k^iar se je še po- sebej izkaml s svojim zive- stim in prizadevnim delom. ANICA TRPIN, direktor OS Slavko Slander Prebold: Na petkovi svečanosti je prejela plaketo, ki jo je do- bila ta šola, ki je v zadnjiih letih zelo uspešno iavajala učnovzgoj-ni progrrai in raz- vijala interesne dejawnosti, ki so močno popestrile notranje življenje, obenem pa poveza- le šolo z organizao ijiami zdru- ženega dela in krajevno sku- pnostjo. Se posebne uspehe pa dosega Oš Slavko šlander pri celodnevni osnovni šoli, ki sodi med najuspešnejše v Sloveniji. Tem in vsem ostalim na- girajencem tudi naše česbiitke! Beeediito: JANEZ VEDENIK Poto: TONE TAVČAR razgovor SOCIALNO V KS PRIZADEVNOST DANICE KOŽELJ V KS Na poglaibljianiju in razvi- janju samoupravnih odnosov ter pod^ružbljanju socialnega skrbstva je bil v skupnosti storjen viden napredek. Izde- lana so tudi družbenopolitič- na izhodišča za ustanavljanje enot skupnosti v krajevnih skupnostih. Ker pa je neka deja\Tiost še vedno odvisna od Ijiudii, ki jo vodijo, smo pripnmU razgovor s predsednico ko- misije za socialno skrbstvo pri kraljevni skupnosti Deč- kovo naselje v Celju — DA- NICO KOŽELJ. S tem delom se tikvarja že pyolnih 25 let in kot pravimo temu, ima socialno že v malem prstu. Delo socialne komisije v kra- jevni skupnosti DečkcTO na- selje resnično dobro poteka, kar je nemaáo tudi njena za- sluga. »Kaj mislite glede reorga- nizacije socialnega skrbstva In podružbljanja socialnega dela v krajevnih skupnostih?« »Vsi družbeni dejavniki morajo biti združeni ▼ en sivet, ki bd skupno obravna- val problematiaoo socialnai problemov.« »Na kaj konkretno misli- te?« »Pri varstvu ostarelih mo- ramo še veliko napraiviti. še bolj moramo razvijati sio- sedsko pomoč. KoardiinrTati pa moramo tudi delo v svetu krajevne skupnosti«. »S kakšnimi problemi se srečujete na terenu?« »Največ z alkoholizmom v družinaih. Ostarelim še ved- no nudiimo premalo pomoči. Niziki dohodlki v družinaih po- rajajo socialne primere. Ot roci še vedno i>remialo skrbi- jo za svoje sitarše. Sodelova- nje s šok» in Rdečim križem bi bik) potrebno ixtóiviti. Na terenu se tudi veökirat sre- čujem s prepiri v zakonskih skupnostih, zaito nKvramo po- zdraviti našo bodočo predza- konsko in zaJamsko posveto- valnico«. »Občutite pri svojem delu kaj osebnega zadovoljstva?« »Ogromno. Vsak sooiatol pirimeir terja temeljite obrav- nave. že ¿ let živim s pro- blematiko sociale, zato ni za- me ničesar novega. Pri svo- jem delu se opiiram na po- močnik». Lina Dolinšek in Panika Stante sta moji desni roki in budi tacntifld kraijievnih skupnosti«. »S kakšnimi načrti se tre. nutno še ukvarjate?« »Otroci so v krajevni sku- pnosti prepuščeni sami sebi. Zanje moramo na nek na- čin poskrbeti. Morda s pri- mernimi igrišči, z mentor- stvom. Tudi to je skrb na- še komisije, saj se socialni primeri porajajo že pri naj- mlajših. Mladim moramo vcepiti voljo do dela s sta- rejšimi ljudmi. Največ pa so pri ostarelih ljudeh vredni obiski, kontakti z njimi. In te v naši krajevni skupnosti negujemo s posebno pozor- nostjo«. ZDENKA STOPAR polzelska «lastovka« Na nedaivni voJiilnl konfe- renci so mladi v Tovarni no- gavie na Polzedi izvolili no- vo vodstvo Osnovne organiza- ci-'e zveze socialistične mla- dine Slovenije ter spreJeOi ob- šiien program dela. Za novo P'^edsednico je bila izivoljena I^ora Gračner. O programu ^ieia za prihodnje obdobjo »läJTi je povedala takole: »Na- ^ delo obsega naloge, stalne iri občasne. Med caloletn3 spadajo: uresn-čeivanje zakona ® adruženem delu, udeležba na vseih delovnih akcijah v okviru občme Žalec, sodeJo- vanje z ostalimi družbenopo- litičnima oi^anizaciijiami v TOZD In sktipnih službah, priprava in vMJučeivanJe mia- dincev v ZK, sodelovanje na raznih športnih prireditvaih in na kultuimem podroöjiu, povezava z osnovno organdiza- cijo v krajevni skupnosti in izvrševanje skupnih nalog. Poleg teea smo sodedovali pri štafeti mladosti, oto koncu maja smo pripravili poučno ekskuraàjD in sodelovali pri volitvah v organe samoiup- ravljianja. UdeležiOii smo se d^lofvnih aikcij na šmiglovi zidoinici, ta mesec pa bomo dalali tudi na delovni akci- ji v Kruševou. TudJi na kon- gres ZSMS ШП ZSMJ, ki bo- sta septembra in oktobra se bomo temeljito pripravili, Ve- selimo pa se tudi pohoda na Triglav ob 200-letnici prvega vzpona. V okvir našega dela spada tudi prizadevanje, da bi mladinci, ki nimajo kon- čaine osemletke, to čimprej doisegU«. Dela bo veliko, veliOoo pa je tudi delovnega zanoea in volje in prepričani smo, da bodo mladinci v tovarni noga- vic uspeli. T. TAVOAB predsednica W)RA GRACNER povelje glasi: BRAČIČEVCI V ZBOR! SREČANJE BO V FRAMU Krajevne družbeno-po- litične organizacije in Os- novna šola Fram pri Ma- riboru pripravljajo sku- paj z odborom Bračičeve brigade spominsko sreča- nje nekdanjih borcev Bra- čičeve brigade in politič- nih aktivistov širšega ma- riborskega področja. Sre- čanje bo v Framu v sobo- to, dne 23. septembra le- tos, to je prav na dan, ko je bila pred 35. leti briga- da ustanovljena. 13. SNOUB Mirka Bra- čiča je bila ustanovljena v Loški dolini, v vasi Kne- žja njiva, v občini Cerkni- ca. Sestavljena je bila ve- činoma iz domačinov No- tranjcev, kasneje pa se ji je priključilo precej bor- cev iz Rabske brigade. Ta- koj po njenem formiranju se je vključila v boje na Notranjskem in drugod. Meseca decembra je sode- lovala v bojih za osvobo- ditev Kočevja. Tedaj je padel komandant 14. Udarne divizije Mirko Bra- čič in po njem je brigada dobila ime. V sestavi 14, Udarne di- vizije je brigada odšla iz Bele Krajine na p>ohod prek Hrvatske na štajer- sko. Na tem pohodu je bojevala hude boje z do- mobranci, ustaši in z Nemci. Zaradi številnih žrtev v bojih, hudega mra- za in naporov je izgubila veliko borcev. Po končanem pohodu se je brigada pričela krepiti z novimi ljudmi, večinoma Štajerci in je do konca le- ta 1944 narasla na skoraj 1000 borcev in bork. Bila je dobro vojaško organi- zirana, za boje izurjena in izkušena. Oborožena je bila v glavnem z orožjem, ki si ga je priborila od sovražnika, delno p« do- bila od zaveznikov, ki so ga z letal spuščali s pa- dali. Za uspešne borbene akcije je prejela več po- hval, meseca oktobra 1944 pa je bila proglašena za UDARNO. Uspešno, toda z velikimi žrtvami je sode^ lovaia v botbah proti vsem vrstam sovražnika, ki se je prizadeval uničiti na- rodno osvobodilno gibanje na štajerskem. Njena boj- na pot je vodila širom štajerske, od Sotle, Save do Drave. Svoje boje je končala v zaključnih bojih enot 4. operativne cone in 3. Armade JLA na Koroš- kem, ko je pri Borovljah branila pobeg sovražnika iz Jugoslavije. Brigada je bila odlikova- na z Redom zaslug za na- rod I. stopnje in Redom bratstva in enotnosti. Po osvoboditvi ves čas nadaljuje z razvijanjem tovariških odnosov med njenimi nekdanjimi borci. Zbira tudi podatke za knjigo o svoji bojni poti in borcih, ki so se borili v njeni sestavi. Knjiga bo predvidoma končana ko- nec tega leta, piše pa Jo Lado Kiauta, udeleženec pohoda brigade na štajer- sko. Knjigo bodo prejeli vsi njeni borci. Zaradi negovanja m raz- vijanja borbenih tradicij ter tovarištva sta SO Cer- knica in SO Slovenske Konjice brigadi dodelili domicil. Krajevna skupnost Fram pri Mariboru goji z briga- do pobratimske odnose v spomin, ko je brigada v tem kraju uničila sovraž- no postojanko. Dogodek je v r^amu obeležen s spo- minsko ploščo, še poseb- no tovariške odnose pa brigada goji z Osnovno šok) Pram, ki nosi tudi ime po Bračičevi brigadi. Odbor brigade želi iz- popolniti e^'ldenco njenih še živečih borcev in bork, ki jo rabi za dostavo va- bila na predivideno spo- minsko srečanje in knjige o Bračičevi brigadi, za to jih prosi za i>odatke: ime in priimek, partizansko Ime, letnico rojstva in to- čen sedanji naslov biva- lišča. Podatke pošljite na naslov: RO ZZB NOV — SR Slovenija, Odbor Bra- čičeve brigade. Vrtača 11, eiOOO Ljubljana.. JANZE PETJE radeče 14 POKALOV V CELJE USPELO PRVENSTVO LOVCEV v počasititev občinskega praandlka oibčine Laško je bi- lo v odlični organizaciji Strel- ske družine Radeče republi- ško prvenstvo lovcev v stre- ljanju. Tekmovanje je bilo na novem strelišču ob njiho- vi lovđki koči. Nastopilo je osemindvajset ekip iz vse Slovenije, ki so se pomerile v kombiniranem streljanju na glinaste golobe in z ma- lokalibersko puško ter samo z malokalibersko puško. Največ uspeha so imeli lov- ci z območja celjske lovske zveze. Nastopili so z dvanaj- stimi tekmovalci in tremi ekip>ami ter osvojili kar šti- rinajst pokalov! Celjska eki- pa je zanašala v kombinira- nem streljaaxiu ter streljanju na glinaste golobe, medtem ko je bila druga v sitreljanju z malokalibersko puško. Veliko uiapeha so imeli tu- di med p>0(samezniki, kjer je zmagal ANTON ZUPAN iz Rogaške Slatine, drugi pa je bU MIŠO HORJAK iz Laške- ga. Tekmovanje je popolno- ma uspelo in še enkrat doka- zalo, da 2majo slovenski lov- ci dobro meriti. Po tekmova- nju je bilo tovarišiko sreča- nje, ki je minilo v želji po še podobnih srečanjih. Letoš- nje republiško prvenstvo lov- cev v streljanju je v Radečah popolnoma uspelo. T. VRABL 8. stran — NOVI TEDNIK St. 27 — 13. julij 1978 celjski avtorji O TEORIJI VZGOJE V SISTEMU SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA Na slovenskem knjižnem trgu se je letos pojavilo že drugo delo (NT je že pisal o knjigi Franja Pimcerja) izpod peresa celjskega av- torja. Emil Roje je za zbir- | ko Novi vidiki (izdajatelj je Zavod za šolstvo SRS) napisal knjigo Prispevki k teoriji vzgoje v sistemu so- cialističnega samoupravlja- nja. Avtor je na 130 stra- neh strnil osnovna stališča in poglede marksizma do vzgoje in izobraževanja, naš razredno opredeljen odnos do vloge socialistične vzgo- je v izgrajevanju samo- upravnih socialističnih od- nosov, poleg tega pa je ob ¡ soočenju z marksističnimi spoznanji prikazal tudi raz- voj in rezultate socialistične samoupravne družbene vzgo- je pri nas v zadnjih deset- letjih. Ì Objavo Prispevkov k teo- i riji vzgoje v sistemu socia- j lističnega samoupravljanja bi ■ lahko motrili skozi aktual- ; nost družbenopolitičnega tre- ¡noitka, saj že nekaj let bolij ali manj uspešno postavlja- mo preobrazbo usmerjenega izobraževanja med prednost- ne in najpomembnejše druž- benovzgojne naloge. Zaveda- mo se, da celotna vzgojno- izobraževalna sfera v vsebi- ni, odnosih, v organizaciji in metodah dela prepočasi sledi spremembam v zdru- ženem delu. Zato v samo- upravni organiziranosti izva- jalcev — to je delavcev v vzgoji in izobraževanju — in v vzpostavljanju raznovrst- nih oblik njihovega nepo- srednega povezovanja z upo- rabniki nismo prišli dalj kot do svobodne menjave znotraj interesnih skupnosti. Emil Roje upravičeno opo- zarja, )yda morata tako teo- rija samoupravne vzgoje in izobraževanja kot vzgojno- izobraževalna praksa, kar najbolj neposredno črpati svoje notranje razvojne sil- nice na doseženih povezavah med šolo in družbeno ter proizvodno prakso, in to na že uveljavljenih novih družbe- nih razmerjih ...« Vendar vrednost prispevkov presega aktualnost nalog in ciljev, ki ta čas zaposlujejo politične, strokovne in samoupravne dejavnike znotraj in zunaj šolstva. Za marsikoga bo knjiži- ca priročrfik in usmerjevalee za samoupravno in politično delo v šoli. Tudi za razume- vanje osrednjih, vozliščnih vprašanj družbene politike na področju socialistične samoupravne vzgoje in izo- braževanja. Obenem pa ne smemo spregledati, da gre za razmišljanja, v jugoslo- vanski pedagoški teoriji pre- redka, ki predstavljajo us- tvarjalen prispevek k sno- vanju teorije vzgoje in izo- braževanja v naši samo- upravni družbi. Emil Roje je knjigo raz- vrstil v naslednja osrednja poglavja: Razredne osnove socialistične vzgoje v samo- upravni družbi. Temeljni no- silci in subjekti oblikovanja politične kulture samouprav- ne socialistične osebnosti. Vloga in razvojne težnje teo- rije vzgoje in izobraževanja v luči uveljavljanja ustavne koncepcije združenega dela. Viri oblikovanja teorije vzgoje in izobraževanja v naši samoupravni družbi in Poizkus aktualizacije temelj- nih smotrov socialistične vzgoje v samoupravni druž- bi. Ko razčlenja prvine raz- redniLh oenov socialistične vzgoje in izo'braži-vanija, avtor ne asitaja le pri znanih Marxovih in Ein- gelsovih pogledih na druž- bo, družbenoekonomske od nose, na državo in vlogo de- lavskega razreda. Ustavlja se na primer pri vplivu druž- benega okolja na vzgojo člo- veka, pri razmerju med osebnostjo posameznika in družbenimi okoliščinami. Pa njegovem mnenju se nam razkrivajo »mnogi zanimivi in še 2a današnji čas aktu- alni p>ogledi klasikov mark- sizma na razmerje med osebnostjo individuma in družbenimi okoliščinami. Za- kaj aktualnih za današnji čas? Ce bomo podcenjevali ta c(predeJ;jiujiOči faktor vzgo- je«, meni avtor, »potem za- gotovo ni mogoče razumeti teženj k sodobnim spremem- bam za njeno vraščanje v krajevno samoupravno, po- litično in kultumo-gospodar- sko okolje ter njenega pove- zovanja v združeno delo«. Emil Roje navaja teze in po- glede o problematiki vzgoje in izobraževanja še iz del Lenina, Rose Luxemburg, Gramscija, Tita in Kardelja. Ob citiranju Kardeljevih po- gledov o pomenu marksis- tične družboslovne misli, Emil Roje ugotavlja, »da tu- di pedagoška teorija kot znanost, ki bi izključevala zgodovinski proces in osta- jala pri abstraktnih ideološ- kih predstavah, ne bi za- služila svojega imena«. Poglavje o oblikovanju po- litične kulture človeka izčrp- no opredeljuje vlogo družin, šole in družbenopolitičnih organizacij v življenju mla- dine. Avtor nedvoumno po- vezuje položaj mladih v družbi z njihovo aktivno družbenopolitično in samo- upravno vlogo. Samo angaži rana, aktivna prisotnost da je mlademu človeku v ro ke moč resnične samouprav ne uveljavitve. Za nadaljnji razvoj pedagoške teorije na Slovenskem so dragocena av- torjeva razmišl-jainija o pre- hojenih poteh pedagoške teo- rije in o nekaterih novih vi- dikih, ki jih bo morala ta znanstvena veja v prihodnje bolj upoštevati. Avtor motri in presoja razvojne težnje teorije vzgoje in izobraževa- nja zlasti na osnovah ures- ničevanja ustavne koncepci- je združenega dela. Emil Roje se loteva tudi odme- vov in vplivov liberalizma in idejnega pluralizma na raz- voj pedagoške teorije. Skle- pa, da je idejni pluralizem »vplival tudi na družbeno neangažiranost vzgojne pra- kse in njeno odmaknjenost od prvin znanstvenega socia- lizma, ki je bil in ostala te- meljna usmerjevalna sila sa- moupravnim socialističnim revolucionarnim spremem- bam v graditvi naše druž- be«. V prispevkih avtor razgra- juje odnos med pedagogiko in politiko, družbeno anga- žiranost teorije vzgoje in izobraževanja pa vidi v njeni naslonitvi na združeno delo. Izhodišče ji mora postati nov družbenoekonomski po- ložaj delavca v zdnjženem delu. Avtor navaja predvsem tro- je izhodišč za našo teorijo in prakso vzgoje: kvantita- tivno širjenje socialističnega procesa daje tudi teoriji so- cialistične vzgoje nove raz- sežnosti in širši življenjski prostor; poglabljajo se vse- binski in metodološki okvi- ri teorije vzgoje; socialistič- ni samoupravni proces, trdi avtor, se je v teoriji izrazil v njeni zahtevni in speci- fični nalogi: spremeniti šolo iz državne v družbeno institucijo. Podružbljanje vzgojnoizobraževalne politike se začenja v krajevni in sa- moupravni interesni skupno- sti, v temeljni organizaciji združenega dela. Tam delavci in občani izražajo interese, potrebe in pobude, določa- jo osnove vzgojnoizobraže- valne politike, se dogovarja- jo za združevanje sredstev in presojajo vsebino ter re- zultate vzgojnega in izobra- ževalnega dela. Zanimivo je piščevo sta- lišče o razmerju med spre- membami v samoupravni vzgojnoizobraževalni praksi in teoriji vzgoje. Opredelju- je se za trditev, da mora biti tudi »pedagoška teori- ja v ožji in širši zasnovi predvsem manifestacija so- cialistične družbene prakse in še posebej sprememb v samoupravni vzgojnoizobra- ževalni praksi. Le v takšni vlogi je teorija vzgoje lah- ko dejavnik razvoja zavesti in sposobnosti za ustvarjal- no socialistično akcijo vseh udeležencev vzgojnoizobraže- valnega procesa«. Knjiga Emila Rojea Pri- spevki k teoriji vzgoje v sistemu socialističnega samo- upravljanja spodbuja in us- merja k razmišljanju, iska- nju, preverjanju. Zasluži skrbno preučitev v pedagoš- kih zbornicah, na mladin- skih urah, v marksističnih krožkih, v lu-ah samouprav- ljanja s temelji marksizma in drugod. Izziva pedagoško znanost in teorijo. Daje za- nimiv razvid dogajanj v vzgojnoizobraževalni politi- ki z nenehnimi primerjava- mi s spreminjanjem odno- sov v združenem delu in v političnem sistemu ter naka- zuje nujnost novih poti v usmerjenem izobraževanju. Ne nazadnje pa je po- membno, da gre za delo avtorja, magistra Emila Roj- ea, ki je že dolga leta neloč- ljivo povezan s pedagoškim, političnim in kulturnim živ- ljenjem na celjskem območ- ju. Morda je zato škoda, ker pisec v Prispevkih ni bolj razširil poglavja oziro- ma tez o samoupravnem po- ložaju učencev v procesu vzgoje in izobraževanja. Saj je bila prav ta tema v zad- njih letih živo prisotna v de- lovanju šolske mladine. A ker v sklepu knjige ugotav- lja, kako se izjemno razšir- ja delovno področje teorije vzgoje, želimo, da ga obšir- na in zahtevna problematika resnično kmalu ohrabri in spodbudi k novemu pisanju. Emil Roje vzori vlečejo KULTURA IZ UUDSTVA GOSTUJOČE SKUPINE NAS OPOZARJAJO! Smo sredi obdobja, ko na- še svečanositi, jjiredvsem ob- činske prazniikie bogatijo go- stujoča društva iB bratskih republik. Naše občane so z večine pobre/teoie z občinami v Srbiji in Hrvaški in hvaüe- vredno je, da v progirame so- dedovanja vse pogiosteije poi- hajaijo tudi gostovanja kul- turniških sifcupin. Talko so pred dnevi bdili v Laškem občani priliča hipne- mu nastopu kultuirnoumeíná- ških društev iz Vrbo\'ca na Hrvaškem in Trstenika v Sr- bá-ji. Z domačimi kultiimimi skupinami so práiredüi zelo uspelo predstavo pod шеЛо^ vom — miLadost, bratstvo in enotnost. Iz bližnjega Vrbovca je pri- spelo številnejše zastopstvo, in sicer poleg folklorne pioae tudi izredno IwaMteten mešani zbor. Kultiimo umet- niško društvo »Petar Zriïnj- ski« se je predstavno z bo- gastvom moških in ženskih glasov. Na sporedu so imeOá predvsem nairodne pesmi, pa tudi imietne, in sticer so ixred- stavili bogato pevsiko iiziroöiao vseh narodov Jugoeilavi'je. Ta- ko zbor, kot foillklofmi skupi- ni iz Vrbovca in Trstenika, so pričarali bogato kulturno dediiščdno it^ lijudskrh virov, ká je in mora biti podlaga kul- turne ustvarjiailnosti vsakega naroda. Buren aplavz je bil plačito in dokaz kvalitete nastopajo- čih. Ko so pevci zapeli našo narodno Prišla bo pomlad, se jie poslušalcem naježila koža na.d polnoKvočnostjo te lepe slovenske IjuxMce pœmd, ká smo jo pri nas kar pozabili prepevati. Vse preveč prepro- sta se nam menda zdi. Bilo je tako, kot da so nam jo ponovno potegniili iz poza.be. Mnenija, da narodne pesmc pač niso tmietne in da z nji- mi ni moč meriti kvalitete nekega zbora, drži le delno. Ob želji po višjih umetniških dosežkih bd narodnih pesmi ne smeli potisniti ob stran. V glavnem naši zbori vklju- čfujecD v svoj repertoar umet- ne pesmi, ljudska pesem pa vse poredke:e boža uho in zavest poslušalca na koncer- tih. Isto kot za pevce iz Vrbov- ca velja tudi za folklorne sku- pine. Laščani so nekoliko za- merüM, da se srbska skupiina ГИ predstavila v tipično srb- ski narodni noši in da je, da bi nam Slovencem bila bliže, izbraila ples iz večnacionalne Vojvodine. Pač majhna zmo- ta v skrbi ziaradÄ našega oku- sa. Ta svojj oifcus pa nehote ponujamo skozi svojo nepo- pravljdivo odmaknenostjo od lastne dediščine Ijiudskih ple- sov. Вгев dvoma miladá v Srbdji in na Hrvaškem prav taiko rada zaplešejo modeime plese ob bit glasbi. Toda zato še niso odtrgani od narodnega izffočila. Nasprotno. Z vso vnemo in ljubeznijo gojo^jo kulturo svojih pradedov. Končno nam tudi zapadna Evropa ponuja boVše zglede, zlasti Švica, Nissotzmiska in Francija. Pri nijdh ne obstoja mnenje, da je gojitev Ijiudslke kulture zmak relatánme zaosta- losti pa zato niso nič maxij »eaaxjpeki« in koamopolitski. Naijlbrž je tudt v vodenju kultiime politike, predvsem pa programske usmerjenosti delež krivde, da pri nas ljud- sko blago vse bolj odhaja v anaile mutzejev in programe redkih kultumáíh skupin ter v obraivmve posametmih Ijiu^ bitedjev ter poznavalcev. Kul- turna društva bd pri nas mo- rala iizviimi Ijiudsfcl pesmi dn plesu pjoisvetiti več pozorno- sti in v tej smeri bd morala potekati tudi politika kultur- náh skupnosti. ЛШ.Е KRAéOVEC radeče USPEH MLADIH IGRALCEV Jeseni bo minilo leto odr kar so se zbrali radeški srednješolci in zopet zavrte- li kolo življenja kulturi-ustar novili so Mladinsko gledališ- če. Z uprizoritvijo Robovega Desetega brata so se domaČe- mu občinstvu predstavili če- trtič. Prvič so poeegill po treh lahkih rn kratkih veseloigrah; drugič so se lotili precej re- sne proslave v počastitev Dneva republike in takšni so bdli tudi tretjič — zopet re- sni, saj so v čast Župančiče- ve sto^letnice rojstva pripra- vili večer njegove domovin- ske pesmi. In prav zato se iim je menda porodila ideja, da bi se četrtič predsta.vili z neko veselo in prešerno za- devo, M ustreza niiihovemu temperamentu. Odločili so se za vsebinsko z^lo poznano Rcbovo prepesnitev. Gre to- rej za Jurčičevega Desetega brata, ki ?a ie Ivan Rob pred drugo sveitCTTio volno prelil v verze in aktiiaJizira-l teda- ni'im razmeram ustreano. In lof.iii sio se tep'a. ne ravno .Г-ОТГОГ1 -r»^ raz- ^^mjald, kaiko bJ ga §e čim- bolj pribMfe^i današniemu času. Prp-nrosta «arena le bi^a dofk??;. det «p pii^o тгп-^^^тИ. kajtí le-to so podmedili tele- viziji, kateri se vsak dan podrejamo čedalje več tudi mi vsi. Tako se je na odru рокагаД velik televizijski ekran, »a njim pa polno do- gajanj, pred njim pa je ste- kla živa, včasih budiomušna, včasih pa precej sarkastična Robova beseda. Predstava, pravzaprav pri- jetno razvedrilo, je traja.lo kar uro in pol. Strah mladih igralcev pred strogo kritiko gledalcev je bil popolnoma odveč. Spontan aplavz na koncu je bil velika nagrada za njiihov trud, za njihovega mentorja Janeza Pešca in ko- nec koncev tudi vzpodbuda za ixjiihovo nadaljnje delo. KAiRMEN OTRNAD pivovarna laško Tik pred zaključkom so de- la formiranja knjižnice v de- lovni organizaciji, ki zadnje čase posveča veliko pozornost knjdgi in izobraževanju zapo- slenih. Za delo in ob delu je treba svoje znanje izpopolnje- vati, zato pa so potrebne knji- ge in druga strokovna litera- tura, prav tako je treba skr- beti tudi za razširitev pozna- vanja druge litera.ture. V ta namen namenja delovna or- ganizacija neikaj sredstev in bogati zbirko knjig, ki je za delovno otrganizacijo, kPt je Pivovarna Laško že dokaj ob- vezina. NaiTočene so zbirke knijiig tako pri Komunistu, Re- publiškem svetu zveze sindi- katov, naročene pa so tudi nefkaitere druge publikacije. Za strokovni del knjižnice pa se izvršujejo naročila po po- sebnem postopku in seveda v đcladu s potrebami. Da pa te knjige ne bodo samo v okras na policali, bo v krat- kem na voljo v knjižnici do- iolj Kteirature, in nenazadnje pa je tudi od zaipoelenih od- visno koliko si bodo iz^^oso- laili in islkadi potrebno litera- curo. §t. 27 — 13. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 9 likovni salon SVETLOBA IN BARVE RAZMIŠLJANJE OB RAZSTAVI AKADEMSKEGA SLIKARJA HENRIKA MARCHELA Platno ni pKxiloga sliki am- pak dc^odku. Pomembna je akcija — premikati se, se zaustavljati, vračati in raz- mišljati. Raziunljivo je, da ima ta akcija svojo pred- postavko v prostoru, kajti če si lahko zamislimo prostor brez akcije, ne moremo niko- li postaviti nasprotne hipo- teze, da bi obstojala akcija brez prostora. Torej gre za prostor, ki ima svojo struk- turo in teorijo in je pristno vezan na idejno zasnovo. Gre prvenstveno za ekstencialni in ne za psihološki prostor, ki bi vizuelno prikazal neko not- ranjo dimenzijo, ampak je tesno vezan na akcijo, delo umetnika in materialnega ob- stoja njegove slike. To se opazi tudi v naravi kot akri- tičen pojem, ki nep>osredno izvira IZ intuicije. Marchelov slikarski razvoj gre iz plo- skovne v prostorsko dimenzi- jo, do katere pa pristopa vedno frontalno. Lahko reče- mo, da teži za prostorom, kot človek, ki išče svežega zraka. Pojem prostora rešuje z vertikalnimi in horizontal- nimi linijami ter tonskimi ploskvami. Ravno barvTia ak- cija odredi efektivno dimen- zijo tega prostora. Slika po- stane proces gibanja barvnih mas, ki jih vtisne v prostor, včasih ga s pomočjo njih raz- bije, i>oskuša se iz njega iz- vleči in zopet poglobiti s po- močjo koordinat. Z gibanjem barvnih mas, včasih na sam rob slike, drugič zgoščene na spodnjem ali zgornjem robu slike, ali celo razpete po vsej površini, prebodene z močni- mi svetlobnimi žarki, daje ce- lotni ploskvi zračnost. Spek- tralne barve — modra, zele- na. rdeča, oranžna, rumena, rumeno zelena in vijoličasta. govorijo s čistim izvirnim jezikom in nas spominjajo na vizijo narave, na tisti sveži dah komaj se prebujajoče vigredi, ki jo turobni oblaki p>o tlači jo v neskončno željo razcveta. Gibanje teh čistih barvnih mas paradoksalno prikazuje prisotnost narave, so lažna priča o formiranju idej o problemu reševanja narave in njene neokrnjeno- sti. Marchelu m prvenstven estetski videz, važno je tre- nutno ustvarjalno dejanje, prostorski koncept in svobod- na kompozicija barvnih mas, ki so vključene v njegove na- mene in dlje. ALENKA SALESIN Pevski zbor šoštanjskih upokojencev. šoštanj UPOKOJENCI SO SE IZKAZALI Na letni konferenci članov društva upokojencev v Šošta- nju je znova presenetil dru- štveni mešani pevski zbor. Pod vodstvom prof. Justine Trobina je zapel več pesmi, s katerimi so navdušili po- slušalce, ki so napolnili dvo- rano domačega sindikalnega doma. Razveseljivo je še zlasti to, da izredno aktiv- no Društvo upokojencev po- leg ostalega posveča veliko skrb tudi kulturnemu udej- stvovanju svojih članov. Med številnimi pevci je tudi ne- kaj takih, ki kljub visoki sta- rosti prihajajo po dvakrat na teden na pevske vaje. Se zlasti velja pohvaliti 80-let- nega tapetniškega mojstra Ivana Kumra iz Raven pri Šoštanju, ki ima več kot uro daleč, a še nikoli ni zamudil vaje. VIKTOR KOJC srečanja „ČE BI ZNAL GOVORITI, POTEM NE BI SLIKAL" PRAVI SLIKAR LJUBITELJ BOŽIDAR ZAVRŠEK-DARE BU, sem na njegovi poroki v daljni ćupriji, menda pred štirimi leti, ko je tja zad- njikrat (doslej samo) pope- ljal viak »Bratstva in enot- nosti« nekdanje izseljence, da se ponovno vidijo s prijate- lji, ki so jim v najhujših dneh nudili nadomestilo za iztrgani dom. In Dare, mlad fant, je potoval s svojimi, da je sredi čuprijske poročne dvorane izdahnil »da« svoji Goci. Tisti dnevi so bUi ta- krat prav tako lepi, kot so lepe Daretove slike, ki jih je ob letošnjem občinskem prazniku občine Žalec izobe- sil v intimno lepem in toplem Savinovem salonu sredi dol- gega po svoje izjemno pojo- čega svetovljanskega žalskega trga. Takrat verjetno fant, ki •^e ni nosil dolge, nekam ža- "tnetno obarvane brade, ki mu okvirja svetal obraz z dvema iskrama, ni slutil, kaj vse bo naredil v teh sorazmerno kratkih štirih letih. Takrat je nosil delovno knjižico Cin- ^rne. ki je s svojimi puh- tečimi, raznobarvnimi loki ^d strehami in dimniki tudi verjetno pustila nekaj simbo- like v njegovih zdaj na ste- Savinovega salona, pa po fiomačih kotih vn prijatelj- ih stanovanjih razstavljenih ^ükah Sreča je samo ta, da *o njegove barve lepše, ved- re jše, optimistične j še, kot je optimističen njegov pogled na življenje, ki ga živi v drob- ni hišici sredi zelenja, tam za žalskim pokopališčem. In glej zlomka: priložnost- ni katalog, ki ga je zasnoval sam, ni v stilu slikovno cve- točih ali vsaj vedrejših barv in razpoloženja, ampak CRN. Zakaj? »Rad imam nasprotja. V mojih slikah so lepe bar- ve... optimistične... in to, ta katalog je eno takšno na- sprotje ...« (govori počasi, premišljeno, kot bi sestavljal novo izpoved, saj pravi, »če bi znal govoriti, potem ne bi slikal«!) Po katalogu smo zasledili, da se je Dare prvič samo- stojno predstavil leta 1975, to se pravi pred tremi leti v Mladinskem klubu v Celju. Je to začetek tvojega inten- zivnega stika s slikarstvom? »Verjetno je .. . težko pa je reči zakaj ... odločil sem se pač za to pot. . .« Potem so sledile razstave v »galeriji v oknu« v Sev- nici in OS Braslovčah (obe leta 1977) ter letos pred Sa- vinovim salonom v domačem kraju že v NAMI Žalec, Jut- ranjki v Sevnici, Hrastniku tn BreSicah. V tem času je sodeloval tudi na trinajstih skupinskih razstavah, med drugim tudi v Velenju, pa Trebnjem, Ex temporu v Pi- ranu, Dunaju . .. Takšen zbir (osem samostojnih in tri- najst skupinskih razstav ob obilici ustvarjenega drugega priložnostnega lilcovnega ter dekorativnega dela v treh le- tih), kaže na to, da gre za moža izjemne sočnosti in ži- lave ustvarjalnosti, globoke kot tolmun, kjer še kamen ne pride do tal... Likovni kritik Aleksander Bassin je v katalog ob žal- ski razstavi med drugim za- pisal: »Pristop, ki ga imamo da- nes do slikarstva Božidarja Zavška-Dareta, je lahko kljub njegovi mladosti, saj deluje komaj dobrih pet let, kriti- čen. Kritičen predvsem iz enega razloga: ker gre za pro- fesionalnega slikarja, ki je si- cer izšel iz amaterske ljubi- teljske osnove, pa se je po- vsem zavestno odločil, da iz- grajuje svoj svet, ki ga sicer tudi živi, navidez umaknjen, skrit pred vsakdanjostjo, na skoraj romantičnem kraju, nekje za pokopališkim zidom, kar pa je le gola slučajnost.« Tone Svetina v isti zabe- ležki: »Dare Zavšek je mlad, talentiran slikar, ki je že na začetku svoje umetniške po- i ti pokazal samonikli umetni- 1 ški izraz, tako v vsebini kot v formi... V spominu so mi ostale njegove modre, zasa- njane oči. Ciste kot gorska | reka s prikritimi vrtinci nad j globino. Iz njih diha melan-1 holija, doživljanje ononstran- i skega, pomešanega z ostrino volje, ki hoče obvladati živ- ljenje. Kar sem slutil v nje- govih očeh sem začutil v nje- govih slikah. Nekakšna ljube- zen, ki hoče premagovati smrt v puščavi, kjer ni niče- sar razen ožgane praznine in sledi nehanja . . .« Pa še domačin Adi Arzen- Sek: »Mislim, da Dare vedno ve, kaj hoče... ne izpostav- lja se preveč zunanjim vpli- vom ... on si je svojo pot s ciljem začrtal sam ... ta pot gre lepo naprej . .. mislim, da moramo vsi takšnemu en- tuziastu, kot je Dare, poma- gati pri njegovem delu, ki ima perspektivo . . . vemo. da bo tako naša dolina dobila dobrega slikarja ...» Ob zaključku zapisa ob naj- novejši razstavi v likovnem salonu Rista Savina v Žalcu (odprta bo predvidoma do 15. julija) lahko zapišemo, da so organizatorji »aprilsko« polet- no kulturno sovino hmeljske metropole čudovito razbili z najnovejšim likovnim svetom domačina Dareta Zavška TONE VRABL SLOVENUALES LIK »Savinja« Celje o. sol. o. Celje, Mariborska 116 objavlja naslednja prosta dela in naloge: DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH ZADEV 1. kontiranje knjigovodskih dokumentov 2. obračunavanje osebnih dohodkov 3. urejanje obratovnega knjigovod- stva — za določen čas za dobo 10 mesecev 4. likvidiranje računov 5. urejanje saldakontov dobaviteljev 6. urejanje blagovnega knjigovodstva 7. strojno knjiženje dokumentacije (4 delavke) 8. opravljanje tajniških del za generalnega direktorja 9. varovanje in čuvanje objektov in prostorov TOZD ZA ENERGETIKO IN VZDRŽEVANJE 10. upravljanje parnega kotla z ATK 11. opravljanje kleparskih del 12. pomoč pri upravljanju parnega kotla (3 delavci) TOZD ŽAGA CELJE 13. zahtevnejša skladiščna in odpremna dela (več delavcev) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje- vati še naslednje f>osebne pogoje: Pod 1., 2. in 3.: — ekonomska srednja šoia —- 1 leto prakse na podobnih delih in nalogah Pod 4., 5. in 6.: — ekonomska srednja šola — 6 mesecev prakse na podobnih delih in nalogah Pod 7.: — končana administrativna šol? al'' šola za proda^ jalee s strojepisnim tečajem Pod 8,: — upravno-adminstrativna srednja šola — 1 leto prakse na podobnih delih in nalogah Pod 9.: — osnovna šoia Pod 10.: — poklicna šola ključavničarske smeri ali opravljen izpit za kurjenje parnih kotlov z ATK — 1 leto prakse na podobnih delih m nalogah Pod 11.: — poklicna šola kleparske smeri — 1 leto prakse na E>odobnih delih in nalogah Pod 12. in 13.: — osnovna šola Poseben p>ogoj za sprejem za vsa dela in naioge je fxjskusno delo, ki traja 90 dni, razen za dela in naloge pod štev. 9., 12. in 13., kjer traja 60 dni. Kandidati naj svoje pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki so določeni s to (^Djavo, pošljejo na naslov: SI/DVENIJALES LIK »SAVI- NJA« Celje. Mariborska 116, Celje, v 10 dneh po objavi. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 27 — 13. julij 1978 občinska skupščina v celju TO JE OSEBNA NALOGA VSAKEGA POSAMEZNIKA Na zadnji seja vseli treh üborov občinske skupščine Celje v preteklem tednu je izstopala problematika zdrav- stvenega varstva v celjski ob- čini. V preteklosti je bilo dosti kritike na račun neustrezne organizacije zdravstvene služ- be v Celju. Pri naporih za iaboljšimje sistemov zdrav- stvenega varstva predstavlja- jo še veliko oviro pomanjka- nje prostorov za izvajanje zdravstvenih storitev. Pro- storska stiska je prisotna ta- ko v bolnišnični kot tudi v osnovni zdravstveni dejavno- sti. Izvajalci zdravstvenega var- stva v Celju ocenjujejo, da je poleg prostorske proble- matike, glavni problem po- manjkanje zdravstvenih de- lavcev, ki je prisoten zlasti v izvenboinišnični dejavnosti. Zdravnikov primanjkuje v splošni medicini, kjer manj- ka kai' sedem zdravnikov v kurativni in dvanajst zdrav- nikov v preventivni medici- ni dela. Iz tega izhaja velika obremenitev zaposlenih zdrav- stvenih delavcev. Na področ- ju zîobozdravstva manjkajo tri ekipe za delo v ambulan- tah splošnega zobozdravstva, medtem ko v zobnih am- bulantah otroško šolskega varstva zasedenost odgovarja normativom. Kljub nenehnemu iskanju za novimi rešitvami predstav- lja čakalna doba še vedno osrednji problem, ki ga izra- žajo uporabniki in tudi izva- jalci zdravstvenih storitev. Če- prav ugotavljamo |X)zitivna prizade\'anja v odpravljanju čakalne dobe, s takim sta- njem ne moremo biti zado- voljni. Med vzroke lahko na- i štejemo: prostorsko stisko, po diTJgi striuii pa je pritisk | na specialistične ambulante | vedno večji,-velikokrat neup- ravičen. Čakalna doba v izvenlx»!- nišuični dejavnosti v ordina- cijah splošne medicine, zobo- zdravstva in medicine dela je posledica pomanjkanja kiidrov, kar posredno vpliva tudi na čakalno dobo v spe- cialističnih ambulantah. V splošni medicini se proble- matika že rešuje po spreje- ; tem konkretnem programu iz- | vajanja zdravstvenega var- ! stva, ki zahteva izboljšano organizacijo dela (dopoldan- ska in popoldanska oidinaci- ja, - ureditev racionalne de- i žurne službe, programska raz- ' poreditev za prvi in ponov- ¡ ni pregled v okviru ordina- j cijskega časa, racionalnejše ; koriščenje delovnega časa),! izboljšanje kvalitete dela s i poudarkom na temeljite pr- j ve preglede, zmanj.šanje šte- ! vila ponovnih pregledov, iz- j boljšavi p>ovezave s speciali- ! stično dejavnostjo, zmanjše- vanju nepotrebnega staleža bolnih ter racionalnejše tro- šenje sredstev in zdravil. V zobozdravstvu čakalnih dob za akutne primere obo- lenj m. Za konservative in protetiko pa je čakalna doba v odvisnosti od narave ¿n ob- sega predvidenega dela. Ca- | kalno dobo v zobozdravstvu j bo mogoče odpraviti zlasti z . bolj.šo organizacijo dela in s j prehodom na dispanzerski na- j čin zdravljenja ter z zago- ! tovitvijo zadostnega števila ' zobozdravnikov. j Tudi bolniški stalež je v ! celjski občini visok. Le ma- j lo je podjetij, kjer pada, pyov- .sod drug(xl pa celo narašča. Do Ixílni.skega staleža so se zelo kritično opredelili tudi delegati, kl so menili, da bi bila potrebna kontrola bol- niškega staleža. Menili so tu- di, da .so pri čakalnih dobah tozdi premalo kritični in pre- malo aktivni. Sproženo je bi- lo tudi vprašanje stalnega adravnika v Dobrni, kjer ga že dalj časa ni. Delegatom so pojasnili, da nimajo zanj .stanovimja, zato naj bi po- magala tudi krajevna skup- nost. V nadaljevanju seje so de- legati vseh treh zborov ob- činske skupščine v Celju oce- nili še razvoj trgovine v le- tu 1976 in 1977 ter stanje pre^ skrbe občanov v celjski ob- čini. Pri oceni razvoja trgovine v prvih dveh letih srednja- ročnega obdobja 1976 do 1980, moramo poleg ugoto- vitve stanja, ovrednotiti tudi uresničevanje ciljev in pred- nostnih nalog s p(xlročja tr- govine, ki so začrtana v druž- benem planu občine. Zagoto- vitev kvalitetne preskrbe ob- čanov z osnovnimi žiivljenj- skimi proizvodi je ena izmed osnovnih nalog trgovine. Ríiü:- voj in primerna organizira- nost te dejavnosti pa je po- goj za kvaliteto življenjske- ga standarda prebivalstva. Delegati so ug(xlno ocenili razvoj trgovine v celjski ob- čini, poudarili pa so, da mo- ramo vztrajati pri gradAÜ ve- leblagovnice in izgradnji ma- loprodajnih kapacitet. Spra- ševali so se kdaj bo zgrajena samopostrežba v Dobrni in končno kako tK) do jeseni preskrbljeno prebivalstvo v Novi vasi (okoli 3.000 prebi- valcev), ko bodo stanovanjski bloki nared, samopostrežiiica pa ne kaže, da bo zgrajena do takrat. Z. S. zdravstveno varstvo POSTAJO V ŠTORAH GRADITI ŽE V JESENI Ko so delegati na ziidnji seji skupščine občinske zdrav- stvene skupnosti Celje, ki je bila v preteklem tednu, raz- pravljali o uresničevanju sa- moupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v lan- skem in letošnjem letu so ocenili nekatere pozitivne premike. Občinska zdravstvena skup- nost Celje ter njeni samoup- гал'п1 organi so v lanskem letu opravili zelo obsežno, zahtevno in družbeno po- membno delo s sprejemom samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1976 do 1980 in na tem sporazumu temelječih drugih sporazumov, ukrepov in dogovorov. Te pa lahko označimo kot nov sistem od- nosov med uporabniki in iz- vajalci zdravstvenega varstva. To je proces, ki se bo vršil v vsem srednjeročnem raz- dobju. Ob usklajevanju pra- vic z dohodkovnimi možnost- mi delovnih ljudi je v lan- skem letu nastajal nov si- stem zdravstvenega varstva. zato lahko označimo leto 1977 kot prelomno leto in ze- lo . pomembno. Pn iz\'ajanju srednjeročne- ga programa bo potrebno za- staviti vse napore, v izvaja- nje dejavnosti znotraj toz- dov, zlasti na področju tistih dejavnosti, katere imajo pri- oriteto in spadajo v enotni program. Potrebno pa bo sporazum dopolniti glede izgradnje zdravstvene p>ostaje v štorah, in sicer tako, da se bo vrednost naložb zvišala od 20.800.000 dinarjev na 4().()00.0t)0 dinarjev. Viri ' za pokrivanje razhke so dogo- vorjeni med Železarno Što- re, občinsko zdravstveno skupnostjo Celje in sredstvi samoprispevka. Delegati so biLi odlot^nega mnenja, da se mora kljub enkratni podražitvi z gradnjo zdi-avstvene postaje v storah pričeti jeseni. To je pred- nostni objekt, ki je bil iz- glasovan na referendumu in se zato trošijo zanj referen- dumska sredstva. Delegati so se tudi vprašali, zakaj takš- na podražitev. Dobili so od- govor, da zaradi plazovitega terena in ponovne učvrstitve temeljev. Povečal se je tudi komunalni prispevek, zgraditi pa bo potrebno tudi zakloni- šča. To vse skupaj podražu- je gradnjo zdravstvene posta- je v štorah, za katero so de- legati sktipščine občinske skupnosti v Celju menili, da je čas, da pride p>o osmih letih čakanja na vrsto. ZDENKA STOPAR žalec — družbena samozaščita PROBLEM: KDO V TOZD IN KDO V KS Do konca lanskega leta so v žalski občini v osemnaj- stih krajevnih skupiiostih sprejeli varnostne načrte, v štirih pa že tudi načrte sa- mozaščitnih varnostnih ukre- pov. Načrta delovanja enot narodne zaščite nimajo spre- jetega še v nobeni krajevni skupnosti. Seveda je na področju de- lovanja driižbene samozaščite tudi v žalski občini prisotna vrsta težav. Ni bilo na pri- mer dovolj primernega kadra za sestavo odbora za ljud- sko obrambo in družbeno sa- mozaščito. Problemi so tudi v tem, ker še niso razčistili, kdo bo pripadnik narodne zaščite v temeljnih organiza- cijah združenega dela ali v krajevni skupnosti. Ni še iz- delanih seznainov pripadni- kov narodne zaščite, marsi- kje pa še ni jasno, kaj naj bi vsebovala dobra varnost- na ocena in načrt samozaščit- nih ukrepov. V večini ki-a- jevnih skupnosti pripravljajo spremembe za statute, ven- dar odlagajo s sprejetjem do- polnitev statutov. V OZD in TOZD so spre- jete varnostne ocene, to pa ne velja za MIK Prebold, tekstilno tovarno Prebold, Avtoprevoz Šempeter, Miner- vo, Juteks in osnoTOe šole Braslovče, Petrovce in Libo- je. Na nivoju organizacije združenega dela so varnost- ne ocene sprejete v KIL Li- boje, SIP Šempeter in tovar- ni nogavic Polzela, jih pa bo treba sprejeti tudi po temelj- nih organizacijah združenega dela. Varnostne načrte ima- jo po večini izdelane in spre- jete vse TOZD in OZD, načr- ti delovanja narodne zaščite pa so v večini primerov še- le v fazi priprav. Problemi v organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah pri uresničeva- nju družbene samozaščite so v glavnem efiaki kot v kra- jevnih skupnostih. K temu pa je treba dodati še prob- leme v zvezi z usklajevanjem in sprejemanjem samouprav- nih splošnih aktov. Narodna zaščita v večini primerov še ni zaživela in težišče dela je na varnostnih službah. Gasilski dom v «.etnpoliu mi'd adaptacijo. šempeter 100 LET GASILSTVA PRAZNOVANJE V SOBOTO IN NEDELJO Gasilstvo sodi med najsta- rejše oblike družbene dejav- nosti. Nastajanje društev ne- koč tako imenovanih požar- nih obramb je pogojevala potreba po organiziranem varstvu pred požari in dru- gimi elementarnimi nesreča- mi. Sempetrsko gasilsko dru- štvo je drugo najstarejše v žalski občini in v soboto in nedeljo praznuje svojo 100- letnico. Ustanovitelj društva je bil Jožef Lenko. Takrat vloga društev ni bila samo požarnovarstvena, temveč tu- di politična. Vse bolj je pre- tila nevarnost germanizacije in gasilska društva so bila med prvimi, ki so se postav- ljala temu po robu. Tako na- logo je imelo tudi šempeter- sko društvo, ki ga je takrat vodil njegov ustanovitelj. Pod vodstvom Jožefa Lenka s<) leta 1880 na prostoru, kjer je danes Turistični biro postavili leseno šupo, v ka- teri so hranili ročno briz- galno in drugo gasilsko orod- je, kot so vedrice, lestve, kavli in drugo. 2e leta 1895 so nabavili modernejšo ročno brizgalno, ki je imela vgra- jeno že tudi sesalno cev. V času pred vojno je vodstvo prehajalo iz rok v roke. Do leta 1ÍK)4 so veljala v dru- štvu nemška povelja, od leta dalje, ko je vodstvo prevzel Vincenc Ušen, se je v drušUoi poveljevalo slovensko. Do druge svetovne vojne društvo ni doseglo vidnega razvoja, med vojno pa je dejavnost skoraj povsem zamrla. Po osvoboditvi je vodstvo dru- štva prevzel Alojz Terglav in tudi v povojnem obdobju se je vodstvo pogosto menjalo. Posebno aktivno so začeli delati po letu 1963, ko si je odbor zastavil zelo težke na- loge. Odločili so se, da bodo zgradili nov dom in moder- nizirali opremo. Prva prido- bitev v tem obdobju je bil nov gasilski dom, ki ga je društvo uspelo zgraditi z ve- liko samoodpovedi in delav- nosti. Po tem so kupili gasilni avto in nekaj opreme. Po- membna pridobitev je bila črpalka »Rosenbauer«, ter še avtomobil TAM 2001. Praznovanje lOO-letnice dru- štva bo v soboto in nedeljo v Šempetru. Za to priložnost so pripravili obširen pro- gram. Tako bo v soboto tekmovanje gasilskih enot. Tekmovanja se bodo udele- žile enote iz žalske občine, pobratene občine Kruševac in Bačke Palanke ter zamej- skih Korošcev. V popoldan- skem času bo svečana aka- demija in zvečer ognjemet. Nedeljski spored bo oznanila budnica po dolini, nato bo slavnostna seja, otvoritev prenovljenega gasilskega do- ma in parada gasilskih enot, enot civilne zaščite ter dru- gih. Osrednja slovesnost btj ob 11.30, ko bo množično zbo- rovanje, na katerem bo imel slavnostni govor predsednik Skupščine občine Žalec Vla- do Gorišek. Pokroviteljstvo ob 100-let- nici gasilstva v Šempetru so prevzeli Skupščina občine Žalec, AERO TOZD Kemija Šempeter in SIP Šempeter. Tone TAVČAR §t. 27 — 13. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 na ostrožnem in lavi ZAJEL JE VRSTO PRIREDITEV v pretedclem tedrm je bilo v celijakih to-ajevnih skupmo- stiii Ostroáno in Lava vrsto prii-editev, ki so jih združili ptxi skupnim geslom »Teden mladineic. Pripravila jih je kxxjrdiinacijska kanferenca ZSMS, ki združuje osnovni organazaciji na Ositroanem in Lavi z namenom, da bi prika- zala dosežke, zanimanja in kulturno ustvarjalnost mla- dih v obeih krajevnih skup- nosrtih. Sicer pa nam je več o sami prireditvi povedal Franjo Dimec, predsecinik ko- ordinacijske konference ZSMS na Ostrožnem in Lavi. NT: Zakaj ste pravzaprav organizirali »Teden mladine«? F. Dimec: »Najprej moram povedati, da smo teden mla- dine organizirali letos prvič in da snK) obenem sklenili, da bomo podobno prireditev organizirali tuidá prihodnje leto. želimo namreč, da bi vsaj enkrat letno prikazali usibvarjalnoet mladih v kra- jevnih skupnost iih Ostrožno in Lava, da bd skotm priredit- ve nakazali, kako se mladiina udejsbv-uje na kulturnem, za- baivnem, športnem in nena- zadnje na druižbenopolitičinem področju. Letos še nismo imeli izskušenj pri organizira- nju tovrstne prireditve, zato je bilo tudi nekaj napak. V prihodnjih letih bo z organi- zacijo prav gotovo bolje. NT: Koliko mladih pa vam je uspelo pritegniti k delu? F. Dimec: »Poleg tistih, ki stalno delamo v mladinskih oirganizacijah, nam je prav skoza Teden mladine uspelo priitegniti kar lepo število miladincev. Posamezne prire- ditve so bile privlačne, tako da so jih mladi z zanimanjem spremijali. Obenem pa so pri- redfljfcve obiskali tudi ostali krajani ter se tako seznanili z naéim delom.« NT: In katere prireditve vse ste vključili v Teden mla- dine? F. Uimec: aS prireditvami smo pričeli v nedeljo, 2. juli- ja in sicer s športnim turnir- jem v malem nogometu in v košarki. V ponedeljek smo imeli predavanje o jamarstvu, zvečer pa smo v p>očastitev praznika dneva borca pripra- vili kres. V sredo smo imeli predavanje o alpinizmu, od- prli smo razstavo vojaške op reme, v petek pa smo imeli svečano sejo obeh predsedstev osnovnih organizacij ZSMS na Ostrožnem in Lopati. Te den mladine smo zaključili s prireditvijo v soboto, ko so mladinci pripravili zanimiv kulturni program, zvečer pa je bilo srečanje krajanov. Se daj, ko je Teden mladine za- ključen, bomo izdali bilten s pregledom prireditev, oce- nili pa bomo tudi uspešnost celotnega Tedna mladine.« DS slovenske konjice REZERVNI STAREŠINE NA OBISKU Ob 8. srečanju rezervnih vojaških starešin Jugoslavije »Brabstjvo in enotnost 78« je občino Slovenske Konjice obLskala 42-članska delegacija iz SR Srbije. Občinska kon- fereinca ZRVS Slovenske Ko- njiice je bila gostitelj delega- cije, ki jo je vodil rezervni podpolkomik Miiisav Blago- jevič, ki je sicer predsednik medobčinske konference RVS v Kragujevcu. V delegaciji je bil tudi upokojeni polkovnik, nosilec spomenice 1941 Mili- voj Katic, borec iz Sutjeske; v 1. proletarski brigadi. Ne- kaj časa je bil tudi kuirir pri maršalu Titu, sedaj pa je predsednik konference RVS v Beogradu. V delegaciji sta biLi tudi dive bovarišici in sicer prvo- borka, nosilka spomenice 1941 Danica Milovanovic rezervni kapetan iz Arandželovca in Nadežda Milatovič, vojna us- lužbenka in član mestne kon- ference RVS Beograd. V Slovenskih Konjicah so jim pripravili zelo prisrčen sprejem. Popeljali so jdh naj- prej 7 Dom teritoriaJnih enot, kjer jim je predsednik skup- ščine Franc Ban predstavil občino Slovenske Konjice, prediseidniik kionference ZRVS. Franc Omerza pa jih je se- znanil z delovanjem konjiške organázjacdje. Gostje so si z zanimarnjem ogledali Dom te- riborialndh enot, ki je bil kot prvi zgrajen v te namene. Po- sebno so bili presenečeni nad urejenimi kabineti in dirugi- mi prostori za vzgojo. Obiskali so grobove stotih talcev na Stranicah, se sezna- ndltt z gnusnim zločanom oku- I>atoerja in poloéiLi vence. Credali so si »Unior« v 2Spb- čah in se na pikniku na Go- renju nad Zrečami sezaïamœli s ptosebnositmd vstaje in NOB na Pohorju in Štajerskem. Nađlednjega dne so se udele- žili osrednje silovenske pro- slave dneva borca v Dobre- polju. Srečanje je vtkalo nove ve- zi bratstva in enotnosti med reeervnimi vojaškimi starefii- naani iz Srbije in SlovenßkiJni Konjic. Gospod učitelj, vi niste v redu tovariš! Znanec mi je povedal: — Zgodilo se je zdaj, v času letnega odmora, ko ljudje odhajajo na dopu- ste. Ob šesti uri zjutraj. In še deže- valo je. Na vrata mojega stanovanja: bum, bum. bum.' Kdo irka'^ Pa saj to ni nikakršno trkanje, to je čisto navadno butanje. Jaz trkam. Jaz butam. Stara mati vaše učenke Odprem. Vi? Vas obraz kaže jezo, hudo neje- voljo. Kaj se je zgodilo? To bi morali vedeti vi, gospod to- variš! Jaz?! Našemu otročku ste napisali v izkaz — dobro! S sosedovim sta se večkrat skupaj učila m naš otroček je znal, on, sosedov pa ne. On je prav dober, naš otroček pa dober. Sramota! Poslušajte. Vaša vnukinja ni otro- ček, kvečjemu otrok, ki se počasi spreminja v dekle. To je va^ lari fari. Zame je otroček in konec. Res je, v prvem je zaostala. Pa to ni bilo otroče krivo, kriva je bila učiteljica. Otročka ni in ni mo- gla videti. O, saj sem jo stokrat pre- klela. Zdaj, v petem, pa bi lahko bila prav dobra. Sosedov je, naš otroček pa ni! Tovarišica, je pač manj znala. Vaši vnukinji se ni zgodila krivica. Jaz tovarišica? Gospod tovariš, za ua.« nisem nobena tovarišica. Otroček pa se mi smili. Zdaj bosta prišla star- ša iz Semcije. fri oče je talco hud To bo tepel in kar naprej tepei. Ubogi otročiček! Kak čas molčiva, nato iz torbice po- tegne izkaz in skoraj prosi: Dajte, popravite, napišite tudi nagemu otro- čičku — prav dobro. Tovarišica, tega ne morem, ne smem, šola ni trgovina. Ne morete, ne smete? Sosedovemu pa ste lahko? Cujte, gospod učitelj, vi niste v redu tovariš! Otročiču ste ukradli počitnice, staršema dopust. Potem pa še fehtate za šolo. Poglejte, takole figo! Tako se je v deževnem jutru končal pogovor, moj znanec, »gospod učitelj«, je moral v »nedrje« skriti besede: NISI V REDU TOVARIŠ!? DRAGO KUMER vinska gora OSREDNJA SLOVESNOST BO 15. 7. Občani Vinske gore praznu- jejo 2. julija svoj krajevni praznik, po dogovoru, ki so ga sklenili pred štiiimd leti ob spominskem poihodu na Paski Koz^jak. Pohoda se je takrat udeležilo več kot 300 ljudi iz te krajevne skupno- sti. Poleg kra^jevnega praznika bodo praznovali tuidi 50-letni- oo gasilstva. Osrednja sloves- nost bo v sobote) dopoldne ob 10. uri na Vinski gori, kjer bo najprej slavnostna seja krajevne skupnosti in drugüi druâibeinolpalitàândh otrgandzar cij, podelili bodo 14 priznanj^ zaslužnim občanom, nato bo' sJedál kulturna program, fci ga bodo pripravili učenci OS Vinska gjora ki mladanci. po- poldne pa bodo slovesno pra- anovaJi alasti ljubitefljd gasü- sfcva. Najpreu se bodo pred- stavili v slovesni povofffci, sle- dila bo velika vaja gajsiLskih desetin, nato pa slovesnost z govorom, podeMtvdjo priznanj in kulturnim programom. Za svojo dejavnost bodo preóeOà občinsko priznanje. V Vinski gioiri letošnjega Icrajeivnega praznika ne bodo obeleÉÜd t oibvofftitväijo kakega abgeflota. Ito pa ne po- meni, da leitos niso napravili ničesar. Prav nasprotno. Ure- dila so novo potoopališče, ga- silci pa so diokončali prizi- dek h gasilskemu domu. V programu pa imajo še asfaJ- táranje ceste ods¿ca Pirešdca — Petruh in napeljavo vodo- voda na Lofpatnik, oboje pa bodo Iqo(D¿aU še letos. T. TAVOAR Ivan Ko.šan, predsednik .sve- ta krajevne skupnosti Velika Pirešica. mozirje «NA POTI TOVARIŠTVA IN CISTE NARAVE« Letos poteka devetnajst let organiziranega sladkovodne- ga ribištva na Slovenskem in 25 let Ribiške zveze Slove- nije. V počastitev obeh ju- bilejev se je v ponedeljek pričel v Mozirju slovenski ta- bor ribičev — pionirjev pod geslom »Na poti tovarištva in čiste narave.« Pobuda zasluži vso pozor- nost, tembolj, ker tabor po- vezuje najmlajše iz vseh koncev In krajev naše repub- like. Temu primerno je se- stavljen tudi delovni pro- gram tabora, ki bo trajal do vključno nedelje, 16. t.m. Mladi so se že oziroma se še bodo v tem času srečali ne samo x alterimi šport- nimi in ribiškimi aktiv- nostmi, tekmovanji in podob- no, marveč si bodo ogledali še Logarsko dolino, Mozirje in Celje ter imeli več zani- mivih razsgovorov o tem, kaj storiti ob nenadnem pogi- nu rib, kaj pomeni varstvo človekovega okolja itd. Zani- miv bo tudi razgovor na te- mo »MoJa najljubša riba, najbolj uspešen ribolov, pr- va nîigrada na tekmova- nju ...« V delovnem načrtu tabora je še predavanje več filmov z ribiško tematiko pa tudi na temo splošnega ljudskega odpora. Aktualftö be tudi sre- čanje s prvoborcem -- do- mačinom itd. Skratka, lep prispevek k pomembn^nu ribiškemu ju- bileju, lep predvsem zato, ker ga dajejo najmlajši ri- bia M- B02IC STRANICE: CESTA NA MALO GORO PlreiJánjo aoíxjto so kirajani Iz Steanic s oesto pavezaU s eveitjom še ZBidinoe tri domačije na f/Iali goaú. Zadntje udiarnläke akodje ве je udeliežilo 48 ljudi, ki so cfo sodielovanuH TOZD Giradnje Ckxad- nega gapodánstira ia tudi ■ avo- jlmni voraM, pireiäreem pa a svojimi iTOficaml in solideimostijo, otnogo- áiü svojim sedemnajstem sokraoa- nocm z odro&iiii domačij na viämi do lOOü mefaiov bol(]&o cestno po- vapaivo. »Ш-ЈА имШК šmartno KAJ JE NOVEGA že prejšnji teden so polo- žili asfaltno prevleko na ti- sti del ceste, ki pelje iz šmartnega preko Velikega vrha na Podkraj in Velenje. Žal. še na odseku Lokovice, zaradi neke osebe, ki hoče vsem nagajati, na okoli «*) metrih cestišča ni asfaJîta. Mnenja pa smo, da pomeni skupnost več, kot posame»- nik. Zato smo prepričani, da bo občina storila svoje in da bo ta vozel primemo prese- kala. Pred dnevi so pričeli z deli na trasi nove ceste, ki so jo začeli graditi od Šoštanja preko Lokovice do Gorenjpi. Ta se bo izognila mnogim in nevarnim ovinkom na seda- nji cesti. Poštni urad se je prese- lil v res lepe in nove pro- store v bloku. Le škoda, da ni nihče pomislil, da bi ie pri gradnji bloka mislili tudi na ureditev avtobusne posta- je. kajti od sedanje »Pošte« bo za bolnike le predaleč, v ambulanto. Sploh pa posta- ja parkiranje avtomobilov velik problem, posebno Še, če pomislimo na močan in gost avtomobilski promet pred centralnim spcene- nikom, domom Partizana in blokom. Nekaj bo treba e- kreniti za varnost ljudi na cestah! Se v tem mesecu bodo lov- ci odprli novo kočo, ki so |o preuredili iz stare Sole. Si- cer pa ne vemo, če ne bo prebivalcev Skomega še krat bolela glava, kajti za- piranje obrobnih šol âe vzbuja skrb in odpira razaae probleme v drugih krajih. ZORKO KOTNIK V SOBOTO VSI V LAŠKO DA BI ME CRVI... Mojega ljubega, ljudje, je doletela čast, da so mu po- midäli predsedniško mesto v svetu za varstvo okolja. Lah- ko se pjohvalim, da je moj Ijtibii tako »fejst« pojava, da maJo takih. Ima rdeče ko- dcraste lase in je suhe, vi- soke postave, òe imam naj- višje pete, mu segam celo do komolca. Njegove oči pa ..ej, Ijuhd moji, malo- kdo tako ljubko ških kot on. Razumljivo je torej, da sem Ijubostunna na svojega rdečelasca. Prejšnjo sredo sem prišla v njegovo pisarno. Pa nikjer nikogar. Le eno samo pismo je ležalo na mizi. Naslov je bil napisan z nežno pisavo. Mislila sem si, da ga je go- tovo napisala ženska roka. Pošta je sicer nedotakljiva, vendar... moj ljubi je tudi nedotakljiv za druge ženske po zakonu, ki sem ga spre- jela že prvi dan svoje za- ljubljenosti. In tako sem mi- sHla, da je pošta pač izjem- no dotakljiva — za družbeno varnost. MisMva se namreč poročiti. Zakon pa je osnov- na celica družbe, če obvaru- jemo obstoj bodočega zako- na, ima to tudi družbeno ko- rist. Tako sem vzela v roke ti- sto pismo in ga odprla. O, ljudje, kaj takega pa še ne. Kmalu bi me zadela kap. Pa ne zaradi ljubostmija, marveč zaradi presenečenja. Takole nekako je pisalo v nJem: Spoštovani predisednik sve- ta za varstvo okolja, Bara- bič! Upam, da ste sprejeli moje pismo. Verjemite, žal md je, da vas motim. Vem, da imam malo možnosti, da bi ugodili moji prošnji, kajti na sestankih sem vam vedno pKwedal svoje mnenje. Ni- sem vam hotel prepustiti s\'Oje druge žene in na sploh sem se vedel tako zelo mo- ralno, da je bilo že kar pre- več pregrešno. Vendar, kar je bilo je bilo. Nič se ne da več pyopraviti. Vendar pa vam bom kljub vsemu napi- sal svojo prošnjo. Spomnite se, da vas nisem prijavil za- radi posilstva moje prve že- ne in ugodite moji prošnji! Blizu mojega bivališča je smetišče, kamor nosijo sta novalci razne odpadke in ce- lo težke kovine, ki kot ve- ste, na primer svinec in živo srebro zek) onesnažujejo okolje in uničujejo vse živo. Zaradi raznih kemičnih po- skusov je vreme čisto pono- relo in pogostokrat dežuje v velikih nalivih. Deževnica odnaša s smetišča strupene snovi, potem pa pronica v moje bivališče. Pomagajte, ljubi dobrotnik! Strupeni svinec je včeraj ugonobil še zadnjega črva v mojem tele- su, tako, da lahko vsaj zgni- jem v miru. Ker i>a to očit- no ni mogoče, vas prosim, da me izkopljete in sežgete v najbližjem krematoriju. Hvala! Se vam vdano kla- njam v upanju, da me boste rešili trpljenja le na pol oglodani pokojni član s\'eta za varstvo okolja — Pobuč. Ko sem si opomogla od pre- senečenja, sem malce razmi- slila in sem se spomnila te- ^ga tovariša Pobuča. Bil je res poštenjak, da malo ta- kih, saj je svojo prvo ženo varal le petdesetkrat in dru- go le še petinštiridesetkrat. Na drugi svet pa je odromal, ko je i2^bil spopad z mo- jim ljubim. Borila sta se se- veda zame. Oh, ta ubogi Po- buč. Res je zaslužil boljšo usodo pod rušo. No, kakor- koli, sktišala bom vplivati na sA'et za varstvo okolja. da bodo odstranili listo sme- tišče- Pošten človek irmi ven- dar pravico, da ga razžrejo črvi, sploh, če se je vse živ- ljenje boril proti onesnaže- nosti okolja in s tem tudi za njihov obstoj. MAGDA TRATNIK ZDAJ JE V REDU Faisal nam je Ivan čavž iz Loke pri Zusmu. Ne prvič. Njegov problem v zvezi s sa- lonitnimi ploščami in ceno zanje, ki jih je kupil v trgo vini KK Šentjur Vinski vrh — Loka pri ¿usmu, smo na tem mestu že obravnavali. 2kiaj nam je med drugim napisal: »Po zaslugi Novega tednika in po sporazumu s poslovod- jem poslovalnice Rudijem Drametom, sem prvega julija letos dobil še 2.000 kg cemen- ta ter preostalih šest koma- dov salonitnih pdošč, ki so mi jih zaradi podražitve od- tegnili 1. februarja 1375. leta. Po vsem tem je zdaj prob- lem rešen in je vse v redu. Hvala!« IVAN ČAV2, Loka pri 2usmu UREDNI.-^TVO: Veseli smo, da Je problem rešen. Se bolj pa, ker smo k tej rešitvi, kot pravi Ivan Cavž, prispevali svoj delež tudi mi. SE ШћШП MOOITEUE Zimi Dne 20. julija letos je last- nica Jurjova iz Trnovelj pri Celju dala kosit svoj travnik ob hišah od 217 do 222 v Trnovljah z motorno kosil- nico. Ob ograji hišne števil- ke 219, last Penteka, so bile štiri domače kokoši. Lastnica travnika je kokoši videla. Koscu motorne kosilnice je še rekla, glej, kako kure skačejo in se smejala. Kosec je kosilnico še bolj pognal in trem kuram porezal noge. Lastnica travnika je kure pobrala in jih prometala v sosedove vrtove. Sosedi, ki so to videli oziroma čuli dre- tje kur, so prišli, da bi vi- deli, kaj se dogaja. Ko so videli, kaj se je zgodilo, so te uboge živali takoj rešili muk in jih zaklali, da se ni- so mučile še naprej. če so kure naredile lastni- ci kakršnokoli škodo, naj bi prišla do lastnika kur in zahtevala odškodnino. Seve- da bi jo p)Ovmili, sicer pa so še druge poti za rešitev mo- rebitnih sporov. Ne morem si sam pa tudi sosedje predstavljati, da ima- mo še danes tako brutalne ljudi, ki znašajo svojo bru- talnost oziroma sadizem nad ubogimi živalmi, ki nimajo pameti. Ko sem kosca vprašal, za- kaj je to naredil, se je za- smejal in rekel: »Povej, koh- ko stanejo, pa vam plačam.« Lastnica, ki je bila zraven, pa je rekla, da naj rajši kosca pustimo pri miru. IGNAC PENTEK, Tmovlje 219 SE 80 NT PODRAŽIL? Oglašam se kot vaša stalna naročnica. S Tednikom sem zadovoljna. Ker so se nekate- ri časopisi podražili, me иа^ nima, če se bo tudi Novi ted- nik. Bralci bi bili seveda ve- seM, če ba še ostal pri isti ceni. Vsem, ki se te dni odprav- ljate na dopust, žeaim veliko prijetnih dni in obilo son- ca. HILDA LOKOVSEK, Pot na Lipico, Šentjur UREDNIŠTVO: Hvala га pismo in za priznanje, da ste z Novim tednikom zado- voljni. Kar tiče podražitve, pa moramo vam in seveda vsem drugim povedati in za- pisati, da trenutno ne misli- mo na kaj takega, četudi so se v zadnjem obdobju neka- teri časopisi podražili, bo Novi tednik, vsaj zaenkrat, zadržal svojo staro ceno. Za- pisali smo zaenkrat. Kajti ob tem je treba reči, da je cena Novega tednika odvisna od mnogih zunanjih člniteljev in v zelo majhnem odstotku od našega kolektiva, če se bo- do namreč v prihodnjem ča- su podražili tiskarski stro- ški, papir in morda še kaj, potem bomo seveda tudi mi prisiljeni popraviti prodajno ceno Novega tednika. Toda, to samo v primeru, če bo prišlo do drugih podražitev, ki lahko bistveno vplivajo na ceno našega izdelka. Sicer pa, kot rečeno, trenutno to ni problem, ki bi bil alftualen. Zato tudi v naprej po stari c<;ni, čeprav seveda ne ve- mo, kako dolgo. Obljubimo lahko le to, da bomo pri do- sedanji ceni ostali čim dlje bo moi^oče. zat! par — karl in ana tutnef IN ČETRTA GEN V ŽELEZNIŠKI ČUVAJNICI V DEB Pred kratkim sta Ana in Kari Tutner iz Debra pri La- škem praznovala 50-letnico skupnega življenja. Medtem ko je Kari Tutner domačin, je njegova žena kot otrok pri- bezala z materjo z okolice Go- rice v letu 1914, ko so tam divjali boji. Kaj bi izgubljali besede o življenju ob skopi železničar- ski plači. Vendar sta bila Ana in Kari Tutner srečen par in z ljubeznijo vzgajala svoji hčerki. Poteka tudi pet- deseto leto, odkar živita pod streho železničarske čuvajni- ce v Debru. Ropot koles vla- kovnih kompozicij je zanje uspavanka in začuda: Kari ne gleda na uro, kadar vo- zijo mimo redni vlaki. Odva dil se je in preveč jih jt Kari Tutner ima prijetn konjičke. Petdeset let je r bič. Goji čebele in v gozd hi di po gobe in kostanj. - Pa so bili težki in usodi dnevi za Tutnerjevo družine Kari je skupaj z ženo sode- loval г OF že od leta 19i\ Njej sodelovanja od začetk niso priznali s čudno mot vacijo, češ, da je sodelovak z možem?! Leta 1944 je pc stalo za Tutnerjeve prenevai no, zato so vsi, oba staršt in dekleti odšli v partizani Ana in hčeri sta bili v VD\ brigadi, kasneje tudi oči Kari. Iz tistih časov se ß ma je nabralo tudi bolezn po kosteh, ki ju zdaj nadlt gujejo. RADIO CEUi SPORED OD 13. D019.7.1978 Četrtek, 13. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16..Ч0 V četr- tek z vami (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 2;abavni glo- bus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek. 17. 4.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pK>zdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glas'>e, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambli, 18.00 2^ključek six>reda. Sobota, 15. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Vrti- ljak melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 16. 7.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavlja- mo vam, 11.45 Zabavni globtis, 12.00 Čestitke in po- udravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kme- tijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 17. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.03 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 18. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sfk)reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi. 16.45 Zabav nd globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica d^načih za- bavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 19. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega si»reda. IS-iO Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Zgodo\'ina jazza, 17.30 Aktual- no, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek spo reda. smrtna kosa Tako je še do nedavnega govoril in potrjeval AJDIč FRANCELJ iz Spodnje Loznice pri Žalcu. Njegov rodni kraj so pravzaprav bile Sešče. Doma srednja kmetija, oče neumoren vaški kovač, Francelj po. se je vsemu navkljub odločil, da gre po svetu. In je šel. Najprej je ožjo in širšo domovino prekrižaril po dol- gem in počez, zatem so jo s kolegi mahnili v svet. — BU sem v Avstriji, Nemčiji, Holandski, Belgiji, Franciji in še v Španijo smo zašli. Povsod sem bil knap in spet knap. Več tisoč metrov globoko smo ruvali črno zlato; nazadnje sem bil v Franciji, od tam sem se po svobodi z družino vrnil v domovino. Kam? V rudarsko Zabukovico! Precej let je delal v rudniku Zabukovica, potem ga je vražja silikoza vrgla v pokoj; pokojnina pa je bila preskromna za preživljanje družine. Hodil je h kmetom v tavrh, v rodne Sešče se ni maral vrniti. Potem so francoske oblasti zahrbtno bolezen — sili- kozo — vendarle priznale, priznale so tudi poseben do- datek. Sele tedaj si je Francelj opomogel. Kljub temu pa je vedno poudarjal: — Tujina še zdaleč ni rodna domovina. 2e res, da ti ponudi boljši zaslužek, res pa je tudi, da človeka do kraja izkoristi. Na spodnji Ložnici je skoraj z osmim križem znova oživel. Vživel se je v okolje, vnučka sta mu bila prava pomladitev. In še nekaj: gasilci so imeli vedno odprta vrata in prav gasilci so poskrbeli, da je bilo na poko- pališču v Žalcu poslednje slovo tako, kakršnega si dolgo- letni knap in gasilec zaslugi. D. K. RACIJA [U PRI LAŠKEM 1 Ob petdesetletnici so bili i vsi zbrani. Hčere in vnukinje iz možmi, priče prve resnične \ poroke. Bilo je lepo. Ko bi ile nekoč, ko sta še bila mla- ida, imela vsega, kot danes. '¡Takrat je bilo huje. Toda tr- do življenje uči človeka ceni- i ti še tako skromne dobrote. Pri Tutnerjevih visijo na i dvorišču plenice. ' Pred tednoma je privekala ij na svet pravnukinja. j »Ženska linija je močnej- |šo«, se nasmeje Kari Tutner ¡ in se vrne k opravilom na 'vrtu. i| Se na mnoga leta! ' J. KR. NAŠ KRAJ ŽALEC: MOVO MLAD^SKO VODSTVO Na nedavni volilni konferenci Ob- činske konference Zveze socialistične mladne v 2alcu so za novega predsed- nika izvolili Ota Žagarja iz Vrbja, za sekretarja pa Danico Kruleč iz Galicije. Oba sta že doslej opravljala odgovorne funkcije v občinski mladinski konfe- renci, in to Oto Žagar kot sekretar ter Danica Kruleč, kot predsednica konfe- rence mladih v krajevnih skupnostih. DARKO NARAC^LAV STORE: 30 LET STRELSTVA Strelska organizacija v Storah pro- slavlja letos trideseto obletnico obsto- ja. To je družina, ki je dala več od- ličnih strelcev in ki se je s svojim de- k>m tako v množični kot kvalitetni smeri uveljavila tudi v državnem me- rilu. Strelci v Storah so se odločili, da bodo ta jubilej počastili z vrsto zani- mivih prireditev. Prvi del je že kon- čan. To so bila tekmovanja za člane Železarne in tekmovanje v okviru kra- jevne skupnosti, drugi del slavnostnih prireditev pa bo septembra. To bo predvsem tekmovanje med strelskimi društvi oziroma družinami in seveda slaTOOstni zbor strelcev, na katerem bodo podelili tudi jubilejna priznanja. I MB ШШп PRI CELJU VEC OTROK V VRTCIH Morala je miniti razmeroma dolga doba po osvoboditvi, predno je v Šent- jurju na jesen 1966. leta zaživel prvi oddelek otroškega vrtca, v katerem je našlo vzgojo in rarstvo 22 otrok. Up- ravno in strokovno je bil vrtec podre- jen osnovni šoli. Vrtec se je iz leta v leto širil, zgra- jena je bila nova montažna stavba in na jesen leta 1974 je bilo že 5 oddel- kov vrtca in 2 oddelka jasU, istega leta je vrtec tudi postal samostojna usta- nova. Predšolska vzgoja se je pričela širiti tudi v zunanje krajevne skupno- sti. Tako so na jesen 1. 1975 pričeli z delom na Ponikvi, leto na to pa na Gorici pri Slivnici in Loki pri Žusmu, ponkovški vrtec pa se je razširil na 2 oddelka. Vsi dislocirani oddelki so up- ravno in strokovno vezani na matično ustanovo v Šentjurju, kar je predvide- no tudi za vse nadaljnje oddelke. Vseh oddelkov je sedaj 12 in jih obiskuje okoli 300 otrok. V četrtek 29. so v Šentjurju slav- nostno odprli še nove prostore za otro- ško varstvo. K dosedanji stavbi so pri- zádali še 4 igralnice, ki bodo na jesen sprejele novih 80 otrok. Ce pomislimo, da bo na jesen v or- ganizirano predšolsko vzgojo v občini zajetih skoraj okoli 400 otrok v 16 od- delkih, moramo priznati, da je bil vzpon izredno nagel in uspešen. Z izgradnjo nove šol. stavbe v Drami j ah bo tudi tam rešeno vprašanje predšolske vzgo- je, na Planini pri Sevnici pa bodo pri- čeli z gradnjo posebne stavbe za vrtec. E. RECNIK LJUBECnA: ČAKAJO AVTO v Gasilci iz Ljubečne so še vedno brez gasilskega avtomobila. Kot vse kaže, ga bodo dobih v prihodnjih mesecih. Točnega datuma ne ve še nihče. Pro- izvajalec TAM. v Mariboru ima namreč težave z dobavami nekaterih sklopov za te avtomobile. Gasilci iz Ljubečne bodo dobili namreč vozilo, ki je izve- deno iz vozila TAM 2000. Želimo jim, da bi težko pričakovano vozilo dobili čimprej in da bi ga za potrebe gašenja čimmanjkrat uporabili. M. BRECL PREBOLD: NOGOMETNI TURNIR Jamarski klub Cmi galeb je pripra- vil pod pokroviteljstvom Telesnokultur- ne skupnosti obtìne Žalec nogometni turnir, na katerem so po dokaj raz- burljivih tekmah zmagali člani planin- skega društva Prebold pred jamarji, člani osnovne mladinske organizacije v Prebi)ldu Ш člani športne sekcije »Obrt- nik« Sertrupert. Člani jamarskega kluba, ki se skrb- no pripravljajo na prvo jugoslovansko jamarsko odpravo v Argentino, so skle- nili, da bo poslej rvc^ometni tuniir tra- dicionalna oblika športnega .sodelova- nja med člana preboldskih organizacij. LAŠKO: PIVOVARNA - NOV VHOD Pivovarna Laško se je »zasidrala« med cesto m levim bregom Savinje južno od mosta preko Savinje. Iz smeri IZ Celja se že od dalač vidi napis na sladami, toda ko prideš v mesto čez most, moraš kar vprašati, po kateri cesti prideš v delovno orga- nizacijo. Seveda je vprašanje, ali ho- češ v takoimenovano »upravo« ali eks- pedit, ker v tem primeru ne gre za isti vhod. Sedaj prideš v pivovarno mimo vratarnice, v kateri je vratar hkrati tudi telefonist, pa bo to kmalu odpravljeno. V skladu z določili Pra- vilnika o gibanju oseb v delovni orga- nizaciji in varnostno kulturo, bo v Pi- vovarni nov vhod. Pri Pekami je treba zaviti v desno in na koncu parkirnega prostora, kjer bo treba obvezno pu- stiti prevozno sredstvo. Tu bo glavni vhod v Pivovarno. S tem bo v prihod- nje dvorišče pivovarne prazno in brez številnih avtomobilov, ki so last de- lavcev in tudi obiskovalcev. Sistem organizacije gibanja zapos- lenih in obiskovalcev se bo dokaj spremenil še pK>tem, ko bomo lahko zgradili zares potrebno novo upravno poslopje. To ni muha temveč nujnost, ki jo pogojuje razvoj delovne organi- zacije. ŠENTJUR:NOVA STANOVANJA Samoupravna stanovanjska skup- nost v šentjurski občini v zadnjem času zelo pospešeno rešuje stanovanj- ske probleme. Pred dnevi je izročila ključe novim stanovalcem 25-stano- vanjskega bloka v soseski Pešnica. Od teh 25 stanovanj je 5 garsonjer, prav toliko enosobnih in trisobnih ter de- set dvosobnih stanovanj. Vseljevanje pa s tem seveda ni končano, saj bodo v roku treh tednov dobili ključe tudi novi stanovalci v enakem bloku in v isti soseski. V za- ključni fazi je tudi obnova 20-stano- vanjskega bloka v soseski Center, ki bo končan do 18. avgusta, do občin- skega praznika. Ta obnovljeni blok je dobil tudi novo streho. Doslej je imel namreč ravno streho, ki je p'išča- la vodo. Novost je tudi v tem, da so v ta blok napeljali centralno kurjavo. Vseh sedemdeset stanovanj, koli- kor jih je skupaj v teh treh blokih, je financiranih s sredstvi solidarno- stnega sklada po potresu ter s sred- stvi delovnih organizacij, ki so stano- vanja kupile za svoje delavce. Tudi krajevni skupnosti Prevoje in Loka pn žusmu nista ostali praznih rok, saj so tudi tam v zaključni fazi štiri montažne hiše, ki bodo vseljive prihodnji mesec. Z vselitvijo v vsa stanovanja pa sta- novanjska gradnja ne bo prenehala. V pripravi je namreč graditev 45- stanovanjskega bloka v soseski Pešni- ca in l6-stanovanjskega bloka na Pla- nini. Dokumentacija za oba bloka je v zaključni fazi. ERNEST RECNIK VELENJE: GODBENIKI NA SVETOVNEM PRVENSTVU Na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v nizozemskem mestu Ker- krade je nastopila tudi velenjska ru- darska godba пн pihala. Pod taktirko profesorja Ivana Marina so velenjski godbeniki nastopili v prvi skupini, ki je bila hkrati tudi najtežja. Za osvoji- tev prvega mesta bi morali zbrati 288 točk. Velenjski godbeniki so zbral 294 točk in tako v svoji skupini zasedli prvo mesto. Dobili so prvo nagrado in zlato medaljo. Ta uvrstitev rudarjev- godbenikov je te vrste največji uspeh doslej. Rudarska godba organizirano deluje že 20 let, sicer pa bo prihodnje leto proslavljala 60-letnico svojega ob- stoja. RIBARIC SLOVENSKE KONJICE Vse tesnejše povezovanje konji.ške občine s slovensko bistriško bo v kratkem že dalo konkreten program sodelovanja. Prav danes je na obisku v Konjicah celote^n družbenopolitični aktiv s predstavniki skupščine občine. Dokončno se bodo dogovorih za oblike gospodarskega in drugega sodelovjuija. UM MALA ANKETA LEPO, VENDAR HLADNO Letošnje poletje je najbolj »zagodlo« tistim, ki so se pred nekaj tedni poslovili od šolskih torbic vse do začetka prihodnjega šolskega leta. Zagodlo zato, ker je vreme izjemno neugodno, saj skoraj ni dneva, cm ne bi deževalo. Najbolj so prizadeti tisti, ki so prvi del (in morda tudi edini) hoteli preživeti v plavalnem tečaju, začetnem ali nadaljevalnem, da bi potem" tudi kopanje v morju ali kje drugje (če bo?) bilo prijetnej- še. Na celjskem območju so v juliju načrtovali veiiko plavalnih tečajev, ki jih pa žal zaradi pomanjkanja ba- zenov, mrzle vode in slabega vremena težko uresniču- jejo. Kako je v Preboldu in Celju? KRISTAN VERNER, vodja tečaja: »3. julija smo začeli s tečaji v pia vanju in to za neplavalce ter tiste, ki že nekaj zna- jo. Organizator je TVD Štore, v prvem letošnjem tečaju pa sodeluje 30 te- čajnikov iz OS štore ter i>odružničnih šol Kompol in Svetine. Imamo tri skupine, eno nadaljevalno in dve začetniški. Starši za vsakega tečajnika pri- spevajo po deset starih ti- sočakov, ostalo pa orga- nizator.« SLAVKO KOKOT, in .štruktor v tečaju: »V po- dobnem tečaju, ki so ga štorjani izpeljali prvič že lani, sem že sodeloval. Otroci se s posebnim av- tobusom pripeljejo okolj osme lire zjutraj na cel.i ski bazen, od koder jih odpeljemo domov ob dva- najsti uri- Tečaj traja de- set dni in to brez sobot m nedelj. Tiste, ki že zna- jo plavati, učimo v teh dneh še skoke v vodo, kakšen nov stil plavanja pa koordinacijo gibov, pravilno dihanje ...« FRANJO RLMPH, in- štruktor v tečaju: »Zjut- raj, ko se otroci pripelje- jo, imamo najprej ogreva- nje z gimnastiko, potem pa delo z rokami in no- gami. Ob zaključku tečaja bo testiranje in seveda podelitev diplom »delfin- ček« tistim, ki bodo spla- vali. Lani je bil uspeh 100 «/o in takšnega priča- kujemo tudi letos.« BRANKA ŠTAKUL, Sve tina pri Cel.íu, končala je tretji razred podružnične šole: »Prvič sem v takš- nem tečaju in najbolj všeč mi je to, ker po nekaj dneh že »znam« na pol plavati. Upam, da se bom plavanja do konca tečaja naučila. Na morju še ni- sem bila. Tu mi je zelo všeč, samo škoda, ko m več sonca. Pošteno nas ze- be, vendar ne odnehamo.« ALJA KROFLJIC je kon- čala tretji razred osnov- ne šole v Štorah, sicer pa je poleg plavanja tudi iz- redna v znanju smučanja, saj Je kljub »mladosti« osvojila že precej priznanj: »V plavalnem tečaju sem biia prvič že lani, letos sem drugič, v nadaljeval- nem. Ali ni to luštno, ko lahko poleti plavaš, pozi- mi pa smučaš? Samo ško- da, ko ni več sonca! Vo- da Je sicer topla, to pa še ni dovolj.« Naj bo takoj uresničena ena sama želja vseh, tako bodočih in že plavalcev pa njihovih učiteljev, staršev, skratka vseh, ki želi,}o plavati in uživati v sveži vodi ter kasneje pod toplim soncem: prav slednjega naj ho v naslednjih dneh na.}več. Drugače bomo zmrznili! TONE VRABl. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 27 — 13. julij 1978 ikarovi privrženci nad nami 2MAJARJI — ŠPORTNIKI ZANESENJAKI ALI POETI? Od grškega mit4>loâkega Dedalo- voga sina IKARA, ki se je z gore (Kïvzpel v nebo, k soncu, pa omah- nil v morje, ker se mu je stopil vosek, s katerim so bile zlepljene njegove peruti, do balona z vročim zrakom Francoza Montgolfiera leta 1783 in poletov bratov Wright leta 1903 do dandanašnjih dni, ko na nebu gospodarijo nadzvočna potni- ška letala, kot na primer Concorde s potovalno hitrostjo 2170 km na uro — je dolga pot človekovega hrepenenja odlepiti se od tal, odtr- gati se od matere Zemlje in prosto kot ptica poleteti v nebo. Te naše sanje uresničujemo že ti'di v veso- lju in ni videti konca temu člove- kovemu hrepenenju. Pa vendar — ostanimo bliže Zem- lji! Bolj pod oblaki. Ne bodimo presenečeni, če nam bo nad zele- nimi pobočji Menine planine, nad Logarsko dolino aU kod drugod v ranem jutru poletel kakšen sodob- ni IKAR — zmajar ali letalec z zmajem. Tudi na našem širšem celjskem območju letajo zmaji in pod njimá fantje — morda posled- nji romantiki in poeti tega našega stehniziranega sveta. Kakšnih tride- set jih je pri nas. Več jih je na Crorenjskem, pa tudi bolj organizi- rani so tam. ZDAJ TUDI PRI NAS Eden izmed teh mož, Herman ća- ter, má je v pogovoru to zatrdil. »Res je; bo kar držalo, čeprav je še vedno sporno, kdo je pri nas prvi poletel z zmajem. V Ljubljani obstoja klub DEÎLTA, v Skofji Lo- ki pd LETT. V c-beh klubih je po kakánáh 50 do GO zmajarjev. Na vsak način veliko узб letajo, v glavnem po Alpah. Kako si začel leteti z zmajem, Herman? »Začel sem pred tremi leti. Nüco žumer iz Železnikov pa mi je na redil prvega znnaja, s katerim sem poletel 30 metrov daleč. Kaj me je spodbudilo? Verjetno si vsak člo- vek zaželi, da bi se odlepil od tal, da bi poletel po zraku. To so dav- ne želje človeuca. Občutek pri lete- nju je izreden. Tega ne doživiš lahko pri mnogih šp)ortih. Svobo- den si kot ptica, ko visiš z zmajem prosto v zraku. To ni tako kot v letalu, četudi judralnem. Tam si zaprt v kabino.« Pa si 2e imel kaj sničidh izku- šenj? »Seveda sem jih imei Pred več leti nazaj sem bil jadralni pHlot v Zemimu. Potem pa je biia dolga prekinitev — do leta 1975, ko sem se navdušil га letenje z zmajem « PRVIČ SEM IMEL SREČO Tudi Samo Marine je že prej ob- vladoval zračne višave. Kot jadral- ni pilot in padalec. Vsaj stopetde- setkrat se je z letala pognal v glo- bino. In je nadaljeval: »Pred tremi leti sem si naredil svojega prvega zma- ja. Po skicah iz revij. Se sreča, da je ta moj prvi zmaj sploh letel in, da si nisem kaj naredil. Takrat ni- sem dosti računal, kar sedaj vestno delam. Nič brezglavega tveganja.« MAJHNA NAPAKA, PA.,. In kakšen je bil tvoj prvi polet z zmajem? »Bilo je na majhnem hribu v Preboldu. Nisem bil dolgo v zraku, mogoče kakšnih 30 sekimd. Ampak že nekaj teh sekund je bilo dovolj, da sem občutil, kako moj prvi zmaj — bil je takšen s profilom, imel je krila kot jadralno letalo — odUčno leti. Zaradi majhne napake pri ši- vanju posebne tkanine — dakrona sem polete s tem mojim zmajem moral opustiti. Skratka, čez Čas ni bilo več mogoče leteti z njim« LET MORAŠ DOŽIVETI Herman čater se je sponmil svo- jega najlepšega leta z Menine: »To je bil moj najlepši let doslej. Zaja- dral sem nad pobočja Menine. Vi- šinske razlike je bilo okrog -iOO me- trov, p>olet pa je trajal kakšnih pet minut. Bilo je enkratno doživetje in se ne da tega opisati. Človek mo- ra to doživeti.« Nato sem žalostno zavTdilmil, češ sam kaj takšnega že ne bom mogel doživeti. Sem namreč preboječ za takšen podvig. Spomtxil sem se, da celo v Douglasu ali Boingu obmolk- nem pri vzletu z letališča, še bolj tiho pa sem pri pristanku. In v ušesih mi šumi in brez sline sem vedno. K sreči nosijo stevardese vedno dovolj bonoonov s seboj. Za preplašene zračna potnike. LETAMO Z GLAVO Ali je letenje z zmajem varno, sem naivno povprašal oba svoja so- govornika. »Je, če letiš z glavo! Nepremiš- ljenosti ta šix>rt ne trpi. In kot je nekdo rekel: to ni šport za, otroke, ampak za može. Ves se mu moraš posvetiti, sicer pa je nevaren toli- ko kot marsikateri drugi šport.« PREPOVEDANO NAD 1000 M Kako visoko pa pravzaprav zniii- jarji lahko letate? »Pri nas je že prišlo do dveh smrtnih žrtev in od talcrat velja omejitev, da ne smemo letati nad 1000 metrov višine.« RAJE LETAM Z ZMAJEM Tovari.4 Samo, kakiiaa je razlika med padan,}em s padalom in lete- n,iem z zma.iem? »Razlika seveda je. F»ri skokili s padalom si predvsem vezan na do- volj močno letalo, ki te mora dvig- niti na določeno višino, od koder se potem odženeš navzdol. Vezan si na določen prostor, letališče in še kaj. Razlika je tudi v kotu, pod katerim padaš oziroma letiš proti zemlji. Moj zmaj, s katerim prav sedaj letam, že doseže položen kot. Seveda ob dobrih pogojih letenja, ob dobrem platnu. Rad sem skakal s padalom, pa tudi jadral sem rad, ampak sedaj sem se navdu.šil za zmaja. Bolj pr'>st sem in nisem ve- zan na čas « ZMAJAR JE POET Kako pogoste besede: biti prost in nevezan. Biti svoboden . .. Kakš- na neverjetna želja po osebni svo- bodi! Vrtam in vrtam v sredino teh misli, pa še ved.no ostajam zunaj natančneje dojemljivega. In ne za- merita mi, Herman in Samo. Tisto željo po svobodi, prostosti, tist« poetične iskrice, je opaziti v vajinih očeh. še p>osebej, ko sta govorila o občutkih pri letenju. Bolj kot z be- sedami sta se izražala z očmi, bla^o odsotnostjo. Pa nič zato, če sem bil odrinjen od vajinih intimnih doživetij. Zaslutil sem jih pa le! Zato vama želim, in vsem drugim zmaj ar jem, še veliko lepih in mir- nih poletov. Naj vama stisnem tudi roko, četudi v tem zapisu. Ko se bom kdaj aazrl v nebo, na zelena pobočja Menine — se bomo spet srečali, V mislih pa bom vendarle pole- tel z vama! MITJA UlVtNIK Star in premajhen vrtec v Preboldu. prebold KDAJ NOVI VRTEC? Vprašanje, ki vse bolj vzaie- mirja občane in delovne lju- di preboldske krajevne skup- nosti. Kdaj novi vrtec? Pre- pričani so namreč biii, da bodo letos, tako kot je bilo predvideno po načrtu grad- nje objektov s sredstvi ob- činskega samoprispevka, do- bili novi vzgojnovarstveni ob jekt. Hiter razvoj Prebolda, no- va stanovanja, družine ... so povzročili, da je stari vrtec postal premajhen in tako že okolfl sto otrok čaka na spre- jem v varstveni zavod. To pa je problem, ki bá ga morali ć'mprej rešiti! Nezadovoljstvo je velriko. 2Éasti pri ataršiih, katerih oib- rocá spet ne bodo sprejeti v vaägojnovarstveni zavod! Ali res ni nobene rešitve? AJá ree ni moč zagotoviti varstva oko- li sto otrokom in tako brez- skrbnega dela staršev na de- kxvnem mestu? Pri vsem tem ne kaže pre- zreti, da je Prebold, kar se tiöe v2^ojnoivarsit\-enih ustar nov, v občini v najslabšem položaju. LahkiO se tudi z«»- cb. da Inšpekcijska sIužIki stari vrtec zapre in tako pro- blem še poveča! Vse to kaže, da odlašanja pn rešitvi tega vprašanja, ne bi smelo bitá! DARKO NARAOLAV slovenske konjice BERA OCEN USPEHI SO TUDI LETOS LEPI Zadnja ra2Šijrjena seja kx> legija Vzgojno izobraževalne- ga zavoda v Slovenskih Ko- r>jicah je bila namenjena oce- ni vzgojno izobraževalnih do- sežkov v preteklem šolskem letu. Uvodno pyoroóilo je po- dal predisednik kolegija Filip Beškovnik. Seje sta se udele- žila tudi predsednik skupšči- ne pböine Franc Ban in se- kretar komiteja občinske konference TKS iVladcs Breč- ko. Osnovna ugiotovitev je bila, da so uični uspehi v osnovnih šolah tudi letos lepi, saj se giblyejo okoli 99 odstotkov. Eeizultati so sad vestnega de- la in vztrajnega prizadevanja učiteljev za zmanjšanje osipa. UspeM so, da je le-ta že nekaj let med nagni^imi v regiji. Ugotovili so, da so šole do kaj dobro opremljene z učno tehnologijo, kar omogoča uči- teljem kvalitetno delo. Zelo redki so učeincd. fci so napre doivali z negaitivno oceno. Predstavniki občine so se po- sebeg jjanimali za reiziulitate dopolnilnega pouka za učen- ce, ki teaje sledijo in za na- darjene učence. Določene težave so pn učenju tujih jetzikov, zato зг> menili, da bi bäo zelo korist- no tisposobrtá in opremita v občini sodobno učdlnico za uče- nje tujih jezikov s fono la- boratorijem. To nameravajo urediti pri osnovni šoh »Du- šan Jereb« v Slovenskih Ko- njicah. Služila bi učencem c-beh osnovnih sol, v popol- danskem času pa bi bila nia razpolago Delavski univerzi. Združeno delo rabi vedno več 1 j udii s solidnim гтапјет tu- jega jezika. Govorili so še з lacionalizaciji šolske mreže. Srečujejo se s problemom podružničnih Šol na Pohorju m sicer na Resniku in Rakxw- cu. kjer za 7 do 10 otrok vadržujejo šolo, učitelja. Menijo, da bi bik) kvaütetne- je in ceneje, da bi te otroke vključili v druge šole, jam priskrbeli prevoz, prehrano in testreiano vanstivo. SesaianUl so se še o resjultaibih Söle v naraivT., FRANJO MAROíSEK strmec KRAJEVNI PRAZNIK Talk» bot vsako leto, so budi letos krajevna skupnost in krajevne družibenopolitične organizacije Strmec pripravi- le proslavo v počastitev kra- jevnega praandlka in dneva borca. Ob tej priloÈnostó so podeli- li priznanja OF in tudi pri- znanja Krajevne sOoiipnosti in 1» občanom, ki so bUi aktivni aa mHii^az№ie(Jišiih podioi^^ijb. Za kratek, a prijeten kjul- tuini program so p>oekTbeili pionirji osnovne Sole Bocka, godba na pdhala iz Malih dol, moâfci petv^ zíbor prosvehne- ga društva m tolkloma aikiu- pina iz Socke. Po osrednjem programu pa je za dobro voljo poskilbell Še talo TrigHav iz Socke, ШИ^А âVAJS §t. 27 — 13. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 kozerija ASFALT V SKREGANI VASI Nekje je vas, katere vaSča- fii niso nič drugačni od svo- jih sosedov, če gre za kaj naprednega. Na primer to, da so se naveličali hoditi po blatni cesti in da bi po t^zo- ru drugih wsi tudi radi tla- čili črn, čist asfalt. No. v »Skregani vasi« jé bilo toliko teéie. ker niso sposobni sesti ]( skupni mizi in se jiogovo- riti. Vsak je dejal, rad pri- apevam. če bo tudi sosed. Toda k sosedu nikogar ne spraviš УШ pogovor, kajti vas ni zaman »Skregana vas«. Pa so krajevni funkcionar- ji morali librati nenavadno pol. Tisti, ki niso iz skrega- ne vasi. so obiskali domove. ae pogovorili, zbrali obljube o plačilu. Tudi želje, da pro- ti posebnemu plačilu hiše dobijo asfaltne priključke, so upoštevali . Toaa začele so se zagate. Ko je bilo rečeno, da bo sko- zi »Skregano vas« T'Odila ce- sta v enaki širini, je bilo že preveč. Zakaj bi sosed za to in to hišo imel enako široko cesto? Dovolj mu je, če ima ozek asfaltni trak. Sicer pa je pilo najbolje, da bi cesta vodila le do lastne hiše, so menili posamezniki. In ker je tako mislil vsak, tudi oni na koncu vasi. se ni dalo narediti drugače, ko da je cesia zgrajena do konca vasi. Sosednja vas je bila slož- na. Asfaltirali so mnogo dalj- ši kos ceste, čeprav v vas samo ni bila asfaltirana. In kako neznansko so se vese- lili svetlega asfalta. Ko so cesto odprli, so na njenem koncu priredili pravo ljud- sko veselje in pogostili vsa- kega. ki jim je i^rišel v go- ste. da bi delil z njimi vese- lje in srečo. V »Skregani vasi« pa ni imel kdo s sod rugom deliti veselja. Pekli jih dejstvo, da ima cesto tudi .soserf, ki mu ne jjri vošči jo te pridobitve. Nuj sosedu koza crkne! -ček. turizem VODIČ PATAK! Pred dnevi je avtobus iz- letnikov iz okolice Celja obi- skal škocjansko jamo. Po svoji divjosti in razsežnosti dvoran ter globine prepa- dov je ta jama naravnost »srhljiva« v primerjavi s po- stonjsko, ki je vrh vsega še 'mehanizirana, že tako so iz- letniki s strahcspoštovanjem stopah po ozkih zavitih ste- zah. Toda sredi jame, pri ne- ki napisni tabli so se ustavi- h. Vodič, ki zna s\'oj tekst na pamet, je odrecitiral svoje. Med dnigim je povedal, da je leta 19,^ zaradi dolgega dežja in ker so se zamašili sifoni, bila poplavljena do »šumeče dvorane«. Mož ni niti opazil, kako so se plahe mamice začele spo- gledovati in še z vi^jo tesno- bo stopale rohneči reki na- sproti. Dežja je seveda letos dovolj in ko so izletniki stopali v jamo, je lilo kot iz škafa. Mojster kurje polti! žalec ZOPET V KRUSEVCU TUDI LETOS DVE MLADINSKI BRIGADI Tako kot lani, so tudi le- tos pri Občinski konferenci ZSMS Žalec formirali dve mladinski delovni brigadi. Prva, to je brigada I. Savinj- ske čete, ki je lani dosegla izredne uspehe, je pred dne- vi že odpotovala v Kruševac, kjer bo skupaj z brigadirji iz Travnika, Varaždina in dvema brigadama domačinov delala na mladinski delovni akciji »Kruševac 78«. S skup- nimi močmi bodo skopali ne- kaj kilometrov jarkov za po- laganje električnega kabla, zatem pa bodo delali pri utrjevanju nasip>ov reke Ra- cine. Skratka, boj za čim boljšo izpolnitev brigadirskih delov- nih norm se je pričela. In kaj so nekateri mladi rekli pred odhodom v Kru- ševac? NEBOJŠA POPOVIC — ko- mandant brigade: Izkušnje, ki sem si jih pridobil na prejšnjih delovnih akcijah, so zadosten porok, da bom svo- jo nalogo dobro opravil in tako upravičil zaupanje, ki nam je bilo dano. Vsekakor pa moramo upravičiti ime, ki ga rtosi naša brigada. VITO RIBIC — predsednik brigadne konference: Tako kot lani, sem se tudi letos odločil, da pojdem v briga- do. Sestav brigade je v redu, morda je v njej le premalo deklet. Vsekakor pa upam, da bomo uspešni. VOJKO HRIBERNIK — Polzela: V brigado grem le- tos drugič. Lani sem bil v Brkinih. Prepričan sem, da bom delo dobro opravil. MATEJ VOK — Žalec: Le- tos sem končal osnovno šolo in je to moje prvo srečanje z brigadirskim življenjem. Sicer pa nisem niti za hip premišljeval, ko se mi je ponudila priložnost, da se vključim v mladinsko delov- no brigado. Upam, da bom kljub mladosti upravičil za- upanje osnovne mladinske organizacije, ki me je evi- dentirala za to delo. JASNA DERKES — naj- mlajša brigadirka: Stara bom šele štirinajst let. Toda, ker bo z menoj tudi starejša se- stra, mi bo prav gotovo v oporo pri vključitvi v briga- dirsko življenje. Zato upam, da bom svojo nalogo dobro opravila. " DARKO NARAGLAV Žalska mladinska delovna brigada pred odhodom v Kruševac. Bclogiavi (»rel — s poii pt'zl.jh nsl.jo mu dopoveš, naj ruzpn» krila in pozira fotoirrafu. počitniški utrinek NEŽNI VONJ MIMOZE Ga ni Rabljana, ki bi ne poznal Jerka Kovači- ča, rabskega meteorologa. Počitničarji, ki vedo zanj, (med njimi so tudi mnogi Celjani), ga hodijo spra- •šerat po čem drugem ne- ki kot po vremenu. Nje- gove napovedi se skoraj vedno izpolnijo. Sem pre- mišljeval o tem včasih le- tos, ko sem bil nâ Rabu; ni samo meteorologija in podrobno poznavanje kra- jevnih atmosferskih raz- mer, se mi zdi marveč ljubezniva navezanost na obok in njegovo življenje. Nisem še zlepa srečal člo- veka, ki bi bil tako pove- zan s tistim, čemur smo še pred nedavnim pravili narava. Človeka, ki upo- rablja svoj čas. ne za ko- pičenje »dobrin«, čeprav se tudi ne gre Diogena. marveč za nenehni stik s svetom. Prehodil je otok podolgem in počez in ko se pogovarjaš z njim, do- biš vtis, da mu je vsaka ped, vsak kamen, rastlina, žival ljuba, domača in bli- zu, čeprav si ne domišlja — je prepameten — da je ta naš svet enkrat za vse- lej razčlenjen, razporejen in pojasnjen. Pozna\'alci, bi lahko človek rekel pro- sto po Sokratu, vedo, da je poznavaIstvo samo ne- kakšna boniteta približa- nosti kozmosu, ki jo uži- va, kdor se - dovolj potru- di, da ga osvoji, kolikor mu pač dopuščajo moči, ne kot uporaben, »prakti- čen« predmet, marveč kot nekaj, s čimer je treba predvsem živeti. Credo človeka, ki je preživel kot borec strahote druge sve- tovne vojne, in ohranil ob vseh težkih preizkuš- njah optimizem, ne kozmi- čne deklarativnosti, mar- več optimizem izkušene- ga zrelega človeka, ki je z njim vsak p^ogovor do- živetje. če reče: Ne mogu da shvatim! recimo ko mu je (kdo ve kateri mrt- voljub) zastrupil krokar- ja, ki ga je bil prinesel s Kamenjaka in .ga udoma- čil, da je ves Rab govoril o šaljivcu z dolgim čmim kljunom, ki je z bliskovi- to spretnostjo odvezoval ljudem vezalke in jih pu- kal iz čevljev, kakor bi jih hotel opozoriti na to, da je v lepem poletnem vremenu na Rabu vendar- le najbolje hoditi bos, če reče Jerko Kovačič: Ne mogu da shvatim! to ni izraz nebogljenosti, pa tudi obsodba ne, marveč prej zaskrbljenost nad člo- vekom, ki počne tako ne- smiselne reči. Res lahko služi za šolski primer ne- umne zlobe, če zastrupiš krokarja (samo zato, ker ti je odveza! čevelj?). Dva majcena psička kot dve volneni kepici — lepega jutra so ju ukradli, želva, Micika, ki je vsak dan ob določeni uri prilezla ркЈ svoj obrok, sedemnajst let je živela pri Kovačiče- vih, tudi njo so ukradli. Ne mogu da shvatim! in gre z roko skozi goste si- ve lase in zmaje z glavo. Nekje na Kamenjaku je našel fosil morskega je- ža, kakšen kubični deci- meter in pol volumna. Ga pokaže kot posebno dra- gotino. Ali košček obdela- nega (starogrškega?) mar- morja, ali kaktus, ki ga je zasadil v izvotljeno ska- lo, najdeno nekje ob oba- li. Okoli petdeset različ- nih vrst rastlin je posa- dil na svojem vrtu. Ne- koč, ko sedim za mizo na dvorišču, mi pokaže pa.i- hasti rožnato vijolični cvet. Mimoza.- Poduhajte! pravi. Nežen, nevsiljiv, prijeten vonj. In me gle- da z zadovoljstvom, ker ve, da vem, da je vonj njegove mimoze nevsiljiv in prijeten. Vsepovsod, bi lahko rekel, širi svoj zna- čaj. Njegov vrt je boho- ten, gost, skoraj prenatr- pan. Na majhnem prostor- čku utica za Pegico. Pegi je pametna psička. Razu- me skoraj vse, kar ji po- veš. Seveda ne zamotanih problemov, dohod- kovnih odnosov in podob- nih težav, ki si z njimi ubijamo glavo ljudje, ra- zume pa marsikaj druge- ga, o ja, pogrunta ti celo človeka že kar na prvi po- gled (bog\'e, če se je te- ga navzela od gospodar- ja?), vem zato, ker sva se s Pegico od pr\'ega sreča- nja dobro razumela. Belo- gla\'ega orla nisem mo- gel videti. Ker ga ni več na Rabu. Jerko ga je bil prinesel z Velebita in ker je bil njegov vrt le pre- majhen za ptiča z dvoin- polmetrskim razponom kril, ga je podaril split- skemu živalskemu vrtu. Nisem še slišal, da bi bi- lo mogoče beloglavega or- la udomačiti. Pa vendar- le. Kadar ga pride Jerko obiskat v Split, mu orel sede na roko. Nežni cvet mimoze in beloglavi orel, krokar Carli in želva Mici- ka. Psička Pegi, ki mi je pritekla naproti, kadar sem prihajal, in njena dva malčka, ko dve volneni kepici. Kdo ve kje sta zdaj. BORIVOJ WUDLER Krokar Carli — pokojni specialist za odveïovanje čevljev. IS. stran — NOVI TEDNIK St. 27 —13. juli j 197t madžarski vtisi NA CESTAH JE VEDNO VEČJI PROMET Srečanje z določeno deželo po nekaj letih je vedno zani- mivo. O tem sem se spet pre- pričali, ko sem po štirih letih obiskal sosednjo Madžarsko. Priznati moram, da sem bil tokrat v marsičem presene- čen. Pravzaprav že na ma- džarska meji, ko so nas spre- jeli njihovi prijazni cariniki, zahtevali potne liste, nato pa povprašali, če imamo morda kaj prijaviti. Posebno vpra- šanje je veljalo temu, če imamo morda s sabo form- te (njihova denarna enota). Se do nedavnega je bila na meji obvezna menjava dinar- jev v forinte. Sedaj ni več tako. Je pa res, da na Ma- džarsko ni dovoljeno nositi forintov, Id bd jih kupili v drugih državah. V Trstu jih lahko bojda kupimo za nekaj manj kot po sedemdeset par, v sosednji Avstriji jih zame- njujejo рк) 75 par. In kakšna je menjava z dinarji na Madžarskem? Presenetljivo. Okrog osemdeset par, ali na- tančneje — za našega stotaka dobimo 112 forintov. To pa hkrati pwrneni, da nima prav- zaprav nikakršnega smisla forinte »švercati« čez mejo. Ze zaradi živčkov he. Ves pregled skupaj na ma- džarski meji je trajal mor- da dobre tri, štiri minute. Spomnim se, da je bilo pred leti pK>polnoma drugače. Ne- kateri trdijo, da je bilo ta- krat povprečno čakanje f>o1 ure. Bo pa menda držalo, da vsaj v madžarskem primeru ni več tiste »železne« vzhod- ne meje. Kljub temu, da je še vedno vidna razlika med našo in njihovo mejo. Na madžarski strani je na mej- nem prehodu vse polno pri- padnikov njihovih oborože- nih sil (menda ne le njiho- vih), vidimo lahko vojake z avtomati, visoke stražarske stolp>e, patrulje z dresiranim: ix)licijskimi psi. Konec kon- cev je to nekje tudi raziun- ljivo, saj gre za mejo vzhod- nega vojaškega bloka. Sledi vožnja po lepi cesti protji Blatnemu jezeru aU ma- džarskemu morju, kot mu nekateri pravijo. Natančnejša smer — KESZTHELY. Mesto leži na severozahodnem delu jezera in nekateri mu pravi- jo tudi glavno mesto Blatne- ga jezera ali Balatona. Cesta, kot bi jo z ravnilom poteg- nil. Ovinkov skorajda ni in nič ne pretiravam, če zapi- šem, da smo do našega prve- ga cilja, do kamor smo se vozili približno dve uri, na njej srečali deset avtomobi- lov. Več jih prav gotovo n: bilo. Na vsaki strani ceste je bujna goščava, skozi kate- ro sonce sploh ne more pro- dirati. Najbrž pa je že nekaj met.rov naprej z vsake strani redkejša. Precej akacij raste tu. Značilen prijeten vonj pro- dira prav v avtomobil in pri- jetno omamlja. Morda je vse skupaj bolj občutek ob p>o gledu na ta drevesa ... Tu in tam goščava izgine in na levi ter desni se razprostirajo ogromni pašniki in njive, v glavnem posejane z žitom, ki 'o bilo prve dni julija že po- žeto. Tu in tam se v daljavi laslika idilična vasica, nekaj trilometrov dalje vidimo na lesni strani velik hlev... Pa spet goščava in tako naprej. Ze po nekaj minutah vožnje po madžarski ravnini ob ce- sti zagledamo znak Prepove- dano fotografiranje in ta pre- poved velja skoraj do Kesz- thelya. KESZTHELY V TEMI Okrog pol devete zvečei smo prispeli v Kesozthely. Na naše veliko presenečenje nas je pričakal skoraj v popolni temi. Malce čuden občutek je bil to, pa smo takoj do- bili pojasnilo. Ce kdo, FK>tem so prav gotovo Madžari izre- dno varčni z električno ener- gijo. To je tudi razumljivo, saj reke nimajo takorekoč nikakršnega padca in vsaj glede hidroelektrarn so Ma- džari revni. Hočeš nočeš smo morali zmotiti zaljubljeni par ter ga povprašati, kod pridemo do jezera oziroma turističnega naselja v tem mestu. In pri- šli smo! Čeprav ponoči, pa smo vseeno lahko takoj opa- mli, da je tu pK>membni tu- ristični center, še predno smo se hoteli zvečer sprehoditi ob jezeru, je bü'na vrsti lov za prenočiščem. Brezuspešni lov. Vse je bilo zasedeno. Izvedeli smo, da med gosti prevladu- jejo turisti iz vzhodnoevrop- skih socialističnih držav, pre- cej da je Avtsrijcev in tudi Jugoslovanov. O tem smo se lahko prepričali, ko smo pri- šli do modernega, novega in menda najdražjega hotela v tem mestu. Pred njim je bilo parkiranih največ avtomobi- lov z registrskimi oznakami Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Pa ni bilo časa za podrobno ogledovanje in idilične spre- hode ob jezeru. Iskali in iskali smo prenočišče, pa nam nikjer ni uspelo. Sicer pa — roko na srce, tudi pri nas ni enostavno najti sobe ob de- setih zvečer! Nekaj kilome- trov iz Keszthelya proti Tiha- nyu smo s pomočjo slučajne- ga znanca našli kamp. Toda kaj, zamudih smo! Pred de- setimi minutami je bil kamp uradno še odprt, sedaj pa je v njem nemogoče postaviti šotor. Prenočili smo pod šo torom izven kampa. Sicer pa bolje tako. Prenočišča so na Madžarskem izredno draga. Vseeno smo dolžni zapisa ti nekaj podatkov o Kesztlie lyu, ki je obstojal že v ka meni dobi. V hribih nad me stom so na primer našli pred mete iz kamene, bakrene ir bronaste dobe. Tu so bil Rimljani, Langobardi in Ava ri, dokler niso vladavine pie vzeli Madžari. Proti Turkon so se lahko uspešno borili le če so zgradili trdnjave in dej stvo je, da tega mesta Turk niso nikdar osvojili. V mesti bi danes prav gotovo bih industrija le, če bi bilo p>ove zano z železniško progo, p: so ga le te vedno obšle. Kesz thely je ostalo šolsko mesto ki danes pvostaja vse bolj po membno tudi kot turistično in zdraviliško. Bhzu, morda kakšnih šest kilometrov stran, leži HEVIZ, največje evrop- sko jezero in drugo v svetu z izvirom tople vode. Tu izvi- ra topla voda s temperaturo okrc^ 40 stopinj Celzija, iz izkušenj pa trdijo ljudje, da je voda izredno zdrava, pred- vsem za revmatične bolnike in tiste, ki imajo sklepno rev- mo. Je pa prav če se pred zdravljenjem posvetujemo z zdravnikom, pa čeprav nima- mo teh bolezni. Naslednji naš cilj je bü polotok Tihany. Spet se vozi- mo po ravni cesti in never- jetno, koliko prometa je na njej. V glavnem srečujemo vozila z madžarskimi regi- stracijami, zanimivo pa je, da je med njimi vse manj Za- porožcev, Trabantov in Wart- burgov, ampak prevladujejo Lade, celo kakšnega pičipo- kija ali nula tri srečamo. Sko- raj vsake tri, štiri kilome- tre pa nas na desni strani, torej tik ob jezeru pozdrav- ljajo številni kampi. Name- njeni so v glavnem bratskim narodom, za šole, tabornike in domače turiste. Gla,vne značilnosti teh kampov so urejenost, ob kakršni lahko mi Jugoslovani le ostajamo odprtih ust., pa naj si bo to od majhnih trgovin do sani- tarnih prostorov. POCENI HRAN^ Ustavimo se in v restavra- ciji naročimo kosilo. Postrež- ba je büa približno takšna kot v naših turističnih cen- trih. Slaba torej! Čakati je bilo treba, pa če verjamete ali ne, debelo uro, potem pa se je pričelo dopovedovanje v nemškem, srbohrvatskem in ne vem kakšnih vse jezikih še ter z rokami, kaj bi radi. Končno smo se le sporazu- meli in v petih minutah do- bili — svinjske parklje v ne- kakšni močno začinjeni oma- ki. Naročili pa smo jed, kot so jo imeh gostje ob sosed- nji mizi — zrezke v, menda, golaževi omaki! Vseeno pa je treba pri2xiati, da so bili svinjski parklji na moč oku- sni. Našo družbo je sestav- ljalo šest prijateljev in prija- teljic. Ob koncu smo pojedli vsak še po eno torto, spili kavice (to so vodene in spo- minjajo na našo projo) ter dva litra vina in za vse sku- paj plačali 220 forintov. Ok- rog dvajset starih tisočakov torej. Hrana je na Madžar- skem izredno poceni. Za ilu- stracijo naj zapišem, da smo kasneje v Budimpešti večer- jali v eni izmed najdražjih restavracij in morali odšteti za najdražjo večerjo po 72 forintov. Sicer pa velja v re- stavracijah najdražje kosilo okrog '¿3 forintov, kar vsaj za nas ne predstavlja nikakrš- nega izdatka. Zanimivo je, da so vsi jedilni Usti večinoma napisani le v madžarščini. Nič čudnega torej ni, če človek pravzaprav ničesar ne razu- me, saj nam Evropejcem ta jezik zveni popolnoma tuje. Kasneje smo enostavno naro- čali pač tiste jedi, ki so bile na jedilnih listih najdražje. Velja pa pohvalita vse po vr- sti. Sicer pa — Madžari slove po čudovitih jedeh. še en zanimiv podatek. Ob vrnitvi smo se ustavili v eni izmed samopostrežnih trgo- vin. In ker smo imeli še do- volj forintov, smo nakupili predvsem meso in mesne iz- delke. Pet srednjeveliküi svinjskih krač, kilogram su- he salame, jetrno pašteto (1 kilogram, ampak ne v kon- zervi), kilc^ram govejega je- zika in še nekaj drugih stva- ri, med njimi dve steklenici vina, za vse skupaj pa smo odšteli menda dobrih dve- sto dinarjev. Ko sem se naj- bolj poglabljaj in v mislih računal, koUko stane v našem denarju pol kilogramčka po- sebne salame, me je nekdo treščil po ramah, ozrl sem se in zagledal nikogar drugega kot prijatelja, sicer pa vaše- ga dobrega znanca, radijske- ga napKxvedovalca MIHO MA- CURJA. Tudi on je prve ju- lijske dni preživljal ob Blat- nem jezeru. LEPOTEC TIHANY: Pot nas je končno pripe- ljala do TIHANYA, enega iz- med najbolj obiskanih turi- stičnih mest ob Blatnem je- zeru. Tihany je pravzaprav polotok, ki spominja na naš Bled. Ime samo je slovanske- ga porekla in pomeni tih, mi- ren. Mir in tišina vladata še danes, še zlasti v zahodnem delu polotoka, ki so ga raz- glasih za rezervat, kjer čaka obiskovalce prava narava. Se pa tudi ta ni mogla upirati civilizaciji in turizmu. Hoteli, restavracije, weekendi, prista- nišča za potniške ladje, jadr- nice . .., nad vsem tem pa čudovita cerkev na hribu, ki se takorekoč strmo vzpenja prav iz jezera, do tja pa vo- di sprehajališče z imenom ISTVAN PISKY. Cisto na vr- hu, blizu cerkve, stoje stare madžarske hiše. Muzeji. Spo- min na nekdanji način življe- nja ribičev s Tihanya. Na Ti- hanyu je Biološki inštitut madžarske akademije znano- sti in umetnosti, na Tihanyu je bil prvi kamp na Madžar- skem, tu je čudovit hotel z imenom polotoka, tu je . . . nemogoče je našteti vse. Ti- hany zasluži poseben zapis. O tem kdaj drugič. Tihany je romantika sredi civilizacije, človek mora biti za njegov opis posebej raa- Ix)ložen. Treba ga je videti, enkrat dvakrat, ga doživeti. Romantika sredi realizma, ne- kaj metrov stran. V pivnici pod cerkvijo igra majhen pihalni ansambel znane ko- račnice, med njimi tudi ne- kaj slovenskih, turisti s foto- aparati ne vedo, kaj bi si ogledovali, ljudje jedo ob bUžnjih pultih klobase, pije- jo vino in pivo, se fotogra- firajo, kupujejo spominke ... Kot da se ie tu Čas ustavil! KJE JE JUGOSLAVIJA? Kupujenx> razglednice. Za Jugoslavijo znamko za 60 fi- lerjev (0,60 forinta), nam po. ve prva prodajalka, druga zahteva znamko za dva forin- ta in kasneje tretja celo za tri forinte. Kako je to mo- goče, se sprašujemo pri tret- ji prodajalki, pa nam takoj pove, da je treba za zahod- no Evropo prilepiti znamko za tri forinte. Prepričevanje gor in dol. Za Madžare so- dimo k zahodni Evropi, kapi. talističnemu svetu. V proda^ jalni, kjer prodajajo le za devize (menda najbolj ce- njena), je dinar, vsaj za kup- ce sredi uUc), pove simpatič- na deklica kakšnih dvaindvaj- set let: »Kupite ogrsko sala- mo, je precej boljša kot vaša Gavrilovičeva.« Nekako ji le dopovem, da je čisto prav, če imajo kaj boljšega kot mi, pa mi enostavno 2a,brusi, da je pri njih od A do 2 vse boljše. Ne glede na to. Mar džari so tudi tokrat, vsaj za- me, napraviti vtis izredne pri- jaznosti in vljudnosti, veselo- sti..., pa čeprav sem včasih imel občutek, da to ne pri- haja prav iz srca. Nekakšna otožnost je v njihovih očeh, otožnost, združena z ljubezni- jo do življenja. Kot da bi v njihovih očeh gledal odsev neskončne ravnine, kjer se le tu in tam kaj premakne, vz^-alovi, nato pa se spet izgu- bi v neskončno dolgi ravnini. Morda gre za vpliv ravnine na temperament naroda. O tem je bilo že precej napi- sano. Pot nas je potem vodila do Budimpešte, vračali pa smo se ob južni strani Blatnega jezera. O tem morda kdaj drugič. Prav pa je, da že sedaj odkrito napišem: izgle- da, da je madžarski osebni standard v zadnjih nekaj le- tih napravil izjemno velik skok. I^volj je, da se vom- mo po njihovih cestah, da jih vidimo na ulici, v lokalih in ne nazadnje, še sedaj sem prepričan, da je ogledalo standarda v trgovinah. Te pa so dobro založene, pa naj v njih prodajajo prehrambene izdelke ali pa konfekcijo, m če hočete safari in jeans, m če bi bili še mladostno ab surdni: že drugič zapored je bila pri njih razprodana plo- šča skupine Boney M . .. Ba^ bilon. Da, da, za tisto pesem gre. ki je pri nas treaiutno pravi hit. JANEZ VEDENIK Pogled iia Tihany ob madžarskem »morju«. žt 27 — 13.|uiij 1978 NOVI TEDNIK stran 17 Letošnje vreme, ki prinaša obilno vlage je zelo primerno za razvoj raznih glivičnih bolezni. Hmelj je zanje še po- sebno občutljiv in zato hmeljarji še intenzivno škropijo. Z rednim škropljenjem je mogoče bolezen zatreti, to pa je tudi pogoj za boljši pridelek. Tekst In foto: T. Tavčar PRIIETNO, KORISTNO Pred časom so v okvi- ru krajevne konfere:iee SZD(L v Marijagradcu pri Laškem ustanovila kmetij- sko sekcijo, ki naj bi v okviru te množične fron- tne organizacije skrbela za reševanje problemov kmetov, njih izobraževa- nje in družbeno življenje. Minulo soboto ji bil ob pomoči sklada za pospe- ševanje kmetijstva prire- jen izlet petdesetih kme- tov, med njimi je bUo precej žena in mladine. V Sežani so si ogledali po- sestvo stare trdne kmeti- je in se z direktorjem ko- operacije pogovarjali o problemih živinoreje, mlečne proisjvodnje in dru- gem. Ogledali so sá tudi ko- bilarno Lipica ter Škoc- janske jame. Izlet je bü hkrati dogovor, da bodo letos v novem domu or- ganizirali več predavanj © naprednem kmetovanju. Tako je imela na izletu prvič zbranih precej čla- nov predsednica sekcije Nada Pražnikarjeva, ki je na ta načdn začela izvajati program dela svoje sek- cije. mirosan SLOVENSKO SADJARSTVO UTRPELO ŠKODO Letošnje vremenske raame- re so muhaste. Pozeba je marsikje letošnji pridelek sa- dja povsem uničila. Na sre- čo povsod ni tako in Miro- san je eden izmed tistih na- sadov jablan, ki mu je bilo prizanešeno. Sadjarstvo Mi- rosan je TOZD Hmezada Ža- lec in je med največjimi plantažami Jabolk v Sloveni- jd- O tem kako letos kaže sem se pogovarjal z vodjem TOZD tng. Vidom Korbarjem. Kako v tem času vaSi na- eadl kažejo? »Nasadi v tem času kažejo primemo, saj nas spomJa- danska pozeba ni prizadela. Več problemov nam je pov- zročalo deževno vreme, ki Je zelo ugodno za razvoj bolez- ni. Da bi sadje kar najbolje zaščitil i smo nekaj časa škro- pili vsak teden, sedaj pa smo te intervale podaljšali na de- set do dvanajst dni. Trenut- no škropimo že dvanajstič in reči moram, da nam Je zašči- ta uspela in temu primemo nasadi tudi dobro kažejo.« Pravite, da zaenkrat dobro kaže, povejte mi prosim, s kolikšnimi površinami razpo- lagate In koliko sadja boste pridelaU? »Skupne površine so 132 ha, poleg tega imamo še 6 ha drevesnic. Pridelek je zaen- krat še težko oceniti, vendar računamo, da bo tolikšen ali nekoliko večji kot lanski, to pomeni okrog 260 vagonov sadja.« In kaj menite kot strokov- njak o položaju sadjarstva v Sloveniji? »Slovensko sadjarstvo je letos utrpelo precejšnjo ško- do, predvsem severovzhodni del Slovenije, kjer je pozeba uničila večji del pridelka. Po pôdatkih, ki so na razpolago lahko sklepamo, da bo pride- lek samo polovičen. To se nanaša na plantažne nasade, medtem ko bo pridelek v kmečkem sadjarstvu zelo majhen in še ta bo zaradi škod'ljivcev in bolezni zelo slabe kakovosti. Letošnje le- to je namreč leto skrlupa, ki se razvija v vlažnem vreme- nu, ki pa ga je letos več kot dovolj«. Tekst in fbto: T. TAVČAR občan pred vrati administracije KOT BI REKLI: »OD PONCIJA DO PILATA« 1975. leta so v Šentjurju, v Soseski V. gradili cesto, ki je postala med drugim tu- di soseda Lojzeta Vukmano- viča. »Komunalno podjetje, piše Lojze v svojem pismu Skupščini občine Šentjur, oddelku za gosixxiarstvo ne- dolgo tega, Je pri gradnji ce- ste speljalo cestno kanali- zacijo točno na mojo parce- lo. Sedaj mi stalno teče vo- da po celi parceli in se iz- teka natanko pred gara- žo...« Lojzetu pa je ta kanaliza- cija še zaradi nečesa dru- gega tm v peti:, v kanaliza, cijo se stekajo tudi fekalije in zlasti v vročih dneh se okoli njegove domačije širi- jo od sile neprijetni duho- vi, ki jim druguje ob dežev- nem vremenu pa tu in tam tudi sicer, zamočvirjeno zem- ljišče. Lojze je ves na nogah, ni sicer jezen, da bi lahko pre- lomil skalo, prej bi se re- klo, da je nejevoljen in ra- zonan. Leto 1975 je bilo torej pre- lomnica v Lojzetovem sicer mirnem življenju. Se preden je Lojze gradil hišo, je sklad za komunalno ureditev zagotovil vodovod in priključek za kanalizacij- sko omrežje, hkrati pa se je s pogodbo zavezal, da bo izvedel vsa dela v zvezi s komunalno ureditvijo zem- ljišča. Vsi, ki so takrat sku- paj z Lojzetom gradili hiše v tej soseski, so se spopadli s precejšniiimi težavami, že takrat je bilo hudo z vodo: vozili so jo s cisternami. Ce- stišča ni bilo. Skupščino ob- čine so zasuli s prošnjami za cesto, vodo, kanalizaci- jo... Dobili so zasilno cestišče, ki se ugreza in pritiska na nižje ležeče hiše. Cestišče, ki dela preglavice Lojzetu, ce- stišče, ki smrdi... Lani, 30. 10. so v dopsu skupščine zapisali: »Odločili smo se, da s svojimi težava- mi seznanimo vse tiste orga- ne, za katere vemo, da bodo naše težave razumeli in ne- kaj storili...« Pod pismom se je podpisalo štirinajst stanovalcev Soseske V — Ulice I. celjske čete, o tem pa so bili obveščeni Pred- sednik skupščine občii№ Šentjur, Komunalno podjet- je, OK ZKS, Krajevna skup- nost. Slabo urejena cesta tn proeto tekoča voda pa so še naprej razburjali duhove. Stanovalci omenjene sose- ske 90 spet zgrabili pero in znova potožiili svoje težave, tokrat oddelku za gospodar- stvo- Datimi: 16. 1. 1978. »Dela bodo opravljena do 15. 10. 1973, ste nam zago^ tovi'li s pogodbo, pišejo. Kot enakovredni državljani smo pričakovali, da bomo v za- konskem roku dobili vsaj vaš odgovor, pa kaže, da se za naš dopis nihče ni zmenil. Ogorčeni smo nad takšnim ravnanjem. Ne moremo ra- zumeti, kako naj bi živeli ob takšnem pomanjkanju vode, z odiplakaml, ki se razkraja- jo okrog stanovanjskih hiš in neurejenim cestiščem ...« Komunalci, oziroma odde- lek za gospodarstvo je odgo- voril, da »se s pritožbami si- cer ne strinjajo v celoti, da pa so v skladu s sklenjeno pogodbo zgradili cesto v ma- kadamski izvedbi in da je komunalno podjetje izvršilo napeljavo vodovoda in je podjetje dolžno, da zagotav- lja oskrbo z njo. Zaradi ne- enakomernega pritiska bo komunalno podjetje napravi- lo dodatni cevovod in to 1. 5. 1978! Komimalno cestna skupnost bo zgradila primar- no kanalizacijsko omrežje do 15. 4. 1978, sekundarno om- režje bodo stanovalci zgra- dili sami.« Vsi datiuná, ki so jih skr- bni ljudje na skupščini v Šentjurju navedli, so že mi- mo, Lojzetu pa še kar na- prej smrdi. Smrdelo mu je tiÄü 30. 5. letos, ko se je skupaj s stanovalci Soseske V. odQoòil, da znova, z og- njem in mečem napade Ko- nmmalno skupnost. Zapisali so: »Kot vi, želi- mo tudi mi, da je soseska komunalno urejena tako, kot sta to Pešnica ali Hruševec. Radi bi še opozorili, da Sklad za komimalno urejanje stavbnih zemljišč še ni zgra- dil ceste v makadamski iz- vedbi. Izvajalec del je ce- stišče, brez vednosti prizade- tih, svojevoljno prestavil v celoti na že odkupljena zem- ljišča ter velikost le teh znatno zmanjšal. Tudi Je po- rušil mejnike ...« Tako so se stanovalci soseske V. tntdi- Ц za pravico. Tudi Lojze Vukmanovič, ki je danes že skorajda obupal. Pisali so si, drug druge- mu, kot nekakšni zaljubljen- ci, dolga, upajoča pisma, ki so dobila ali pa tudi ne, od- govor. Največkrat ne. Zdaj pa je, kot kaže, Loj- zetu vsega dovolj. Tudi sta- novalcem soseske V., Ulice I. celjske čete. Dovolj jim je smradu, dovolj blata in jezer pred garažami (to se dogaja Lojzetu), slabe ceste in podobnega. Do vratu jám je dovolj pisarije in tan^ nja po občini. Lojze Vukmanovič: »Na ob- čini so me pošiljali od Poo- cija do Pilata. Na pismene zahtevke, prošnje, največkrat niso odgovorili. Zagotavljali so (na komunali), da so sredstva zagotovljena, da bd čez zimo že lahko delali, pa so dali delavce na brezpla- čen dopust, ker ni bilo zanje dela. Bil sem pri gradbenem inšpektorju. Bilo je tako: aJi ga ni bilo, ali je bil in imeJ uradne ure tn ne časa zame, ali pa ni bilo milnih ur, zgodilo pa se je tudi, da je vedno takrat moral kam iti . . .« Kje torej v tej nesrečni so- seski najbolj smrdi? Ali res le pri Lojzetu Vukmanoviču, ki Je nekakšna zasebna zbi- ralnica odpadnih voda? Brž- kone bi človek zaradi tega moral dobiti nekakšno me- sečno odškodnino, ker nado- mešča rezerv-oarje s svojo parcelo! MILENKO STRASEK Največkrat na tožbe in pri- tožbe občanov tudi poštarje- va torba ne more odgovoriti. povedali so: DANUEL BRIŠNIK je predsednik Sveta krajevne skupnosti Cïomilsiko: »V na- fei krajevni skupnosti so pred kratkim pričeli z regulaci- jo Bolske, česar so vsi kra- jami zelo veseli. Bolska Je bila vseskoei zelo muhasta in Je mnogokrat poplavljala ter s tem povzročala veliko Sko- pie na poljih in na gospodar, skih poslopjih. Dela bodo Inončana prihodnje leto. Vse- kakor lahko rečem, da bo ''egulirana Bolska eden od najikoristneiših dosežkov na našem kraju. T. TAVČAR IS. stran — NOVI TEDNIK St. 27 —13. juli j 197t ^HHmimiimiMiHuuuiiiiiuiuiiiiuuuiHiiiiiuiiiUiHitNHiuiiiH Д|_р||\Ј|ЗЈ|^|\Ј| KOTÌCEK i ŠE EN VELIK USPEH | i PREPLEZANA »FRANCOSKA SMER<€ V HUASCARANU | PIŠE OR MILAN BEKČIČ ADNEXITIS - VNETJE MATERNIČNIH PRIVESKOV Vnetje materničnih priveskov nasta- ne največkrat tako, da dospejo pato- gene bakterije iz nožnice skozi mater- nico v jajcevod in se naselijo v jajce- vodu, od koder se širijo najprej proti trebušni votlini. Tako povzročijo vnetje jajčnikov in po navadi se vnameta obe strani. Ce je vnetje močnejše, v jajce- vodu se nabira gnoj. če vnetje traja dalj časa, iz gnoja nastane bistra teko- čina, ki izpohijuje jajcevod. Pogosto- krat prihaja vnetje na podtrebušnico male medenice in nastanejo kmalu lah- ko otipljivi tv -^oorji. Ti timiorji so vča- sih veliki kot pest ali še več, ko \Tietje mine, ostanejo med zrastlinami še votli prostori, ki so napolnjeni s tekočino — ciste. Zaradi infekcije jajčnikov na- stane gnojni proces — absces, če se po zdravljenju gnoj resorbira, nastane cista. Največ žena zboU za vnetjem mater- ničnih priveskov v zreli dobi, torej med 20. in 45. letom starosti. Prav pogosto navajajo kot vzrok obolenja prehlad, vnetja nastanejo takoj po menstruaciji, ko je obramba telesa oslabljena. Nena- doma se pojavi vročina, bolečine, mo- čna občutljivost in nap>etost spodnjega dela trebuha. Ker so prizadeti tudi so- sednji organi, so tudi pogoste slabosti, bolečine v križu, bolečine pri mokre- nju, driske in znamenje peritonitisa. Izcedek je pogosto gnojen. Nekatere žene so prebolele vnetje materničnih privesKov, ne aa oi se tega zavedale, vendar žene tožijo o bolečinah v križu, o bolečinah pri občevanju, o izcedku iz nožnice, o motnjah v menstruaciji, ter motnjah pri odvajanju. Vse to, zla- sti pa še v rrmogih primernih neizpol- njena želja po otroku, je vzrok labil- nemu nevrovegetativnemu stanju, pa tudi psihCÄievrozi. Prognoza glede na funkcijo mater- ničnih priveskov po vnetju je veliko slabša. So tumorji, ki ne delajo skoraj nobenih težav, пекоИко zadebeljeni ma- ternični priveski pa lahko delajo velike težave. Praviloma vse takšne bolnice zdravimo v bolnišnici. Za kroinični stadij pogosto priporo- čamo kopališčno zdravljenje v Zdravi- Ušču Dobrna, kjer se zdravijo bolnice sistematično po odrejenih medicinskih predpisih in pod strogim nadzor.stvom. če tumorji ne izginejo, bolezen se ne izboljša in imajo bolnice vedno težave in celo telesno propadajo, se odločimo za operacijo. Operacija je pri mladih ženah konzervativna, pri starejših pa radikalna, da preprečimo recidive — pwK>vitew bolezni. Za poelechce vnetja jajčnikov in,ma- termčmh priveskov velja, da se bole- zen poleže, bolečina pa ostane. Vnetje je zdavnaj minilo, ostale so močnejše zrastline notranjih genitaUj s sosednji- mi organi trebušne votline. Ce pa dol- go stoji aH hodi, če naporno dela, pn spolnih odnosih itd., pa se pojavijo bo- lečine v spodnjem delu trebuha m v križu, ker se brazgotine natezajo. Z ginekološko preiskavo lahko ugo- tovimo, da gre le za pHDsledice vnetja, ni pa vselej vzrok bolečinam organsko obolenje ženskih genitalij. Veliko žena ima določene težave, če se razburijo, sicer pot k pravilni diag- nozi 2jdravljenja ni vselej lahka, ker gre za žene, ki so preobremenjene z delom, bodiisii v poklicu, bodisi v go- spodinjstvu ali z otroki. iDiiiiiiiHiiiiiwiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiumiiiiiiiiiiu4{miuutiiiiiimiiu T PRIPOROČA Po preplezanju »Ameriške smeri« v Huascaranu so čla- ni odprave preplezali še tež- jo, »Francosko« v severoza- hodni steni te gore. Huasca^ ran se je vpisal med tragič- ne vrhove že nekajkrat, ker je vzpon nanj že po najlažjem grebenu izredno tvegan in prav tako tudi sestop. Smrt štirih Amerikancev pred ted- nom je še dopolnila žalostni spisek te najtežje gore Cor- dillera Blanca. Francoska smer, ki poteka po severoza- hodni steni, je ena najtežjih v pc^rju Andov. Zakaj so Celjani izbrali prav to težko in objektivno nevarno steno in goro za kar dve smeri, za- enkrat Se ne vemo. Telegram o preplezanem je bil kratek in tako ni гпапо, kdo je ple- zal in koliko časa. Brez dvo- ma pa drži, da so snežne raz- mere letos v Andih neugodne, da je ogronmo snega in so verjetno plezalci prav zato iz- brali za svoj cilj tehnično najtežjo in najvišjo goro. Ple- zalske zahte\'e so tam naj- večje, nevarnost plazov pa zaradi navpičnosti manjša, kot v p>oložnejših stenah. (Mprava se vrne v četrtek, 13. Julija ob 19.15 na mari- borsko letališče. Sedaj že lah- ko trdimo, da Je odprava med najuspešnejšimi v tem pogor- ju in so preplezane smeri (pn-edvsem Francoska) najtež- je, kar 90 Jugoslovani pleza- li v teh stenah. Pravo vred- nost opravljen^a bomo lah- ko ocenili p>o vrnitvi, ko bo- do člani odprave položili ob- račun svojega dela. Minule praznične dni so člani, pripravniki in tečajni- ki izkoristili za vzpone v Sa- vinjskih Alpah. Plezali so v različnih smereh Turske gore ui Rink. Po številu in teža- vali se letošnje smeri v let- ni plezalni seeoni ne morejo primerjati s prejšnjimi leti; močno se pozna odsotnost »Andi j cev«. Pripravniki po pravilih ne smejo v skupno navezo, še manj tečajniki. Članov je ostalo premalo za vodenje vseh, ki hočejo ple- zati, zato i>a bo močna j^ sen, ko se odprava vrne iñ je že po pravilu zadnjih let takrat najlepše vreme. ir Potrjen je sezaiam udeležen- cev Jugoslovanske odprave na Mt. Everest 1979. Med člani sta Celjana Knez Franček in Zupan Jože, kar je veliko pri- znanje plezalcema in celjske- mu alpinizmu. Tudi letos sta poleg sijajnih zimskih vzpo- nov doma, v Andih dokazala, da sp>adata v prvo vrsto ju- goslovanskih plezalcev. obisk športnega oddelka veleblagovnice T, kjer dobite lahko wind surfing. DELFIN — desko za jadranje po morju, jezerih In mirno tekočih vodah za 7.000 din. V salonu T pa vam priporočamo nakup ženskih biuzic, majic in kril, ekskluzivnih ženskih sandal in cokel — ročno izdels^ nih. Za popestritev pa ne pozabite še na modne dodatke ... CIC E Na sliki: Iluascaran z vrisanimi smermi A — Ameriška _ smer, F — Francoska smer po severozahodnem stebru = Î Ml IN ZDRAVJE y A (1)1 PISE DR. FRANC PLANINSEK Vse življenje nas spremlja- jo drobna, s prostim očesom nevidna živa bitja. Kljub svoji majhnosti močno vpU- vajo na vse življenje na ze- mlji. Navadno jih imenuje- mo mikrobi, saj povsod ve- ljavnega slovenskega imena še nimajo. Spadajo med naj- starejša živa bitja na Ze- mlji. Pojavili so se verjetno takoj, ko so bili nastali pr- vi pjogoji za življenje. Odkri- ti pa so bili zelo pozno. Pred komaj dobrimi stopetdeseti- mi leti so opazili prve mikro- be in še sto let ni minilo, odkar рмзегпато glavne p>ov- zročitelje nal^liivih bolezni. Nekatere od njih so spoma- li šele v tem stoletju. Med mikrobe štejemo bak- terije, viruse in glivice. Bak- terije so kroglice, paličice ali sivedrasto zavite spirale. Pov- pr©čiK> so dolge od 1—5 tiso- čink milimetra, lahko so tu- di manjše ali večje. Virusi so najenostavnejša živa bitja. So tisočkrat man;jši od bakterij, ali pa se največji že približa- jo velikosti najmanjših baci- lov. Živilo samo kot zajedal- ci v ži\'ih celicah človeka, ži- л-^аИ ali rastlin. Glivice so lahko enocelične Jafčaste tvorbe (n. pr. kvasovke ali p>a so sest.avli^ene iz večr-h prepletov drobnih niti. Tak- šne premíete, če so dovolj ve- liki, lahko opazimo že s pro- stim oSe^cm (n. pr. siva ali zelena plemen na živ^^'^h, le- seni. -noeodi in druiïod). Mikrobi kažejo V5;e dejav- nosti višje razv-itih živih bitij. Se hranijo, sprejemajo kisik (dhajo), se ra-annožujejo, cd- dajajo nerabne snovi, nekate- re se gibljejo, razkraiajo določene snovi, tvorijo stru- pe, izločajo barvila in še ne- katere pomembne snmi. Vse to veTra nredw^^^ za bak+e- rije in glivice. Življenska do- gajanja v virusih so še vedno malo znana. Na zemlji živi veliko mi- krobov. Nahajajo se v gornjih plasteh zemlje, v vodah, v zraku na vseh predmetih, na koži lj.udi in živali ter pri ljudeh tudi v vseh telesnih votlinah, ki so dostopne od zunaj (nos, ustna votlina, prebavila, sapnik). V žlički gnojne vrtne zemlje je okoli 3 do 5 milijonov bakterij, pri- bližno toliko tudi v surovem mleku, če ga hranimo več ur na sobni temperaturi. Veliko jih Je tudi v nekaterih dru- gih živilih, v površinskih vo- dah in na površini naše kože. Tudi pri lepo umitih rokah najdemo na dHani in prstih do desettisoč klic. Razmnoževanje bakterij je precej hitro. Ob ugodnih po- gojih se vsake pol ure raz- delijo, tako da iz ene bakte- rije nastaneta dve novi. Na razmnoževanje ugodno vpli- vajo primerna temperatura, ustresna hrana In voda ter kisik in še nekatere potreb- ne snovi. Raznmožnieio se tudi na umetnih gojiščih. To dejstvo s pridom uporablja- jo v bakteriološikih laborato- rijih. da iz bolnikovih izloč- kov lahko vzTOiijo in ugoto- vilo povzTfVitel ia bolezni. Na trd.-ih goi-'šSih že po dvajsetih ali 6.v?iniva.1setih urah zra- stejo ma.lhni, vendar tudi s nroistim o<*?'Som vidni drobni ktT-nčk! bakterij, ki so se na- vadno ir. ene same bak- terije. To nîtçflo rarmnoreva- n'e traja samo k-akih deset ur. Nato poi'ínsi T>oien.mTie, se untavi in po nekaj dneh za- čne'o te bafkterije odmirati. Vendar ostane med niimi vedno nekaj živih, ki ohra- njajo vrsto ter se ob drugem ugodnem času pričnejo po- novno rP/TTnnOi^evf'ti. Tako ostaja §tevUo mikrobov v človeku in njegovem okolju precej stalno. Odipomoist mikrobov na vplive okolja, v katerem se nahajajo, je pri posameznih vrstah precej različna, na splošno ne ïK>sebno velika. Vsi mikrobi, še zlasti bakte- rije so malo odporni proti povišani toploti. Pri tempe- raturi 60' C pK>ginejo v pol lu-e skoraj vse bal^rije. Samo nekatere bolj odp>orne bakterije prenesejo kuhanje v vreli vodi eno do dve mi- nuti, v desetih minutah go uničene tudi naJodpomejSe oblike bakterij. Hitreje uni- či bakterije Vlažna kofc suha toplota. Mraz bakterij ne imi- či, prepreči pa njihovo гаг^. množevanje. To dejstvo s pridom uporaiblijamo pri shra- njevanju živil v hladilnikih in zmrzovalnikih. V nizko temiperaturo položena živila ohranijo svoje število bakte- rij, vendar razmnoževanje preneha in s tem vsal za do- ločen čas ostane živilo ne- spremenjeno. Kakc'vosti živi- la. ki smo ga vložili v hla- dilnik, seveda s tem ne po- pravimo. Dobra in pravilno prlTn-avlieha razkužila uničilo večino baikterij v petih do de- setih minutah. Delmi^nje raz- kužil te precei različno glede na vTPt.o iznosi avl jenih bakte- rii. .ЧПО"/ v kateri se bakteri- je naha.jajo ter na čas delo- vaTiia. Po odnosu do človeka so mikrobi lahiko koristni, malo pomembni in škodljivi. Po- segajo v skoraj vse človeko- ve dejavnosti, poseben pomen imajo za zdravje ljudi in ži- vali v proizvodnji in prede- lavi živil, v poljedelstvu, v nekaterih indiijstrijsikih pano- gah in marsikje. (NAn^UEVANJE PRIHOiD. NJIC) gt 27^13.|ulii 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 Lanskemu zmagovalcu v teku na 100 m v Celju Charlesu Welsu bo letos težko obraniti laskavi naslov. Brez dvoma pa bo pokal memorialne discipline ponovno romal preko luže in to v ZDA ali ha daljni Tajland. Foto: TONE TAVČ\R se sedem dni do skokovega mem oriala SVETOVNI REKORDERJI IN OLIMPIJSKI ZMAGOVALCI NA STADIONU BORISA KIDRIČA Danes teden bo celjski at- letski stadion brez dvoma prizorišče resnične vrhunske atletske predstave. Organiza- torju AD Kladivarju je us- pelo pritegniti za nastop v Celju celo vrsto izjemnih mojstrov kraljice športov in to od svetovnih rekorderjev do olimpijskih zmagovalcev. XXI. SKOKOV MEMORIAL (spomin na predvojnega od- ličnega celjskega atleta Perda Skoka, ki je padel v parti- zanih) bo zbral pravo smeta- no atletov in atletinj s štirih kontinentov — Amerike, Azi- je, Afrike in Evrope. Po informaciji sekretarja AD Kladi var Štefana Juga je že potrjen nastop atletov iž ZDA, Kitajske, Tajlanda, Ita- lije, Švice, Avstrije, švedske, Francije, ZR Nemčije, Kenije in seveda Jugoslavije, priča- kujejo pa še potrditev Špa- nije, Bolgarije, Velike Brita- nije, Irske in Poljske. Tudi tokrat bo najmočnejše za- stopstvo iz atletske velesile. Združenih držav Amerike, ka- tere ekipa ne bo samo šte- vilčno najmočnejša, ampak tudi kvalitetno. Izredno moč- no ekipo pošiljajo tudi Kitaj- ci (okoli 20 atletov), med ka- terimi jih je nekaj prav do- brih. Ostale države bodo na- stopile s sicer skromnejšim številom tekmovalcev, vendar bodo tisti vsi izredno dobri. Prava poslastica bo ne- dvomno memorialna discipli- na, tek na 100 m, kjer je pri- javljenih enajst atletov s »strašnimi« rezultati. Tako bodo med drugim nastopili Williams (10,15 in zmagova- lec zadnjega dvoboja med SZ in ZDA na 200 m!), Brad- ley (10,06) in Ridick (10,0 ter zmagovalec dvoboja SZ ^ ZDA na 100 m), vsi iz ZDA pa dva s Tajlanda — Anapol (10,0) in Sutsak (10,2) ter lanski zmagovalec v tej disciplini Američan Wels (10,18). Pravim ljubiteljem atletike ni treba posebej raz- lagati, kaj ti rezultati pome- nijo. Obeta se bitka, ki bo brez dvoma še dolgo ostala v spominu! V teku na 400 m bo nasto- pilo pet odličnih atletov iz ZDA, med njimi Taylor. Močen bo tudi tek na 800 m (45,20) in Fraizer (45,30). z desetimi tujimi atleti iz ZDA (Mc Lean 1:45,2), Itali- je, Kenije, Kitajske ... Nič slabše ne bo na 5000 m s Francozom Bousterjem (le- tošnji zmagovalec uličnih te- kov v Zagrebu in Ljubljani), Švicarjem Vifianom, Švedom Glansom (do letos svetovni rekorder v teku na 3000 m ovire, rekord mu je odvzel famozni Kenijec Rono), od- Učnim dolgolasim Angležom Rosejem pa našim Liscem itd. 400 m ovire! Ta disciplina bo zanimiva predvsem zara- di nastopa novega državnega rekorderja domačina Roka Kopitarja, ki bo imel močno konkurenco v Američanih Kingu (49,0 in tudi lanski zmagovalec v C^lju) in Hol- lowayu (50,14). V skoku v višino bo poleg Američanov nastopil odlični Italijan Reise (224 cm), Kita- jec Cue Hun D jun (216) in naši najboljši Temin, Kom- nenič. Prežel j, čop . .. V teku na 400 m ovire je mogoč tudi nastop svetovne- ga rekorderja in olimpijske- ga zmagovalca Američana Mosesa!!!! V skoku v daljavo med od- ličnimi atleti naj omenimo samo dva: olimpijskega zma- govalca in svetovnega rekor- derja Robinsona ter Franco- za Rousseauja. Palica: Cotton 541 cm. Pollard 540 in Jessy 561 cm!!! Vsi iz ZDA! Disk: Schmock in Stadel mečeta preko 69 m, Wilkins (svetov- ni in olimpijski) preko 71 m, vsi iz ZDA. Krogla: bivši svetovni prvak Foerbach in Schmock, oba preko 21 m! Nič slabše ne bo pri at- letinjah. 100 m: Käfer (Av- strija) 11,3 — Ko Djan Haja (Kitajska) 11,9 . . . Višina: Di- ni (Italija) 187 cm. Pu Pei Su (Kitajska) 179 cm in naše Hrepevnikova (v Beogradu 185 cm), Prezljeva ... 100 m ovire: Battaglia (Italija) 13,09. Izdvojili smo samo ne- katere, seveda pa tudi drugi ne bodo nič slabši. Discipline: moški 100, 400, 800 in 5000 m, 400 m ovire, višina, daljava, disk, krogla in palica ter ženske 100, 400 in 1500 m, 100 m ovire, viši- na, daljava in kopje. Zače- tek tekmovanja bo ob 16.30. TONE VRABL VRNITEV CELJSKE ODPRÄVE Danes 2rvečc.. ^rtek, ГЗ. julija) približno okoli 19.30 Sie bo na letališče v Mairibo- ru vrnila celjska alpinistična odprava v Ande. Odprava je l>i!la uspešna, zato ji že zdaj veljajo naše čestitke in topel Po/drav ob srečni vrnitvi. VESTI IZ REKREACIJE v prvem polletju je bilo končanih več tekmovanj v tako imenovanih »TRIM igrah 78«, ki se jih je udele- žilo rekordno število nastopajočih, če prištejemo tudi interna tekmovanja v posameznih OZD. Vsekakor je to do- kaz, da se na področju rekreacije v Celju dela načrtno, čeprav je kljub temu potrebno še marsikaj izboljšati (pravočasno objavljanje rezultatov tek- movanj, F>ošiljanje informacij, usta- ljen tekmovalni sistem itd.). Rešitev tega problema se nakazuje v čimbolj- šem sodelovanju referentov rekreaci- je v OZD z Zborom delegatov za športno rekreacijo prt TKS Celje. Posebno razveseljivo je, da se po- leg delovnih organizacij (LIK Savinja, Cinkarna, Ingrad, Železarna štore), ki so že vrsto let za primer organizirane rekreacije, pojavljajo tudi drugi delov- ni kolektivi (Obnova, Cîeodetski zavod, Triglav), v katerih delajo načrtno, to pa je že rodilo prve sadove. REZULTATI: SAH: Storitvene dejavnosti — I. li- ga: 1. Kovinotelina — Tehnomercator 21, 2. Мегх A 16,5, 3. Slovenija avto A 15 točk itd.; II liga — 1. ITC 12, 2. Remont 10, 3. Center 8,5 točk itd.; Družbene dejavnosti — I. liga: 1. Pravosíxije 15,5, 2. SKIMC 14,5, 3. Za- pori, 10,5, točk itd.; II. liga — 1. Re- gionalna zdravstvena skupnost 12, 2. Triglav 8,5, 3 OS Hudinja 8,5 točk itd.; Industrija: 1. Zlatarna 15,5, 2. Aero 13,5, 3. Libela 11 točk itd.; Promet — zveze: 1. Izletnik 8,5, 2. Železnica 7,5, 3. PTT 7 točk.; Gradbeništvo: 1. Geodetski zavod 3, 2. Obnova 1 točka. MALI NOGOMET: starejši člani I. liga: 1. Železnica 12, 2. Aero 7, 3. Žele- zarna 7 točk itd.; II. liga: 1. EMO 10, 2. UJV 7, 3. KS Šlander 7 točk itd. ODBOJKA: starejši člani I. liga: 1. Klima 10, 2. Ingrad 8, 3. Železarna 6; II. hga: 1. Cinkarna 8, 2. PTT 7, 3. Libela 6 točk itd. V naslednji tekmo- valni sezoni bosta v prvi ligi nastopali tudi ekipi (Лпкате in PTT, medtem ko bo ekipa Kovinotehna-Tehnomerca- tor nastopila v II. ligi. Ženske — prvi del — I. liga: 1. Že- lezarna 10, 2. PTT 9, 3. Razvojni cen- ter 8 točk itd.; II. liga — 1. Pravosodje 6, 2. Triglav 4, 3. EMO 2 točki itd. Ekipe, ki so nastopile v prvem delu tekmoranja, bodo nadaljevale s tek- movanjem jeseni. Vse ekipe, ki se bo do prijavile naknadno, pa bodo tekmo- vale v III. ligi. P. Pur^eršič atletika: SOLIDNI CELJSKI ATLETI V BEOGRA DU v Beogradu je bilo 34. dr- žavno pirvenstvo za člane in članice v atletiki. Samo tek- movanje je pokazalo, da ima- mo trenutno zelo malo re- snično dobrih atletov, ki bi nekaj veljali tudi v svetov- nem ali vsaj evropskem oz. balkanskem merilu. Ta ugo- tovitev je toliko bolj porazna, ker je pred nami evropsko prvenstvo, od katerega si kaj dosti (razen ...) ne moremo obetati. Kaj smo dosegli C!e- Ijani v Beogradu na največji fešti najboljših atletov? Os\-ojili smo en naslov in to ROK KOPITAR, ki je zma- gi v teku na 400 m ovire do- dal še nov državni rekord (50,63)! S tem rezultatom je trenutno najboljši mladinec v Evropi in dvanajsti na le- stvici vseh najiboljših teka- čev v tej disciplini, vse sku- i>aj pa mu je po besedah zveznega kapetana moške ekipe Daneta Korice tudi za- gotovilo nastop na bližnjem evropskem prvenstvu. In ostali celjski atleti? Ni bilo slabo! STANKO LISEC je bil dru- gi v teku na 50tX) in tretji v teku na 1500 m. S turneje po Skandinaviji se je vrnil ut- ruien, vendar med drugim tu- di z odličnim novim držav- nim rekordom na 3000 m — 7:51,35! Tako je izboljšal de- vet let star republiški rekord Petra Sveta in šest let star državni rekord Dometa Korice. Mičo Mijac je bil drugi v metu diska. Ida Bunderla je bila druga na 3000 in četrta na 1500 m. Stanka Lovše-Prezelj je bila druga v skoku v višino. Dušan Prezelj je bil tretji v skoku v višino, Boris Cop peti in Darko Prezelj deveti. Darko Rener je bil šesti v skoku ob palici, Alijana Ko- vač tretja v metu kopja. Mar. jaiia Kopitar je bila peta v teku na 100 m ovdire ter Me- toda Kastclic osma v metu diska. Tan,ia Poteko je bila četrta v teku na 400 m. Vse to so uvrstitve, ki dajo upa- ti, da bodo celjski atleti in atletinje z vsemi, ki niso na- stopili v Beogradu, tudi v bo- doče dosegli lepe rezultate v splošno zadovoljstvo nas vseh. TONE VRABL KAREI. JUG tenis NAJDLJE FURLAN Člani teniške sekcije pn HDK Celje so kot prvi v Celju priredili tekmovanje ob praznovanju letošnjega občinska praznika in to odprto prvenstvo Celja, na katerem so sodelovali igralci Branika in Železničarja -iz Maribora, Olimpije, Vevč, Kranja, Kamnika, Pirana, Velenja in Celja. Letošnji zmagovalec je Svenšek iz Maribora, ki je v fmalu premagal Muleja iz Kranja 6:3 in 7:5. Nastopili pa so tudi šte\ilni celjski igralci. Najdlje se je uvrstil in to v četrtfinale Furlan, ki je pred tem premagal Breznika (Branik 9:6 in Bogataja (Kamnik) 7:5 in 6:0. V četrtfinalu pa je bil boljši Matjaž Mulej (Branik), ki ga je premagal 6:0 in 6:4. Zelo dobro igro je pokazal tudi Szabo iz šoštanja. V celoti je tekmovanje popolnoma uspelo, saj je bilo ponovno zelo vzorno pripravljeno. J. KUZMA DVAKRAT HMEZAD V Preboldu je bilo prilož- nostno tekmovanje ob občin- skem prazniku Žalca. Med moškimi in ženskimi ekipa- mi je zmag'al žalski Hme- zad (4896 oz. 2353 podrtih kegljev), med posamezniki Zupane (Hmezad) 882 in med posameznicami Zuletova (Ko- nus Slovenske Konjice) 433. TT EVA iN VANC TRENERJA Na zadnji seji predsedstva Kegljaške zveze Slovenije so določili, da bosta v prihod- nje Celjana Eva Ludvik in Ivan šrot trenirala sloven- sko mladinsko oz. slovensko člansko žensko reprezentan- co. Čestitamo. Ж ZMAGOVALEC PARTIZAN ZALEG Na sedmem memoriahiem turnirju za preminulim žal- skim nogometašem Jožetom Ulago so nastopile tri ekipe, zmagali pa so domačini, ki so v finalu premagali Ingrad s 3:1. Tretje mesto je osvo- jila ekipa Tkanine. J. GROBELNIK KONJENIŠKI KLUB V ŠEMPETRU Po daljših pripravah so v Šempetru v Savinjski dolini ustanovili nov konjeniški klub imenovan Savinja. Na ustanovnem občnem zboru je bilo okoli sto privržencev te športne zvrsti, za prvega predsednika pa so izvolili predsednika dosedanjega ini- ciativnega odbora Vinka ing. Kolenca. Sklep: za to zvrst je veliko zanimanje, zato bo- do takoj začeli s konkretnim delom. TT RECICA IN LAVRINC Ob občinskem prazniku občine Laško je SD »Dušan Poženel« iz Rečice pripravila strelsko tekmovanje, katere- ga se je udeležilo pet ekip. Zmagali so domačini pred SD »Tone Bostič« iz Zidane- ga mosta«, medtem ko je med posamezniki bil najbolj- ši prav tako domačin Vin- ko Lavrinc. ZA EN KROG PREKRATKI v Ćupriji so tekmovali strelci domačini ter gostje iz Celja, Doboja, Vranja in Sve tozareva. Samo z enim kro gom prednosti so zmagali strelci iz Vranja pred CJelja- ni, ki so tokrat nastopili močno pomlajeni. Med p>osa- meaniki je bil Celjan Bran- ko Malee drugi. T. JA(3BR SIP IN FERRALIT VODITA Na občinskem (žalskem) sindikalnem prvenstvu je nastopilo 320 posameznikov iz 26 OZD. Med posamezni- cami je zmagala Cilenškova (Hmezad), ekipno je bil naj- boljši Hmezad, med starej- šimi člani je slavil Cmok (Hmezad), ekipno pa SIP Šempeter, medtem ko je med člani zmagal žigon (Obrtnik), med ekipami pa SIP Šempeter. TT NOVA SELEKCIJA V MOZIRJU Vse kaže, da bo twdi v Moeirj« prišlo do raašiiiritve nogometa, saj naj bi njihova selekcija že v pri- hodnji sesKKni nastopala v repur bliSkem merilu skupaj z o«t-allimd naibolišimd ekitiami, koti'uTehno z našega obmoója СеВДет, Šmart- nim in ün¿orj«n ter drugimi. Upamo, da se bo iz te razširitve feoočno rodilo tudi nekaj kvali- tete. J. K CATCH PRVIČ V CELJU v ponedeljek, 17. julija ob 20. uri bo v dvorani CJolovec ena izmed sedemindvajsetih borb v Jugoslaviji za svetov- no prvenstvo v borilnem špor- tu, imenovanem cr.th. Gre za borilno panogo, kjer je dovo- ljeno vse, razen pikan j a v oči ter praskanja z nohti. Га zvrst je še posebej populam: na Japonskem, nastopajo pa atleti, kjer je takšen z 90 do 100 kg prava muha m^d oba- di. Celjani bodo videli štiri posamezne borbe (vsaka tra- ja po pet rund krat pet mi- nut) in eno parov. Nastopilo bo dvanajst šampionov iz raz- ličnih držav. Celje bo tako imelo priložnost prvič spo- znati tudi to zvrst borilnega športa. Zaključna jugoslovan- ska prireditev (vse so v spo- mm na odličnega jugoslovan- skega kečeria, zdaj že pokoj- nega, Mija Ujeviča) bo v Spli- tu 13. in 14. avgusta. Svetovni pokal v catchu po Jugoslaviji se je začel 15. julija, Celje je tretje na vrsti, da gosti močne može iz osemnajstih držav. Najlažji borec bo Leif Ehm S^renson iz Danske, naj- težji pa Pietro Bonavpntura (Ш kg) kz Italije. T. VHABL 20. stran — NOVI TEDNIK St. 27 — 13. julij 1978 PLANINSKI RAJ UREJA: JANEZ VEDENIK PD LAŠKO: NOVI OSKRBNIK NA SMOKORJU Aprila löUjß si je društvo na letra skupščind naložilo obilioo nalog, kii jih mora opraviti letos, če bo hotelo zadovoljiti potrebe članov! Praiv iz nujnosti, da se go- spodarstvo vodi preko poseb- nega organa društva, je dru- štvo „X3ispodarski odbor okre- pilo z novimi močmi in čla ni, da bi bil kos vsem tem težavam. Skorajda vsake dve leti je moralo društvo iskati nove oskrbnike za dom na Smohorju, ker so iz raaličnih vzrokov odhajali ш iskali boljše pogoje dela аМ pa ni- so izpolnjevaid določb säsie- njene pogodbe. Trenutno je na koči številnim planincem poznan Gusti Rezec iz Liboj, ki je že nekajkrat priskočil na pomoč. V prihodnjem ted- nu pa bo za kočo začel skrbe- t- Mihael Rezec z ženo tn društvo spet pričakuje večji obisk koče. Zares, če je osiki-LMiik človek, ki rad skr- bi za dobro počutje obisko valcev, predvsem tistih, ki so še vedno zvesti planinci in ljubitelji planin, potem bi bi- la vsaka bojazen glede obl- aka odveč. Prav letošnje leto je še posebej za planinstvo mačitao leito, saj je 200 let od prvega vzpona na Triglav, ki ga bodo v mesecu avgustu obiakali tudi naši občani. Pa nenazadnje je tudi za nas po- membno leto, saj bomo v je- seni razvili dmštveni prapor. Dejavnost društva se je raz mahnila, organizirani so izle- ti preko društva, izrednega pomena pa so tudi izleti, ki jih organizirajo prizadevni posamezmiki v delovnih orga- nizacijah kot Andrej Mavri v TIM in Tone Košir v ELKa VU. Za društvo, ki ima pre ko 580 članov, je izredno po membno organiziranje izle- tov in izobraževanja v smislu ohranjanja narave in varstva. PD PREBOLD: MNOGO IZLETOV Ob .ionou. šolskega leta so pionirji OS Prebold prirejali zaključne i2!lete v glavnem v planine. Celo tisti najmlajši. Vodili so jih člani PD Pre- bold. 80 pionirjev tretjega razreda je odšlo na Hom, 30 iz sesiega pa na Lisoo. Tridner'nega izleta na Pohor- ja se Je udeležilo trideset učencev osmega razreda, prav toliko pa jih je odšlo tuda na KomiK\ Sedmera jezera in Ктзко 'ezero. MILAN SUS^\K KAKO NA POT? Pravilna planinska oprema je prvi p<^oj planinar jenja. Sem sodijo gorski čevlji, top- le pumparice z volnenimi no- gaivicamd, volneni pulover. toplo pokrivalo in vetrovka (če nimamo nepremočljive, vzemimo še dežni plašč). Ka- lorično suho hrano dajmo v udoben nahrbtnik, čeprav sa- tno za rezervo, saj se bomo u^iavljaa in oskrbovali v pia n nskih postojanKan Kakor oprema, tako je cucii prehra- na odvisna od letnega Časa. zahtermosta ture in planinca. Kot smo pri opremd navedli le najnujnejše, tako so pri prehrani najpomembnejši kruh, suha klobasa (ali mes- na konzerva) in sir. Za osve žiti-v m žejo med potjo so najboljš" Idmone ú? sladkor. Ne pjzabate na žepni nož! ADI VIDMAJER ŠOŠTANJ: PLANINCI PO POTEH REVOLUCIJE V počastitev dneva borca je 45 članov planinskega dru- štva Šoštanj na večdnevnem izletu obiskalo zgodovinske kraje Bosne. Ogledali so si Jasenovac, se povzpali na le- gendarno Kozaro, na poti v Jajce pa so si ogledali še spo menik na Sehetluci pri Banja Luki. Vrh tega so obiskali Titovo pečdno v Drvarju in muzej NOB v Bihaću ter se zatem preko Petrove gore pri Karlove« zadovoljni vrnili domov. V. KOJC BO ODPIRALNI ČAS DRUGAČEN? Organizacije združene- ga dela, ki proizvajajo оигота prodajajo blago ali opravljajo storitve za nei>osredno p>orabo obča- nov, morajo v skladu z Zakonom o združenem de- lu na zahtevo potrošnikov skleniti samoupravne spo^ razume, s katerimi dolo- čijo njihova medsebojna razmerja, pravice in ob vezanosti glede redne in kakovxìSitne preskrbe ob- čanov, rednega opravlja- nja storite^'... V razpravi je osnutek samoupravnega sporazuma o dejanskem poslovnem času v gostinstvu na ob- močju občine C^elje in ka- tereg^a je ponudila Poslov- na skupnost za turizem Celje, PK) pooblastilu orga- nizacij zdiTiženega dela v gostinstvu. S tem spora- zumom bo prenehal velja- ti družbeni dogovor, skle- njen 1974. leta, s kate- rim je bila določena raz- ix>reditev, začetek in ko- nec delOTOega časa aa dneve, ko morajo biti ob rati, ki opravljajo gostin- ske storitve, odprti. Določa se letni in zim- ski obratovalni čas. Prav tako se določa po en pro- sti dan v tednu, ko so go- stinski obrati zaprti. Več kot polovica gostinskih obratov te možnosti tudi v prihodnje ne bo koris- tila, vsi tisti, ki so se od^ ločih zanjo, pa so določi- li nedeljo. Tako bo lahko gost hotela Oelje v nede- ljo popoldne preganjal dolgčas samo v Bistrojo, še naprej pa ostajajo za- prti lokali: »Pod obo- kom«, »Ob Savinji«, re- stavracija »Zvezda«, go- stišče »Ribič«, »Bizelčan«, »Branibor« in »Amerika«. Samo v bifeju »Metlika« so se odločili za soboto, ko bodo počivali. Delovni čas ostaja se v naprej več ali manj enak. Tako se bodo tudi v prihodnje zapirala vra- ta gostiln ob 21. uri z ne- kaj izjemami, kjer bodo obračali stole na mize ob 22. uri ali 23. uri. Po tem času se bo gost lahko гга- baval samo v bani hotela »Celeie« in »aperitiv baru Merxa«. Potnik, ki se je odločil pripotovati v Ce- lje ah odpotovati z vlar kom, bo med 23. uro zjve- čer in 5. uro zjutraj za- man iskal okrepčiila. Ta- ko lahko na koncu ugo- tovimo, da gost, ki pride v Celje zivečer ali zjutraj, ne bo imel veliko možno- sti za okrepčilo Edino upanje, ki nam še v pri- hodnje ostaja, bo prenov- ljena Ttirška mačika, kjer »bomo lahko večerjali tu- di po polnoči«. V primerih, ko bo pro- sti dan sovpadel z držav- nim praznikom, bo gostin- ski obrat lahko ostal od- prt vso noč. Brez dvoma ta samoup- ravni sporazum še ni po- vsem odraz celjskih te- ženj, da bi ostah turistič- no mesto. Kaj C^elje po- trebuje, bo pokazala javna razprava, saj bo o tem os- nutku razpravljala občin- ska konferenca svetov po- trošnikov, občinska kon- ferenca SZDL in občinski sindikalni svet. In ne na koncu bodo imeli možnost spregovoriti o tem samo- upravnem sporazumu vsa potrošniki, saj bodo o njem razjpravljali tudi sve- ti potrošnikov v vseh 25 krajevnih skupnostili. Raz- prava ne bo mogla niti mimo realnega položaja .gostinstva, kakršen že je Težav gostinci nimajo ravno malo. med največ- jimi pa so pretežno žen- ska delovna sila, izredno velika fluktuacija in pa dejstvo, da več kot 80 od- stotkov gostinskih delav- cev stanuje izven Celja. O vsem tem in še o čem drugem se bomo morali v javni razpravi oprede- liti, hkrati pa tudi spre- jeti rešitve za boljše in učinkovitejše sodelovanje. LEON MDKOTAR KRIVDA 26 >>Da, fia — jaz sem seveda testament skrila, da bi ob svojih tisoč goldinarjev prišla, kaj?« '¡Jasne ie,« je rekel sodnik, »da je skril testament nePdo, k> mu je to koristilo. To more biti le Joža Jakopič « »Moj oče? Ne!« je dejal Tevž odločno. »Jozi. gotovo ne!« se je usa jal mojster Krištof. »Joža je bit po^^enjak.« sodišče tega ne more verjeti,« je izjavil sodnik. •*čudnc je le to, da krivec testamenta ni uničil, ampak ga ie Hrznil... Jaz si mislim, da je bilo takole: Rajni je zaupal testament kakemu prijatelju, naj ga ta po njegovi smrti izroči oblasti. Ta prijatelj pa ni bü pošten in se je z Jozanom Jakopičem zmenil, da skrije testament, če mu Joža Jakopič zato dobro plača... Ali je komu od vas znan, kdo, ki mu je rajni Jo^f Hribemik posebno zaupal?« Zopet je zašumelo med ljudmi, toda nihče ni vedel odgovora. Tedaj se je oglasila Blazinka, ki si je naglo izmislila Jož, da bi za vselej odlomila vsak sum od sebe. »Gospod sodnik,« je dejala hinavsko, »ko ste to rekli, mi je pn.šlo na misel... Ne povem rada, toda ne maram, da. bi mi vest kaj očitala... Rajni ujec so že imeli takega prijatelja. To je bil volar Aleš. Zdaj se spomnim, da so ga tiste dni pred smrtjo večkrat poklicali k sebi... In... saj nočem nič slabega reči o Jozanu, o Jakopiču, nimam vzroka za to — toda to dobro vem, da sta po ujčtoi smrti večkrat skup tišala z Alešem.« »Krištof!« je zagodmjal mojster krojač. »Mlad kmet se bo vendar imel kaj pomeniti s svojim hlapcem.« »Ne, ve!« se je lagala Blazinica. »Tudi ponoči sta čepela kje sama in sta si večkrat kaj namigavala.« »Kje je ta Aleš? Kako se piše?« je silil sodnik. »Pisal se je za Matvoza in je pozneje kupu Gradiško bajto. Prod petimi tedni je umrl.« »AH morete to tudi s prisego potrditi?« »Ce je treba, da,« je trdila Blazinka. »Dobro! Potem je stvar jasna. Aleš je testament utajil. Joža Jakopič pa...t »Krištoj!« je presekal krojač sodniku hudo besedo. »Ne more biti drugače,« je vztrajal sodnik. »Ta dva sta krivca Aleš pa je dobil gotovo dobro plačilo, da si je mogel Gradiško kupiti Ko je umiral, ga je vest nagnala, da je spravil testament pred sodišče « Navzočim je bilo jasno m so prikimavali. Edino moj- ster Krištof, Jurij Močilnik, ta je brundal in ugovarjal. V Te^^ŽRvi duši pa je besnel vihar. Da se ie mogla Blazinka tako lagati! In ljudje so kar vse verjeli. Ali je zdaj še smei molčati? Zdaj, ko je prišel testament na dan, očetove krivde ni bilo več mogoče skri- li. Sramoti se ni bilo več kam ogniti; da, še desetkrat hujši se ie pokazal greh, kakor je bil v resnici. Danes, jutri goto- vo bodo že vsi v Podkraju vedeli povedati, kak je bü stari Dvornik in s kakim grehom je legel v grob. Ne, ne! Zdaj mora gov oriti! Zdajj mora očeta opravičiti! Mora! Ves razburjen je bruhnil iz setoe; »Crospoá sodnik, ne verjemite tej lažnivld! Jaz vem, kako je bue s testamentom!« >iVi ste vendar rekli, da ne veste za testament,« je dejcl sodm< strogo. »Nisem vedel, da je še kje; toda to, kar je v njem, mi je bio znano! Nekaj tednov, preden so umrli, so mi oče vse poroedal. Ni kriv Matvozov Aleš, tudi moj oče ne toli- ko — kñvG je ta!« Pokazal je na Blazinko. — »Ta je oči- nemu ujcu ukradla testament in mojega očeta nagovorila, naj ji dajo tri tisočake, pa bo pismo skrila. Moj oče je dolgo niso hoteli jMslušati, nazadnje jih pa je le premo- tila« »Lažnivec! Oderuh!« je zahreščala Blazinka, M je vsa prebledela vn se stresla. »Gospod sodnik, ali ne čujete, kako se laže? Najprej ni o testamentu ničesar vedel, zdaj pa vse ve On si je obdržal krivični denar. Tat pa lažnivec pod enim klobukom vedrita.« »Prisežem lahko, da je resnica, kar govorim,« je rekel Tevž. »Kctr tako vam sodišče prisege ne da,« je pripomnil sodmk. »Najprej morate vse pojasniti, kaj in kako vam je oče povedal.« Tevž zdaj ni več okleval, ampak je vse na drobno povedal, kar je vedel od očeta, in ni pozabil omeniti, kako je Blazinka očetu trdila, da je testament zažgala; očitno pa ga je spravila, da bi ga imela kakor orožje v rokah. Tekom let je izsilila od očeta precej denarja; zadolžnice je sicer podpisala, vrnila ni ničesar. Tega denarja se je z obrestmi vred nabralo okoli sedemindvajset tisoč dinarjev; za ta znesek jo je pred osmimi tedni terjal. Ker ni vedela kaj, je poslala testament na sodnijo — kdo drugi kakor ona?! — da bi na tak način zahtevala svoj delež iz testa- merita in še bogve koliko obresti in odškodnine. »Gospod sodnik, to je vse zlagano! Ali ne vidite, kako hoče jx) süi očeta oprati in mene obdolži? Tožim ga za razžaljenje časti!« je vpila Blazinka. »Tiho zdaj!« je zapovedcd sodnik. »Govorüi boste, ko vam bom dal besedo!« Tevž je pripovedoval, koliko je oče prestal, da ni imel mirne ure tn da je od same bridkosti zbolel. Ponoči ga je večkrat hotelo zadušiti; ko je slutü smrt pred durmi, se je odločit. da pojtie na sodnijo in da tu vse pove. Na poti, tam pri onem znamenju pod Dvornikom, se mu je razvezal jezik. Le s težavo ga je sin pregovoru, da ni šel sam sebe tožH, in mu obljubü, da bo on popravü, kar je oče zagreHl. Vsi, kr so poslušali Tevževo izpoved, so se prepri- čali, da govori resnico. AToda vi niste držali obljube, -ki ste jo dali očetu,« je dejal sodnik strogo; »vsaj čakali ste tako dolgo, da hi človek m.igel dvomiti, ali ste je sploh Se mislUi izpolniti.« »Izpolnil sem jo; škodo sem že popravil,« je rekel Tevž. »Kako'.'« »Tiste male reČi iz testamenta so izvršili že oče. Bla- zinki nisem ničesar dolžan, ker je itak več dobila, kakor ji e j šlo Ostane le še mojster Jurij Močilnik; temu pa sem tudi vse pnvrnU.« i/dZi je to res?« je vprašal sodnik Krištofa in ga ostro pogledal. »Tevž, Tevž, kaj praviš?« je vzkliknü krojač razbur- jeno. »Jaz ne vem nič.« уАИ niste dobUi lani poleti štiristo tisoč dinarjev?« Krojač je raztegnU usta in oči, čudno je zarigai in komaj prišel do sape: »Krištof nebeški, Glijat čeravzelj! Tak ti si jih poslal? Da, da, lani avgusta mi jih je prinesel pater Valerijan, kapucinar, in ničesar mi ni hotel povedati kakor le to, da ie denar moj. Za norca me je imel, ampak denar je bil prav',.« »Odkod si ga dobil?« je vprašal Tevža župan. i>Za Dvornikovo.« »Prodal si vendar šele jeseni.« »Ne, že sredi julija. Vprašajte Križnika! Hotel sem vso reč skriti.« »Zaslišali moram onega patra,« je odločil »odnik. »Menda, ne bo treba; saj imam potrdilo.« Pri teh bese- dah je segel Tevž v listnico, pobrskal v nji in nato ponudil krojaču neki listek. »Krištof moj!« je íomastü mojster^ »To je prav tisto pismo, ki sem ga dal kapucinarju — res! Doma imam še drugo; na tistem mi je pater napisal, da sem denar od njega dobil.« »Zmenila sta sef Oba tičita pod enim klobukom!« je zoíopila Blazinka. »Ta mojster je bil vedno na onegale strani. Lažnivca! Goljufa!« Krojač je ves rdeč zahripak §t. 27 — 13. julij 1978 NOVI TEDNIK — stran 21 MEHIŠKI zapisi (6) KDO JE AMALIA HERNANDEZ? PISE: J02E VOLFAND Aitekii, najmogočnejši in „a-jmočnejši, gibčen in ropar- sKi mehiški narod, z izjern- n'jni mojstrskimi sposobnost- n-kL za obdelavo kamna, so dvigali svoje gilave samo k lx>gov(«n. Tisto, kar so doživ- Ijali, upali in hoteli na zeín- Iji, se jim je zdelo та'П,ј vre- dno. Omalovaževali so člove- Icovo življenje na zemlji. Kaj- ti človek je bil zanje le ubog služabnik bogov. 2e novoro- jenemu niso napovedali kaj pridii sončnih dni na zem- Ijii: Spoznal in okusil boš trpljenje, videl nesrečo in gnusobo, prišel si v kraj ne- neline žalost: in bridkosti, kjer se dviga bolečina, kjer je i-evščina ... Takšen pozdrav je blagt;- sioivil azteškega dojenčka. S kakšno neverjetno modrost- jo so ustvarjalci azteškega imperija širili in negovali bogaboječnost, z njo p» svoj slog krvavega zavljen^ja in na- vad. Njiho\-a filozofska resni- ca se odlikuje s prozornost- jo, vredno sodobne diplo- matske govorice: Da bi mo- glo sonce razsvetljevati zem- ljo, se mora hraniti s člove- škimi sro: in piti kri. Zato je bilo treba ustvariti vojno, kajti le s bo je mogoče pri- dobiti kri in srca . . . Menda edino bog plesa,/ Ixtilton (Mali črni obraz), ni imel krvavih rok. Vsi dinj- gi bogovi so mrki, ostrih po- tez, i2írazajo prezir bolečine in duha časa, kakršnega iz- žareva azteška kultiira v ob- dobju 1370—1521. leta. Nek- do je celo zapisal, da na az- teškem mnogobožnem sveti- ■šču kar mrgoh božanstev dežel in raznih časov. Azte- ki so umisHli bogove sko- raj za vsako reč — za oz\'e- zdje m гл nebesne smeri za vodo in ogenj, za rastline in za čaranje, edino, in to jim lahko prav zares zamerimo, na boginjo ljubezni se niso spomnili. Zagotovo jim ni sfi- dila v mo(?iaik lx>žanstev, ki so zrasla na ideologiji voja- ške spretnosti in politične modrosti. Tako sem med naj-veliča stnejš imi zak 1 adi stare mehiške kulture v an- tropološkem muzeju zaman iskal kamniti blok, ki bi z azteško moško hrabrostjo pripovedo\-al o n ihovem umevanju ljubezni,- o odno- .su do ženske, o rojstvu . . . Toda občudoval sem upodo- bitev boga ognja in neverjet- no domišljeno oblikovano ka- mnito skulpturo z žensko glavo, ki je simbolizirala vo- do — to je bila bf>ginja, go- spa vod. A kakorkoli že — azteška umetniška obdelava kamna odraža več kot 2jnačil- no umLrjenje, spriijaínjenje indijanskega človeka z usodo, z ž'vljenjem pač, kakršnega na žalost mora preživeti na zemlji. Obrazi azteških bo- gov nemo, brez trohice not- ranjesa življenja, brez top- lote in človeškega upa, brez radosti in hrepenenja zre'o v svet. Tudi bradati l>og ustvar- jalee Tomcatecutli (gospod našega meea) iz bazalta, vi- sok 34 cm. brezizrazno, neka- ko vseeno mi je gleda z na- pol priprtima očmi, a bogato nalivšpan, po zemlji, ne da bi človek sploh upal pomi- sliti, kako je tisti trenutek utripalo Aztekovo srce. ko je dajauo kamri.'ni božjo podo- bo .. . Narava azteške kulture to- rej nijna mnogo skupnega s temperamentnostjo, z živost- jo, z globjno španskega rit- ma. Azteki so imeli to sjno- lo, da so se пгогаИ podredi- ti tX>rtesovi vojaški zvitosti. Ka se ve! Morda se neugna- ni špa.nskl osvajalci niso mo- gli sprijazniti s fatalizmom azteškega ljudstva, pa je za- to današnji mehi.ški melos zmes indijanske vdanosti bo- govom, otožnosti, nespreme- nljive počasnosti, flegmatič- nosti in španske radoživosti. Mehiška zabavna, narodna glasba, pevnost njihovih me- lodij in trobil, pa ne more pnčarati občutja, razpolože- nja in navdušenja, kakor ga zmore v naskoku, z netipič- no mehiško narave Amaliija Heniandez in n.jen B.\LLET FOLKLORICO DE MEXiœ. Kdorkoli bo obiskal Ciudad Mexico, a ne bo videl fol- klornega baleta v Palac'o de bellas artes, bo Mehiki ostal nekaj dolžan. In Mehika nje- mu. Ko sem se vračal iz gileda.lišča, sem se čudil vr- lim hotelirjem v Florenoi, še bolj .seveda turistici! m šefom mehiške prestolnice, da tako nespretno ( ne »populariaiirajKi življenjsko delo umetnice Amalie Hernandezove. Resda so predstave vsak dan raz- prodćine. Veliko, klasično, reprezentativno zgrajeno gle- dališča spre me, če se ne motim preveč, do tisoč obi- .skovalcev. Praznega m&sta ni- sem našel. Ballet folklorico de Mexiœ izvirno in domiselno združu je v.se, kar se pretaka po kr- vi ljudstva, kar je človek z î^odovino ustvarjal. če- mur je hitel, kar je obliko- val in izrisal z umetniško močjo v gibu. v petju, v glasbi. To ni le folklora. Je folklora in balet. Je zgodovi- na in je sedanjost. Je človek in so sanje. Je njegova neu- gnanost, je njegovo hrepene- r>je, ki kakor ognjena reka pustoši vse, kar se пш zo- p>erstavlja in ga hoče zaustav- ljati rev sončni poti k sreči, k ljubezni, k človeku. Uspehi in zgodovina nacio- nalnega mehiškega folklorne- ga baleta so zrasli s sanjajni žene, ki je ustanovitelj, dire- ktor in koreograf baleta — to je Amalija Hernández. Za- čela je kot mlada balerina. Z mladostno Očarljivostjo in na- vdušenost.;o je leta W.Vi zbra- la okrog sebe osem študt«i- tov. In danes ji ves svet pri- znava, da je ustvarilo eno iz- med vodilnih svetovnih balet- nih skupin. Amalija se je kot študentka učila klasičnega in modernega baleta. TcxLt zdel se ji je tuj. NedoiJ-kač. Hkid- nost tuje glasile in klasične plesne umetnosti, znane Evro- pi, ji je bila predaleč. Glo- boko v sebi je začutila zli- tost s pesmijo in plesi, ki jih je občudovala in soustvarjala na očeto\T haciendi. Na de- želi. Na izletih po šimi, ži- vopisani mehiški deželi, ce- lo v mestih, pa v vaseh, med preprostimi kmeti, Indijanci, meščani. Ustanovila je lastno diatžljo in tako so bili p>ost avl jeni te- melji za рг1ка70л'ап1'е in obu- jiuije folklornih pleeov in pe- smi včerajšnje in današnje IVIehike. Najprej je baletna skupina dosegla imeniten us- peh na domači televiziji. Te- densko so se TV gledalcem pi-edstavili z novimi plesi, v bleščeči koreografiji, z izvir- nimi glasbenimi kreacijami. Zato ni čudno, da je Air^alija Herruuidez z baletom odpoto- vala na F>anameriške igre le- ta 1969. Po triumfalni vrnitvi jim je tedanji predsednik Lopez Mateos ponudil vsíj podporo — Amalija Hernan- dez naj bi ustvarila v Mehi- ki enega najiboljših baletnih ansamblov s-veta. Na festiva- lu narodov v Parizu 19(;i ap- lavzov ni bilo n>ogoče prešte- ti. Mehiški folklorni balet je žel občudovanja kritikov ob- činstva v Evropi, Avstraliijii. v ZDA, v Kanadi, v Latinski Ameriki, vsepovsod. Amalije Hernandez /^jtxiovi- na svetovne plesne umetnosti najbrž ne bo postavifla ob bok mojstrom kfesičnega in modernega baleta. A nihče ji ne bo mogel vzeti svežega, inovacijskega posega v ples- no umetnost, v kateri je s prefm-enim posluhom združi- la socialne, ljudske, folklorne elemente z baletnim znanjem, z umetniškim izrazom, z vse- mi pripomočki gledahškega spektakla — do kostumopirafi- je do luči. Amalija Hernandez se je pred dvema letoma ločila od plesa. Nič več se ne kaže na odru — ima preveč dela s koreografijo, z direkcijo in organizacijo. Sedaj štejeta dve njeni baletni sktupini čez 200 plesalcev, pevcev, glasbeni- kov. Ena kar potuje, druga nastopa doma. Domačo sku- pino vodi Norma Lopez Her- nandez, Amalijána hči. Vprašujete — kaj je v tem baletnem programu tako pri- vlačnega m er.4rat.nega? Osem nepozabnih prizorov, plesov, dejanj, scen. Plesalci se z mi.gično moč- jo gibov naj:prej predstavijo kot azteški bogovi. Začen.'a se prikaz boiev. rojevanja in živ- ljenja današnje Mehike. Znamenita piramitla .Sonca. malkinih 90 let PREHITRO SO MINILA NAJBOLJ DROBCENA MAMA IN BABICA če bi iskali model za naj- bolj drobo devetdesetletnico, ki je hkrati še mama in ba- bica, bi se odpeljali v Ža- lec, v Velenjsko ulico. Tam je včeraj prazncwala devet- krat desetero let AMALIJA RIBIC. Gubice na obrazu se ji raztegnejo v dobrodušen nasmeh in kaj kmalu je pri- pravljena za razgovor. Krhka postavica ima v sebi še do- volj vitalne sile, da se spre- hodi po kuhinji in vrtu oko- li hiše. Malo je sem pa tja bolehna, a vse premaga z dobro voljo in z željo, da bi zdravje bilo še naprej takš- no kot je zdaj. Ne bi ji prisodili devet- deset let. če bi jo srečali na cesti. Tako pa smo mogli verjeti, saj so nas nanje opo- zorili domači, ki so se v teh dneh zbrali okoli nje. Mama M alka se je rodila v Lokah pri Taboru, v kmeč- ki družini. Kmalu sta ji umr- la oče in mati in kot otrok je zgodaj preizkušala trdote življenja. Ko se je poročila, je s svojim življenjskim so- drugom odšla v Belgijo, kjer je živela 28 let. Mama ve po- "ledati, kako težko je mož kot rudar preživljal družino in končno tam tudi umrl. Parodilo se jima je četvero otrok, ena jima je umrla v Belgiji. Takrat je bilo mami hudo in èe danes jo stisne pri srcu. Ko so bili rudarskega kru- ha siti, so jo po osvoboditvi dahnili v Jugoslavijo. Tu, pravi mama Malči, je lepše, ker so ji pri srcu domači kraji. Enajst let že živi v Žalcu, v skupnem gospodinj- stim s hčerko Malčko. V hi- šici, ki je okusno urejena in polna cvetja. Med njim se mama rada sprehodi in pogladi zdaj ta, zdaj drugi cvet. Vmes Se tudi kaj pre- bere in zašije, seveda, vse še brez očal. S svojimi prodir- nimi očmi vidi še vsako ma- lenkost, pa tudi v dušo zna z njimi pogledati. »Najbolje v življenju mi je šlo takrat, ko sta živela še moja mama in oče. Zgubi- la sem ju mlada, premlada, bila sem še otrok. Najhuje pa mi je bilo ta- krat, ko sem izgubila moža, hčerko in zeta. Prav vse se prestane. . .« Da, s trdno ve- ro v življenje se tudi take grenkobe življenja daje pre- nesti. Mame Malke je danes ena sama vdanost. Veseli se dnevov, ko jo obiščejo do- mači, ki za njene praznike pridejo iz Nemčije in Bel- gije. Tako vrveža tudi v teh »njenih« dneh ni manjkalo. Zbralo se je dvajset gostov in kar vidim, kako jih mam- ka pozdravlja s svojo drob- ceno ročico. Tudi iskric v očeh ni manjkalo. A to so solze sreče, ki se tako rade potočijo, če je srce prepolno radosti. Mame Malke pa je tako bilo. Upajmo, da vsi skupaj niso pozabili na ma- mino najljubšo jed — skuto, zato je verjetno na bogato obloženi mizi ni manjkalo. ZDENKA STOPAR IS. stran — NOVI TEDNIK St. 27 —13. juli j 197t gt 27^13.iufîl1978 >K>V! TEDWW — stran 23 vtisi s potovanja (10) PRITLIČNO VELEMESTO Ko so nam strokovnjaki firme IBM razlagali, da se za take lokacije odločajo pred- vsem iz kadrovskega vidika, ker strokovnjake lož^e priva- bijo z 2aelenjem in svežino kot pa obratno, sem nehote moral pomisliti na Celje, na naše onesnaženo ozračje in na zelenje, ki usiha. Očitno rav- namo obratno, kot pri firmi IBM. Morda ne bi bilo slabo, če bi naše ekološke analize primerjali s kadrovskimi ana- lizami. Kdo ve, če ne bi pri- šli do zaključka, da bi Celje lažje pridobivalo strokovnja- ke, če bi se bolj potrudilo za čistejše ozračje in ne dajalo lokacije taki industriji, ki predstavlja potencia.lno ne- varnost čistemu- okolju. Taka potencialna nevarnost je pa lahko Še toliko večja, "če ni dovolj smisla, občutka in od- govornosti za čisto okolje pri Ij.udeđi, ki so odgovorni za taiko industrijo. Kar smo imeli za sabo re- latk-îK) dolge polete, se nam je vožnja iz San Francisca v Los Angeles, ki je trajala eno uro, zdola navadni »mačji skok«, kot temu pravijo Nem- ci. V letalu je poleg mene sedel črnski i-Jadenič, star okoli 20 let. V enem najmo- dernejših potniških letal DC- 10, 11.000 m visoko nad zem- ljo, se je vneto poglabljal v Biblijo in proučeval poglav- je, ki opisuje, kako je Bog ustvaril zemljo. Razlika v zunanji podobi med New Yorkom na vzhodu in Los Angelesom na zahodu je ogromna, öe je New York velemesto, ki mu dajejo zu- nanji pečat neboti&iiki, je Los Angeles velemesto nizkih lesenih pritličnih hišic, med katerimi se labko voziš mi- lje daleč. Prvo i>odobo Los Angelesa smo si lahko ustva- rili na poti, ki pelje z leta- lišča do Južnokalifomijske imiverze. Ves čas, pot pa je bila dolga vsaj 20 milj, so nas spremljale nriizke lesene hišice, katerih napušč lahko dosežeš z roko, ne da bi bil poseben vell'l«m. V tem mor- ju pnitličnosti, so nebotičniki prave ianjeme. Ce pa že vidiš kakšen nebotičnik, je v njem prav gotovo banka, zavaro- valnica ali hotel. Podobno kot San Francisco je tudi Los Angeles obdan, z griči, vendar s to razliko, da so ti griči na jugu Kalifor- nije bolj porasli z grmičevjem in redkim drevjem, kot pa na severu. Bližina Mehike in španstko govorečega jiuga se ne vidi samo v imenih krajev, ki so v veliki večini poimenovani s španskimi imeni, temveč tudi v ljudeh. Ogromno pre- bivalcev tega mesta je iz špansko govorečih pripaxini- kov. Tudi tukaj ne manjika Kitajcev. Ta mešanica prebi- valstva se opaža tudi v napi- sih nad prodajalnami. Nič nenavadnega ni, da so napisi poleg angleških tudi v špan- ščini ali kitajščini. Menim, da bi bila slika ZDA nepopolna, če je ne bi dopolnil z njenim bistvenim sestavnim delom — televizijo. Televizija je brez divoma me- dij, fci spremlja in obdeluje Američana, ter vpliiva na nje- govo mišljenje in žijvljtenje 24 ur na dan. Na vsem potovanju se nam ni niti enkrat 2^od);lo, da v hotelski sobi ne bi našla barvnega televizorja. In ka- darkoli si želel gledati tele- vizijski program, ob kateri- koli uri dneva ali noči, si to lahko storil. In nikoli se ni zgodilo, da bi imed na raiapo- lago samo en program. Od tega pa je največ barvnih od- daj. PIŠE: FRANC KNAFELC PREPEVAJOČA NUNA na naši sliki je 38-letna Janine Deckers. Je dominikanska nuna, ki mora plačevati 280.000 nemških mark davka na dohodek. Pekovska hči iz Bruxcle- sa je stopila v samostan Fichermont leta 1960. S svojo kitaro in zvenečim glasom se je proslavila po svetu pred- vsem s pesmijo »Dominique«. Proizvaja svetovno znane hite. Nič ji ne pomaga izgovor, da ves zaslužek poklanja dobrodelnim ustanovam. Financerji ostajajo hladni v mne- nju, da je davek dolžen plačati tisti, ki ga zasluži. In ta- ko prepevajoči nuni po belgijskem zakonu grozi zapor zara- di utaje davkov. moda DIVJAŠINA - LOOK BO ŠEL BLUE JEANS V OMARO? Kaj bi tekstrüna in obiaičil- na indtistrija brez modnih muh. Mnogi tovamaa-ji po svetu tožijo nad dejstvom, da se mladi svet vse predolgo drži blue jieansa in da druge kvalitete blaga ne gredo do- volj v denar. Zato si modni kreator j i vselej znova priza- devajo omajiati zvestobo kav- bojkam. V tem poletju je vrsta mod- nih hiš v Londonu začela z veliko reklamo za oblačila v slogu »divjiačine«. To novost imenujejo tudi »Jungle look« (v stilu pragozda). Blago, predvsem za hlače, izdelujejo v živih vzorcih divjih živali, predvsem leoparda, tigra in podobnih zveri. In kako se bodio adia,j ime- novali lovci na mlada de- kleta? Ko boiio odhajali na shaja- lišča mladega sveta, bodo šH kar na safatri. NOVA LITERARNA ZVRST v nekem podjetju so za nekaj desetletno obletnico ob- stoja tiskali brošuro o nastanku podjetja, o razvoju, o pro- izvodnji, o izdelkih in prodaji, skratka o vsem. Na koncu je bilo sramežljivo napisano, da v tovarni že deset let raz- vijajo samoupravljanje. Naslov tega poglavja je bil: — Deset let samotipravljanja v naši tovarni. Nekdo, ki je imel o tem drugačno mnenje, je v pri- merku, ki je ležal v tajništvu pred direktorjevo pisarno, k temu naslovu pripisal z jasnim rokopisom: ... in druge pravljice! KAKOR KDO? Sreča delavec iz skupnih služb delavca iz proizvodnje pri tovarniškem vhodu, ko se je ravno odpravljal na po- što: —- Glej, glej. Sele zdaj na »šiht«. — Veš, je dejal delavec iz proizvodnje, bdi sem nepre- span in sem se odločil drugače, kot kateri od vas. Sem se raje kar doma nasp>al... NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjìòev Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavm in odgovorni urednik: Milan Seni čar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celol. naročnina 180 din, pol- letna 90 din. Za inoz. je cena dvojna. Tek. račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Lj. — Tel. 22-369, 23-105, ogl. in naročnina^