SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 10 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 29 de marzo - 29. marca 2007 POL STOLETJA EVROPSKEGA ZDRUŽEVANJA Ste za to? (Od našega dopisnika) ANTON STRES. V nedeljo, 25. marca, bo Evropska zveza slavila 50-letnico podpisa dveh rimskih pogodb in s tem tudi pol stoletja evropskega združevanja in graditve združene Evrope. Dve pogodbi, ki sta bili podpisani 25. marca 1957, sta vzpostavili Evropsko gospodarsko skupnost in Evropsko skupnost za atomsko energijo. Ti dve pogodbi, ki sta začele veljati 1. januarja 1958, pomenita začetek evropskega povezovanja, ki se je skozi pet desetletij izpopolnjevalo in sirÜo na vedno več držav in je z zadnjim pristopom Romunije in Bolgarije na začetku letošnjega leta zajelo 27 evropskih držav. Gotovo si pred pol stoletja Slovenci nismo upali predstavljati, da bomo 50-letnico rimskih pogodb obhajali kot državljani enakopravne države članice te politične zveze. Kaj je nagnilo Evropejce, ki so se petnajst let pred tem se bojevali med seboj na življenje in smrt, da so začeli graditi skupen evropski dom? Prav gotovo ne samo gospodarski interesi. Ravno izkušnja druge svetovne vojne in izkušnja totalitarizmov, ki so to vojno zanetili, je prebudila evropsko moralno zavest in odgovornost za mir in sožitje med evropskimi narodi. Kajti Evropejcem vojskovanje z vsemi nesrečnimi posledicami ni bilo tuje. Vojaško nasilje z vsakovrstnimi dejanskimi in umišljenimi razlogi in povodi je v Evropi staro toliko, kolikor je stara Evropa sama in kolikor daleč seže njen zgodovinski spomin. Izkušnja prve in druge svetovne vojne, ki sta iz Evrope zajeli ves svet, je torej vrh ledene gore dolge zgodovine vojn in nasilja na evropskih tleh, ki pa je tokrat do konca razkrila nesprejemljivost vojaškega reševanja medsebojnih sporov. Da je krščanska vera o božji ljubezni in občečloveškem bratstvu ter duhovnost nenasilja, ki jo je oznanjal Jezus Kristus, osvojila Evropejce, je bilo potrebnih skoraj dva tisoč let: da so enkrat za vselej ,,svoje meče prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe", tako da ,,narod ne bo več vzdignil meča proti narodu" in se ,,ne bodo več učili vojskovanja" (Iz 2,4). Zamisel, ki se je začela uresničevati pred petdesetimi leti, pa je nato dobila nov zagon in svojo pravo razsežnost z padcem berlinskega zidu kot simbolom delitve na demokratični Zahod in totalitarni Vzhod. Propadu bojevitega ateističnega fašističnega in nacističnega totalitarizma je končno vendarle sledil tudi propad ateističnega komunističnega totalitarizma. S tem ljudje Vzhodne Evrope niso stopili samo na pot svobode, ampak z njo tudi na pot medsebojnega spoštovanja, mirnega sožitja in sodelovanja z vsemi drugimi narodi Evrope. Pri evropskem združevanju so bili torej poleg gospodarskih prednosti vedno v ospredju tudi moralni in človekoljubni nagibi, predvsem vrednote spoštovanja dostojanstva slehernega človeka, njegove svobode, miru in sodelovanja, sprave in solidarnosti. Izkušnje totalitarnih režimov, zatiranja in iztrebljanja posameznih narodov in družbenih skupin ter grozote dveh svetovnih vojn je visok davek, ki smo ga morali Evropejci plačati, da smo se streznili od nacionalističnih, imperialističnih in revolucijskih ideologij, ki so se spočenjale na evropskih tleh in so prinašale ljudem namesto sreče, ki so jo obljubljale, uničevanje in strahote vsakovrstnega nasilja. Katoliška Cerkev je sicer svetovna Cerkev, odprta za ljudstva vsega sveta, toda svojih evropskih korenin ne more zamolčati, četudi bi Evropa rada zamolčala svoje krščanske izvire. Cerkev je spremljala evropsko povezovanje z največjim odobravanjem in ga spodbujala. Razlog za to naklonjenost so ravno moralni, duhovni in človekoljubni sadovi miru, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Hkrati pa se moramo člani Cerkve tudi zavedati, da so ti moralni nagibi danes vedno bolj postavljeni v ozadje, ker sodobna družba postavlja v ospredje gmotne razloge in vidike gospodarske uspešnosti. V zadnjem času se je že zgodilo, da so gospodarski razlogi utišali moralno vest in so evropski voditelji zaradi računanja na gospodarske uspehe poteptali etična načela spoštovanja dostojanstva slehernega človeškega življenja. To propadanje evropske moralne zavesti je skrajno zaskrbljujoče za nadaljnje evropsko združevanje. Združena Evropa bo lahko obstala samo tako dolgo, dokler bo ostajala zvesta moralni zahtevi po spoštovanju sleherne človeške osebe in slehernega človeškega življenja, se pravi moralnim vrednotam, ki so odločilno botrovale začetkom njenega združevanja. (Po Družini) Ustava Republike Slovenije (RS) v svojem petem členu zagotavlja, da bo skrbela za Slovence po svetu, izseljence in zdomce, in za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah. Vendar ustava ne predvideva, da bi Slovenci izven meja RS imeli svoje poslance v Državnem zboru RS. Lansko leto — 4. aprila — izglasovani Zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja (ZORS-SNM) seveda tudi ne omenja takih poslancev. Kljub temu v poglavju Temeljna načela zakon ugotavlja: -da so Slovenci v zamejstvu in po svetu enakovreden del enotnega slovenskega naroda; -da je RS matična domovina vseh Slovencev zunaj njenih meja in tudi država zaščitnica avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah; -da je skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu neločljiv in bistven del zunanja politike RS; -da RS omogoča in pospešuje vključevanje zamejskih Slovencev v družbeno in politično življenje matičnega naroda; -da odnose s Slovenci zunaj meja RS gradi na osnovi dolgoročne strategije, ki se uresničuje tudi z institucionalnim povezovanjem na ravni organov in ustanov. Zakon predvideva le svet oziroma dva sveta — za zamejce in za izseljence — kot stalni posvetovalni telesi vlade RS v sestavi predstavnikov državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz RS ter iz omenjenih območij. Večkrat je bilo na raznih uradnih sprejemih v Sloveniji pa tudi pri raznih skupnostih po svetu povedano, da so Slovenci izven meja RS najboljši „veleposlaniki" Slovenije. Zakaj bi jim torej ne omogočili, da jih v parlamentarnem telesu RS matične domovine zastopajo poslanci, ki bi jih sami izvolili? Kot rečeno, tega ustava ne predvideva. A ustavo je možno z ustavnim zakonom spremeniti, popraviti in marsikaj se je v prvotni ustavi že spremenilo. V ta namen je že meseca novembra poslanska skupina Nove Slovenije predstavila ostalim skupinam, da bi pripravili ustavni zakon, po katerem bi zagotovili poslance za Slovence v zamejstvu in po svetu na tak način, kot jih imata italijanska in madžarska manjšina v Državnem zboru. Za to, da se taka ideja lahko sproži v parlamentarnem postopku, jo mora podpreti s svojim pristankom dvajset poslancev. Zaenkrat jih je enajst. Na letnem občnem zboru Izseljenskega društva Slovenija v svetu smo se o tej pobudi pogovarjali in se vprašali: kaj pa zdomci, izseljenci, zamejci o tem mislijo? Čutijo potrebo po teh poslancih? Nismo si znali odgovoriti. In smo se odločili, da jih/vas povprašamo. Na spletni strani društva smo objavili nekaj misli o tem in povabili, da z vpisom imena ter nekaterih podatkov podprete pobudo, da se z ustavnim zakonom spremeni ustava in dovoli vključitev poslancev, ki predstavljajo rojake, živeče izven meja RS. www.drustvo-svs.si/pobuda Društvo Slovenija v Svetu se je pridružilo iniciativi, da bi Slovenci, ki živijo izven slovenskih meja, dobili svojega poslanca v Državnem zboru. Republika Slovenija v 5. členu Ustave obljublja skrb za rojake po svetu: Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino Da bi se želja po lastnem poslancu čim prej parlamentarno obravnavala in tudi uresničila, Društvo SVS vabi vse Slovence, ki imajo dostop do interneta, naj obiščejo naslov www.drustvo-svs.si/pobuda in tam s svojim vpisom podprejo iniciativo. Vabilu se pridružuje tudi naš list in prosi rojake v Argentini, naj množično sodelujejo pri tej pobudi. Akcija je doživela lep začetni uspeh, vendar to ni dovolj. Čim večje bo število vpisov, tem lažje bo prepričati ostale poslance, naj podprejo pobudo, ker je tak zakon potreben in zaželen. Zato vas vabim, da si — v kolikor tega še niste naredili — na svetovnem medm-režju ogledate stran www.drustvo-svs.si/pobuda in z vpisom podprete to pobudo. Seveda, če se z njo strinjate. GB Politična slika se spreminja Izstop še štirih poslancev iz stranke Liberalne demokracije Slovenije (LDS), o katerem smo poročali v zadnji številki, je precej globoko spremenil politično sliko pod Triglavom. Minuli teden so namreč v poslanski klub Socialnih demokratov (SD) prestopili omenjeni štirje poslanci. Ta prestop je dobil uradno potrdilo, ko so Socialni demokrati predsednika državnega zbora obvestili, da so se njihovi poslanski skupini pridružili Darja Lavtižar Bebler, Milan M. Cvikl, Anton Rop in Marko Pavliha, sicer nekdanji poslanci LDS. Predsednik stranke in evropski poslanec Borut Pahor je nato v ljubljanskem Grand Hotelu Union priredil sprejem ob vstopu nove članice in članov v poslansko skupino. Pahor je ob tem poudaril, da SD računa na velik uspeh na naslednjih volitvah v državni zbor. Predsednik Socialnih demokratov (to je bivših komunistov) je tudi dejal, da je mogoče, da v Sloveniji pride do velike koalicije oziroma, da bodo zanjo ustvarjeni pogoji. SD sicer pripravlja nov vladni program in širi svojo ekipo, s čimer postaja stranka vplivna politična sila, je še pojasnil Pahor. Tone Rop, ki je do izstopa vodil poslansko skupino Liberalnih demokratov. je v pogovoru za tednik Mladina ocenil, da se z vodjo SD Borutom Pahorjem ,,zelo ujemata" praktično v vseh ključnih stvareh prihodnosti RS in njene politike. Zato tudi ni videl razloga, da bi Pahorjevo povabilo o vstopu v poslansko skupino SD odklonil. Novi položaj je odjeknil tudi v javnosti. Rezultati marčevskega Politbarometra so pokazali, da bi med vsemi anketiranimi volilo Janševo SDS 19 odstotkov vprašanih, prav toliko pa tudi SD. Ob vprašanju, koga bi volili oz. katera jim je najbližja stranka, pa se je za SD odločilo 25 odstotkov vprašanih, za SDS pa 22 %. Izrazita zmagovalka tokratne meritve je Socialna demokracija, ki ji je kot edini doslej v opozicijski vlogi uspelo preseči raven preferenčne podpore ključni vladni stranki SDS, je na novinarski konferenci dejal predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede Niko Toš. Temu so sledile še številne druge ankete, ki so večkrat kazale pretirano rast bivših komunistov. Med temi je bila marčevska raziskava Vox populi, ki jo za POP TV in časopis Dnevnik (glasilo sorodno socialnim demokratom) opravlja agencija Ninamedia, z ugotovitvijo, da bi največjo vladno stranko, SDS, volilo 18,1 odstotka vprašanih, opozicijsko SD pa skoraj 30 %. „Volitve pokažejo, katera je največja stranka. Dogajanje po volitvah pa pokaže, katera je največja koalicijska in katera opozicijska stranka," je premier Janez Janša komentiral izide teh javnomnenjskih raziskav. A Janša ob tem ni obstal prekrižanih rok. Po napovedih se bo še ta teden sestal z vodjem poslanske skupine nepovezanih poslancev (NP) Matejem Lahovnikom glede morebitnega sodelovanja v Partnerstvu za razvoj. Čeprav nepovezani poslanci niso zadovoljni z dosedanjimi rezultati partnerstva, pa bodo s predsednikom vlade na delovnem sestanku kljub temu izmenjali poglede o možnostih sodelovanja. Ob vseh teh prestopih pa je NSi izrazila mnenje, da gre za „prevaro volivcev". Tajnik republiške volilne komisije Marko Golobič pa je pojasnil, da omenjeni prestopi niso nič nenavadnega. Gotovo ne; vsi se še spominjamo primera, ko je leta 1996 poslanec tedanjih Slovenskih krščanskih demokratov Pucko uskočil k Liberalnim demokratom in s tem omogočil ponovno štiriletno vlado Janeza Drnovška. Sedaj LDS uživa isti grenki kruh. BERI_ ARBITRAŽA ZA MEJO S HRVAŠKO ...2 LEP ZAČETEK NAŠIH ŠOL..................3 ODBOJKAŠI V BARILOČAH...............4 Arbitraža o meji IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Eno od nerešenih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, ki je posledica razpada nekdanje skupne države, je vprašanje meje. Za njegovo rešitev si Slovenija še vedno želi dvostranskega dogovora, če pa ta ne bi bil možen, ne zavrača niti možnosti mednarodne arbitraže, h kateri že dlje časa poziva Hrvaška. Vprašanje pa je, ali bi odločitev za arbitražo privedla do rešitve, s katero bi odpravili ta stalni vir incidentov in sporov med državama, ali pa bi vodila v nova nesoglasja. Državi sta po sedmih letih pogajanj sicer že uskladili skoraj 90 odstotkov meje, sporna pa je še vedno meja na morju in v nekaj točkah na kopnem. Da bosta prišli do rešitve, je kazalo leta 2001, ko sta vladi parafirali t.i. sporazum o meji Drnovšek-Račan, vendar je Hrvaška nato od njega odstopila in Sloveniji oktobra 2005 načelno predlagala rešitev vprašanja meje z arbitražo oziroma posredovanje tretjega, uradnega predloga pa ji še ni poslala. Mednarodna arbitraža je eden od načinov mirnega reševanja sporov v mednarodnem pravu, kamor spadajo na primer pogajanja, mediacija in sprava, le da se strani pri arbitraži vnaprej sporazumejo, da bodo rešitev spoštovale kot obvezujočo. Mediacija, ki sta jo Slovenija in Hrvaška že uporabili s posredovanjem nekdanjega ameriškega obrambnega sekretarja Williama Perryja in ki se je končala s sporazumom Drnovšek-Račan, na primer pomeni, da stranki v sporu lahko upoštevata mnenje mediatorja ali pa tudi ne. Kateri način reševanja sporov bodo države izbrale, je sicer stvar njihove politične odločitve. V primeru odločitve za arbitražo se lahko države odločijo za t.i. ad hoc arbitražo, kjer je potrebno arbitre in cel postopek še določiti, lahko pa izberejo tudi kako redno sodišče, ki že ima nabor arbitrov in znan postopek. Slovenski strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik v primeru morebitne arbitraže o sloven-sko-hrvaški meji ne dvomi, da strani ne bi spoštovali arbitražne odločitve, saj se države v arbitražnem sporazumu vnaprej zavežejo, da jo bodo spoštovale. Kot je dejal za STA, po pregledu arbitražnih odločb tudi ,,ni našel primera, da država, ki se je podvrgla arbitraži, ne bi spoštovala arbitražne odločbe". Pri Sloveniji in Hrvaški se zna sicer zaplesti že na samem začetku, pri določitvi predmeta arbitraže, saj Slovenija vztraja pri arbitraži celotne meje. Hrvaška si na drugi strani želi arbitražo le o meji na morju, čeprav je po vztrajanju Slovenije načelno že izrazila pripravljenost tudi na postopek za celotno mejo, četudi za to ne vidi prave potrebe. Tudi po mnenju Pogačnika bi največ časa in energije državi porabili prav za sklenitev arbitražnega sporazuma, medtem ko bi se sam postopek arbitraže lahko končal relativno hitro, v kakem letu in pol. Do zapletov in zastojev pa bi lahko prišlo tudi po sklenitvi arbitražnega sporazuma, saj ga morata zaradi značaja mednarodne pogodbe ratificirati oba parlamenta. Tako bi se lahko zgodilo, kot je dejal Pogačnik, da bi ga znova „lahko nekdo podpisal in parafiral, pa ga ne bi ratificiral in bi se ponovila zgodba sporazuma o meji Drnovšek-Račan". Med mednarodnimi institucijami, ki bi bile primerne za vprašanje meje, obe strani najpogosteje omenjata predvsem tri sodišča: Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu, Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) ter Sodišče Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za poravnavo in arbitražo. Slovenska stran je sicer že dala vedeti, da zanjo sodišče v Hamburgu ne bi bilo sprejemljivo, saj je pristojno le za morski del mejne problematike. ICJ, najvišje sodno telo ZN, ima pomembno vlogo pri reševanju sporov med državami in je sprejelo že več sodb o kopenskih in morskih mejah. Pogačnik je sicer do ICJ zadržan, ker razsoja zelo dolgo, po poslovniku pa obstaja tudi možnost intervencij tretjih držav, kar pomeni, da bi lahko intervenirala tudi Italija, kar po njegovem mnenju ne bi bilo dobro zlasti za Hrvaško. Zato meni, da Zagreb ICJ za arbitra ne bi sprejel. Možno bi se bilo obrniti tudi na Sodišče OVSE za poravnavo in arbitražo. Pogačnik ima zadržek tudi do tega sodišča, saj gre glede meje za miroljuben spor in bi bilo po njegovem mnenju škoda, če bi ga obravnavali kot spor z varnostno dimenzijo. Pogačniku se sicer zdi, da bi bile rešitve tega sodišča morda zanimive bolj za spravne metode, ne pa kot arbitraža. Državi imata tudi možnost ad hoc arbitraže, ki ji je Pogačnik najbolj naklonjen. Želi pa si dogovor o takšni, ki bi „delovala po enem izmed modernih arbitražnih poslovnikov, ki onemogočajo blokado oziroma obstrukcijo s strani ene od držav" in bi tako ,,imela natančne določbe o postopku in o tem, kdo imenuje arbitre, če jih ne imenuje ena od strani, tako da ni možnosti procesnih blokad". Uradnega zahtevka za arbitražo doslej Zagreb sicer Ljubljani še ni poslal. Formalno zavezujoč pa je šele „konkreten predlog z navedbo identitete arbitraže, postopka, sedeža, s predlogom možnih arbitrov in predmetom spora," je za STA še povedal Pogačnik. TONE MIZERIT Verski zakon na ustavno sodišče Znova pet ur Državni svet bo na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o verski svobodi. Svetniki so namreč na seji z 21 glasovi za in desetimi proti podprli pobudo Zlatka Jenka, ki meni, da zakon krši enakopravnost vseh verskih skupnosti, društev in posameznikov ter načelo ločenosti države od Cerkve. DS ustavnemu sodišču predlaga tudi zadržanje zakona do končne odločitve ter prednostno obravnavo. Jenko je namreč prepričan, da je zakon uvedel velike razlike v obravnavi že prijavljenih verskih skupnosti in tistih, ki bodo k postopku registracije šele pristopile. Trdi, da verski zakon tudi ne upošteva velike skupine državljanov, torej neverujočih, ki jih zakon posledično zadeva. Medtem ko zakon omejuje vmešavanje države v verske skupnosti, pa za slednje takšnih omejitev ni, še opozarja državni svetnik. Država tudi ne bi smela zagotavljati verske oskrbe le za nekatere verske skupnost, med razlogi za ustavno presojo še navaja Jenko. Nekateri svetniki so pobudi za ustavno presojo nasprotovali. Cveto Zupančič je opozoril, da bi v primeru razveljavitve verskega zakona ostali pri starem zakonu, ki je bistveno bolj sporen. Tudi Vincenc Janša meni, da je novi zakon bistveno boljši od starega, čeprav „verjetno res ni idealen". Svetnik Jože Ilc pa zahteve za ustavno presojo ni želel podpreti zaradi slabe dikcije pobude, ki jo ustavno sodišče lahko zavrže. Sneg v Sloveniji Ljubljano in ostalo Slovenijo je pobelil sneg. Razen zastojev ni povzročil večjih nevšečnosti v prometu. Število prometnih nesreč je sicer nekoliko povečano. Marčevski sneg ni sicer nič nenavadnega. Gre za prodor hladnejšega zraka v okolje. Veliko snega je ponekod onemogočilo dobavo elektrike ali zavrlo promet. Na Viču je zapadlo 25 centimetrov, v Šiški 30 centimetrov snega, v višje ležečih predelih pa tudi več. Ceste so bile za tem mokre, vendar vse prevozne. Od prejšnjega ponedeljka zvečer je v akciji čiščenja cest sodelovalo 538 delavcev s 25 rotacijskimi posipalci, 22 vlečnimi posipalci, 82 čelnimi plugi, 19 vlečnimi plugi, 37 poltovornimi vozili in 69 stroji. Do jutra so porabili skoraj 370 ton soli in 8159 kilogramov raztopine CaCl. Zaradi sneženja so v ponedeljek začeli s posipanjem cest na višje ležečih področjih. Zaradi močnega sneženja so začeli s pluženjem cest po planu zimske službe, so pojasnili na KPL. Peščeve površine so začeli čistiti in posipati. Ker močno sneženje ni pojenjalo, so ponovili pluženje cest z istočasnim posipanjem. Zelo prizadete so bile ceste na področju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, promet pa je na določenih odsekih, zlasti v višje ležečih legah, bil dalj časa oviran. Večji zastoji v prometu so se v zgodnjih jutranjih urah predvsem zaradi težav v tovornem prometu pojavljali zlasti na avtocestnem odseku pri Višnji gori ter tudi na posameznih cestah v smeri Novega mesta proti Beli krajini. V Evropi so uvajanje poletnega časa poenotili, povsod po Evropi se začne zadnjo nedeljo v marcu, konča pa zadnjo nedeljo v oktobru; uporabljajo ga vse države z izjemo Islandije. Poletni čas uporablja večina držav sveta, vendar ne povsem usklajeno. Uveljavitev poletnega časa je posledica razmišljanja o ekonomski in energetski učinkovitosti človeštva. Vpeljali so ga z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe oz. da ljudje ne bi spali v času naravne svetlobe. Čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, s čimer se delovne in šolske ure bolj prilegajo uram dnevne svetlobe. Tako pa lahko varčujemo z energijo. Jeseni je ravno obratno, saj so zaradi zbujanja v vse večjo temo poletni čas prestavili nazaj na standardni lokalni čas in s tem pridobili več dnevne svetlobe. Pred sprejetjem zadnje evropske direktive je bila opravljena obširna študija o učinkih prehoda na poletno računanje časa v državah članicah EU. Zajemala je različna področja aktivnosti od kmetijstva, okolja, energije, zdravja, turizma, prometa in zvez. V zaključkih je bilo sklenjeno, da naj se urejanje oziroma harmonizacija prehoda na poletno računanje časa na ravni EU ohrani ter da bodo v uniji vsakih pet let zaradi boljše informiranosti držav članic pripravili razpored prehoda s točnimi datumi in ga objavili v Uradnem listu EU. Tako je sedaj razlika med Argentino in Slovenijo v času 5 ur. Vsaj malo oddiha smo bili deležni pretekli teden, medtem ko v političnih strankah pregledujejo zadnje dogodke in odločajo glede kandidatov za prihodnje volitve v raznih okrožjih. Končno Lavagna. Gotovo je bil v zvezi s tem najvažnejši dogodek konvencija (kongres) radikalne stranke. O tem je bilo kar nekaj dvomov. Tista okrožja, kjer vladajo radikalni guvernerji a so se prislinili k vladnemu projektu, namreč sploh niso poslala delegatov. Vendar so končno zbrali zahtevani quorum in po kratki debati so na volitvah potrdili, da bo Roberto Lavagna njihov kandidat na oktobrskih predsedniških volitvah. S tem je zaključena dolga doba ugibanj, namigovanj in napovedi, pa tudi notranjih sporov, nasprotovanj in ločitev. Konvencija je tudi poverila strankinemu vodstvu pravico, da poseže v krajevna okrožja, kjer smatra, da se je kršila strankina disciplina in se ne dela po predpisih, ki so jih oklicale strankine oblasti. S tem želijo radikali vzpostaviti nekoliko reda v svojih vrstah, kjer je zadnje čase vladal pravi kaos. Lavagna pa bo svojo strategijo osredotočil v polemiko z vlado, v upanju, da bi volitve polariziral. Le tako bi mu uspelo, da ne bi preveč zaostal za vladnim kandidatom (kandidatko?). Quo vadis, radikalizem? Položaj, v katerem se nahajajo radikali je najboljši dokaz globokih sprememb, ki jih doživljamo v argentinski politiki. Že imenovanje iz-venstrankarskega kandidata je nenavadno. Od svoje ustanovitve leta 1891 je prvič, da stranka ne bo predstavila lastnega kandidata. Bivši gospodarski minister Lavagna namreč izhaja iz peronistične stranke in je bil minister pod dvema peronističnima predsednikoma: Duhaldejem in Kirch-nerjem. V svoji zgodovini se je radikalizem udeležil šestnajst predsedniških volitev, šestkrat zmagal, osemkrat pa bil drugi. Samo leta 1999 je imel v svoji formuli nestrankarsko osebno, ko je Chacho Alvarez kandidiral za podpredsednika na listi Povezave z De la Ruo. In danes? Radikali se sedaj trudijo le za to, da bi kandidat za podpredsednika izšel iz njihovih vrst. Spremembe povsod. Seveda ne beležimo sprememb le med radikali. Splošna slika argentinske politike se spreminja. Dokaz tega je tudi, da je ena najbolj značilnih osebnosti peronizma, senatorka Chi-che Duhalde izjavila, da bo volila Lavagno, medtem ko bodo radikalni „guvernerji K" (ker podpirajo Kirchner-ja), podprli peronističnega (?) kandidata in se sedaj borijo za to, da bi vladni podpredsedniški kandidat bil iz njihovih vrst, če se le da mendoški governer Julio Cobos. Na levici se Elisa Carrio hvali, kako lepo uspeva gradnja „alternativnega levičarskega prostora". A v prestolnem mestu ji ni uspelo najti kakega posebnega kandidata in bo lahko ponovno načeloval listi že zadnjič premagani Olivera. Za podžupanjo pa bo verjetno kandidirala Patricia Bullrich, ki je v svojem običajnem nihanju sedaj zopet pristala na levici. Kandidatno potovanje? Argentinska prva dama, senatorka Cristina Fernandez de Kirchner je bila na uradnem potovanje v Ekvatorju in Venezueli. To ne bi imelo kaj več opraviti s strankarsko politiko, če je ne bi na obeh mestih častili kot kandidatinjo. Ekvatorski predsednik Rafael Correa jo je pozdravil kot ,,zelo verjetno prihodnjo predsednico Argentine". V istem tonu je tudi zloglasni venezuel-ski Chavez dejal da „nekateri trdijo, da bi lahko bila prihodnja argentinska predsednica". Ali kdo še dvomi, da jo porivajo naprej z vsemi silami? Ona pa je podv-zela važen političen korak, ko je v Caracasu obiskala krajevno judovsko skupnost, ki živi v težki napetosti s predsednikom Chave-zom. Ni to tudi politična gesta, da bi si pridobi naklonjenost židovske inter-nacionale? Del kampanje. Te dni pa je vlada napovedala, da bo v treh letih izvedla gradnjo 250.000 novih „ljudskih" stanovanj. Država bo v ta projekt vložila 21.886 milijonov pesov (kakih 7.000 milijonov dolarjev). Manjši del bo dokončan že letos, ostalo pa v letih 2008 in 2009. Za to napoved so organizirali veliko srečanje, na katerega so bili povabljeni vsi guvernerji in 200 županov z območja občin, v katerih bodo izvedeni gradbeni projekti. Ob tem kaj neumno vprašanje: zakaj večino velikih javnih del napovedujejo vedno v volilnih obdobjih? Pot iz mrtvila? Uradni zavod za statistike je objavil, da revščina v državi dosega 26,9 odstotkov prebivalstva, torej malo več kot tretjino Argentincev. Čeprav je ta stevi lka še vedno ogromna, nima primere z najhujšim obdobjem okoli leta 2002, ko je revščina prizadevala 56,5% prebivalstva. Trenutno torej v Argentini živi 10,3 milijone revnih, od teh 3,3 milijoni v skrajni revščini. Seveda ni v vseh predelih enako. Gotovo je najbolj prizadet severovzhod, kjer se v revščini nahaja kar 45,7% prebivalcev. Patagonija je najbolj uspešna, saj ima ,,komaj" 15,9% revnih. Buenos Aires pa pooseblja stanje v državi, saj ima 25% revnih, a z močno razliko med prestol-nim mestom (15%) in predeli predmestja (30%). SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Slovesen začetek šolskega leta V nedeljo, 11. marca popoldne, smo se zbrali v naši cerkvi Marije Pomagaj, da bi prosili Boga za blagoslov v novem šolskem letu. Sveto mašo je daroval pater dr. Alojzij Kukovica, sooblikovali pa so jo učitelji, starši in učenci Rožmanove šole. V svojem nagovoru se je p. Kukovica Po petju obeh himen je pozdravila vse navzoče gospodična Ani Klemen. Učiteljem je zaželela, da bi jim ne usahnilo veselje do poučevanja, otroke je bodrila, naj z veseljem sprejemajo pouk slovenščine in ostalih predmetov, ki jim ga z vso ljubeznijo pripravljajo njihovi učitelji, starše pa je Med sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj zahvalil vsem, ki so se udeležili svete daritve, predvsem pa vsem tistim staršem argentinske narodnosti, ki se iz ljubezni do svojega zakonskega druga žrtvujejo in jim stojijo ob strani pri dvokulturni vzgoji svojih otrok. Prošnje sta v zelo lepi slovenščini prebrali ljubki sestrici Milena in Nadja Petkovšek, postavili pa so se tudi sanmartinski ministranti. Ob vodstvu Nadice Grohar, Vere Podržaj in Marjete Žagar ter ob orgelski spremljavi Anke Gaser, smo sv. mašo s petjem spremljali vsi navzoči. Po končani cerkveni slovesnosti smo odšli v dvorano. Prijeten je bil pogled na oder, ki ga je tako lepo pripravil neumorni scenograf gospod Tone Oblak: v ozadju mavrica, spredaj pa most, simbol povezave med ljudmi. V tišini smo sprejeli zastave, ki so jih v dvorano prinesli najboljši učenci slovenskih osnovnošolskih tečajev: Javier Vazquez iz Jurčičeve šole, Melanie Žitnik in Agustina Benegas iz Baragove, Niko Žagar in Martin Medvešček iz Rožmanove šole, Valerija Mele in Matjaž Rožanec iz Prešernove, Cecilija Loboda, Gabrijela Oblak in Martina Agui-lar iz Slomškove ter Barbara Kržišnik in Cecilija Urbančič iz Balantičeve šole. prosila, naj otrokom stojijo ob strani, jih spremljajo pri učenju in jim pomagajo. Nato je predala besedo najprej veleposlaniku RS prof. Avguštinu Vivodu, ki je v kratkih, a jasnih besedah, označil pomembnost in enakopravnost slovenskega jezika v Evropski zvezi. Za njim je o važnosti slovenskih šol spregovoril predsednik Zedinjene Slovenije, gospod Lojze Rezelj. Po nagovorih so na oder začeli prihajati učenci Balantičeve šole, od najmlajših do najstarejših. Nasmejani, ža-rečih obrazov in v lepih barvnih majicah, so se razporedili po odru in kmalu je iz ust najmanjših zadonela ljubka pesmica o miški in nato o petelinčku, ki lepo poje. Otroci prvega, drugega in tretjega razreda so zapeli ,,Bežimo, tecimo", ,,Luna z dežnikom" in ,,Pastirica žgance kuha". Pesmi so se prepletale z besedilom, ki so ga pripravile učiteljice Balantičeve šole. V pesmici ,,Kje je luna?", ki so jo izvedli učenci četrtega in petega razreda, so kot solisti nastopili Marjan Vomber-gar, Natalija Javoršek, Leila Erja- vec, Nace Kržišnik in Lučka Močnik. Isti otroci so kasneje zapeli tudi nagajivo ,,Mačjo himno". Učenci višjih razredov so nas navdušili z venčkom narodnih pesmi, s pesmijo „Spominčice" in s popevkama ,,Na morju vse lepše je" in „Slovenija". Pri pesmi ,,Naj pojejo otroci" je bilo kar šestnajst solistov in sicer: Mikaela Oblak, Ani Malovh, Marko Šenk, Adrijana Kjuder, Anika Urbančič, Cecilija Urbančič, Luka Urbančič, Valerija Oblak, Katja Urbančič, Ivo Smrdelj, Leila Erjavec, Mikaela Malovrh, Uršula Urbančič, Lucijana Oblak, Mauro Tundis ter Damjan Marinčič. Lepa prihodnost za MePZSJ! Zadnji dve pesmi so izvedli učenci od četrtega do osmega razreda. To sta bili živahna ,,Roke gor!" in ,,Poj z menoj!", pri kateri sta poleg Valerije Oblak in Katje Urbančič kot solista sodelovala tudi bivša učenca Balantičeve šole Veronika Malovrh in Marko Štrubelj. Koliko je bilo dela za pripravo in izvedbo tega lepega otroškega pevskega festivala, vedo samo tisti, ki so pri njem sodelovali. Otroci so se morali veliko naučiti na pamet, a prav gotovo imajo za uspeh največje zasluge vse tri vo- Vsa Balantičeva šola veselo poje na odru Slovenske hiše G. JOŽE RAZMIŠLJA Povezanost, vernost in slovenstvo To je bil naslov pogovora med Lenčko Bož-narjevo in Lenartom Riharjem, kot je poročala Družina 42 z datumom 15. oktobra 2006. Nekateri govorijo o slovensko-argentinskem čudežu, ker se je slovenska politična emigracija v Argentini obdržala toliko let. Mi, ki tukaj živimo, ne uporabljamo teh besed, ker vemo, da naš slovenski obstoj ni čudežnega značaja, ampak dolgoletnega dela, žrtev, molitve in trpljenja nas vseh in na vseh poljih življenja. Naš obstoj je pogojen prav gotovo na povezanosti, vernosti in slovenstvu. Povezanost. Brez te in vseh naših moči, in morda kljub različnemu gledanju in mišljenju, ne bi na noben način mogli govoriti o našem obstoju in delovanju v tujem morju. Zgled vseh in različnih mnenj nam daje desetdnevna vojna v Sloveniji. Brez potrebne povezanosti, bi ne mogli govoriti o uspehu in ne o slovenski svobodi ter lastni državi. Samo s skupnimi močmi in delu vseh, smo se mogli ohraniti. Če je to trajalo 60 let, bo isto držalo prav gotovo tudi v prihodnosti. Vernost je eden od treh vogelnih kamnov slovenskega naroda. To smo prinesli že od doma in zaradi nje smo tudi šli od doma v tujino. Priznanje gre vsem tistim, ki so nas vodili politično, narodno in versko. Oni so preskrbeli možnost ohranjanja vernosti v vseh naših slovenskih domovih. Imen vseh njih je veliko, je dolga vrsta ljudi, ki so nam pri tem pomagali. Naj ne bo izvzet nihče, ki pred Bogom priča o opravljenem delu. Slovenstvo. Po nas se je ohranilo. Zajemali smo iz zakladnic, ne iz Slovenije. Prinesli smo s seboj veliko in močnih nabojev, ki so nam služili, ne za oboroženo bitko, pač pa za tisto, kar nam je naročil škof Rožman, da naj naši otroci v 3. in 4. kolenu še vedo vsaj to, od kod so bili starši ali stari starši, doma v Sloveniji. Te injekcije so nam pomagale, da smo celo njega in njegove želje presegli. Držali smo se njegovega nasveta: držite glavo nad vodo; in to nam je pomagalo, da nismo utonili. Slovenstvo je bo božji volji, in je gotovo velika dobrina za nas. Branili jo bomo do konca, pa naj nas stane, kolikor hoče. SLOMŠKOV DOM Občni zbor Gospa Irena Poglajen izroča šopek dolgoletni voditeljici Balantičeve šole, gospodični Angelci Klanšek. diteljice malih pevčkov — Anica Mehle, Marija Štrubelj in Kristina Šenk, ki so iz mladih grl znale izvabiti navdušeno in lepo petje. Prireditev se je končala z zahvalo otrokom, njihovim učiteljem ter vsem sodelavcem Balantičeve šole. ,,Pesem je pot, ki vodi v lepše dni, je most, ki veže vse ljudi!" Ne pozabimo tega! Asg V nedeljo, 18. marca je bil po maši v prostorih Doma občni zbor ustanove, ki druži rojake v Ramos Mejiji in okolici: Slomškov dom. Uvodoma se je predsednik Marko Selan s pieteto spomnil pokojnih članic in članov, ki so nas zapustili v obdobju od lanskega občnega zbora. Skupna molitev za pokoj njih duš je bila izraz naše hvaležnosti in spomina. To so bili: Kristina Rotovnik Prijatelj, Alojzij Opeka, Nežka Šircelj Godec, Nežka Dunk Durič, Niko Potočnik, Marija Marolt Opeka, Beno Tičar, Jože Malovrh, Marija Mehle, Ivan Siler in Ivanka Makovec Marinič. Nato so sledila poročila odbornikov: dr. Marjana Poznič Mazie-res (tajnica), cont. Miha Bokalič (blagajnik), Aleksander Kastelic (gospodar), Metka Erjavec Tomazin (odsek ZSMŽ), Mateja Hribar ©malc (slovenska šola), Marjana Šusteršič Rezelj (kulturni odsek), Anka Smole Kokalj (odsek za mladce in mladenke), župnik Franci Cukjati (farni odbor), Marko Selan (predsednik Doma) in dr. Boris Štrfiček (nadzorni odbor). Iz poročil odbornikov in odbor-nic je bilo razvidno razvejeno in uspešno delo na vseh področjih. Predsednik je se posebej izpostavil delo za mladino in izvedbo žrebanja za pridobitev sredstev za prenovo dvorane, delo, ki se uspešno nadaljuje in bliža skorajšnjemu zaključku. Sporočil je tudi sklep odbora, da prenovljeno dvorano poimenuje po nekdanjem predsedniku in enem od graditeljev Slomškovega doma Matevžu Potočniku. S hvaležnostjo je poudaril prispevek družine Zupan in vlade Republike Slovenije, predvsem pa močan odziv članst- va, le tako je bilo mogoče izvesti široko zastavljeno prenovo dvorane, ki jo je uspešno izvedel gradbeni odbor: inž. Miha Podržaj, Jože Šmalc in Franci Urbančič. Ker so letos zapadli mandati le delu odboru, so bili pri dopolnilnih volitvah izvoljeni oz. ponovno izvoljeni naslednji: cont. Miha Boka-hč, Toni Javoršek, Mateja Hribar Šmalc, Metka Erjavec Tomazin, Lučka Kinkelj, Veronika Javoršek, dr. Boris Štrfiček in cont. Gregor Hribar. V delegacijo za Federacijo slovenskih društev v Argentini so bili izvoljeni: cont. Gregor Hribar, Marko Selan, cont. Miha Bokalič in inž. Miha Podržaj. Po uradnem dnevnem redu je pozdravil občni zbor predsednik društva Slovenija v svetu, to je društvo, ki skrbi za stike s Slovenci po svetu in domovino, Boštjan Kocmur. Ker izhaja iz Slomškovega doma in se po letih vrača v rojstni kraj, je bil še posebno vesel razgibanega življenja, ki ga je našel v Domu. Poudaril je pomembnost dela slovenske skupnosti v Argentini in v svetu sploh, pomembnost, ki jo odgovorni v Sloveniji še posebno cenijo. Dokaz za to je tudi povabilo gledališki skupini iz Slomškovega doma za gostovanje v domovini. Po občnem zboru je odsek Zveze slovenskih mater in žena v Slomškovem domu povabil na kosilo, združeno z dobrodelnim srečelovom, torej dobro s koristnim. Iz poročila predsednice Metke Erjavec Tomazin je že bilo razvidno blagodejno delo, ki ga opravlja ZSMŽ. Del sredstev je pomagalo zbrati tudi današnje kosilo in srečelov. J.T. SAN JUSTO - BARILOCHE Turneja mladinske ekipe Našega doma Potovanje v Bariloče je bil izid, ne samo treniranja in truda igralcev, ampak tudi vseh tistih, ki so nam z veseljem pomagali. Posebna zahvala pa Milanu Magistru iz Bariloč, saj bi se brez njega naši načrti ne uresničili. Počitnice so bile prav posebne, igralci smo trenirali že v začetku leta. Najprej so začeli fantje, saj prvi načrt je bil, da samo oni odpotujejo. Potem smo se vključile tudi dekleta. Trenirali smo kar dvakrat in tudi trikrat na teden. Prof. Jure Urbančič nas je naučil novih tehnik in smo jih tudi večkrat vadili. Poleg treniranja, smo organizirali rifo in prodajali pecivo, da bi s tem znižali stroške potovanja. Pred potovanjem smo se zbrali na taborjenju v Naši domačiji. Služilo nam je kot priprava na turnejo in združila je skupino. Po uspešnem taborjenju smo bili pripravljeni na potovanje. 1. marca smo se zbrali v Našem domu San Justo. Bilo nas je 14 deklet in 20 fantov, vsi oblečeni v trenerkah z grbom Našega doma. Priporočili smo se Mariji Pomagaj, za srečno pot. Z nami so potovali voditelj prof. Jure Urbančič z družino ter Jure Miklič kot pomočnik ekipe SDO; Lovro Tomaževič, predsednik delegacije; Stanko Jelen in Marjan Grilj, kuharja; Janez Belič, fotograf in Ema Marušič, bolničarka. V Bariloče smo prispeli pozneje kot je bilo v načrtu. Zaradi tega nismo mogli odigrati prve tekme. Z veseljem so nas sprejeli v slovenskem Stanu, kjer smo se nastanili. G. Milan nam je nato razkazal igrišče, kjer bi naslednji dan tekmovali. Da bi se malo udomačili, smo nekoliko trenirali in se nato vrnili lačni in utrujeni v Stan. Po okusni večerji smo se razdelili po skupinah, da bi čim preje vse počistili in se odpravili k potrebnemu počitku. Naslednji dan, smo bili že zgodaj zbujeni in pripravljeni, da se odpravimo na izlet v Circuito chico, kjer smo med potjo občudovali imenitnost pokrajine in hotela Llao Llao. Obiskali smo tudi „Pokopališče gornikov", kjer leži tudi grob g. Franceta Berganta. Nato smo nadaljevali pot do potoka „Lopez", kjer smo se kakor otroci malo obrizgali z vodo. Na poti nazaj smo z vzpenjačo prišli na hrib Campanario. Zgoraj nas je gospod Matjaž Jerman povabil na posladek in pijačo, za kar se mu iz srca zahvalimo. Vrnili smo se v Stan, kjer smo kosili, se malo odpočili in se odpravili na tekmovanje v šolo Don Bosco. Prvo tekmo smo odigrala dekleta in po napeti igri zmagala 3-2. Tekmovanje se je nadaljevalo z mlajšo skupino fantov, ki so izgubili tekmo, a ne upanje. Starejša skupina fantov, pa je za tem z veseljem slavila zmago. Zvečer smo v Stanu sprejeli bariloško mladino ob slastnem golažu. Potem pa smo skupaj šli na sprehod po mestu Bariloche. Ko smo se vrnili smo šli spat in drugi dan zelo utrujeni vstali. V nedeljo zjutraj smo sodelovali pri slovenski sveti maši s petjem. Po končani maši smo se predstavili bariloškim Slovencem in jih lepo pozdravili. Avtobus nas je čakal, da bi nas odpeljal na Catedral. Tam nam je g. Milan na kratko povedal, kako se je ustanovilo smučarsko središče. Na drugi tekmi so nas Slovenci, ki živijo v Bariločah, spremljali v velikem številu. Čeprav smo dekleta izgubila tekmo se je veselje do športa nadaljevalo. Mlajša in starejša skupina fantov, pa sta zmagali z odličnim igranjem. Skupna poslovilna večerja nas je združila v veselem zadovoljstvu. Naslednjo jutro smo zapustili Stan in se poslovili do Bariloč z upanjem, da se bomo še vrnili in lahko ponovili izkušnjo. Potovanje nam je služilo ne samo kot neko treniranje ali merilo naše sposobnosti kot ekipa, temveč kot priložnost za medsebojno spoznavanje v skupini, ki bo nadaljevala z veseljem do športa in ki želi stopiti v stik z drugimi skupinami, ki imajo takšno veselje kot mi. Monika Oblak NASA SKUPNOST ZIVI Po silvestrovanju in raznih obveznih sej ali izrednih srečanj so naši rojaki šli na počitnice, ali v gore ali ob morje. Meseca marca pa je naša skupnost začela s svojim običajnim delovanjem. S pričetkom pouka na naših ljudskih šolah ter srednješolskem tečaju so naši domovi ponovno oživeli. V sredo, 7. marca je bil v Našem domu v San Justu začetek vaj Mešanega pevskega zbora San Justo, ki ga vodi prof. Andrejka Selan Vombergar. V četrtek, 8. marca je bila v Slovenski hiši prva letošnja seja Zveze slovenskih mater in žena. Isti dan, tudi v Slovenski hiši, je bila seja upravnega odbora krovnega društva Zedinjena Slovenija. V soboto, 10. marca, v mestu San Miguel de Tucuman, je bil posvečen v škofa mons. Lojze Urbanč, ki se je rodil 25. julija v Lanusu. Isto soboto so bili v Slovenski hiši popravni in dopolnilni izpiti, vpisovanje ter začetna sv. maša Srednješolskega tečaja Ravn. M. Bajuka. V nedeljo, 11. marca je bila v Slovenski hiši otvoritev slovenskih osnovnih šol. Pričela se je s sv. mašo na čast sv. Duhu. V dvorani škofa dr. Rožmana pa je bil pevski nastop Balantičeve šole ob njeni 55. letnici pod geslom ,,Pri nas je pesem doma". V četrtek, 15. marca je bil mesečni sestanek Zveze slov. mater in žena iz San Martina. Vodila ga je predsednica Polona Makek. Bernarda Opeka Zihrl je povedala svoja doživetja iz Madagaskarja, ko je obiskala brata misijonarja Petra Opeka. V petek, 16. marca, je bila v Slomškovem domu prva letošnja seja Medorganizacijskega sveta. V soboto, 17. marca je bil začetek rednega pouka na Srednješolskem tečaju RMB. Isti dan je bil začetek tečaja slovenščine za špansko govoreče otroke in odrasle. Pouk bo vsako soboto od 9.30 ure do 12.30 ure v Slovenski hiši. V nedeljo, 18. marca po sv. maši je bil v Slomškovem domu redni občni zbor. Nato je bilo skupno kosilo, katerega je pripravil odsek Zveze slov. mater in žena — Ramos Mejija. Sledil je dobrodelni srečelov. Vodila je predsednica Metka Tomazin. V četrtek, 22. marca je bila v Slovenski hiši seja upravnega sveta Zveze slovenskih mater in žena. V nedeljo, 25. marca so bili občni zbori v Hladnikovem domu v Slovenski vasi, Slovenskem domu v San Martinu in Našem domu v San Justo. Sledilo je skupno kosilo v izvedbi Zveze slov. mater in žena odsek San Justo — pod vodstvom predsednice Nežke Kržišnik. Pripravile so tudi dobrodelno tombolo. V sredo, 28. marca je bila seja voditeljic naših ljudskih šol. Ob petkih v postnem času je bil v Slomškovem domu križev pot s sv. mašo. Zveza slovenskih mater in žena je tudi letos pripravila nekaj velikonočnih voščilnic. Priredila D-ova za tiskovni referat ZS HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^ Dolenjska - Srednji pas III Stična: zaradi zgodovinskih dogodkov in kulturnega dogajanja v tem okraju, je ena najbolj znanih slovenskih vasi. Kraj Šentvid pri Stični je znan po Taborih slovenskih pevskih zborov. Vsako leto junija se tu zbere več tisoč pevcev. Sedaj pa poglejmo kaj nam pove o Stični in znanem stiškem samostanu Maja Topole v knjigi Slovenija — Pokrajine in ljudje, založba Mladinska knjiga, 1998. Stična. Izjemna lokacija na križišču trgovskih poti, strateška lega ter bližina rodovitnega polja in vode, so dejavniki, ki so pripomogli, da se je v neposredni bližini Stične razvilo eno največjih središč halštatske kulture na Slovenskem. Pot od Vač prek savske doline pri Litiji čez Met-najsko planoto in mimo Stične proti Krki je bila del poti med Baltikom in Sredozemljem. Konec 8. stoletja pred Kr. je na vzpetini Cvinger zraslo mogočno utrjeno Virsko mesto, največja ilirska naselbina na naših tleh. Tu in na Magdalenski gori nad Šmarjem sta imela sedež ilirska kneza, meja med njunima nadzornima območjema pa je tekla čez Polževo. Mogočna kultura je zamirala že ob prihodu Keltov v 5. stol. pr. Kr., mesto pa je bilo dokončno opuščeno po rimski zasedbi, ko se je težišče preselilo k cesti, na ravnico pod naselbino. Tam je pri današnji Stranski vasi na križišču ceste skozi Dolenjsko podolje in poti med Savo in Krko stala važna rimska kurirska postojanka Acervo. Takrat je namreč oživela prečna pot, ki je vodila po Dolenjskem podolju od Emone proti Siscii. Stična je torej ohranila pomemben prometni položaj, saj je mimo tudi zdaj šla glavnina vojaških in trgovskih tokov, tokrat med zahodom in vzhodom. Štična je bila tudi eno najstarejših središč slovenske naselitve. V srednjem veku je doživela ponoven vzpon. Za razvoj kraja je odločilna naselitev cistercijancev, t.i. belih menihov, ki so skupaj z graditelji prišli iz francoske Burgundije. Samostan, ustanovljen leta 1136, je postal središče dolenjskega kulturnega in gospodarskega življenja. Stična je po velikosti, gospodarski moči in arhitekturni kvaliteti enakovredno merila s srednjeveškimi evropskimi kulturnimi predstavniki. Pomembni sta ilumina-torska šola (slikarska okrasitev rokopisov), ki je bila tu osnovana že v 12. stoletju in samostanska glasbena šola, ki je delovala vsaj od 16. stoletja dalje. Med 12. in 16. stoletjem je samostan ustvaril mrežo cerkva in pridobil ogromno posesti od Postojne, Cerknice, Domžal in Ljubelja do Mirne Peči in Novega mesta. Zaradi turških vpadov (opis v Jurčičevem Juriju Kozjaku) je v 15. in 16. stoletju usihal, čeprav so ga ok. leta 1500 utrdili z obzidjem in obrambnimi stolpi. Ponoven razcvet je doživel v 17. stoletju in bil takrat barokiziran, potem pa je bil z odlokom cesarja Jožefa II. leta 1784 razpuščen. Tedaj so iz samostanske knjižnice prenesli na Dunaj in v Ljubljano tudi najdragocenejše srednjeveške rokopise, nastale v stiškem skriptoriju. V ljubljanskem NUK-u hranijo med drugim 17 dragocenih iluminiranih (slikarsko okrašenih) kodeksov iz 12. stoletja, na Dunaju pa znamenite Stiške rokopise iz 15. stoletja. Redovno življenje v samostanu so ponovno obnovili menihi iz Mehreraua ob Bodenskem jezeru. Leta 1898, a po letu 1945 so tu ostali le slovenski redovniki. Samostan se je začel ponovno odpirati navzven po letu 1970. Z nad 850 letno tradicijo je to najstarejši samostan na ožjem slovenskem ozemlju in močno vseslovensko versko, duhovno, izobraževalno in kulturno središče. V okviru samostana deluje tudi domača lekarna oziroma podjetje Sitik, ki nadaljuje tradicijo znanega zeli-ščarja patra Simona Ašiča. Leta 1991 je bil v delu samostanskih prostorov ustanovljen Slovenski verski muzej, v katerega so vključene različne zbirke s področja sakralne umetnosti in ljudske pobožnosti ter kulturnozgodovinske zbirke. Muzej še rase in si prizadeva, da bi predstavil zgodovino krščanstva celotnega slovenskega prostora. Zaradi dobro ohranjenih ostankov iz starejše železne dobe (nasipi, obzidje in gomile Virskega mesta z bogatimi najdbami) in iz rimske dobe, je Stična v srednjeevropskem merilu arheološki spomenik I. reda. Za umetnostnozgodovinski in kulturnozgodovinski spomenik pa je bil z odlokom leta 1983 razglašen tudi samostanski sklop. Je namreč primer zgodnje arhitekture cistercijanov oziroma francoske romanske arhitekture na naših tleh. Triladij-sko stiško baziliko žalostne Matere božje štejemo za najpomembnejšo romansko cerkev na Slovenskem, čeprav je dobila v 17. stoletju baročno preobleko. Romanske sestavine so ohranjene še v znamenitem križnem, rebrasto obokanem hodniku in obdajajočih regularnih prostorih, v vhodni kapeli sv. Pavla in v tlorisu cerkve sv. Katarine. Med drugimi samostanskimi deli moramo omeniti barokizirani gotski trakt z obednico in knjižnico, baročno stavbo z poznobaročno opatovo kapelo in staro pre-laturo z renesančno arhitekturo. Dragoceni pa so tudi številni arhitekturni detajli, plastike in slikarske umetnije, med drugim freske Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja in križev pot Fortunata Berganta iz 18. stoletja. Zbral in priredil Franci Markež NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI DELO SLOVENSKE POLICIJE Na Policijski akademiji v Tacnu so predstavili letno poročilu o delu policistov v minulem letu. Policija je tako največji preboj dosegla z bojem proti gospodarskemu in organiziranemu kriminalu ter korupciji, slabše pa se je odrezala na področju drobne kriminalitete in varnosti v cestnem prometu, je dejal generalni direktor policije Jože Romšek. Policija je v minulem letu obravnavala 90.354 kaznivih dejanj, kar je za 7,1 odstotka več kot v letu 2005. Delež preiskanih kaznivih dejanj se je v primerjavi z minulim letom povečal za 1,9 odstotne točke in je znašal 40,9 odstotka. POZNI SNEG Slovenijo je pobelil sneg, ki je povzročil nevšečnosti predvsem v prometu in botroval nekaj prometnim nesrečam. V osrednji Sloveniji so šele sedaj, nekaj dni pred začetkom pomladi, prvič stopili na ceste plužni stroji in sosedje so prvič vzeli v roke lopate za kidanje snega. Marčevski sneg ni sicer nič nenavadnega, je za STA pojasnil dežurni na Agenciji Republike Slovenije za okolje Jure Cedilnik. Kot pravi, gre za prodor hladnejšega zraka v naše okolje. Sneženje pa na poljščine ni vplivalo, ker ni prišlo do kake hujše ohladitve. ZAČETEK DEL NA VRBANSKI Mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger je slovesno blagoslovil gradbišče in začetek obnovitveno-gradbenih del na denacionaliziranem objektu nekdanjega bogoslovja na Vrbanski 30 v Mariboru. Kot je po blagoslovitvi dejal škof Kramberger, je vrnitev omenjenih objektov prvi veliki dogodek po Slomškovem prihodu v Maribor, saj se je s tem poravnala krivica zadnjih 60 let, odkar so zaradi denacionalizacije ostali brez teh prostorov. Namesto bogoslovja se bo sam preselila škofijska gimnazija, prostor pa bo tudi še za marsikatero drugo dejavnost. PO SVETU ZA KOSOVO Združene države Amerike podpirajo priporočila posebnega odposlanca združenih narodov za Kosovo Marttija Ahtisaarija, da bi Kosovo dobilo nadzorovano neodvisnost od Srbije. Medtem pa je Makedonija že napovedala, da bo med prvimi priznala neodvisno Kosovo. Po besedah pomočnika ameriške zunanje ministrice bodo objavili deklaracijo, v kateri popolnoma podpirajo Ahtisaarijev načrt. IZJAVA V BERLINU Predsedujoča Evropski uniji, nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering so v Berlinu podpisali berlinsko izjavo. Ob 50. obletnici Evropske unije predstavlja podpis omenjene izjave simbol dosedanjih uspehov unije, zagon pri soočanju z izzivi v prihodnosti in potrjevanje evropske ustavne pogodbe. UKREP Varnostni svet Združenih narodov je z novo resolucijo uvedel dodatne ukrepe proti Iranu, ker ta ni izpolnil mednarodnih zahtev po ustavitvi spornih jedrskih dejavnosti. Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je ob tem izrazil upanje, da bodo pogajanja s Teheranom čim prej znova stekla. Kot je dejal, se že dogovarja za čimprejšnje srečanje z glavnim jedrskim pogajalcem Alijem Laridžanijem. BILANCA Prve ocene evropskega statističnega urada Eurostat za januar 2007 kažejo, da je primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci sedemindvajseterice z ostalim svetom znašal 26 milijard evrov. V območju evra pa je primanjkljaj januarja znašal skoraj 8 milijard evrov, kar je za 15 odstotkov manj kot pred letom dni. Največji trgovinski partner Evropske unije ostajajo ZDA, kamor gre tudi največ evropskega izvoza. Največ pa povezava uvozi iz Kitajske. SRBIJA Minevala sta dva meseca od parlamentarnih volitev v Srbiji, toda vsaka od ključnih strank iz demokratskega bloka, ki naj bi oblikovale novo vlado, še vedno vztraja pri začetnih izhodiščih. V sredo, 21. marca, je brez dogovora minil še en sestanek predstavnikov Demokratske stranke srbskega predsednika Borisa Tadiča, Demokratske stranke Srbije premiera Vojislava Koštunice in G17 plus nekdanjega finančnega ministra Mladjana Dinkiča. Za zdaj še ni znano, kdaj bo njihovo naslednje srečanje. MIR V AFGANISTANU? Italija se je v Združenih narodih zavzela za pripravo mirovne konference za Afganistan, ki naj bi potekala v Rimu. Predlog je Varnostnemu svetu predstavil italijanski zunanji minister Massimo D'Alema. Kot je dejal, bi mirov- PRED KRSTNO PREDSTAVO ROZMANOVEGA MISTERIJA ,,ROKA ZA STENO" Krstna predstava odrskega dela ni vsakodnevni dogodek. Tako pri velikih narodih, kakor tudi v normalnih razmerah doma, na slovenski zemlji, je bil tak krstni dan z veseljem in z nestrpnostjo pričakovan, tako pri avtorju dela, gledališču, ki mu je dalo na odru polnost življenja, pa tudi pri občinstvu, ki ga je prišlo hvaležno pozdravit in izrazit svoje veselje nad novorojenim detetom slovenske dramatike. Mnogo bolj je to za nas vesel in upanja poln praznik v tujini: je znak žive delavnosti in uspešne produktivnosti v materinem jeziku, ki je brez dvoma najdražja dobrina in vrednota naše revne popotne torbe. Dokler bodo rasla izvirna slovenska dela med nami, naš slovenski obraz v tujem morju še ni v propadu: vedno se bo našlo še dovolj zavednih in vnetih src, ki bodo znala napore ustvarjalcev ceniti in jim pokazati hvaležnost za izvirne darove k slovenski duhovni zakladnici. Tokrat bo krst Rozmanovega misterija Roka za steno. Rozmana smo doslej poznali največ kot pesnika, ki je zrasel in se razvil v naših popotnih letih iz Balantičeve družine ter se zdaj kot član SKA predstavlja z misterijem. Njegovo ime smo srečevali vsa leta po naših Zbornikih-Koledarjih, v Meddobju in drugod; zdaj ko stopa na deske našega gledališča, smo njegovega dela prav iskreno veseli ter ta njegov korak prisrčno pozdravljamo. (...) LANUS Prosvetni večer in občni zbor krajevnega odbora Društva Slovencev smo imeli v nedeljo, 24. marca popoldne v dvorani našega doma. Kmalu po večerni-cah je predsednik Kraj. odbora DS g. Lužovec pozdravil vse navzoče in oba predavatelja, ki sta prišla iz Bs. Airesa. Prvi predavatelj je bil g. Rudolf Smersu, ki nam je govoril o nalogah Društva Slovencev in o delu, ki ga DS opravlja. Nato je govoril g. Ruda Jurčec o mednarodno — političnem položaju. V tričetrturnem predavanju je prikazal borbo in prizadevanje velesil za svetovno oblast. Po obeh predavanjih se je razvila živahna debata. Sledil je občni zbor, na katerem so podali poročila o delovanju krajevnega odbora posamezni odborniki: tajnik g. Maks Jan in blagajnik g. Jože Rome. Predsednik kraj. odbora g. Lužovec pa se je v svojem poročilu spomnil dveh umrlih članov Antona Mehleta in Jožeta Mehleta, ki je bil tudi odbornik krajevnega odbora. Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni dosedanji odborniki in sicer gg. Janez Lužovec, Maks Jan, Ignacij Glinšek in Jože Rome. Rajnega Jožeta Mehleta je nadomestil v odboru g. J. Virant. Dekleta so zborovala v nedeljo 24. marca dopoldne in sklenila, da ustanove odsek Slovenske dekliške organizacije v Lanusu. Takoj nato so bile izvoljene v odboru odseka gospodične Zdenka Virant, Slavka Mehle, Anica Lužovec, Anica Suhadolnik, Mari Črnak, Marija Goljevšček, Francka Strah in Jožica Stanič. Napredek v Lanusu. Na praznik sv. Jožefa so Staničevi odprli prvo slovensko trgovino z mešanim blagom v vasi. Lokal nosi naslov ,,Despensa Triglav" in se nahaja na ugodnem kraju, sredi vasi, kar bo zlasti našim gospodinjam prav prišlo. Pozdravljamo podjetnost Staničevih in jim želimo mnogo uspeha. Svobodna Slovenija 28. marca 1957 — št. 13 DAROVI RESUMEN DE ESTA EDICION Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje ge. Vidi Bedenčič, ki je v dobrodelni sklad darovala 100.-pesov ob 5. obletnici smrti sestre Marte por, Jeločnik. Bog povrni! na konferenca lahko utrla pot političnemu procesu za končanje konflikta v Afganistanu. APOYEN ESTA INICIATIVA La Republica de Eslovenia afirma ya desde su carta magna el interes por las minor^as eslovenas que viven por el mundo. En abril se cumplira un ano de la promulgacion de la Ley sobre las relaciones del pa^s con los eslovenos que viven fuera de sus l^mites geograficos. Esta norma considera a Eslovenia la patria de todos los eslovenos, sin discriminacion de ningun tipo; y la preocupacion por los eslovenos en el mundo, como tema de importancia en la pol^tica exterior; al igual que su inclusion en la vida social y pol^tica del pa^s. Con frecuencia se dice que los eslovenos fuera de Eslovenia son embajadores, entonces ^por que no elegir a nuestros propios representantes en el parlamento? La ley no menciona este punto, pero puede ser modificada a favor de la propuesta. Esta fue realizada y presentada ante los grupos parlamentarios por el partido Nueva Eslovenia y propone asegurar que los eslovenos que habitan en pa^ses vecinos y por el mundo obtengan sus representantes, como en la actualidad los tienen las minor^as italianas y hungaras en Eslovenia. Para que este proyecto avance en el parlamento es necesario que 20 representantes avalen la idea. Hasta el momento solo 11 lo hicieron. La Asociacion de Eslovenos por el mundo (SVS) se pregunta si sus representados desean que este proyecto prospere. Para apoyar la iniciativa se invita a todos los eslovenos y sus descendientes a visitar la pagina www.drustvo-svs.si/pobuda e inscribirse en la lista ("vpis") para demostrar el interes y lograr que en el parlamento la propuesta consiga su cometido. (Pag. 1) LA UNION EUROPEA FESTEJA El 25 de marzo la Union Europea celebro el 50 aniversario de la firma del Tratado de Roma en 1957. El proyecto implicaba una union economica y de energ^a atomica, pero ante todo aseguraba la paz entre los firmantes. Las dos guerras mundiales dejaron duras conse-cuencias en el continente y la necesidad de ser responsa-bles por la paz y la convivencia de los pa^ses. La ca^da del muro del Berl^n renovo las fuerzas y logro que Occidente y Oriente gocen del respeto, la libertad y la solidaridad de los pueblos. A medio siglo del Tratado con fuertes ra^ces catolicas, forman parte de la UE 27 pa^ses. (Pag. 1) ^MILAGRO ESLOVENO EN LA ARGENTINA? Claro que no. Los logros de nuestra colectividad fueron un milagro sino el resultado de mucho trabajo, sufrimiento y la infaltable fe en Dios de todos los involucrados. El padre Jose opina que se pueden distinguir tres elementos para comprender la fuerza de los eslovenos por mas de 60 anos: la union de las fuerzas y el trabajo; la fe, conservada desde Eslovenia hasta hoy d^a; el sentir esloveno, que se difundio de generacion en generacion. Estos elementos son bienes — dados por Dios — que si continuan nutriendose, perduraran en el tiempo. (Pag. 3) BUEN INICIO DE CLASES El domingo 11 de marzo por la tarde las familias se hicieron presentes en Slovenska hiša para dar apertura al ano escolar de los chicos, que asisten a los curso de idioma y cultura eslovenos, los sabados por la manana. La jornada se inicio con la celebracion de la santa misa y continuo en el auditorio. All^ los chicos del curso de Naš dom en San Justo interpretaron diversas canciones eslove-nas. (Pag. 3) VISITA Los jovenes de San Justo estuvieron entrenandose durante el verano para afrontar una competencia de voleybol en la ciudad de Bariloche. El 1° de marzo, 14 mujeres y 20 varones viajaron hacia el sur. El resultado: se formo un grupo que siente al deporte y desea seguir practicandolo entre amigos. (Pag. 4) OSEBNE NOVICE Smrt V San Justu je unrla Stefka Suštarič roj. Ovniček (84). Naj počiva v miru! SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Anka Savelli Gaser, Marko Vombergar, Jernej Tomazin, Pavlina Dobovsek, Monika Oblak in Janez Belič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri pošiljanju po pošti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar O