Jesenski  podlesek in zakaj treba pokončevati
ga na travnikih.
Jesenski podlesek, ki ga sem ter tje imenujejo tudi golobjek ali goslar (Herbstzeitlose, Colehicum autumoale) in katerega se v jeseni po nekaterih travnikih, posebno bolj močvirnih, brez števila veliko nahaja, je po mislih nekaterih kmetovalcev celo nedolžna
rastlina, po mislih drugih pa strupena, katere živina na paši se ne pokuai ne. Obojna misel je kriva. Jesenski podlesek ima ostro lastnost, po kateri se želodec in čreva vnamejo tako , da živino hudo kolje in v kratkem času umori; zato spada jesenski podleaek v vrsto ostrih strupov. Kar pa se tiče mnenja, da se živina na paši ogiblje podleska, je to nekako resnično, pa ne vselej, vzlasti če živina zel6 lačna na pašo pride ali pa podlesek med drugo travo požre. Večkrat se primeri, da živina, ki se je v jeseni ali spomladi na kakem travniku pasla, nevarno zboli, al gospodar še ce!6 ne misli na to, da je zavoljo povžitega podleska zbolela. Nedavno je v časniku „Wien. Landw. Ztg." neki živinozdravnik poročal, da je nekemu posestniku več najlepših krav poginilo zato, ker so na paši povžile veliko podleskovega perja, katero ima, posebno dokler je mlado, veliko tistega strupa v sebi, ki se kolhicin (colchicin) imenuje.
Iz vsega tega pač vsak gospodar lahko razvidi, kako potrebno je delati na to , da se iz travnikov iztrebi ta živini nevarna rastlina in da na njeno mesto pride druga koristna trava.
Večkrat se vidi, da v jeseni koj po pokoseni otavi ali pa spomladi otroci ali stari ljudje podleskove cvetke trgajo ali pa podleskovo čebulo izkopavajo, da s tem ubranijo zaplodbo in pomnožitev podleska po semenu. Al če je cvetja le sila veliko, je tako trganje cvetek pretežavno, zato se priporoča tisto orodje, ki se se-nožeški obleč (Wiesenhobel) imenuje; kdor pa tacega orodja nima, naj si pomaga s tem, da si naredi iz trnja brano, s katero senožet povleče, s podleskom plevejno.
Ce se tako več let zaporedoma ravna spomladi in v jeseni po pokoseni otavi, kmalu ne bo podleska več na senožeti, pa tudi nevarnosti ne za živino.
Najbolja pomoč potem vbraniti senožeti, da podlesek ne raste po njih, pa je, da se voda odpelje z mokrih senožet in da se pognojijo z mešanim gnojem (kompostom) zgodaj spomladj, ko se je poprej senožet večkrat z brano povlekla. Ce se tako ravnil, začne dobra trava rasti na senožeti, kjer je poprej raatel podlesek.
308