ERSCHEINT IEDEN SAMSTAG Einzelpreis 10 Rpf ŠTAJERSKI GOSPODAR Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgassa 6 —1 Fernrul 25-6? — Bezugspreise: In der Os mark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Ruf Postgebühr; Im flltreich: HM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzBglich 10 Rpf Zeltungszustellgebühr Postscheckkonto Wien Nr. 55030 II. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag 14. Februar 1942 Nr. 7 Japonci so v naskoku zavzeli Sijajna zmaga japonske oborožene sile nad C! f gm m Bggt ■ ■ um angleškimi četami „nepremagljive" trdnjave 1 BH 541 Cl G U i v Vzhodni Aziji - 30.000 mož sovražnih čet ** ~ je v mestu obkoljenih - Velika Britanija je izgubila svoje najjačje oporišče v Vzhodni Aziji ___ Japonci so po svojem sijajnem prodiranju na Malajskem polotoku dosegli zmago, ki je zadivila ves svet. Kakor znano, je bila mogočna angleška trdnjava na otoku Singapur cilj japonskih operacij. že v nedeljo zvečer so Japonci, ki so medtem že dosegli to najjužnejšo točko Malaje, naperili svoje baterije na Singapur in pričeli 8 strahovitim obstreljevanjem. Artilerlja vseh kalibrov je sipala ogenj In žveplo na trdnjavske pasove, obenem pa so japonska letala neprestano bombardirala vojaško važne cilje. V ponedeljek so se japonski oddelki po temeljiti artilerijski predpripravi izkrcali " kljub močnemu odpora Angležev na singa-purskem otoku. Medtem so Japonci popravili tudi nasip, ki veže celino s pokrajino Johore. Borbe so se nadaljevale tudi ves torek In zlasti v sredo, ko so dosegle svoj višek. Ob 8. tiri japonskega časa so nato zavzele japonske čete mesto Singapur v naskoku. Obenem so bile angleške premagane čete na več mestih ujete. V centrumu mesta je 30.000 mož angleških in ko-lonijalnih čet, ki v obkolitvl pričakujejo prodiranje Japoncev s treh strani. Angleške in nizozemske ladje čakajo v singapurskih vodah, da bi sprejele posadko trdnjave, ako bi nastala za to nujnost. Hitri sunki japonske oborožene sile so izzvali v Singapurju pravcato zmešnjavo. Ta zmešnjava se je še povečala, ko so hitele skozi mesto poražene angleške edinice in ko se je vojakom zrcalil prestani strah na obrazih. Angleži so v zadnji url poskušali na ne- katerih točkah izven mesta z odporom, ki je bil naravnost obupen. Toda japonsko letalstvo je obsipavalo Angleža v trdnjavskih pasovih v nizkem poletu s točo bomb. Angleški letalci se pod poraznim vtisom japonskih podvigov niso niti več spustili v zrak. Tako jo bila zapečatena usoda najjačjega oporišča Velike Britanije v Vzhodni Aziji. Japonska oborožena sila pa se je istočasna ovenčala z nesmrtno slavo. Strahovite izgube boljševikov v poteku borb na vzhodni fronti V odseku enega samega nemškega armadneoa korpusa 7500 mrtvih sovjetov - Zima že popušča Tudi v preteklem tednu so sovjetl na raznih mestih in odsekih vzhodne fronte napadali nemške postojanke, vendar so bili vsi njihovi poskusi odbiti v ognju nemškega orožja. Nemški protinapadi so bili na mnogih mestih uspešni. V vseh teh operacijah je nemško letalstvo z uspehom posegalo v boje, uničujoč z bombami in strelskim orožjem zbirališča čet, kolone In vzletišča. Sovražnik je imel pri tem povsod težke in krvave izgube. Po poročilu z dne 6. t. m. je izgubil sovražnik v teku nemškega protinapada severovznodno od Kurska 294 ujetnikov, med njimi komandanta divizije, 1450 mrtvih, šest tankov, 25 topov, mnogo težkih in lahkih strojnic ter drugega materijala. Dne 5. februarja so nemški in italijanski letalci sestrelili 38 sovražnih letal deloma v zraku in jih deloma uničili na tleh. ^ V borbah proti veliki premoči se je odlikovala zlasti 269. severozapadna nemška infanterijska divizija, ki je v štirih tednih odbila nad 120 sovražnih napadov ter v protisunkih uničila močne sovražne sile. V času od 31. januarja do 6. februarja je izgubilo sovjetsko letalstvo 239 letal. 'H7 jih je bilo zbitih v zračnih borbah, 18 jih je sestrelila artilerija, ostanek je bil na tleh uničen. V istem času je izgubilo nemško letalstvo 13 lastnih letal. Po poročilu z dne 9. t. m. je sovražnik izgubil v teku 14 dni ob reki Doneč samo v odseku ene infanterijske divizije nad 1000 ujetnikov, več tisoč mrtvih, 17 tankov, 52 topov in 87 strojnic. Pri Leningradu so obkoljene sovražne čete zaman poskušale prodreti s svojimi izpadi. Nemška artilerija je obstreljevala tudi važne cilje pri Kron-stadtu z dobrim uspehom. Dne 11. februarja je ugotovilo uradno poročilo, da se nadaljujejo borbe na vzhodni fronti ob pojemajočem mrazu. Na fronti na Donecu je izgubil sovražnik od 18. januarja do dane« 1639 ujetnikov, nad 7500 mrtvih, 8 tankov, 19 topov, 164 strojnic in drugega materijala. 14. in 15. februarja je dan Nemške policije in n ¡enega udejstvovanja v službi zimske pomoti. Zato odpri roki. odprl s rti I — Spodnja-šla ercl bodo pokazali svojo DO-vezanost z varuhi javn^aa reda I Pred novimi nalogami Führer je v svojem zadnjem velikem govoru pozval ves1 narod k zviša-nirn storitvam na vseh področjih: v industriji in v kmetijstvu, ki sta kot prva poklicana najuspešneje podpreti hrabro vojsko na fronti. Kadar Führer poziva svoj narod, ga narod razume v celoti. To je bilo doslej vedno tako in na tem se tudi v bodoče ne bo nie spremenilo. Adolf Hitler je v tej vojni neštetokrat pohvalil svoje hrabre častnike in vojake, prav tako pohvalno pa se je izrazil tudi glede ogromnega dela, ki ga opravlja domovina. Danes lahko smelo trdimo, da je domovina razumela Führerjev klic po zvišani produkciji orožja, municije in hrane. Vojna se premika časovno V smer najodločilnejšega obdobja. Ves narod' je sedaj poklican, napreči vse svoje umske in gmotne sile, da izro-juje končno zmago. Za izid vojne ni merodajna samo fronta, nego tudi domovina. Priznati je treba, da je letošnja huda zima, ki je obenem prinesla velik zastoj v možnosti izvedbe večjih vojnih operacij, zvišala težka vojna bremena, ki jih narod prenaša z občudovanja vredno zavestjo. Nobenega dvoma tudi ne more biti o tem, da bodo posledice te zime naložile narodu Se nova bremena. Toda vse to se bo dalo premagati v zavesti, da je naša hrabra vojska na vzhodu tudi kljub strašni zimi zaustavila boljševiški valjar, ki naj bi po zamisli zločinskih angleških politikov pomandral vso Evropo skupno z njeno kulturo in civilizacijo. Našim vojakom, ki z nad-Človeškimi napori branijo in napadajo, pozročujoč sovražniku dnevno krvave in težke izgube, se imamo zahvaliti, da kljub vsem naporom, ki jih zahteva vojno dogajanje tudi s strani domovine, lahko mirno spimo po dela polnih dnevih, ne da bi se nam bilo treba bali za goli obstanek ali morda celo za svoje življenje. Poziv, ki ga je naslovil Führer v svojem velikem govoru na ves narod, le odjeknil kot ogromen val po vsej Veliki Nemčiji. Ves narod je občutil, da gre v tej borbi za življenje in smrt, hkrati pa tudi za zavarovanje novega evropskega reda. Narod se tedaj novih nalog glede zvišanih storitev v industriji in v kmetijstvu nikakor ni ustrašil, pač pa se je v smislu dosedanjega žrtvovanja odločil s stisnjenimi zobmi, povrniti pluto-kratsko-boljševiška stremljenja za uničenjem nemškega naroda s podi rojenim delom za hončno zmago* Reichsminister dr. Todt smrtno ponesrečil V nedeljo, dne 8. februarja 1942 je v zvestem izvrševanju svoj h vojaških dolžnosti z letalom smrtno ponesrečil Reichsmin'ster dr.Todt. Fuhrer je za velezaslužnega moža odredil državni pogreb. Fritz Todt se je rodil 4. septembra 1891 v Pforzheim-u v deželi Baden. Posvetil se je študiju inženerske vede ter postal doktor-inžener. V svetovni vojni je bil stalno na zapadnem bojišču, od leta 1916 celo kot letalec. Nacionalsocialističnemu gibanju se je pridružil leta 1922 in je bilo njegovo prvo srečanje z Adolf Hitler-jem odločilno za njegovo nadaljnjo življenje. Svoje vsestranske zmožnosti, ki si jih je pridobil začenši z praktičnim delom kot navaden stavbeni delavec, si je pozneje razširil s potovanji po Evropi. Na tej podlagi ga je Führer leta 1933 postavil za generalnega inšpektorja nemških cest, v katerem svojstvu je izgradil avtomobilske ceste (Reichsautobahn), ki predstavljajo storitev prvega reda. Kmalu nato je izgraditev takozvanega Westwall-a ali utrdb na Zapadu povečala njegove storitve. Nadaljnji potek vojne ga je postavili na čelu delavskih kolon, ki skrbijo za re- Kar velja za skupnost in občestvo, velja še prav posebej za vsakega posameznika. V tej borbi smo vse ena sama povezana celota. Nikogur ni, ki bi se drznil stopiti iz kroga, ki mu je dolžnost z zvezanim izpolnjevanjem vse, dokler ne bo dosežena končna zmaga. Sovražnik ne sme triumfirati! Kar smo pridobili, mora ostati v naših rokah. Sovražnik mora — kedaj, je postranska stvar — končno izpre-gledati, da nas z izstradalnimi ukrepi, z notranjim razkrojevanjem in duševnim izmučevanjem ne bo zlomil, ker nam z nobeno silo ne more vzeti vere v našo zmago. Tako smo postavljeni ob koncu te zime pred velike naloge. Od nas vseh je odvisno, ali se nam v zarji bodoče zmage ne bo treba morda sramovati, češ, da smo manj storili kakor drugi in vsi skupaj manj kot tisti, ki so izpostavljali na frontah svoje življenje. Boj za povečanje produkcije je na- den promet dovoza. Tudi ob Atlantiku je izgradil utrdbe. V mejah štiriletnega gospodarskega načrta je bil Todt ge* neralni pooblaščenec za ureditev stavbenega gospodarstva. Leta 1940 je postal državni minister oboroževanja m municije, odlikovanje, ki ga je uvrstilo v najožji krog Fuhrer-jevih sotrudni-kov. Z imenovanjem za generalnega inšpektorja vodni! sil je leta 1941 prevzel še eno važno nalogo in delovno področje v svoje organizatorične in ustvarjajoče roke. V možu, ki se je od cestnega delavca povzpel do največjega stavbenika in graditelja, je Nemčija izgubila enega svojih nacionalsocialističnih velikanov. Akoravno idealist, je po svojem značaju bil hkrati tudi preudaren in trezen realist, zelo energičen in ustvarjajoč delavec, na katerega je ponosen celokupen nemški narod, ki danes obžaluje njegovo prerano smrt. . log, ki smo ga z veseljem prejeli iz Führerjevih ust. Spričo velike spomladanske ofenzive, ki bo končno strla Stalinovo vojno silo, nam bo-pomnoženo delo v domovini v zadovoljstvo, saj se moremo samo na ta način oddolžiti hrabrim vojakom, ki branijo vse tisto, kar nam je sveto. Že doslej smo razbili sanje naših so-vražnikov, v kolikor so bile vkalku-lirane s to hudo zimo. Naše sovražnike bomo razočarali s podvojenim, pridnim in vestnim delom na vseh odsekih javnega in zasebnega življenja. V svojih naporih za zvišano produkcijo orožja, municije in prehrane za fronto in domovino se Druck niH Verlag: Marburger Verlags- und D'-ackerel-Qes. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Qolob; alle in Marburg a. d. Drau. Badgasse 6. Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juni 1S>41 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt kelntn Anspruch auf Rückzahlung des Bemgs-leldc». Prvič na Spodnjem Štajerskem: „dan Hemke jteikife" (det Uf 4et deutschen Uatim) dne 14. in 15. februarja 1942 Vojna z Anglijo in z Ameriko Zopet nove težke izgube sovražnika v Atlantiku -Nemške podmornice noč in dan na delu Nemške podmornice so dan in noč na delu, zlasti v Atlantiku, kjer je prejel sovražnik tudi v preteklem tednu zelo občutne udarce. Tako so nemške podmornice po poročilu z dne 5. t. m. potopile ob vzhodni obali Severne Amerike šest sovražnih trgovskih ladij s skupno 47.000 tonami, med njimi tudi ladjo za prevoz rude s 15.000 tonami. V Severni Afriki so nemško-italijan-ske čete nadaljevale zasledovanje poraženega sovražnika preko Derne. Nemška bojna letala so razpršila sovražna zbiranja čet pri Tobruku ter bombardirala ceste, na katerih se je umikal sovražnik. V januarju so izgu^ bili Angleži 3500 ujetnikov. Nemške in italijanske čete so zaplenile istočasno 370 oklopnih' vozil in 192 topov. V vodovju okrog Anglije so bile po nemških bombah poškodovane tri velike trgovske ladje. Nočni napadi so veljali železniškim ciljem proge Newcastle-Edinburgh. Po poročilu z dne 10. t. m. so nemške podmornice v Atlantiku potopile 8 sovražnih trgovskih ladij s skupno 50.500 tonami. Obenem je bila potopljena neka korveta. šest izmed omenjenih ladij je bilo torpediranih pred severoameriško obalo. Zapadno od Marsa Matruka je neki odred nemških bojnih letal uspešno napadel neko angleško spremljavo. Neka lahka križarka, en rušilec in dva trans-portnika sta bila tako poškodovana, da je računati z izgubo teh edinic. Pred angleško jugozapadno obalo so bojna letala v noči na 11. t. m. por bomo stalno spominjali prvega mušketirja Nemčije, Adolf Hitlerja, ki vodi to vojno proti sovražnikom Evrope ne samo v bodoč dobrobit nemškega naroda, temveč tudi vseh tistih evropskih narodov, hi so se z Nemci vred uprli plutokratsko-boljševiški alianci. Ponosna domovina bo dala vse za dosego končne zmage! topila dve ladji s skupno 7000 tonami. Tretja ladja je bila bržkone uničena, neka druga pa poškodovana. Druga bojna letala so uspešno bombardirala neko industrijsko napravo ob vzhodni obali škotske. V Severni Afriki so nemške in italijanske čete odbile dne 10. t. m. večji sovražni napad. Letalstvo je prizadejalo sovražniku težke izgube. Severovzhodno od Tobruka je dobila neka lažja angleška križarka vsled nemških letalskih bomb take poškodbe, da se je nagnila na stran. Malta je bila skoraj vsak dan in vsako noč cilj nemških iti italijanskih bomb. Berlin izbran kot sedež boljševiške vlade Iz Stockholma poročajo: Bivši angleški ambasador v Moskvi, Sir Staf-ford Cripps, je imel pondeljek v Bri-stolu govor, v katerem je med drugim dejal: »Nobenega dvoma ni o tem, da bi Sovjetska vlada v slučaju angleško- ameriške zmage kot največja evropska sila izbrala Berlin kot sedež svoje vla« davine.« S tem je Cripps neženirano priznal, da želita Anglija in Amerika s svojimi vojnimi napori ustanovitev boljševiške vlade, ki bi iz Berlina obvladovala ves evropski kontinent. Cripps je posebni odposlanec boljševizma. Kot tak je> raztrgal kopreno, s katero so bili skrbno zakriti dosedanji načrti ..londonskih oblastnikov. Sedaj ne more biti nikakega dvoma več o katastrofi, v katero že :jo Churchill, Eden in so« drugi pahniti vso Evropo. Tudi bolj« ševiški imperijatizem je sedaj dokončno razkrinkan. Vsi narodi Evrope vedo sedaj, pred kako krvavo nevarnostjo jih je rešila nemška oborožena sila. Vsa veličina vojnega pohoda proti boljševikom se nam razodeva v svojem globokem kulturnem in civilizatoričnem pomenu za vso Evropo. Angleže, v kolikor jih je tajno le še strah pred boljševizmom, pa tolaži Cripps s sledečimi besedami: »Ako Britanci ne bi prijazno sodelovali s Sovjetsko Unijo, bi ona sama odločala o usodi Evrope«. Cripps hoče torej Angliji zavarovati z Moskvi prijazno politiko vsaj delni profit pri posilstvu Evrope. Prav tako neženirano je Cripps po« jasnil tudi izdajalske vojne priprav« Durch den verschneiten Winterwald Nachschubkolonne« beim Marsch durch die verschneiten Wälder der Waldaihöhe« — PK-Kriegsberichter Etzold (Sch.) Pomoč bol ševikom za vsako ceno" H Iz Stockholma poročajo: Bivši angleški veleposlanik v Moskvi, Sir Staf-ford Cripps, ki je znan kot velik prijatelj boljševikov, je imel preteklo nedeljo v londonskem radiu govor, s katerim je pozval angeško javnost, da bo moral angleški narod povečati svoje storitve, če,hoče ostati »vreden« sovjetskega prijateljstva. V svojem značilnem govoru je Cripps med drugim priznal, da so sovjeti v teku svojega brezsniisflnega zaletavania v ie- ! kleni zid nemške fronte poleg potokov krvi izgubili tudi ogromno množino vojnega materijala. Anglija naj bi jim sedaj pomagala, in sicer za vsako ceno. j »Po mojem povratku v Angliio sem dobil občutek«, je dejal Cripps, »da primanjkuje tukaj smisla za nujnost položaja. Morda se motim, toda obhaja me čustvo, da s svojimi napori in s svojo odločnostjo nismo na v šku.« Očitno pa je Cripps apeliral na angleške nhitokrate, ko je med drugim Izjavil, da se naj vsi Angleži zahvaljujejo dejstvu, da imajo vsaj streho nad glavo, medtem ko se morajo njihovi zavezniki v snežnih viharjih pri 12 stopinjah mraza boriti. Tudi sovjetska industrija da je 100%no v skižbi proizvodnje voinega materijala in nikdo ne tarna v Sovietiji, ker je začelo primanjkovati hrane in oblek. S »sabo- terji« — tako je povdaril Cripps — pa v Sovjetiji nimajo mnogo obzirnosti, zlasti ne tiste obzirnosti, ki jo imajo napram takim ljudem v Angliji. Cripps je nato dejal: »Vsaka predstava, da ni več treba največjih naporov, ker imajo itak sovjeti uspehe, je napačna. Isto velja za mnenje, da lahko prepustimo sovjetom samim vojskovanje z Nemčijo«. V svojem govoru je Cripps nadalje omenil, da mu je prezident Sovjetije Kalinin v razgovorih predočil nevarnost prevelikega zaupanja, ker le obstoja možnost, da bo Hitler dovolj močan za uspešno vodstvo spomladanske ofenzive. Nauk sedanjih bojev torej ni v tem, sovjetom manj pomagati, pomoč mora biti še bolj izdatna. Cripps je končal svoj obupni poziv s sledečimi besedami: »V teh kritičnih urah moramo žrtvovati vse. V tej vojni moramo zmagati, in vsaka ura, s katero jo skrajšamo, je reš:tev za tisoče življenj naših voiakov. Mi vsi hrepenimo po novem življenju po tej vojni, po življenju v svobodi in krščanski civilizaciji, in zato se borimo vsi, tudi naši zavezniki in Sovjetska Unija«. Zares, večjega bogokletstva si Cripps ni moa;el izmisliti kakor »Sov-jetiio, ki se bori za krščansko civilil zacijo« . . . Škandal v Tangerju Pretekli petek se je odigral v Tan-gerju nezaslišan škandal, ki je — žal — zahteval tudi 14 mrtvih in 40 ranjencev. Imenovanega dne je prispel nek parnik iz angleškega Gibraltarja v Španski Tanger. Med potniki omenjenega parnika se ie nahajal tudi neki Anglež z diplomatičr.o kurirsko prtljago. Na obali ga je Dričakovai nek španjolec, ki je pomagal pretovoriti prtljago v avtotaksi. Pri tem je eksplodiral eden izmed kovčkov. Posledica eksplozije je bila strašna. Dotični španjolec, trije nameščenci angleškega konzulata in več Evropejcev in domačinov. skupno 14 oseb, je obležalo mrtvih 40 oseb je bilo ranjenih. Eksplozija je bila tako silna, da je uničil zračni pritisk tri v bližini stoječe avtomobile. Vsled eksplozije se je razpo-čil nek zaboj, v katerem so se nahajali arabski letaki proti španski vladi. Ljudstva v Tangerju se je polastila velika jeza. V najkrajšem času so organizirali velike povorke, v katerih so Sovjetov vse od L 1939. Izjavil je med drugim sledeče: »Mislim, da je hotel Stalin ob pričetku 1. 1939 skleniti pošten sporazum s Francijo in Anglijo. Ko mu to ni uspelo, se sam ni maral zoperstaviti Nemčiji. Podpisal je pogodbo z Nemčijo, obenem pa je spravil produkcijo na vojno bazo, da bi tako lahko pripravil trenutek za uspešen napad na Nemčijo.« nosili španske in maroške zastave v znak protesta proti angleškemu postopanju. Angleške trgovine so obmetavali celo s kamenjem. Demolirali so napisne table in uničili več angleških avtomobilov. Španske oblasti so morale vsled tega proglasiti v Tankerju izjemno stanje. S španskim tiskom je tudi velik del inozemskega tiska mnenja, da gre za običajno zločinsko prenašanje eksploziva v angleških diplomatskih kovčkih. Tako nesrečo so brezvestni angleški diplomatski uradniki povzročili že svojčas v nekem ca-rigrajskem hotelu. V" Španiji je vsled tega silno naraslo razpoloženje proti Angliji. Velika japonska rmaoa blizu J a ve Kakor je sporočil cesarski glavni stan v svojem poročilu z dne preteklega petka, so trčila japonska mornariška letala dne 4. februarja 30 milj južno otoka Kangean v morju okrog Jave na sovražno bojno brodovje ter so potopila neko nizozemsko križarko tipa »Java«. Neka druga nizozemska kri-žarka s 6400 tonami je bila poškodovana. Nadalje sta bili uničeni še neka križarka tipa »Java« in neka ameriška križarka tipa »Marblehead«. Potopljena je bila nadalje neka ladja s 5000 tonami. V tej bitki je bila nizo-zemsko-indijska mornarica skoro popolnoma uničena. Eno japonsko letalo se ni več vrnilo. Voh Nemške poffcf/e bodi mogočna manifestacija žrtvovanja za naj vet, a socialno delo vseh časov In narodov I „Japonska ne bo nehala z napadi, dokler sovražnik ne bo na tleh" Iz Tokija poročajo: Generalmajor Sato, šef vojaškega oddeka v vojnem ministrstvu, je izjavil na tozadevno vprašanje v spodnji zbornici, da je odločnost japonskega naroda, zmagati za vsako ceno, najvažnejši predpogoj za končno zmago. Japonci morajo radi tega sleči zadnji ostanek čustva odvisnosti od Anglije in Amerike. Dob^ sedno je dejal Sato: »To ni vojna, ld bi se je moglo končati na pol poti s premirjem. Japonska bo svoje napade tako dolgo nadaljevala, dokler sovražnik ne bo na tleh. V vojni zgodovini nasprotnik še ni pokazal nikdar toliko slabosti kakor v tej vojni. Zedinjene države so se zaračunale vojaško in diplomatično, čeprav je svet sodil, aa sta obe imenovani sili zelo močni. Zmaga bo naša! V tem skalnatem prepričanju bo japonska vojska prednja-čila japonskemu narodu!« Anolo- Amerikancem rrimanikuie ladij Kakor znano, je sam prezident Roosevelt ugotovil in priznal pomanjkanje prevoznih ladij, češ, da bi bila morala Amerika razpolagati z okrog enim milijonom ton ladij, če bi bila hotela prepeljati mrlijon potrebnih vojakov v Vzhodno Azijo. Treba je pomisliti, da sta samo nemška mornarica in letalstvo potopila 15 milijonov ton sovražnih ladij. Tu pa ni vračunan visok delež Italije in tudi ne Japonske, ki je že v prvih tednih svojega poseganja v vojne dogodke potopila veliko število angleških in ameriških ladij. Izkazalo se je, da Angleži ne morejo nadoknaditi ogromnih izgub, ld jih doživljajo s stalnim potapljanjem svojih trgovskih in transportnih ladij. Kakor piše list »Financial News«, morajo v angleških ladjedelnicah popravljati toliko ladij, da ni mogoče pravočasno zgraditi novih vojnih in trgovskih ladij. Primanjkuje tudi že jeklo, kar velja tudi za stroie in posamezne dele. Delavci so nezadovoljni z mezdami ter so se samo v 1. 1941 zatekli v 1267 slučajih k stavkanju. Vsled pomanjkanja ladij trpi v Angliji tudi ob-skrba z ribami. Že 40 let ni bilo tako nizke ponudbe glede rib kakor letos. Na ribjem trgu v mestu Billingsgate ponujajo komaj 5% nekdanje količme. Zaloge usnja za civilno prebivalstvo pojemajo, in odkar je vstopHa japonska v vojno z Anglijo in z Ameriko, ne morejo dobiti tvornice čevljev niti \J * v— Mož, k! ga vidite, ni postopač. On živi krt podtalnega je mnenja, agencija dvonožna je gospod Nergač, ki svoje informacije »konsekventno« menja. potrebne gume. Vsled pomanjkanja pomorskih prevoznih sredstev je nastalo pomanjkanje tudi v obskrbi s tekstilijami. Sedaj so morali v Angliji mobilizirati tudi policijo, ki izsleduje verižnike, ki prodajajo oblačila po ba-Jeslovnh cenah. Iz gornjega je razvidno, da je nemška protiblokada mnogo uspešnejša kakor angleška blokada. V lizbonski luki vidimo danes le redko kako angleško trgovsko ladjo, dočim se je ameriška zastava že popolnoma izgubila. Tako je pomanjkanje ladijskega prostora eno izmed perečih vprašanj anglo-ameriškega vojskovanja proti osovinskim silam in proti japonski. Landser-Zelte unter Palmendickicht Verfolgung des geschlagenen Feindes! Das ist das augenblickliche Gesicht dieses wechselvollen Wüstenkrieges in Nordafrika mit seinen unendlichen Überraschungen für die Briten, die ein Jahr Vorbereitung und ein Jahr Aufsparen des gesamten anglo-amerikanischen Rüstungsmaterials für sich nahmen, um die gesamte Küste Nordafrikas zu beherrschen, bis Tunis vorzustoßen und von afrikanischem Boden aus gegen den Kontinent zu operieren. Jetzt erleben die Briten wieder einen Rückzug. Auf der Küstenstraße öslich des Golfes von Bomba, die in Serpentinen nach Tobruk hochsteigt, verfolgen schnelle Achsentruppen den weichenden Feind, bringen ihm schwere Verluste bei, machen große Beute, während die Luftwaffe die rückwärtigen Verbindungen des Feindes bombardiert. Das ist die gegenwärtige Situation der Wüstenschlacht, und wie ist der Raum dieses Geschehens? Man muß ihn kennen, um die Eigenart des Kamp-fes ermessen zu können. PK. So »augen«greiflich auch eure Vorstellung von der libyschen Wüste sein mag, diese Fahrt muß beschrieben werden. So angespannt ihr auch nach Afrika herüberlauscht, um von unserem Wüstenkrieg das neueste Kapitel zu erfahren, von diesem Unternehmen muß in alle« Saharafarben Meldung gemacht werden, obwohl dabei nicht einmal ein Schuß fiel. Wir fuhren Verpflegung nach M., dem südlichsten Stützpunkt des deutschen Heeres. Meldung in allen Saharafarben Wir stellten bald die Flüche ein, die wohl jeder Kolonnenfahrer bei den Quersandeinfahrten gegen die Wüste schleudert. Wir rissen vielmehr die Augen auf und bewunderten, denn die Wüste rückte uns Bilder zurecht, die sich auf einmal nich mehr mit unserer ziemlich weitläufigen und kapitalen Wüstenvorstellung deckten. »Das ist Afrika, so wie ich es mir vorgestellt habe«, faßte unser Fahrer sein Staunen zusammen, da ihm die Arbeit am Steuer zu ausführlicheren Worten der Anerkennung nicht Zeit ließ, denn die Piste war wirklich stellenweise zum »Knochen kotzen«. Aber laßt uns nicht auf Vorschuß schwärmen, sonst geht uns hernach die Farbe aus. Auf der Karawanenstraße nach Kufra Gerade als der Befehl »Aufsitzen* kam, stieg dem stahlblauen Morgenhimmel die dicke Röte ins meerwindige Gesicht. Gerade als die Kolonne mit dreistimmigem Motorengeheu! in El Agheile anfuhr, schob sich die Sonne hoch, von uns frierend erwartet und von den Brandungswellen donnernd beklatsch. Denn die Sonne kann noch soviel Glutrot geladen haben, der Winter brachte uns inzwischen bei, daß auch der afrikanische Sonnenschein trügt. Manch einer von uns schwellt schon jetzt im Vorgefühl kommender Hitze, die er in wenigen Monaten verwünschen wird. Wir hatten Verpflegung für zehn Tage geladen. An dem vornwegstaubenden Kübelwagen hin, pendelnd und ausgelassene Sprünge vollführend, ein Pak-Geschütz und, auf die zwei LKWs verteilt, saßen die beiden MG-Bedienungen, auf den Verpflegungskisten hockend. Wenn wir auch nicht unbedingt mit Feindberührung rechnen mußten, so war uns doch unter der Bewaffnung wohler. Denn gerade dieser Krieg in den Wüstenräumen macht es Immer wieder möglich, daß der Feind aus allen windrosigen Wüstenecken plötzlich erscheinen kann. Und ein Wüstenschleicher ist der Tommy, das müssen wir ihm wenigstens solange zugestehen, bis wir ihn vor unseren Rohren haben. M, aber ist unser südlichster Stützpunkt, liegt an der Karawanenstraße nach Kufra und wäre von ein paar feindlichen Panzern leicht zu überfahren, stützte er seine Widerstandskraft nur auf das ziemlich baufällige Fort. Aber das tut M. nicht, sondern um seinen stacheldrahtum-zäunten, minenumlegten Ring stehen... Gospa Klepetulja se Vam predstavlja kot živi lik današnje vojne dobe. Svoje »vesti« pienaša pridno kakor mravlja in jih izkrivlja, da je vse — narobe. Aber wir wollen nicht der Fahrt vorauseilen. Fels und Stein — ein Nichts Was sich in den ersten Stunden unserer Fahrt ereignete, war die _ sagen wir — tausend und erste Wiederholung des gelbgrauen Themas Wüste, das wir uns schon in der Marma-rika an den vielen Pneus unserer Kraftwagen abgefahren hatten: Flach und graugelb umkreiste uns da» Nichts. Ein Nichts, einmal aus Fels-, dann aus Stein-Wüste, eine Unendlichkeit öden Gebiets, das ewige Winde glattgefegt oder zu Dünen aufgeworfen hatten, eine Leere, in der die Kameldornbüsche in der Ferne dem getäuschten Auge wie Palmenwälder erschienen. Immer wieder verdrießlich brummend und winselnd, aber doch beständig rumpelten uns die Wagen nach Süden. Immer wieder kippte uns der Kopf auf die Brust, aber ehe wir einen Schnarcherton hören lassen konnten, wurden wir von den Schlaglöchern, über die "wir hinwegpolterten, unter die Wagendecken geschnellt Das Getriebe, das dann aus dem ersten In den zweiten Gang hinüberächzte, überschrie gnädig manchen Fluch- und Schmerzenslauf. Wenn der Kilometerzähler und die zunehmenden Sitzbeschwerden nicht gewesen wären, hätten wir glauben müssen, überhaupt nicht vom Fleck zu kommen, denn nichts zeigte eine Veränderung der Landschaft an. Wir schaukelten in der ausgefahrenen Spur, mit der die Piste die Endlosigkeit in rechts und links, vorn und hinten teilte. Untenrum schlecht und recht die Stöße abfangend und obenrum unlustig dösend, so ging es vorwärts. Das 50.000-Tonnen.Dock In Singapur versenkt. Bei eineni Angriff der japanischen Heeresluftwaffc am 1. Februar 1942 wurde das große britische Schwimmdock von 50.000 Tonnen Tragfähigkeit schwer getroffen and versenkt. Spätere Aufklärungsflüge der Marineluftwaffe haben diese Versenkung bestätigt. — Unser Bild «eigt das riesige Schwimmdock von Singapur dessen ge waltige Ausmaße durch den im Dock befindlichen Kreuzer noch hervorgehoben werden. — Atlantic (Sch.) Was bedeutet dieser Wüstenkrieg? »Glaubst du etwa«, stieß der eine von uns den anderen an, »daß man diesen Boden jemals nutzbar machen oder gar kolonisieren kann?« und unterstrich seine Frage, in dem er über das sandnackte Nichts hinwegzeigte. »Warum halten wir uns also nnt diesem Wüstenkrieg auf?« »Du gehörst«, fuhr der andere auf, »zu den gottsei-dank seltener werdenden Exemplaren, die, obwohl sie von Natur aus kurzsichtig sind, nur zum Essen die Brille aufsetzen. Denn sonst würdest du schon dahinter gekommen sein, daß der nordafrikanische Krieg weniger ein materieller Kolonialkrieg, sondern ein moralischer und geistiger Ausgangs- und Stützpunkt ist in unserem Krieg gegen England.« »Aber was rege ich mich auf«, fügte er entschieden hinzu, »wenn du es jetzt noch nicht, so wirst du es wohl nie begreifen.« »Zur Afrika-Schweißperle« Die Fahrt wäre noch eine ganze Weile so ereignislos verlaufen, wenn unser Wagen nicht auf der angewehten Uferkante der Piste eingebrochen lind mit einem entschiedenen Ruck stehen geblieben wäre. Zwar ließ unser Fahrer itoch einmal den Motor mächtig aufheulen, wohl drehte das Vollgas die Räder wie rasend, warf Mrrend Sandfahn'en hinter ihnen auf, aber der Wagen hatte sich nun endgültig eingewühlt. Wir schaufelten die Räder frei, schoben Bretter vor die Reifen und —: wieder das jammernde Aufheulen des Motors, wieder das sausende, doch nutzbare Sich-Drehen der Räder. »Ich möchte den Sandberg zu Hause häben«, grinste der Fahrer, aus dem Führerhaus herausspringend, »den die Landser in diesem Wüstenkrieg schon unter ihrem Wagen vorgeschaufelt haben. Ich würde einen Aussichtsturm und ein Gasthaus darauf bauen und es »Zur Afrika-Schweißperle« nennen und damit viel Geld verdienen«. Er konnte gut lachen, denn er hatte, während wir schon wieder schaufelten, den Kübelwagen entdeckt, der'uns wohl schon vermißt hatte und auf der Piste zurückgestaubt kam. Es ist eine alte Wüstenkriegserfahrung, daß Autopannen, soviel Zeit sie auch gekostet haben mögen, den unwiderstehlichen Drang bei den Kriegern hervorrufen, nach dem Defekt der Maschine nun auch den Hunger zu beheben. Nachdem uns der Kübelwagen wieder auf die endlich wieder fassenden Räder gebracht hatte, gab der Kolonnenführer den Befehl: »Absitzen! Mahlzeit I« Und schon saßen wir staubüberpudert zwischen dem Geröll auf der Erdkruste, ließen die Büchsenöffner kreisen, schnitten Brot und ließen uns von der Sonne beschei-nen, die aber noch immer nicht wärmte, obwohl wir schon drei Stunden unterwegs waren. Ein Tommy taucht auf Schon hielten wir wieder- steifen Kurs nach Süden. Ist das, so fragten wir uns plötzlich, denn noch die Wüste, in der wir eben noch herimistaub-teri, die glattgefegte oder von Kameldorngebüsch bebuckelte Wüste, das Einerlei der Geröllfelder und gewellten Horizonte? Wer hätte gedacht, daß der monotone lybische Norden beinahe übergangslos in einen so abenteuerlichen Süden übergehen könnte. In kurzer Zeit durchquerten wir sechs, sieben noch nie gesehene Wüsten. Erst tauchten Luftspiegelungen gleich, Tafelberge am Horizont auf, von rosa-violetten Schimmer verhangen, dann wand sich die Piste durch felsige Schluchten, dann schwan« gen sich grotesk abgeschliffene Sand« steinberge hoch über den Himmeis» rand, dann schimmerte der Sand oliv» grün, dann schwefelgelb, dann . . . Plötzlich schien uns die Wüste großartig, ja packend, gespenstisch wie die Mondlandschaften unserer Vorstellung, bizarr wie nacktes Erd» festirn nur sein kann. Wie nun unsere licke neugierig und gespannt den Horizont absuchten, da M. jeden Augenblick auftauten mußte, entdeckten wir einen Menseben, der als überlebensgroße Silhouette über einen Felsengrat lief. Wir mußten noch eins ganze Strecke fahren, ehe wir ihn erreichten, ehe wir in ihm einen — Tommy erkannten, der, die Feldflasche über die Schulter gehangen, auf uns zuwankte. »I want have a drink«, bat er leise, verfolgte gierig den glucksen« den Wasserstrahl aus unserem Kanl* ster, um dann seine Feldflasche lang« nicht mehr abzusetzen. Der sanfteste Gefangene. Dankend nahm er eine der ihm an« gebotenen Zigaretten und erklärte^ sich auf den Kanister zusammen« hockend, daß er in der Panzerschlacht vor Agedabia aus dem »Wagen aussteigen« mußte und auf einmal von seinen Leuten abgesprengt war,' daÖ er in fünf Tagen und Nächten viele Meilen durch die Wüste marschiert war und daß . . . Während er seine wundgelaufenen Füße betrachtete, atmete er auf: »Für mich ist der Krieg nun zu Ende!« Wir nahinen den sanftesten Gefangenen, den wir in diesem Krieg gemacht haben, auf unseren LKW und versuchten an das zu denken, was hinter Sergeant Maxwell lag. an die endlose .Durststrecke zwischen Agedabia und M. Aber diese Gedanken gingen in der Überraschung unter, die plötzlich die Landschaft bot. Die rosa Tafelberge traten auseinander und gaben den Blick über Palmengärten frei. Als habe sich der liebe Gott der grenzenlosen Verlassenheit erbannt und hier ein bißchen Wassef und Palmengrün ausgeschüttet, so erschien uns die Oase. Wie vom Mond heruntergefallen lag M. in der dunkelgrünen Schüssel seiner Palmen. Geschütze in Felsennestern Mit heißgelaufenen Motoren und Gedanken fuhren wir auf dem sandigen Platz vor dem Fort auf, von den Kameraden umringt, die uns schon kommen sahen, denn wir brachten ja Post und Verpflegung nach M. Könnt ihr euch vorstellen, was das für Wüstenkrieger, die aus verbitterten, hartnäckigen und pausenlosen Kämpfen kamen, hieß, in einer Oase unterzuziehen, könnt ihr euch das wasserhelle, dattelsüße Glück ausmalen, daß die Landser packte, als sie M. eines Tages besetzen, sichern und halten Mia, der treue Polizeihund Ein kleines Gedenkblatt zum Tag der Deutschen Polizei am 14, und 15. Februar 1942 Es geschab vor Jahren, was ich heute erzähle — Mia, das treue Tier, ist längst In den »Hundehimmel« eingegangen. Doch hören wir seine Geschichte, die einer gewissen Tragik nicht entbehrt: An einem schönen Sommertage zur Erntezeit befanden sich die Bewohner der Einöde »Heidewiesen« in begreiflicher Aufregung. Ein wegen seiner Rohheit bekannter Bauernknecht hatte den Hund seines Arbeitgebers, eines angesehenen Großgrundbesitzers, mit einem Stocke derart mißhandelt, daß er wie tot liegen blieb. Der Knecht mochte den Hund nicht leiden. Er war ein Mensch, dem die Oual der Tiere eine Freude bereitete. Schon öfter hatte er das Tier grundlos gepeinigt und der Gutsbesitzer, dem der Knecht auch in anderen Dingen mißfiel, kündigte ihm nach dem jüngsten Vorfall kurzerhand den Dienst. Bald darauf wechselte der Hund, der sich dank der guten Pflege der Gutsherrin wieder prächtig erholt hatte, seinen Besitzer. Mia war ein deutscher Schäferhund, ein Rassetier edelster Art, mit bester Blutmischung und einem Stammbaum, der zu den schönsten Hoffnungen berechtigte. Sein neuer Herr, ein Polizeibeamter der Stadt M., nahm ihn in Pilege und Dressur und bald war Mia der beste Polizeihund, den man sich denken konnte. Treu und zuverlässig, unbestechlich, ein Draufgänger, wenn es not tat, aber auch lammfromm und zutraulich zu denen, die er näher kannte — kurzum, Mia war die Seele von einem Tier. In der Geschäftsstube unter dem Schreibtisch war sein Platz und nur der Ruf seines Herrn konnnte ihn wieder hervorlocken. Kam eine fremde Person in das Zimmer, so knurrte er solange, bis man ihn mit einem »Pst!« wehrte. Er war kein Kneifer und Beller, aber wenn er auf den Fluren oder im Heuschober einen »Schwerverbrecher« stellte und solange verbellte, bis sein Herr hinzukam, dann gellte es in den Ohren des Gestellten, der es nicht wagte, auch nur einen Fuß von der Stelle zu rühren. Mia war ein Nasentier wie kein zweiter Hund, der eine einmal aufgenommene Spur mit Hartnäckigkeit bis zum Ende verfolgte. »Sein großer Fall« aber sollte erst noch kommen. Es war eine eisig kalte Winternacht, als sein Her'r ml ihm zu einer Streife das Polizeirevier verließ. Schwelgend ging es In die Winternacht hinaus und schon war man am äußersten Ende der Stadt angelangt, als der Wachtmeister merkte, warum ihn so an den Händen fror: er hatte seine Handschuhe — warme Fäustlinge — auf seinem Arbeits- §latz liegen lassen. »Bring Mia« und ein chnuppernlassen an den Händen war die Aufforderung, die Handschuhe zu holen. Der Weg zum Polizeirevier war ziemlich weit, doch Mia lief unbeirrt die kürzeste Strecke bis zum Ziel, klopfte ¡sotten. Sie schlugen ihre Zelte unter Palmendickicht auf, bauten ihre Geschütze in den Felsennestern rings ein, Bie fanden Brunnen, an denen sie endlich einmal Reinlichkeit hamstern konnten, sie sahen die Horizonte Im rosigsten Licht und genaßen und vergaßen, was hinter ihnen lag. mit den Pfoten an das Fenster und sprang keck, als geöffnet wurde, in die Stube direkt auf den Arbeitsplatz seines Herrn zu. Dort nahm er blitzschnell beide Fäustlinge ins Maul und verchwand wie gekommen. Die im Räume anwesenden Beamten staunten ,nnd belachten zugleich das Bravourstück »ihrer« Mia. Der Polizeibeamte, der auf seinen treuen Begleiter in einer dunklen Ecke wartete, bemerkte plötzlich, wie zwei Mannspersonen sich in verdächtiger Weise an einer gegenüberliegenden Haustüre zu schaffen machten und dann im Innern des Hauses verschwanden. Er ging in das Haus, fand die Türe angelehnt und sah durch die Mattglasscheibe der Korridortüre in einem Zimmer des Erdgeschosses das Aufblitzen einer Taschenlampe. Dann hörte er ein Geräusch, wie wenn ein schwerer Kasten von der Stelle gerückt würde. Unterdessen öffnete der eine Einbrecher — um solche handelte es sich nämlich — ein Fenster, wahrscheinlich um seine Beute ins Freie zu bringen. Der Beamte nahm seine entsicherte Pistole in die Hand, trat mit einem kräftigen Fußtritt die Korridortüre ein, und mit dem Rufe »Hände hoch!« stand er plötzlich vor den Verbrechern, die, ohne sich nur einen Augenblick verblüffen zu lassen, ebenfalls zur Schußwaffe griffen. Dann begann eine tolle Schießerei und ein Nahkampf auf Leben und Tod. Der Beamte blieb zwar unverletzt, aber das Ringen mit den beiden Kerlen ermattete ihn derart, daß er umzufallen drohte. Da kam im letzten Augenblick Mia, der treue Hund, der seines Herrn Stimme gehört hatte, durchs offene Fenster hereingesprungen und mit einer Wut, wie sie sonst nur ein wildes Tier entwickelt, sprang er auf den einen, den größeren Verbrecher los, packte ihn zuerst am Rockkragen und schüttelte ihn, daß den Kerl Hören und Sehen verging; nicht genug aber — Mia, die sonst auch der Zweck es erheischte und ihrem Herrn aufs Wort und auf den leisesten Wink folgte, ließ trotz des energischen Zurufs ihres Herrn den Verbrecher nicht mehr los, sondern riß ihm die Kleider buchstäblich vom Leibe und biß sich in seiner Wange fest. Der andere Einbrecher, den der Hund In seiner Gier nach dem einen Mann vollständig unbehelligt gelassen hätte, stand zitternd in der Zimmerecke und machte nicht deit Versuch zu entkommen. Als der Beamte den Hund gewaltsam von seinem Opfer losreißen wollte, biß ihn dieser In blinder Wut in die Hand, die stark blutete. Der Polizeibeamte aber, der glaubte, das Tier sei tollwütig geworden, streckte es mit einem wohlgezielten Schuß aus seiner Pistole nieder. Der letzte Blick voll Schmerz und Anklage galt seinem Herrn, dem er doch das Leben gerettet hatte und dessen Tun Ihm unverständlich schien. Nachrichtentrupp zieht eine neue Leitung zum Gefechtsstand in den Waldai-Höhen, —■ PK.-Auf nähme: Kriegsberichter Etzold. (Wb.) Unterdessen war es im Hause lebendig geworden. Die aus dem Schlafe gerissenen Bewohner eilten herbei, hielten die Verbrecher fest und riefen telefonisch das nächste Revier um Verstärkung an, die nach kurzer Zeit eintraf. Auf dem Transport zur Polizeidirektion gestanden die Verbrecher, daß sie die »Schmier« kaltblütig um die Ecke gebracht hätten, wenn das »verdammte Biest« nicht dazugekommen wäre. Als man später die näheren Personalien des gar übel zugerichteten Einbrechers feststellte, wurde es dem Wacht* meister klar, warum sein Hund von dem Kerl gar nicht ablassen wollte: es ¿rwiel sich nämlich, daß der vielgesuchte Einbrecher jener Knecht war, der den Hund auf dem Gutshofe gequält und mißhandelt hatte. Es gibt eben auch in der Tierseele Konflikte, die, wenn sie auch nur instink« tiv im Unterbewußtsein schlummern, doch' vorhanden sind und die ausgetragen werden müssen. So endete das Leben unseres vierbel« nigen Freundes, der viele Nachfolge? fand, mögen sie nun »Rolf«, »Arco«, »Hei« la«, »Pascha«, »Blitz« oder »Lux« heißen. Alle sind in ihrer Art nicht minder gute Diener Ihrer Herren, mit denen sie gert» und uneigennützig viele Strapazen dei Polizeidienstes teilen. Volksgenossen, denkt daran? Wenn auch der Polizeihund xum Sammeln für da« WHW antrlttl Kriminalrat Daumerlang b. pozna. Pazimo torej, da se ne uštejemo v računih in da nam krme tako-le sredi aprila ne zmanjka! Štedimo predvsem pri nad eno leto stari mladi živini. Telice v tej starosti lahko žive samo ob zjedi mlečnih krav! če se nam račun kljub tem ne izide (kako računati, smo na tem mestu obrazložili), je bolje, pravočasno odprodati kak rep — ali pa dokupiti krmo! Napravimo si tudi t->W> 'ki-v. Richtige Zahnpflege ist im Kriege wichtiger als je zuvor, denn sie beugt nicht nur der Erkrankung der Zähne, söndern häufig auch weiterreichenden Allgemeinerkrankungen vor. Neben der Verwendung eines guten Zahnpflegemittels wie Chlorodont sind gesunde Kost, gründliches Kauen und jährlich zweimalige Zahnuntersuchung erforderlich! tos s primernimi med- in podsadeži ter vmesnimi pridelki povečali proizvodnjo domače krme, ter se pravočasno pobrigaj, mo za seme takih rastlin! Ako 'nam je na razpolago seme, pred. vsem zasejmo večjo površino z lucerno, M 'e najboljša dobaviteljica sveže krme, po sebno ob poznopoletnih mesecih, ko med seneno in otavino košnjo marsikdaj na vemo, kam naj bi šli za zeleno krmo kosit Pripravljajmo se na spomlad tudi s tem, da bomo takoj, ko bo mogoče, razvozili po travnikih gnojnico, da bomo s tem, da bomo očistili ali nanovo izkopali osuševalna in odvodne jarke, osušili prevlažne travnike in dobili tako z njih več in boljše krme. Italijanski veleposlanik pri Sv. stolic) umrl. V Rimu je umrl veleposlanik Atto. lico, ki je zastopal Italijo pri Vatikana, v 63. letu svoje starosti. Pokojni AttolicO je bil med drugim višji komisar Društva narodov v Danzigu, podtajnik Lige Naro. dov, italijanski veleposlanik v Rio de Ja-neiru, Moskvi in Berlinu. Naposled je bil imenovan za ambasadorja pri Vatikanu. Pokojnik je veliko pripomogel k utrditvi in poglobitvi nemško-italijanskih odnoša-jev. ------ - - .-tt"":' p. V,. . t - -i ... »trf «ad • - ** Wintereinsatz einer Transportstaffel im Osten. Über die verschneiten Flächen fliegen dia Staffeln ostwärts zu einem weit vorge. schobenen Feldflugplatz, der den Infanteristen gleichzeitig als Sammelplatz gilt — PK.-Ai'fralime- Kriegsberichter Hemp6 (Wh ; MALE VESTI * tNeinsKa policija za Wiaterhilfswerk u>m*ko pomoč). Dne 14. in 15. februarja t i bo prvič tudi na Spodnjem Štajerskem RenisKa policija priredila svoj »dan nemške policije« ali »Tag der deutschen Po-Itzei« Prireditev ima namen pokazati povezanost policije s civilnim prebivalstvom. Celotno policijsko osebje in njene pomožne formacije gasilska in železniška policija bo v Marburg u in v drugih krajih Spodnje ¡štajerske omogočila vpogled v svoje delovanje m skrbela da nas s marsičem tznenadi Z ozirom na neprekosljive storitve naših vojakov na bojišču, naj postane »dan nemške policije« častni dan, prispevki za zimsko pomoč pa naj prekosijo tokrat vse dosedanje zbirke. * Razstavo »Edelweiß und Lorbeer« (piamnka in lavor), ki jo je med 1. m 8. februarjem 1942 v grajski dvorani v Marburg-u priredila naša slavna oborožena sila. je obiskalo 10.750 Spodnješta-jercev. * Prot. Albert Speer, naslednik ministra dr. 1'odta. Kakor poročamo na drugem mestu, je zadela Nemčijo' s tragično smrtjo ministra dr. T o d t a ki je bu državni minister za oboroževanje in muni-cijo, generalni inšpektor za ceste ter gene-ralui inšpektor vode in energije, velika izguba Führer je poveril vse tri omenjen« funkcije dipl. inženjerju prof. Albertu S p e e r-u. izredno nadarjenemu arhitektu, ki je že s svojimi dosedanjimi deli pod Führerjevim vodstvom zadivil vse strokovnjake. Mož je danes v 37. letu svoje starosti. * NemSke podmornice zvišujejo zavarovalne premije trgovskih ladij. Uspešni napadi nemških podmornic na ameriške ladje od katerih je kar prve dni potovalo 43 na dnu morja, so zavarovalne družbe v USA zvišale vse zavarovalne premije za trgovske ladje, ker bi sicer ne bile več v Stanu izplačevati dogovorjene odškodnine. * Razstava nemške knjige v Soiiji. V Sofiji so pravkar otvorili krasno razstavo nemške knjige. Razstavo so si ogledali kralj Boris kraljica Joana, princ Kiril in princesa Evdoksija v spremstvu ministrskega predsednika dr. Filova in nem-škega poslanika Beckerle-a * 8 zastopnikov ima nemška ljudska skupina na Madžarskem v budimpeštan-skem parlamentu. V zgornji hiši sedita tudi dva člana kot predstavnika na Madžarskem živečih Nemcev. * Naselitev kmetovalcev v bolgarski Traciji. Bolgarsko notranjo ministrstvo namerava svoja področja v osvobojeni bolgarski Traciji, kjer je prvotno mislilo samo na prostor med rekama Struma in Mesta, naseliti tudi med rekama Mesta m Marica z bolgarskim kmetskim življem Število za te kraje prijavljenih družin za naselitev je prekosilo vsa pričakovanja. * Maršal Kvaternik je obiskal nemške ranjence. Hrvatski maršal Kvaternik je obiskal te dni Stubičke Toplice, kjer se je prijazno razgovarjal z ranjenimi nemškimi letalci ki bivajo na njegovo povabilo tam kot rekonvalescenti. Dosedanjim potrošnikom Schmollpaste Kakor je iz današnjega oglasa Unio-tovar-ne razvidno, je na Spodnjem Štajerskem že 20 let znana tovarna Unio družba radi priključitve Spodnje štajerske k Reich-u opustila izdelovanje Schmollpaste, katero je vodila skoraj 18 let in izdeluje sedaj na-mesto iste svojo lastno znamko Unio-pasto To bo dosedanje potrošnike Schmollpaste gotovo zanimalo. 173 * Mrtvo truplo neznane ženske. Dne 6. junija 1941 so v Mautdorf-u pri Lutten* berg-u v Mur-t našli mrliča ženskega spo. la. Ponesrečena oseba je bila kakih JO let stara, 160 cm visoka, šibke rasti in temna plavih las. V zgornji čeljusti je imel drugi sekalec zlato krono z umetnim belim zobom. Desni zadnji kotnik je imel jekleno krono. V spodnji čeljusti je imel desni drugi kotnik tudi jekleno krono. Oblečena je bila v modro-belo-rdeče-karirano obleko »DirndU-kroja, bež-barvni steznik ter belo laneno srajco z znakom »AF«. Na mrliču so našli polokrogel zlat uhan. Za ugotovitev identitete koristne podatke je poslati na naslov Staatliche Kriminalpolizei. Dienststelle Marburg/Drau, iegett-hoftstraße 34. telefon 2777 ali pa najbliž-nji žandarmerijski postaji. * Unbekannte Tote. Am 6. Juni wurde aus der Mur in Mautdorf bei Lutten berg eine weibliche Leiche geborgen. Die Frau ensperson war etwa 30 Jahre alt, 160 cm groß, schlank und hatte dunkelblondes Haar. Im Oberkiefer hatte der linke 2. Schneidezahn eine üoldkrone mit einem künstlichen weißen Zahn, der rechte letzte Backenzahn hatte ebenfalls eine Stahlkrone. Bekleidung: blau-weiß-rotkariertes Dirndlkleid, beige-farbiger Schlüpfer und weißes Leinenhemd mit Wäschezeicnen »AF«. An der Leiche fand sich ein halbkreisförmiger goldener Ohrring. Zweckdienliche Angaben über die unbekannte Tote sind an die Staatliche Kriminalpolizei, Dienststelle Marburg/Drau. Tegetthoff-Straße 34, Telephon 2777, oder an den nächsten Gendarmerieposten zu richten. * Nov nemški izum. V Nemčiji je neka tovarna iznašla sestavino ki na železniških vozovh ublaži ropot. Izum uporab-ljajo tudi za ublaženje ropota na avto-karoserijah. * Velik uspeh potovalne kmetijske razstave Reichsnährstand-a v Marburg-u. Po dozdaj znanih podatkih je kmetijsko razstavo Recihsnährstand-a v Marburg-u obiskalo okrog 34.000 oseb. Številka je dovolj zgovorljiv dokaz, da je napredno spodnje-štajersko ljudstvo za novosti zelo dovzet-no. * Poseben davek za prehrano revnih slojev je uvedel župan mesta Strahinja Janič pri Leskovcu v Srbiji, in sicer v višini 10 milijonov dinarjev. Od tega morajo plačati 50% industrijci. 25% trgovci, 10°/0 banke, 5% rentniki, 4% zdravniki in lekarnarji. 4% obrtniki in 2% odvetniki. Davek je zapadljiv v desetih dneh. * Ogromen požar v Füadelfijl. V Fila-delfiji (USA) j t nek požar vpepelil 20 poslopij s trgovinami, dočim je bilo nadaljnjih 50 poslopij poškodovanih. Skoda znaša nad en milijon dolarjev. Požaru je pri. sostvovalo 50 000 oseb. * Ameriška petroleJska ladja »China Arrow« potopljena. Kakor poročajo iz Bostona, je neka podmornica potopila ameriško petrolejsko ladjo »China Arrow« (8403 ton). Moštvo se je polnoštevilno rešilo in se nahaja sedaj v neki ameriški luki. * Roosevelt pita maršala čangkajška samo s krediti. Po poročilih iz New Yorka je naslovil ameriški prezident Roosevelt na kitajskega maršala čangkajška neko poslanico, v kateri izraža upanje, da bo ameriško posojilo 500 milijonov dolarjev »pomoč za vojne napore Kitajske«. Obenem se zavezuje Roosevelt k sodelovanju za »skupno zmago«. Rooseveltov denar pač nič ne pomaga Kitajski, ker so vse dovozne ceste — tudi cesta v Burmi — zaprte. V lern slučaju gre torej le za plutokratsko vljudnost, za katero si gospoda v Čung-kingu ne more ničesar kupiti * Med voščene figure naj postavi London svoje najbolj neuspešne diplomate, kakor lorda Halifaxa ali pa Sira Samuela Hoare. Tako piše o angleški diplomaciji angleški list »Picture Post«, ker mu ža tudi presedajo polomije Anglije na diplo* matSKem področju, ki jih londonski vladi prinašajo njeni židovsko-aristokratski nesposobneži * Področje Bachern ni več zaporno ozemlje. Kakor smo iz pristojnega mesta izvedeli, so dne 5. februarja 1942 ukinili zaporo, ki je bila dne 19. sept. 1941 proglašena za področje Bachern-a. * Požar na krovu parnika »Normandie«. Na krovu francoskega veleparnika »N o r-m a n d i e«, ki so ga pozneje prekrstili v »Lafayette«, je v njujorški luki nastal dna 10. t. m. ogromen požar, ki je uničil velik del ladje. Ob izbruhu požara se je nahajalo 2200 delavcev in stražnikov na krovu ladje. 72 delavcev je zadobilo pri gašenju nevarne opekline in so jih morali spraviti v bolnišnico. Ladja »Normandie«, katero je ameriška vlada kratkomalo zaplenila ža ob izbruhu sedanje vojne, je bila last francoske družbe Compagnie Generale Trans-atlantique v Le Havre-u. Izplovljena je bila 1 1934. S 83.423 brutoregisterskimi tonami je bila druga največja ladja na svetu. 1975 potnikom je nudila najudobnejši komfort za vožnje po Atlantiku. Njena hitrost j« znašala 28.5 morskih milj na uro. Kakor pravijo zadnja poročila, se je ladja nagnila za 25% na stran. Gašenje ladje ja onemogočal silen dim. * 400 hiš je bilo v sedanji balkanski vojni v Belgradu težko poškodovanih. T« hiše so lani popravili. Stroški so znašali 80 milijonov Din. - • šest smrtnih obsodb na Hrvatskem radi prepovedanega trgovanja s koruzo. Izredno sodišče na Hrvatskem je v Martin* cih obsodilo šest občinskih uslužbencev na smrt, ker so kljub prepovedi privatno trgo. vali s koruzo. Nadaljnjih 12 kmetov ÎZ Martincev je dobilo zaporne kazni do 12 let ter denarne kazni od 10.000 do 100 000 kun. Vsi obsojeni so izgubili tudi svoja častne pravice. * Značka za slovaške frontne bojevnike; Za slovaške frontne bojevnike bodo izdelali znake več razredov, ki jih bodo nosili na desni prsni strani. * lz čebelarstva. čebelska kužna bol«, zen Nosema je lansko leto v Nemčiji uni. čila 800.000 čebelarskih družin hkrati ja pa nadaljnjih milijon družin toliko oslabila, da je njihova storitev zaostala daleč za normalnimi panji. To je povzročilo nemškemu čebelarstvu milijonske škode. Nosema. ki nastopa tudi v drugih deželah, nastopa enkrat v manjšem in zopet v večjem obsegu, kar se lahko zasleduje za deset let nazaj. Sedaj je Reichsfachgruppa Imker (državna strokovna skupina čebelarjev) uvedla akcijo za izsleditev, prepre-čenje in omejitev čebelske kužne bolezni ter se bodo znanstveniki in praktični čebelarji zadeve teoretično in praktično lotili. * 25-letnica smrti pomorskega junaka. Dne 8. februarja 1942 je poteklo 25 let, odkar je umrl veliki admiral Anton Haus, poveljnik vojne mornarice bivše donavska monarhije Spodnještajerci, ki so svoje-časno služili v vojni mornarici pod njegovim poveljstvom, se ga bodo še gotovo spominjali. » Velik zemeljski plaz se je vtrgal ta dni v bližini vasi Calandria v bližini nekega železniškega mostu proge Ventimi-glia—Mentone. Ogromni plaz zemlje in kamenja je razrušil neko malo hišico, ki f» služila vojakom-stražnikom kot bivališče. Sedem mož je našlo pod plazom hudo smrt. S*3odnješta'@rci in prijava Inozemskih do gov * Spodnja Štajerska je pri 5. vsedržavm zbirki dne 30. januarja in 1 februarja 1942 tbrala 219.516.14 Reichsmark. * Pastirski list proti komunizmu. Srb-»ki škof v Ujvideku (Novisad) je naslovil na svoje vernike pastirski list, v katerem jih zakliaja, naj ne nasedajo komunističnim agitatorjem. Pastirski list, ki je bil objavljen v srbskem in ^madžarskem Jezika, je izzval veliko pozornost. * Političen umor v Belfastu (Severna Irska). Neznani storilci so ustrelili ravnatelja kaznilnice v Belfastu sredi mesta. Baje je ta umor v zvezi z neko gladovno stavko, katere se je udeležilo 200 političnih kaznjenccv. Angleži skušajo to dejanje spravljati v zvezo z irsko-republikan-sko vojsko. * Fraser bi rad postavil avstralsko-novo-zelandijsko mornarico. Po poročilih iz Su-rabaie hočejo neki avstralski krofi sestaviti iz avstralskih in novozelandijskih edi-nic kombinirano brodovje. Novozelandijski ministrski predsednik Fraser je stavil predlog, da naj prevzame poveljstvo nad to britansko mornarico nek ameriški admiral. * Uporaba praznih bunkarJev. Po odredbi Oberbiirgermeipter-a mesta Marburg «mejo posestniki prazne bunkarje in bun-karske hišice, ki stojijo na njih zemljiščih, uporabljati. * Maršal Cangkajšek v Indiji. Kakor poročajo iz Delhija, je kitajski maršal Caogkajšek prispel v Indijo. Namen njegovega potovanja, ki je zbudilo v Šang-haju splošno zanimanje, je baje posvetovanje z vrhovnim poveljnikom britanskih til o splošnih vprašanjih. * Sestava hrvatskega Sabora. Kakor »mo že poročali, se bo v kratkem sestal novi hrvatski sabor k svoji prvi seji. Novi •abor Neodvisne države Hrvatske ni izvoljen, temveč imenovan. Predsednik Stola sedmorice je sedaj objavil imena 204 poslancev, ki bodo tvorili sabor. Od teh jih pripada ustaškemu gibanju 28. Na čelu te skupine sta oba »doglavnika« maršal Kva-ternik in dr. Mile Budak. Bivši Radičevi Stranki je bilo dodeljeno 80 sedežev. Bo-•anski muslimani imajo 18 poslancev in obenem tudi podpredsednika hrvatskega iabora. Nemci bodo zastopani v saboru z dvema poslancema (Branimir Altgayer in Gasteiger), dočim bosta Srbe zastopala bivši podban dr. Sumanovič in sarajevski odvetnik dr. Besarovič. Saboru pripada nadalje še 40 kmetov. Ostali sedeži odpadejo na znana imena hrvatskega političnega in javnega življenja. * Kralj in cesar Viktor Emanuel je obiskal pretekli tedn razna mesta in vasi v Kalabriji in Apuliji, dve pokrajini, ki sta neposredno deležni vojne v Sredozemskem morju. Vladarja je prebivalstvo povsod prisrčno pozdravljalo. * Novi turški veleposlanik v Londonu. Dosedanji turški poslanik Rauf Orbay je bil imenovan za novega turškega veleposlanika v Londonu. Dosedanji veleposlanik Ruždi Aras je bil istočasno vpokojen. * Portugalski prezident Carmona zopet Izvoljen. V nedeljo so na Portugalskem volili prezidenta republike. Volilna udelež-ba je bila povsod v deželi velika. Po poročilih, ki so jih imeli listi pondeljek zjutraj, je glasovalo 90°/o vseh volilnih upra-Vičencev. * Veliko tihotapstvo španskih svinj hi rib v Anglijo. V Madridu so prišli na sled veliki tihotapski lumpariji, v katero so zapleteni Angleži. Angleški agentje. ki so Stanovali v nekem madridskem hotelu, so kupovali v španskih tvornicah za konzerve In pri kmetih velike množine rib in živih »vinj, ki so jih spravljali po tajnih "poteh Na podlagi razglasa šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem z dne 30. januarja 1942 je vsaka oseba, tvrdka ali korporacija, ki ima svoj sedež, svoje bivališče ali vodstvo na Spodnjem štajerskem, nadalje vsaka podružnica inozemskih bank in industrijskih tvrdk, dolžna svoje dolgove v inozemstvu, ako dosegajo vrednost 1000 RM in več, prijaviti. Ako ima obvezanec za prijavo na Spodnjem štajerskem podružnice, mora prijavo izvršiti centrala, če ima ista svoj sedež na Spodnjem štajerskem. Vse potom posredovanja kake na Spodnještajerskem ležeče banke najete kredite (na primer kredite gotovine, kritje terjatev), mora prijaviti banka, ki je kredite posredovala. V kolikor bi tukaj nastale nejasnosti, se mora upnik z dotično banko sporazumeti, da ne bo dvojnih prijav. Zaupniki, ki gospodarijo z inozemskim premoženjem, tudi morajo prijaviti, ako soodnještajerskim dolžnikom ne more biti znano, da pripadajo dolžni zneski inozemcem. Priiaviti se mora vse dolgove napram osebam, tvrdkam, bankam in korporacijam, ki imajo svoje bivališče in poslovanje v inozemstvu in sicer brez ozira na zapadljivost, vrsto dolga ali vrednoto. Torej tudi RM dolgove. V rubriko 1 predpisanih formularjev se mora bližnje označiti obvezo dolga kakor na primer: dolg iz kontokorenta, obveza za dobavo blaga, hipoteke in zemliišni dolgovi, obveze iz lastnih ak-ceptov in sola-menic, krediti za vloge v gotovini in kritja terjatev, predujmi v gotovini, hranilne vioge, posojila, obligacije, družbene vloge, deleži ter udeležba inozemcev na prijave-ob-veznih tvidkah. Bodoče ali pomaknjene pogojne obveznosti, katcor na primer račune o ne- v Anglijo. Svinje so gnali v velikih čredah čez mejo na Portugalsko, kjer so jih klali in nato pošiljali v Anglijo. Španskim kme tom so plačevali mamljive cene v funtih šterhngih. Ribje konzerve so spravili podkupljeni španski ribiči na malih ladjah ali obalnih parnikih na visoko morje, kjer so jh prevzemale angleške trgovske ladje. * Za novi red v Vzhodni Aziji. Preteklo nedeljo se je vršil v tajlandskem glavnem mestu Bangkok velik shod Tajlandcev, Kitajcev, Indijcev in Burtnezov, ki so ma-nifestirali za politiko tajlandske vlade in za vojno proti Angliji in Ameriki. * Angliji primanjkuje starega železa Angleška industrija jekla, ki je bila pred vojno navezana na uvoz starega železa iz Zedinjenih držav Severne Amerike, ki je pa sedaj silno otežkočen, zelo občuti pomanjkanje starega železa. Znano je celo, da je zadnji uvoz starega železa iz Amerike prišel septembra lanskega leta v Anglijo. Ker je kovinski industriji staro že-lezje kot dodatek pri toplenju železne rude neobhodno potrebno in za istega dozdaj še ni nadomestka, si ne bo težko predstavljati , v kakšnem tempo angleške jeklarne prevzeten blagu ni treba prijaviti. Isto vHja tudi za deponirane menice. Ce dolgovi niso točno znani, zadostuje navedba po vestnih cenitvah. Med inozemskimi dolgovi in inozemskimi terjatvami se principielno ne kompenzira ničesar. Za prijave je uporabljati samo predpisane tiskovine, ki se dobijo brezplačno pri zavodih Reichsbanke v Marburg u in Cilli-ju ter pri Anmeldestelle für Auslandsschulden, Reriin C III. Vse obveznosti je deliti po deželah in valutah Ime upnika se navede, ako znaša upnikova terjatev ned 1000 RM. Manjše obveznosti je vzeti sumarno, ločiti jih ie pa po deželah in «alutah. Pogodbeno dogovorjeno zapadljivo«* dolga se mora označiti. Ce ni 'očno znana, je navesti rok, do kedaj se povračilo najprej lahko zahteva. Obveze, ki so biie zanadle, je ozna*;ti kot že davno zapadle. V obrestno postavko je dodati morebitne provizije, stroške itd., k' so r-*-dno za plačati. Brezobrestna poso:i!a je označiti kot »brezobrestna«. ZANIMIVOSTI o. 2000-letno pšenično zrno so našli pri nekih razkopavanj'h za starinam' pri Goslar-ju na Norveškem. Pri najdbi ie pšenično zrno bilo še dOb^o ohranjeno, ki je pa kmalu nato raznad'o. Na norfbTi drugih najdenin so strokovnjaki ugotovili, da gre za pšenično zrno. ki ie zrastlo pred kakimi 200ft leti na Norveškem. o. Najboljša krava Madžarske. Pri nedavno zaključeni produkcij-ki tekmi m'e-ka. ki jo je priredilo kmetHsko društvo na Madžarskem, so kravo »Csipke«. ki ie last madžarske akademije znanosti, proglasili za zmagova'ko. V kontro'nem letu so dobili od nje 13.038 kg mleka, ki ie vsebovalo 483,4 kg maščob. Naroči »Staierskeqa Gosnodara'i poslujejo, ker jim primanjkuje najbolj važnih surovin. Angleška vlada je zato še poostrila svojo že davno izdano naredbo o zbiranju starega železa ki pa seveda ne rodi željenega uspeha. * »Japonski Ocean«. Zastopnik japon. ske mornarice, kapitan Hiraide, je predstavnikom tiska med drugim izjavil da Anglija in USA sploh nista v stanju da bi poslali večjo mornariško bojno silo v Vzhodno Azijo. Kakor stvari sedaj stojijo, je razmerje med japonskimi in ameriškimi ter angleškimi pomorskimi silami v Pacifi. ku in Indijskem Oceanu kakor 1:0 Japon. ska bi zelo pozdravila dohod večje ameri. riške in angleške mornarice v Vzhodno Azijo, ker japonska vojna mornarica na ravnost čaka na tak spopad. Japonska bo zasedla, tako je izjavil Hiraide. ne samo Filipine in Malajo temveč tudi Nizozemsko Indijo. S tem je izražena zahteva po »novem japonskem Oceanu« Kontrola tega novega japonskega Oceana, v katerega so vključeni Nizozemska Indija. Malaja in Avstralija, je za Japonsko -življensko važna. Vojni cilji Japonske bodo šele doseženi. ko bo Japonska v stanju, na najboljši način uporabljati ta novi ocean. Dvojni obraz tržnega reda Kritika prehranjevalno-gospodarskega reda tudi v času. ko se ukrepi tržnega reda Reichsnahrstand-a v vojnem gospodarstvu soodločujoče uveljavljajo, ne utihne. Z ugotovitvijo vojno gospodarskih nalog tržnega reda se na gotovo stran že izraža dvojni obraz tržnega reda, ker se je v miru in vojni enako obveljavil. Prehranjevalna oskrba Nemčije brezdvomno ne bi bila tako socialna in pravična, če bi se mirovni instrument tržnega reda ne bilo hkrati pripravljalo za storitve v slučaju vojne. Obupni napori naših nasprotnikov, da bi si uredili svoje prehranjevalno gospodarstvo — kar je doslej ostalo še biez uspeha — so viden dokaz, da se instru. ment, kakor je naš tržni red, ne more kar tako iz rokava strestl Potrebne so temeljite in načrtne priprave, če se hoče imeti orožje pripravljeno za uporabo, kadar se ga potrebuje. Tržni red pa razkazuje še en dvojni obraz in sicer v svOjem učinku na gospodarski in socialni položaj pridelovalca na eni in potrošnika na drugi strani. V časih nadprodukcije ali preplavljenja domačega tržišča z nepotrebnim uvozom, jamči pro-ducentu. torej kmetu, vrtnarju in sadjarju za pravično produkcijsko ceno. V času pomanjkanja, nezadostne produkcije ali izo-stalega dovoza, jamči potrošniku za cene, ki so po tedajnem socialnem življenskem ravanu pravične. Prehranjevalno-gospodar-ski tržni red torej lahko po aktualnih potrebah svoje delovanje preloži iz ene na drugo stran. V začetku pridelovalne bitke je premagal problem oddaje pridelkov ter ustvaril pogoje za gospodarsko ozdravljenje kmetijstva. Danes, ko vojna po sili okoliščin na enem in drugem področju povzroča pojave pomanjkanja, ščiti tržni red konzumenta pred tistimi zvišanji cen, ki karakterizirajo sliko bivšega liberalistič-nega gospodarstva ter pri naših nasprotnikih narode hudo obremenjuje. Da je naš tržni red možno tako prilagodevati, gre zasluga njegovi prožnosti pri istočasni odločni izvedbi njegovih temeljnjih zamisli. V tržnem redu ima Nemčija orožje, ki ga tujina rada kopira, akoravno brez uspeha. To orožje, ki si ga je skovala Nemčija je deležno odločilnega deleža na zmagi v sedanjem gospodarskem boju. Pozdrav vseh zavednih Spodnještafercev je „M Met!" DOPISI □ Keitnig. V skupnosti je moč, skupnost je nezlomljiva in ustvarjajoča. Temu dokaz so občudovani uspehi naše vojske na frontah; so te armade kakor en mož, z enim ciljem ter enim delom: ohraniti svojo domovino ter ustvariti človeštvu boljšo in pravičnejšo bodočnost. In mi doma, bomo li ostali malomarni, zroč topo, kako naši junaki na frontah krvavijo in prezebajo v letošnji hudi zimi? Sramotno bi' bilo in nevredno, nič storiti in podpreti po naših močeh te cilje, ki ne morejo biti nikomur brez zanimanja. Primimo torej tudi mi za orožje, katero ni male važnosti, primimo z veseljem in ljubeznijo predvsem za motiko in plug, ko nastopi pomlad, da bomo izsilili iz zemlje čim največ kruha. S tem ne bomo koristili samo sebi, nego podprli bomo s tem skupnost, kajti kruh in prehrana je silno važno vprašanje. Zato pa bodi naša skrb, obsejati ter posaditi na spomlad vsak količkaj primeren košček • zemlje, da bomo pridelali čim največ živeža. Lotimo se tega torej predvsem z ljubeznijo ne zgolj do naše rodne zemlje, nego imejmo v vidu brez vsakega pomisleka tudi našo skupnost. Kar se je nemara dosihmal opravljalo na polju bolj malobrižno, naj se dodela sedaj s podvojeno nego, uspehi bodo dokaz, da se je v prošlih letih marsikje gospodarilo res malomarno. Gospodar, preglej sam, kako orje ali brana njivo tvoj hlapec, ali jo opleva dekla, še posebno je treba tvojega očesa tam. kjer delajo to Mit Rauhreif überzogen. Ein Fahrer, der mit seinem Gespann mehrere Stunden unterwegs war. — PK.- Kriegsberichter Schmidt (Sch.) mladi, še neizkušeni ljudje. Proč tukaj tudi z vsako naglico, ne glej toliko, kolika je storjenega glej rajši, kako je narejeno, Izkušnja spričuje, da tudi mali košček zemlje, skrbno obdelan, doseže nemalokrat pridelke onega kmeta, ki je v svoj! vihravosti ali nezavednosti preletel in po-sejal cele orale. Ali ni škoda zemlje, če s» je ne izkoristi, kakor se sliši? Zemlja j» namreč dragocenost, kar. se še mnogi vsa premalo zavedajo. To hibo je bilo opa» žatl zlasti na našem Bachern-u, vse jI iskalo svoje dohodke in potrebščine le v gozdu, polja pa si videl marsikje v tak! revščini, da je človeka kar v srce zabolelo. Nazaj tcrej k rodni grudi, vzljubimo, kakor sc ljubil» naši dedje svojo zemljo tel ji strežimo, potem smo lahko sigurni, d£ se nam bo povrnilo blagostanje, ko sa naše kmetije živele in se oblačile večjtdel* od domačih pridelkov, kakor pripovedujejo stari ljudje. TO IN ONO_ o. Naravnalni meter In naravnalni kilo« gram, po katerih sta od leta 1875 uravna« vešeni naša mera in naša teža, sta shra« njena globoko v zemlji nedaleč od Pariza pri St. Cloud-u. V globoki obokani kleti 15 metrov globoko so shranili naravnalno izdelke teže in mere ter jih dobro čuvajo. Troje vrat vodi do shrambe in troje kiju» čev je treba, da se pride v njo. En kljui je v rokah francoskega konservatorja dr« žavnih arhivov, drugi je v rokah vodji znanstvenega instituta, ki je lastnik zem* Ijišča in shrambe, tretji je pa v rokaK predsednika mednarodnega odbora za mere in ^uteži, ki je trenutno neki Italijan, Stvarno obstoji 40 naravnalnih metrov ia kilogramov, ki se pa nahajajo v glavnih mestih držav, ki so leta 1875 pristopile k pogodbi o meterski meri in kilogramski teži. o. Nilske rastline kot kurivo. Reka Nil in njena stranska jezera so močno zaraščena z neko vodno rastlino ali grmovjem, ki se močno širi, da se mora radi plovbe to grmovje vsakoletno krčiti in odstranjevati. Sedaj so prišli na idejo, da bi se to dračje in grmovje lahko uporabljalo kot kurivo. In res so s povezanjem in prešanjem posekanega vrbovja sestavili kurivo, ki ga nazivajo »sudit« in ima kot kurivo odlične ogrevalne lastnosti, Letno bodo sedaj lahko pridobili 50.00® ton sudita. o Nove lesene podplate sta izumila en umetni mizar in en čevljarski mojster r.a Slovaškem. Gre baje za elastično in trpež-nejše blago kakor je usnje. Izdelovalo se ga bo lahko iz vseh vrst trdega lesa. Izum je tako popolen, da se čevlji sploh ne razlikujejo od obuvala z usnjatimi podplati. Izumitelja sta svoj izum prijavila siova« škemu patentnemu uradu v svrho zaščite. Landes-Hvpofhekenanstaif für Steiermark í GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15 Občinska posojila in Hipoteke na posestva po mestih in na deželi C IUI, Postfach Naselitvena posojila Reichsgau jamči za vse .obveze zavoda o. Poskušal je izdelovati zlato, izumil je pa izdelovanje porcelana. Pred 260 leti v Scfileiz-U rojenega Johann-a Friedrich-a Bottger-ja smatrajo za izumitelja izdelova nja evropskega porcelana. Böttger je bil sanjač, bavil se je največ s poskusi izdelovanja zlata dokler mu ni končno uspelo, da je nekaj res dobrega in koristnega ustvaril. Uspelo mu je namreč iz ilovice v okolici Meißen izdelovati odličen, rjavo-rdeč porcelan, ki ga je imenoval »jaspis-porcelari«. Ta* izum je predstavljal pred-stopnjo k iznajdbi trdega porcelana, kakor so ga že davno poznali Japonci in Kitajci in v čemur se je Evropa že od 15. stoletja trudila, da bi ji uspelo njene izdelke po-snemati. Švedi so pa Böttger-ja v trdnjavi Königstein spravili na varno, kjer je S svojimi tremi pomočniki moral z delom izuma nadaljevati. Leta 1708 je isti izumi, telj v Dresden-u odkril kaolin, to je zemljo porcelanko, in sicer v pudru za lase. Ta iSmlja mu je končno omogočila izdelovati pravi trdi porcelan. Böttger je nato postal administrator tovarne porcelana v Mei-Ben-u. o Drevesa za pridobivanje plutovine so odkrili gozdarski strokovnjaki v pragozdovih Giavurdag v Turčiji. Ker Turčiji baje primanjkuje plutovine, namerava turška monopolska uprava izkoriščanje teh zalog prevzeti sama. o Število bilijon. Težko si je predstaviti velikost števila bilijon, če bi kdo hotel Šteti od 1 do 1 bilijon, bi za to potreboval devetnajst tisoč let. To zgleda nekoliko čudno, ampak drži. Izkušnja nas uči, da potrebuje človek eno minuto predno naštaja od ena do sto. Iz tega ni bilo težko izračunati, da se za štetje do 6000 uporabi eno celo uro. V enem dnevu s 24 urami bi se naštelo do 144.000, v tednu ali sedmih dneh 1,008.000, v letu ali 52 tednih 52,416.000. Po tem računu bi se žele v devetnajst tisoč letih naštelo do 995.903,000.000, kar še pa ni celi bilijon. Pri tem bi se pa moglo noč in dan šteti ter te velike številke ravno tako hitro izgovarjati kakor male. o. Iz divjih kostanjev bodo izdelovali marcipan. Na Danskem so delali razne poskuse, kako bi se dalo divje kostanje bolje uporabiti kakor za živalsko krmo, ki te tudi niso obnesli. Pri tem so jih olupili ter iz istih potom kemičnega procesa napravili neko snov za izdelavo mila. Ker Je sad pri tem procesu izgubil svoj grenek okus, se iz mase, ki je pri tem ostala, lahko izdeluje marcipan. Danske tovarne fiokolade so baje že začele na ta način Izdelovati marcipan. o. Bolgarija šteje 8,425.000 prebivalcev. Po vrnitvi južnega dela Dobrudže, Alace-donije in Tracije se je bolgarska kraljevina precej povečala. Njena zemeljska površina meri danes 152.000 kvadratnih kilometrov, na kateri živi 8,425.000 '¡udi. o. Vitaminske bonbone izdelujejo. Bonboni, ki bi vsebovali vitamine, so bili pred par leti še neznana stvar. Danes ni to nič več novega. Vsak vojak dobiva danes sladkorčke, v katerih se nahajajo vitamini. Ti bonboni niso samo osvežujoči, temveč jačijo in ohranjujejo tudi zdravje. Tudi v civilnem življenju so vitaminski bonboni pomembni. Po uspehih prve vitaminske akcije je ravnokar v toku vitaminska akcija organizacije Deutsche Arbeitsfront. Rudarji že več mesecev dobivajo po en vitaminski bonbon pred in po delu. Isto se uvaja tudi že pri drugih s težkim delom zaposlenih delavcih. o izumitelj šivalnega stroja. V Kuf-stein-u na Tirolskem se je leta 1768 rodil Josef Madersperger, ki je pozneje postal krojač, kakor njegov oče. Po očetovi smrti se je preselil v Wien, kjer je v revnem predmestnem delu nadaljeval krojaško obrt. V prvih letih 19. stoletja je pri-šel na idejo, da bi bilo dobro izumiti mehanizem, ki bi pri šivanju nadomestil kretnje, ki jih opravljajo krojačeve roke. Po dolgih mukah mu je v nekaj letih uspelo izdelati model stroja; ki je napravil kakih 100 zbodljajev v minuti. To je pa bil z ozirom na ročno delo in na današnje stroje, ki napravijo do 4000 zabodov v minuti, še prav skromen stroj. Kot siromak ni imel sredstev in tudi ne tehničnega znanja, da bi bil ta svoj izum takoj spopolnil. Zato je stradal in zmrzoval, da je našel sredstva za izpopolnitev stroja. Po dolgih letih je izdelal takozvani tkalski čolniček ter ga stavil v mehanizem. Temu je sledil zopet trud in delo, dokler' ni izumil takozvani Kettel-bodec. Šele sedaj je njegov izum bil spopolnjen. Pisali so takrat leto 1814. In glej čudo. Na mestu da bi se izumitelju, ki je 32 let stradal in delal, da je človeštvu izumil nad vse potreben šivalni stroj, omogočilo, izkoristiti delo svojega uma in svojih rok, mu je takratna gosposka dala svetinjo. Madersperger je na stara leta moral v Wien-u v ubožni dom, medtem ko so njegov izum izkoristili Amerikanci ter začeli na tovarniški način izdelovati šivalne stroje. Iz Amerike je šele pozneje, in sicer leta 1850, prišel šivalni stroj kot industrijski izdelek nazaj v Evropo, nakar so tudi v Nemčiji 1. 1855 začeli prvič izdelovati šivalne stroje Madersperger je pa umrl 1. 1850 v ubožnem domu, reven kakor cerkvena miš. o. Nevidno steklo? Kakor poročajo iz Osla. je baje v fizikalnem institutu za eks perimentalna izsledovanja uspelo učenjakom izdelati steklo, ki je popolnoma nevidno. Na ta najnovejši način izdelano steklo se ne opazi če ga položiš na mizo. o. Največje število las imajo svetlolase ienske. Znanstveniki, ki so šteli in računali, koliko las ima človek na glavi, so prišli do sledečih številk: Svetlolasa ženska ima 140.000 las, temnolasa 120.000, izrecna črnka pa samo 100.000. Najmanj las pa posedujejo rdečelase glave in sicer samo 88.000. Quisling zum Ministerpräsidenten Norwegens ausgerufen. Der Führer der norwegischen »Nasjonal Sämling«, Staatrat Vidkun Quisling, der in einem feierlichen Staatsakt in der alten Feste »Akershus« in Oslo zum neuen Ministerpräsidenten Norwegens ausgerufen worden ist. — (Scherl-Bilderdienst-M.) Marburg, uurgpiatz 1 Kulturfilm - Sondervorstellungen: DEOETO zeigt: TABU Eine Geschichte aus der Südsee. Für Jugendliche zugelassen 1 Und die neueste deutsche Wochenschau 1 Unterseeboote vor New York. Ab Freitag: DER UFA-FILM: Der Gasmann 185 mit Heinz Rühmann u. Anny Ondra. Für Jugendliche nicht zugelassenl Zidarji pozor! Vsi zidarji in zidarski preddelavci Spodnje Štajerske, ki niso nikjer zaposleni, se naj javijo v svrho trajne zaposlitve pri tvrdki Karl Koroschetz, Maurermeister, Packen-stein. 189 Vinogradniki! Prvovrstne cepljenke v raznih sortah razpošilja Rebschule Vinzenz Koren, Egidi, Post. Wöllan. 188 Metariin v okolici Marburg-a vza-inesaii;« mem v najem Naslov v upravi lista. 186 s 4 delovnimi močmi se sprejme. Anton Schuman, Wachsenberg (Margarethen/Pöß.). 192 Viničar Viničarja 55 do 70 let starega, zdravega in zanesljivega, z 2 do 4 delavci, ki se razume na vini-čarstvo, se sprejme za Stadtberg. Plochl, Pettau, Obere Draugasse 4. 190 w_{«nI»* se želi nadalje izučiti v W.-u« -..Mtc i" U%kaue i»e stile 20 lipi. 1'n.Mojuuia za iilro |e 35 lipi, pri iskanju služb 25 Kpt Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 lipi po i • Zaldjufek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16 uri Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah Vajnižja cena malemu oglasu je 1 Keichmarka Piko o in fabofčnik zdrav in okusen, s 3—4 odst. alkoholne stopnje si napravite za domačo uporabo brez pravega jabolčnika |abolčmk m pikolo si tudi lahko pomnožite za 100 do 150 odstotkov Tudi izboljšate si iahko pikolo. ako naročite naš »jabolčni sok«, ki ie pripravljen iz samih domačih preparatov in stane za 160 litrov, RM 350 po pošti RM 1 40 več. Tudi sredstvo za raz-kisanje in izboljšanje okusa vin in drugih pijač še je vedno na zalogi. -Z# -500 litrov RM 1.75. po poŠti KM 1 - več. Veliko zahvalnih pisetn na razpolago. Zastopnik: J. P u t s c h U o, MarburgDrau, Triester-stratSe 57- 178 Cll n p O ivzke, sta- u " ^ in kovine papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovoo) kupuje Vsako količino Alois Arbeiter, Marburg (Drau). Drangasse 5. 160 Kupim stole vseh vrst in vsako množino tudi rabljene če so v dobrem stanju. Ponudbe na J. Putschko. Marburg/Drau, Triesterstr. 57 _______179 PrfltaTa aparate za oporo, pasove r*oteie» za kile, telesne obveze, gumijaste nogavice in vložke za ravna stopala izdelujejo SpezialWerkstätten für Prothesen und Bandagen F. EGGER. Mar burg/Urau Meilingerstraße 3. 174 Vrtnariia b,izu trSa se °dda v najem Vlllldll|d, Naslov v upravi lista. 167 Umetno gnojilo rezervirajte takoj pri tvrdki Anton Birg-maver. Marburg Drau TegetthoffStraße Nr 74. Telefon 24-97. 170 V Breda! Pridi takoj, nahajam s« doma. Fritz. 191 llr^nr^z meščansko šolo. z deželo, sprejmem takoj. — Frana Steinbauer, Kaufmann, Kapellen bei Bad Radein. 177 Mlinarski vafenec se sprejme takoj. Franz Dvorechek, Walz-. mühle. Windischgraz. 1711 Kro aški pomočnik in vajenec se sprejmeta v stalno službOk Hrana in stanovanje v hiši. Predstaviti s« osebno pri Dominik Woutschko, Schnei, dermeister, Eichtal 41 (Hrastnigg). 179 I l^onfa pridnega, za mesarsko obrt UbUnCd ¡gče josef Zaff, Marburg an der Drau, Friedrich-Ludwig-Jahn-Platz 1. 169 nva CAui ali sobo z dvema posteljama uve SODI iščem na a,j v bližini The. sen-a pri Marburg-u. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. 172 OGLAŠUJTE! DER LANDRAT DES KREISES Vil—V m 2/3-42 PETTAU (VETERINÄRAMT) P e 11 a u, 11. 2. 1942. Razglas o živinskih sejmih Na razna povpraševanja naznanjam, da se bodo počenši z 17. februarjem t. 1. živinski sejmi za konje in govedo v Pettau-u vršili zopet vsak prvi in tretji torek v mesecu kakor poprej. Za živino, ki se jo dovede na trg, se mora brezpogojno doprinesti izvirna spričevala, živino brez izvirnih spriče/al se ne bo pustilo na sejmišče, posestnike se bo kaznovalo. 184 Der Landrat: t. A. Dr. Schrucher Amtstierarzt. Posestvo 36 oralov, dam v najem delavni družini na polo vico pridelka. Vprašati Windischdori 9, P Pettau 166 Brej0 kravo in 1 leta staro telico prodam. Simon Fras Schleinitz Nr 46 bei Marburg 168 QCCIJ ali vlničar za vinogradno delo v okolico Marburg-a se sprej me Marburg/Dran Burggasse 34, I. nadstropje levo. 180 Oferja Bismarckstraße 2. sprejmem takoj. Justi Piiklawetz Marhurg/Ürati 17t Razglas 1. marca t. 1. se začne 9-mesečni viničarski tečaj na viničarski šoli v Kapellen-u pri Bad Radein-u. Tečaj bo nudil temeljita praktična in potrebna teoretična znanja Is vinarstva in sadjarstva kakor tudi iz ostalih gospodarskih panog. Kot nčenci se sprejmejo najmanj 16 let stari, telesno dobro razviti in zdravi viničarski in kmetskl fantje. Oskrba brezplačna. Prijave je najpozneje do 20. februarja t. I. osebno predati pri Verwaltung der Winzerschule in Kapellen. Prošniam za sprejem je priložiti potrdilo o prijavi k Steirischer Heimatbund-u, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo in prt mladoletnikih dovoljenje staršev odnosno odgovornih skrbnikov. 144 Die Verwaltung der Winzerschule in Kapellen. 8\Ü Organizacija Steirischer Heimatbund "1 • Vam olalšuie uk nemščine !