SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxiii (67) • stey. (n°) 5
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 20 de febrero - 20. februarja 2014
V v
ZAŠČITA TOTALITARIZMA
Nova koalicijska pogodba
IVO ZAJDELA _
28. januarja je državni zbor z 51 glasovi za in 28 proti sprejel novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Že pred sprejetjem, pa tudi po sprejetju spremembe zakona, je tekla polemična razprava o tem, zakaj vlada spreminja zakon in ali bo novela olajšala delo raziskovalcem v arhivih ali jim ga otežila. Že do zdaj je bil zakon o arhivih slab, saj je vseboval 65. člen, ki je nedoločno na videz ščitil žrtve nekdanjega komunističnega režima. Omenjal je varovanje osebnih podatkov oziroma »občutljive osebne podatke žrtev«. Slo je za podatke, kot so spolno življenje, zdravje in versko prepričanje posameznika. S sedanjo novelo zakona so »varstvo« razširili tudi na »sodelavce družbenopolitičnih organizacij«. S tem je vlada Alenke Bratušek na simbolni in dejanski ravni izenačila žrtve in njihove preganjalce (udbovce in vsakršne zločince komunističnega režima). Kdo bi si misli! Slovenski parlament ni sprejel resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu. Sprejetje je preprečila levica. Z njo bi se država Slovenija jasno izrekla o komunističnem totalitarnem režimu, ki je uničil toliko ljudi in je sistematično teptal človekove pravice. Zdaj je, 24 let po demokratizaciji Slovenije, v posmeh tej resoluciji, predvsem pa v posmeh desetinam tisočev žrtev komunističnega režima, spremenila arhivski zakon tako, da so poslej zločinci izenačeni z žrtvami.
Junija 2011 smo na referendumu že morali glasovati o odprtosti ali zaprtosti arhivov, predvsem tistega gradiva, ki se tiče obdobja komunističnega totalitarizma. 71 odstotkov volivcev je podprlo odprtost arhivov in s tem dostopnost do dokumentov, povezanih s komunističnim režimom. Toda arhivski zakon že tako določa, da moramo vsi, ki pregledujemo arhive in pišemo na osnovi tam zbranih podatkov, ščititi t. i. občutljive osebne podatke. Če bi kdo to načelo kršil, bi storil kaznivo dejanje, s čimer pa bi si lahko tudi otežil dostop do arhivov. Do zdaj so bile zaščitene predvsem žrtve. Zdaj so k žrtvam podtaknili še njihove krvnike. To lahko pomeni, da če se bo arhivska komisija tako odločila, gradivo nekdanjih komunističnih zločincev (udbovcev in drugih), ki so sistematično kršili človekove pravice, tako rekoč ne bo dostopno javnosti. Tisti, ki hodimo v arhive, vemo, kje je problem — in nanj seveda računa levica s sprejeto novelo zakona. Če mi na primer arhivska komisija ne bo dovolila prostega vpogleda v arhivsko gradivo, bom žrtev takšnega »branja« oz. uporabe arhivskega zakona, ki mi bo preprečila vpogled v arhivsko gradivo. Na primer: če si bom hotel ogledati eno arhivsko škatlo z gradivom o nekdanjih uslužbencih totalitarnega režima, v njej pa je 800 dokumentov, bo moral pred tem arhivar pregledati vseh 800 strani, izločiti tiste z »občutljivimi podatki«, jih kopirati, tiste podatke prečrtati, tako da jih kot uporabnik gradiva ne bi mogel prebrati. Sele po tem postopku bi mi dal gradivo v branje. Če mi bo arhivar nenaklonjen in bo hotel zaščititi nekdanjega totalitarca, mi bo prečrtal veliko več, kot bi bilo smiselno, saj on odloča o tem, kaj vse je lahko »občutljivi osebni podatek«. Predvsem pa bi to delo (pregled samo ene škatle z 800 dokumenti) zahtevalo več dni dela. Ponavadi pa raziskovalci naročajo za en dan po več škatel. Iz tega se menda jasno vidi, kaj pomeni »novela« zakona. Zapiranje arhivov torej. Zakon v tej novi dikciji je pripravljen za arhivsko komisijo, ki bo zavračala vpogled v gradivo nekdanjih komunističnih totalitarcev oziroma bo arhivarjem naročala, da morajo gradivo cenzurirati, preden mi ga bodo dali na vpogled. Iz opisanega vidimo, da to pomeni, da se kaj lahko zgodi, da bo gradivo že v bližnji prihodnosti za mnoge raziskovalce komunističnega režima nedostopno.
Čeprav smo si Slovenci junija 2011 že morali z referendumom izboriti bolj prost dostop do arhivskega gradiva, smo zdaj pred tem, da bomo spet morali iti na referendum, da bi vsaj ohranili dosedanjo dostopnost. Ker pa so občutljivi osebni podatki že tako varovani z zakonom, bi morali na referendumu glasovati za dostopnost do vsega gradiva iz časa komunističnega totalitarizma. T. i. »občutljivi osebni podatki« so le izgovor za zakrivanje resnice o zločinih komunizma. Danes, 24 let po demokratizaciji, vsi Slovenci vemo, kako sistematično in pošastno so sodelavci komunističnega režima kršili človekove pravice — od leta 1941 do prvih svobodnih volitev aprila 1990. Tudi zaradi teh 24 let, kolikor časa smo že v demokraciji, so vsega obsojanja vredni vsi poskusi, da bi nekateri zaščitili nekdanji režim pred raziskovanjem resnice o njem. Poleg varovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic je danes menda jasno, da je oviranje raziskovanja vsakršne represije iz preteklosti zavržno dejanje. Če je levica že preprečila sprejetje omenjene resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, s čimer je jasno pokazala, kako globoko v preteklosti in zunaj Evrope tiči Slovenija, potem o naravi komunističnega režima nekaj pove vsaj nekaj sodb naših sodišč, od vrhovnega do ustavnega.
Zaradi vsega tega je tudi iz državotvornega, ne le zgolj strokovnega (zgodovinopisnega) stališča nujno, da so arhivi, kolikor jih je sploh še ostalo od temeljitega uničevanja pred demokratizacijo, povsem odprti za raziskovalce. Kot kaže, bomo, žal, morali še enkrat na referendum.
(Po Družini)
Predsedniki koalicijskih strank (Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Državljanska lista Gregorja Viranta in DeSUS) so v petek, 14. februarja, podpisali nov dogovor o sodelovanju v vladi za obdobje 2014-2015. Koalicijski partnerji si kot vodilni politični cilj do konca mandata postavljajo dvig kakovosti življenja vseh državljanov. Med prednostnimi nalogami navajajo reformiranje javnega zdravstva na temeljih solidarnosti in dostopnosti za vse ter perspektivno prihodnost mladih. Medtem pa opozicija poudarja, da v pogodbi manjkajo vse ključne stvari, ki bi jih morala vlada sprejemati za reševanje trenutnega položaja države. Prepričani so, da se razmere v Sloveniji s to vlado in s to koalicijsko pogodbo ne bodo izboljševale, glede na to, kako vlada deluje. »Rdeča nit nove koalicijske pogodbe je zadolževanje,« je dejal Jože Tanko, poslanec SDS.
Ob tem je bilo zamenjanih tudi nekaj
Tina Komel končno odstopila
ministrskih resorjev. Treba bo zapolniti ministrska sedeža na ministrstvu za zdravje in za gospodarski razvoj, oba iz kvote PS, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa naj bi po novem vodil nekdo iz DeSUS-a.
A zapletlo se je pri Tini Komel, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu iz vrst Pozitivne Slovenije, ki je dejala, da ne bo odstopila, saj naj bi šlo le za politično izsiljevanje Karla Erjavca, predsednika DeSUS-a. Uprla se je torej predsednici vlade, ki je iz iste stranke. Vendar je kmalu podlegla pritisku svojih strankarskih kolegov - že čez nekaj ur je kljub vsemu odstopila.
Tako je Bratuškova za gospodarskega ministra predlagala Metoda Dragonjo, za ministrico za zdravje Alenko Trop Skaza, za novega ministra, pristojnega za vodenje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa Gorazda Žmavca. Ti zdaj čakajo na potrditev v parlamentu.
Slovenija prodaja podjetja
Nemci, investirajte v Slovenijo. Privatizacijo izvajamo pregledno. Cene so razumne, je za nemški Handelsblatt povedala predsednica vlade Alenka Bratušek. Med drugim je ocenila, da je Slovenija dosegla napredek pri stabilizaciji načetega bančnega sektorja ter napovedala prodajo novih državnih podjetij. Ponovno je zatrdila, da je Slovenija v času njenega mandata pokazala, da ve, kaj je treba storiti in kaj Evropa pričakuje, da mora storiti, da se izvije iz krize. Rezultat je ta, da
Slovenije ni več na seznamu držav, ki bi lahko zaprosile za zunanjo pomoč, je dejala. Premierka je spregovorila tudi o privatizaciji in pojasnila, da sta bili doslej prodani dve podjetji s seznama državnih naložb za prodajo (Helios in Fotona), napredujejo pa tudi pogovori o prodaji drugih. Prodaja naj bi se, kot je načrtovano, končala do konca leta, je zatrdila Bratuškova. Na vprašanje, ali je s tem privatizacija končana, je predsednica slovenske vlade odgovorila, da vlada trenutno preverja, ali bo na prodaj
še kakšno novo državno podjetje ali delež države v katerem od zasebnih podjetij. Seznam novih podjetjih naj bi bil po njenih besedah končan v dveh ali treh mesecih. Dodala je, da bo vlada ravnala različno - nekatera podjetja bodo privatizi-rana 100-odstotno, pri nekaterih bodo na prodaj samo deleži, nekatera podjetja pa bodo ostala v državni lasti. Bratuškova je ob tem povabila nemška podjetja, naj investirajo v Slovenijo. „Naša privatizacija poteka pregledno. Cene so razumne," je izpostavila.
Tina je dvakrat zlata
Tina Maze je nova olimpijska prvakinja v veleslalomu. Na zimskih olimpijskih igrah je osvojila še drugo zlato kolajno. Po šampionskem naslovu v smuku je bila zlata še v veleslalomu. Soči bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega alpskega smučanja in športa nasploh. To je že šesta olimpijska kolajna za Slovenijo na teh igrah.
V prejšnji številki smo že poročali o srebrnem uspehu Petra Prevca na mali skakalnici in dveh bronastih deklicah. Nato je isti Peter osvojil še bronasto na veliki skakalnici. Tina Maze je v sredo, 12., v smuku za Slovenijo osvojila prvo zlato medaljo na teh olimpijskih igrah. Ta torek pa je dopisala svojo zgodbo. Mazejeva je novo zlato olimpijsko pravljico na smučišču Roza Hutor začela s štartno številko 1. Prvo vožnjo je odprla prepričljivo ter vodstva ni več izpustila iz rok. Na drugi progi pa je boj za novo zlato kolajno le
še končala v šampionskem slogu. Smučala je kot zadnja iz prve trideseterice ter za sedem stotink sekunde prehitela Avstrijko Anno Fenninger, ki je osvojila srebro, ter 27 stotink sekunde branilko veleslalomskega naslova iz Vancouvra Nemko Viktorio Rebensburg, ki se je morala zadovoljiti z bronom.
Tako ima Slovenija dve zlati, eno srebrno in tri bronaste medalje. Na zdravje!
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Od našega dopisnika)
Smrt v zamejstvu je novica za tamkajšnje rojake, včasih pa pokojnik preseže človeške meje in lepo je, da se spomnimo njihovih zaslug.
V Trstu je 13. februarja umrl dr. Drago Legiša. Rojen je bil 17. decembra 1925 v Devinu, na Kupčevi domačiji, čigar rod ima z dokumenti izpričano prisotnost v tem kraju že več stoletij.
Ohranjanje slovenstva je starše nagovorilo, da so ga v
Umrl je dr. Drago Legiša
TONE MIZERIT
Dr. Drago Legiša z ženo Vlasto
dobi hudega fašizma dali v malo semenišče v Gorici, ki je bil eden izmed redkih krajev (če ne edini), kjer slovenski jezik in slovenska narodnost nista bila kaznovana. Med drugo svetovno vojno je pristopil k primorskim domobrancem. S ponosom je povedal, da je bil mitraljezec in da vse življenje nosi v svojem telesu spominček - šrapnel. Z bojem je držal odprto pot, da bi se ob koncu vojne domobranske edinice prebile v Italijo k zaveznikom, in obžaloval, da so se poveljniki odločili za pot v Avstrijo z vsemi kasnejšimi posledicami (vračanje). Velikokrat se je spomnil svojih padlih vojakov, predvsem tistih na Otlici. Zelo rad je zahajal na spominske proslave v Rog in na božična srečanja Nove Slovenske zaveze, dokler je bil še pri moči.
Po vojni je veliko časa namenil svojim rojakom v zamejstvu. Zagovarjal je tezo, da manjšina ne bo mogla živeti, če se ne bo naslanjala na matični narod. S tem namenom je sodeloval v delegaciji, ki je obiskala maršala Tita in druge. Kljub temu ni za svoje napore prejemal nobene podpore od takratne Slovenije - Jugoslavije; ni
bil na »pravi« strani. Politično se je udejstvoval najprej v Slovenski demokratski zvezi, potem v Slovenski krščansko--socialni zvezi in bil med ustanovitelji Slovenske skupnosti, edine slovenske politične stranke v Italiji, več let je bil tudi njen pokrajinski tajnik za Tržaško.
Svojemu rodnemu kraju je služil 23 let kot občinski svetnik v občini Devin - Nabrežina, od tega devet let kot župan, in si osvojil naklonjenost tudi neslovenskih občanov. Ves ta čas to delo ni bilo deležno plačila.
Kot doktor političnih ved je poučeval na slovenskih šolah, največ pa mu je pomenilo časnikarstvo. Bil je odgovorni urednik tednika Novega lista v Trstu od same ustanovitve leta 1954. Imel je vizijo, da je treba združiti moči, zato je bil leta 1996 med organizatorji združenja Novega lista s Katoliškim glasom iz Gorice in bil v začetku tudi urednik Novega glasa, dokler ga bolezen ni odpoklicala.
Ob koncu županovanja je vstopil v časnikarski odsek takratnega radia Trst-A. Dolgo let je bil tudi vodja slovenskega informativnega odseka na radiu. Vsi sodelavci se ga spomnijo, kako skrben in strog je bil do uporabe slovenščine; zelo slabe volje je postal, ko je bral ali slišal kako »spakedranščino«. Prizadeval si je - in uspel - da je s svojim mentorstvom vzgojil nove slovenske časnikarje, ki nadaljujejo njegovo delo v medijih na Tržaškem. V ta namen je kot dolgoletni član vsedržavnega vodstva časnikarske zbornice v Rimu dosegel, da lahko slovenski časnikarji opravijo strokovni izpit v svojem maternem jeziku!
V tem času je poskrbel, da so v sklopu radijskih poročil našla svoje mesto tudi poročila o življenju Slovencev v Argentini, posebno še tista, ki so poročala o njihovem kulturnem življenju. Ker je bil radio Trst-A zelo poslušan tudi čez mejo, so te vesti postajale znane ne samo v ožjem zamejskem krogu, ampak tudi v Sloveniji.
Tudi pri organiziranju Studijskih dni v Dragi je bil, marsikdaj kot predavatelj (ko so kdaj slovenske oblasti zadnji trenutek prepovedale nastop predavatelja iz Slovenije, je pomagal mašiti luknje).
Sicer pa je v tistih »starih dobrih (!?) časih« bila v Devinu predpostaja za Slovenijo ali pa celo končna postaja, kjer so se srečevali sorodniki iz izseljen stva in Slovenije.
Nenazadnje - pravzaprav bi to moralo stati čisto na začetku - dr. Drago Legiša je bil dober človek. Zadnje čase se me loteva občutek, da je ravno dobrih ljudi vedno manj. Biti dober človek je konec koncev edino, kar je pomembno.
GB
ZA ODPRTE ARHIVE
Zbiranje podpisov za referendum
V četrtek, 13. februarja, se je v Sloveniji začelo zbiranje podpisov za referendum o noveli zakona o arhivih. Zbiranje bo potekalo do 19. marca. V SDS, ki je akcijo sprožila, so prepričani, da se bo pod pobudo podpisalo 40 tisoč ljudi. Cilj je priti do zgodovinske resnice. (Glej uvodnik na prvi strani tega izvoda) Medtem je minister za kulturo Uroš Grilc poudaril, da arhivska novela sploh ne zapira arhivov, pač pa jih odpira.
O arhivski noveli pobudniki referenduma ves čas poudarjajo, da je sporna, ker zapira arhive. Poslanka SDS Eva Irgl je tako poudarila, da je njihov edini in skupni cilj priti do zgodovinske resnice ter omogočiti zgodovinarjem, raziskovalcem in publicistom, da svoje delo lahko opravljajo profesionalno in strokovno.
Za nas je pomembno, da svoj podpis lahko prispevamo tudi Slovenci po svetu. Svojo podporo lahko izrazimo tako, da izpolnimo prvi del obrazca s svojimi osebnimi podatki. Bistveno pa je, da se lastnoročno podpišemo pri uradni osebi diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije v državi, kjer živimo. Uradna oseba bo preverila volivčevo identiteto na podlagi vpogleda v osebni dokument in podpis potrdila z lastnoročnim podpisom in žigom diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije.
Volivec tako izpolnjen obrazec podpore pošlje pobudniku, torej Slovenski demokratski stranki na naslov Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana, ki poskrbi, da se podana podpora pošlje upravni enoti. Med nami je argentinska sekcija SDS določila osebe, pri katerih so na razpolago obrazci. Istim osebam lahko tudi oddamo izpolnjen obrazec z overovljenim podpisom. Te so: Damjan Ahlin, Andrej Grilc, Franci Dolinar in Andrejka Dolinar Hrovat
Vse Slovence v zamejstvu in po svetu stranka vljudno vabi, da prispevajo svoj podpis za razpis referenduma proti zapiranju arhivov UDBE.
Za evropske volitve
Slovenci bomo svoje poslance v Evropski parlament volili 25. maja. Za ta dan jih je razpisal predsednik države Borut Pahor, s tem je določil tudi začetek volilnih opravil. Rok za vložitev kandidatur se bo iztekel 25. aprila - takrat bo predvidoma uradno stekla volilna kampanja.
25. maja bomo torej Slovenci izbirali osem poslank oziroma poslancev, ki bodo naši predstavniki v edini neposredno voljeni ustanovi Evropske unije v novem petletnem mandatu. Liste kandidatov lahko predlagajo politične stranke in volivci, skrajni rok za oddajo je trideseti dan pred dnevom glasovanja. »Če kandidaturo oziroma listo kandidatov vlaga politična stranka, mora biti podprta s podpisi najmanj štirih poslancev državnega zbora ali 1.000 podpisi volivcev. Če listo kandidatov vlaga več političnih strank, tako parlamentarnih kot zunaj-parlamentarnih, mora biti podprta z najmanj
šestimi podpisi poslancev ali najmanj 1.500 podpisi volivcev. Kadar volivci sami predlagajo listo kandidatov, je torej neodvisna, mora biti pod njo najmanj 3.000 podpisov volivcev,« je pojasnil direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.
Pri kandidatnih listah je treba upoštevati zastopanost obeh spolov, saj noben od spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. »Seveda mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste,« je poudaril Vučko.
Nedavno je bilo določeno, da je v imenu liste kandidatov, ki jo vloži politična stranka, v kandidacijskem postopku, v volilni kampanji in na glasovnicah lahko uporabljeno tudi ime politične skupine na evropski ravni, s katero je povezana. »Politične stranke se bodo same odločale, ali bodo to uporabile in kaj bodo uporabile - kratico, polno ime ali logotip,« je še dodal Vučko.
Vlada se srečuje z rastočimi težavami. Res je, da ji nekatere uspe vsaj začasno rešiti, kot je problem dolarja in deviznega sklada. A povsod se porajajo nove težave, mnogokrat po krivdi samih vladnih funkcionarjev in njihovih notranjih nasprotij.
Nemirni m ožj e. Zgodba je stara. Čeprav je skoraj v vsaki vladi normalno, da so pogledi različni, je to toliko bolj opazno v sedanji. Tudi pokojni Nestor Kirchner je imel težave s tem, a ne v taki meri. Gospa Cristina pa je ta nasprotja še okrepila. Ne izbira sodelavcev po njihovi sposobnosti ali strokovni usmeritvi, temveč po osebnih simpatijah. Tako je že za časa, ko je trgovsko tajništvo vodil Moreno, prišlo do hudih nasprotij med njim in nekaterimi ministri. To se sedaj ponavlja: šef kabineta Capitanich nenehno predlaga in usmerja ukrepe, ki jih gospodarski minister Kicillof stalno zavrača. Tretji v teh spopadih pa je predsednik Centralne Banke (Fabrega), ki večkrat vleče vrv prav v nasprotno smer kot minister. Končno razsodi gospa predsednica, ki pa večkrat bolj upošteva ideološke kriterije kot pa strokovne. Ni težko razumeti, da v takih okoliščinah vlada ne more biti uspešna. Nekaj podobnega pa se je te dni pojavilo na popolnoma drugem področju. Že dolgo časa razni socialni dejavniki, med njimi Katoliška Cerkev, opozarjajo na problem mamil. V državi se je razpasla prava mafijska mreža, ki že resno ogroža normalno delovanje družbe. Ob tem pojavu in ob nenehnih opozorilih je bila vlada slepa, gluha in nema. Pretekli teden pa je obrambni minister Agustin Rossi izjavil, da je Argentina ne le »prehodna« država, temveč da se droga tukaj tudi proizvaja in uživa. Celo msgr. Lozano, vodja pastoralne komisije škofovske konference, je izrazil veselje, da vlada vendar priznava stvarnost. A takoj za tem je državni tajnik za varnost Sergio Berni zanikal, da ni res, kar je minister izjavil in da se v državi droga ne proizvaja. Podprl ga je potem še Capitanich. Kako bomo uspešni v reševanju problema, če eni trdijo belo, drugi pa črno? In takih primerov je nešteto.
Inflacija obstoja! V eni polemični zadevi pa je vlada morala popustiti. Priznati je morala inflacijo. »Sprememba metode« merjenja rasti cen je bila ena temeljnih zahtev Mednarodnega denarnega sklada (FMI). V zadevi ekonomskih odnosov želi
vlada urediti svojo zunanjo fronto. To bi ji odprlo vrata do kreditov po sprejemljivih obrestnih merah. Saj se sedaj tudi lahko zadolži, a obresti se sučejo okoli 11%, kar je blazna mera. Da jo finančni svet znova sprejme v svoje vrste, mora urediti notranje račune. Tako je »nova metoda« pokazala januarsko inflacijo v višini 3,7%, kar je zelo blizu 4,6%, ki jo je izračunala opozicija v kongresu. Sedaj bo na vrsti priznanje nizke rasti. Bo vlada ohranila verodostojnost vse leto? Saj zasebni strokovnjaki napovedujejo, da bo proizvodnja letos negativna: ekonomija prehaja v ledeno dobo. Rastoči problem ob tem so pogajanja s sindikati o povišanju plač, ki se že začenjajo. O zahtevah učiteljev smo že poročali. Po raznih provincah so ostro zavrnili ponujanih 25%. Guvernerji trdijo, da na noben način ne morejo dati več. Učitelji pa o povišanju pod 30% sploh ne govorijo. Vlada je nakazala smer s tem, da je upokojencem za prvi semester (od marca dalje), določila nekaj nad 11%. To je skoraj kriminalno, če upoštevamo, da je inflacija to številko dosegla samo s cenami decembra, januarja in februarja. Seveda: upokojenci ne morejo stavkati. Sindikati z upornimi prevozniki na čelu (Moyano) pa so že zagrozili s protestnimi akcijami. Pa tudi provladni sindikati niso mirni. Kovinski delavci, ki jih vodi glavni tajnik vladne CGT Antonio Calo, zahtevajo takojšnja pogajanja in vreden dogovor.
Bližnja prihodnost. Omenili smo že, da je vlada trenutno obvladala dolarski problem. Upajo, da bo v prihodnjih mesecih (april, maj) izvoz soje v državno blagajno natočil prepotrebne devize za umirjen prehod v drugo polovico leta. Potem prideta junij in julij, ko bo vsa družba usmerjena le v potek svetovnega nogometnega prvenstva. Če bo argentinski nastop uspešen, upajo na pozitiven odmev tudi na političnem polju. V nasprotnem primeru bo malo težje. A vlada ima že pripravljeno politično varianto. Že avgusta bi sprožila vprašanje nasledstva, da bi polemike potekale okoli možnih predkandidatov, tako v vladni stranki kot v opoziciji. S tem bi znova zamotila javnost in odvrnila pozornost od bistvenih problemov. Seveda, tako peronizem kot opozicija se bosta ujela v to past. Že danes bolj gledajo v politično prihodnost kot na kritično sedanjost.
SDO-SFZ
61. Skupni mladinski dan
Člani slovenske skupnosti v Argentini se lahko strinjamo
vala. Tukaj so lahko znova začeli, so lahko delali, imeli svoje družine in zgradili domove, ki danes po več kot 60 let še živijo! Nato Pavel doda: »Če ne drugega, imamo tukaj vsaj to: DOM, prijateljstvo in gotovost, da če vsi delamo v skladu z vrednotami, ki smo jih podedovali, bo skupnost živela še mnogo let.«
Po odrskem prikazu je prišlo na vrsto poročilo o športnih rezultatih, ki sta ga podala Aleks Jakoš in Kristjan Zorko. Med dnevom so se odigrale tekme v odbojki, kjer so prvo mesto dobila dekleta iz Slomškovega doma, in nogometu, kjer so prvo mesto osvojili fantje Našega doma. Tudi fantje iz San Martina so dobili nagrado, ker so zmagali finalno tekmo, ki se ni mogla odigrati na zadnjem mladinskem dnevu zaradi slabega vremena. Dekleta in fantje Našega doma so dobili največ točk v teku športnega leta, zato so prejeli na novo poimenovani pokal po g. Francetu Jermanu. (glej Zvezni pokal g. France Jerman)
Na vsakem mladinskem dnevu pa se mladi iskreno zahvalijo vsem sodelavcem: fantom AudioPristave za zvok ter Luku in Tomažu Kendi za luči; Albertu Muhi za
s tem, da je bilo leto 2013 še posebno natrpano z raznovrstnimi prireditvami, med katere se uvrščajo tudi mladinske dejavnosti. Leto je minilo in tako dobili malo oddiha. Tudi mladina je zaključila celoletno aktivno delovanje v nedeljo, 3. novembra, ko smo na Pristavi praznovali 61. Skupni mladinski dan.
Dan je potekal, kot je že v navadi teh mladinskih srečanj. Že zgodaj zjutraj se je pričelo tekmovanje v odbojki in nogometu, in to pod močnim soncem. Sledilo je dviganje zastav ob petju himen in ob 11.30 sv. maša. Daroval jo je g. Franci Cukjati, duhovni vodja mladine, ki je v pridigi še posebej nagovoril mlade in nas spodbudil k vztrajnemu delu in h krščanskemu življenju. Pristavska mladina je lepo sodelovala s petjem, mladi iz drugih domov pa pri raznih bogoslužnih opravilih.
Po sv. maši so športniki nadaljevali s tekmami, medtem pa je na žaru že prijetno dišalo. Posedli smo se k mizam in pristavska mladina je gostoljubno postregla dobrote, ki so jih pripravili člani mladine. Celodnevni spored sta spremljala prijateljsko vzdušje in poletna temperatura. Najbolj vroče je bilo seveda na igriščih, kjer so se odbojkarice in nogometaši borili za prvo mesto.
V popoldanskih urah so na Pristavo prihajali mladi iz vseh domov, starši, stari starši in otroci. Ob 19.00 je bila gornja dvorana polna. Ob 19.30 se je pričel kulturni program, ko je Luči Ayerbe Rant pozdravila navzoče. Nato so spregovorili predsednica SDO Tatiana Golob, predsednik SFZ Luka Rome (glej govor) in mladinski duhovni vodja g. Franci Cukjati.
Luči so se ugasnile in zastor se je odprl. Vidimo skupino mladih (Sonia, Miha, Andrej) ki se srečuje v »baru« nekega slovenskega doma v Argentini. Hvalili so stare starše za ves trud, ki so ga vložili, da bi lahko zagradili domove, in tudi Argentino, ki je odprla vrata Slovencem. Nato se skupini pridruži Pavel, malo slabe volje. Pritožuje se, da je imel zelo slab dan zaradi vseh problemov, ki jih morda ne bi imel v drugi državi. Torej nastavi zanimivo vprašanje: Kaj bi bilo, če bi se ladja naših starih staršev ustavila v kateri drugi državi in ne v Argentini? In tako so si začeli predstavljati, kako bi bilo življenje v Braziliji, Kanadi, v kakšni afriški državi, na Kitajskem, ali kje bližje Sloveniji. Končno so prišli do zaključka, da ni idealnega kraja na svetu, vsak kraj ima svoje prednosti in slabosti. Argentina ni tako slaba, kot mislimo, čeprav problemov ne manjka. Ampak to je država, odprla vrata našim prednikom, ne da bi kaj od njih zahte-
GOVOR ZVEZNIH PREDSEDNIKOV
Še danes vemo
Veseli in ponosni smo, da po 60 letih še vedno praznujemo naš Skupni mladinski dan. Ko pregledujemo celoletno delo, se zavedamo, da smo lahko uresničili vse, kar smo načrtovali: mladinske duhovne vaje, športne dneve, mladinske svete maše, Pevsko glasbeni večer, krajevne mladinske dneve, Rock in Lanus ter smo končno, prvič kot skupnost, romali peš v Lujan. Čeprav je bila organi-
£ L
шУ
t- \ џ.
zacija tega zadnjega dogodka zelo naporna, bi radi spodbujali bodoče odbore, da bi ponovno izvedli to romanje.
Veliko stvari smo naredili in imamo še veliko projektov za prihodnja leta. Da bomo lahko dosegli te cilje, pa ne smemo pozabiti na vrednote, ki smo jih podedovali od naših prednikov.
Pred mnogimi leti so bili naši stari starši primo-rani zapustiti domovino in so morali v neznanih okoliščinah začeti na novo. A so lahko delali, zgradili domove in tako ohranili slovenstvo in krščansko vero. V zahvalo temu danes tukaj združeni prenavljamo kulturo, ki so jo nam izročili.
Živimo v okolju, kjer dobimo vpliv dveh kultur, smo mladina ki deluje v slovenski skupnosti in je tudi vključena v argentinsko skupnost. To je zelo pozitivno, ker se obogatimo z dobrimi lastnostmi obeh kultur. Hvaležni smo vsem, da nam vedno pomagate in nam nudite nasvete. S pomočjo nas vseh bomo lahko dosegli vse cilje, ki si jih zastavljamo.
Upamo, da bo naslednje leto ne samo enako, ampak še boljše! Zato je zelo važno, da v domovih izberejo in pošljejo v centralo delegate, ki imajo že izkušnje v krajevnih odborih in vedo, kaj današnja mladina hoče in potrebuje. Minilo je že mnogo let, odkar so takratni mladi čutili, da moramo biti združeni, da dosežemo svoje cilje. In to, po toliko letih, čutimo še danes, ker vemo, od kod prihajamo, kje smo in kam gremo.
Še enkrat hvala lepa vsem!
Tatiana Golob - predsednica SDO 2013 Luka Rome - predsednik SFZ 2013
snemanje kulturnega programa; Leli Podržaj za oblikovanje plakatov za Lollalanooza in skupni mladinski dan, ter oblikovanje majice za romanje v Lujan; Barbari Kržišnik za fotografiranje Pevskoglasbe-nega večera, Lollalanooza in skupnega mladinskega dneva; Veroniki Kržišnik za oblikovanje plakata za romanje v Lujan; Ani Klari Zafra za maskiranje; Tomažu Mačku za pripravo čevapčičev in Mihu Zarniku za pomoč na žaru.
Kulturni program smo zaključili, kot vedno, z mladinsko himno, nato pa se pomaknili na dvorišče, kjer smo preživeli zadnje trenutke srečanja v prijetni družbi.
• g.
Zvezni pokal France Jerman
France Jerman je bil pobudnik smučarskega teka po vsej širni Argentini. Njegova športna dejavnost je zapustila sledove tudi v gorništvu. Leta 1952 sta z Dinkom Berton-cljem prvič preplezala Slovenski zvonik, težaven in tedaj najpomembnejši vzpon na pogorju Catedrala.
Živahna udeležba mladih slovenskih priseljencev v okoliških gorah je porodila zamisel o »Slovenskem planinskem društvu«, med pobudniki je bil tudi Jerman, ki je leta 1951 postal prvi predsednik. Društvene obveznosti so se z
rastjo slovenskih družin razširile tudi na šolsko in kulturno dejavnost, pri kateri je France prispeval svoj delež z ustanovitvijo Srednješolskega tečaja in je na njem tudi poučeval.
Med rojaki in bariloškim prebivalstvom si je prislužil veliko spoštovanje, ne samo zaradi športnih dosežkov, ampak tudi zaradi velike podjetnosti in pionirskega dela. Zgradil je nekaj značilnih turističnih podjetij, ki še danes delujejo.
V znak naše hvaležnosti nosi zvezni pokal njegovo ime.
PREJELI SMO
Pismo gospe Ljudmili Novak
»DOBRI VETROVI ZA KULTURO«
Razstava Andrejke Dolinar
Od Okrajnega odbora stranke Nova Slovenija za Argentino in Južno Ameriko smo s prošnjo za objavo prejeli pismo, ki ga v celoti objavljamo.
V svetu, 11. januarja 2014
Gospa
Ljudmila Novak
Predsednica NSi - Krščanski demokrati Ljubljana
c.c. tajništvo NSi, glavni tajnik Robert Ilc
c.c. Evropski poslanec prof. A. Peterle c.c. Predsednik Sveta NSi Jožef Horvat c.c. Vodja poslanske skupine NSi v DZ mag. Matej Tonin
Spoštovana gospa!
Ref.: www.casnik.si
Preteklega 10. decembra 2013 je minilo 74 let, odkar je generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela in razglasila Splošno deklaracijo človekovih pravic.
Leta 1992 je bil v Strasbourgu podpisan Sporazum o zaščiti manjšinskih in regionalnih jezikov.
Člani Sveta EU so ta sporazum soglasno potrdili 5. novembra istega leta.
Slovenija je ta sporazum podpisala 20. februarja leta 2000, 4. oktobra 2000 ga je DZ RS ratificiral, 1. januarja 2001 je začel veljati. V tem sporazumu so italijanski, madžarski in romski jezik priznani kot manjšinski jeziki v Sloveniji in so sestavni del sporazuma.
Italija je podpisala sporazum 27. junija 2000, nikdar pa ni prišlo do ratifikacije niti do končne uveljavitve, čeprav priznava de facto nekaj manjšinskih jezikov med njimi slovenskega.
Slovenija priznava pravico italijanski in madžarski manjšini do enega poslanca v DZ RS. Italija tega ne priznava.
V EU je približno 40 milijonov ljudi, ki govorijo 30 različnih jezikov kot manjšinski sestavni del v 27 državah.
Slovenski jezik je uradni jezik EU.
Slovenci smo ponosni, da se preko jezika ohranja narodna tradicija, slovenska kultura, vera in istovetnost skozi stoletja. To ohranjanje ni bilo enostavno. Za slovenski jezik je bilo treba žrtvovati čas, trud, trmasto vztrajnost, tudi kariero in nemalokrat so posamezniki zvestobo jeziku in narodu plačali z življenjem. Obdobja med prvo in drugo svetovno vojno so bila izrazito težka, posebej v zamejskih regijah.
Po drugi svetovni vojni so se na Primorskem in Koroškem izvajali pritiski za uveljavitev skupnih jeder s strani vladajoče garniture KP jugoslovanskega centralizma velikokrat, žal, s privolitvijo domačih ideološko zmedenih rojakov. Hvala Bogu, narodna zavest in slovenski jezik ostajata trdno zasidrana v slovenskem človeku.
To zasidranost so Slovenci vzeli s seboj, kamorkoli jih je usoda popeljala v sreči in nesreči. Hranili so jo in jo ohranjajo kot skrinjo zaveze, kot punčico v očesu. Danes lahko s ponosom rečemo, da se slovenski jezik ne govori samo v uradnih evropskih in mednarodnih institucijah, ampak po celem svetu na vseh kontinentih.
Slovenski jezik ima ne samo svetovne vrhunske eksponate v Brižin-
skih spomenikih, Dalmatinu, Prešernu, Cankarju itd., temveč se slovenska identiteta lahko s ponosom predstavlja v današnjem času z vrhunskimi dosežki na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Na marsikaterem področju je bil slovenski vzorec zgled in model drugim narodom. Vsi ti posamezniki ali skupine izražajo pripadnost slovenskemu narodu in jih ni sram biti in se predstaviti kot Slovenec.
Spoštovana gospa predsednica,
na spletnem portalu casnik.si smo brali članek gospoda Renata Podber-siča ob 51. dnevu emigranta v Čedadu ob pristnosti ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu ge. Tine Komel in predsednice dežele Furlanije Julijske krajine ge. Debore Serracchiani, ki je potekal 9. 1. 2014.
Presenečeni smo, da je naša ministrica ga Tina Komel po kratkem slovenskem pozdravu prisotne nagovorila v tujem jeziku - italijanščini -in to v krajih in pred ljudmi, kjer se pričakuje afirmacija slovenske identitete in zaščita slovenskega jezika.
Gospa ministrica predstavlja državo. Država pa je organiziran narod. Narod pa je slovenski. Torej mora biti tudi jezik slovenski. Še bolj, če s strani predsednice Serracchiani ni bilo recipročnosti in ker se je poslovila pred koncem uradnega programa. Na splošno je mednarodni usus na takih srečanjih, da vsak govori v svojem jeziku in s tem afirmira samega sebe, tiste, ki jih predstavlja in narodno kulturo, kamor pripada, in to v prvi vrsti svoj jezik.
Noben minister je more sprejeti manjvrednostnega položaja. Iz vljudnostnih razlogov lahko nekaj besed naslovi v nekem drugem jeziku morebitnim tujim gostom. Ostalo pa v lastnem domačem uradnem jeziku. Dolžnost zastopnikov države je spodbujati narodno samozavest in ponos rojakov tako znotraj meja države in toliko bolj zunaj njih.
Če tega ne razume ali ne izvaja, če sama nima dovolj narodne zavesti in čuta za slovenske manjšine in skupnosti zunaj meja države, kar dokazuje s svojimi dejanji, ni zrela za opravljanje tako pomembne funkcije ter ne more biti na ministrskem položaju in predstavljati državo v resorju za Slovence v zamejstvu in po svetu!
Spoštovana gospa Novakova!
Ob branju omenjenega članka ter javnem ogorčenju, ki ga med Slovenci povzroča tak nastop, zahtevamo, da stranka glede tega zavzame jasno stališče, posebno ker ste bili Vi v prejšnji vladi odgovorni za resor za Slovence v zamejstvu in po svetu. Strankina beseda in zahteva po opravičilu ministrice je neizogibna in častna dolžnost.
Prejmite naše iskrene pozdrave in željo za plodno sodelovanje.
Z odličnim spoštovanjem,
Prof. Avguštin Vivod, Podpredsednik NSi za Slovence v zamejstvu in po svetu, l.r.
Gregor Verbic, Predsednik OO NSi Argentina-Južna Amerika, l.r.
Dr. Marko Kremžar, Častni Predsednik OO NSi Argentina-Južna Amerika, l.r.
Rudolf Zdovc, Predsednik OO NSi Nemčija
Ivana Tekavec, Podpredsednica Ženske zveze NSi za Slovence po svetu, l.r.
Slovensko veleposlaništvo nadaljuje z razstavami »Dobri vetrovi za kulturo«. Prva letošnja je bila odprta v torek, 11. februarja. Hkrati je bila to priložnost za praznovanje dneva kulture, ki je sicer 8. februarja.
Tokrat je bila na vrsti Andrejka Dolinar Hrovat z zbirko, ki jo je naslovila »IN NATURA« in ki predstavlja elemente iz narave, v glavnem rastline. Tehnika je akril na platnu. Nekaj slik je iz njene prejšnje zbirke, in sicer akrila na passepartout-u.
Po uvodnih besedah veleposlanika Mencina je Petra Kežman po kastiljsko predstavila Prešerna in pomen praznika kulture. Nato je Andrejka opisala svoje delo. Predstavila je tehniko in izpostavila izziv, ki ga predstavlja igra z različnimi formati in površinami, na primer v istem kompletu ena velika slika in dve majhni ali ena štirioglata ali kvadratna in druga okrogla.
Manjkala ni niti prispodoba o okuženju zemlje, planeta, in o nevarnosti, ki ji je izpostavljena, vse to doseženo s kontrastom med slikovitim barvnim delom slike in drugim, sivim.
Med obiskovalci sta bili navzoči tudi umetnici Karina Ušaj, ki je svoje delo pred nedavnim razstavljala na veleposlaništvu, in priznana slikarka Amalia Perez Molek.
Andrejka je dobro poznana med nami, vsekakor ni odveč dodati nekaj podatkov. Obisko-
vala je Escuela Nacional de Bellas Artes »Manuel Belgrano« in se potem še dopolnjevala s Francetom Ahčinom, Heliosom Gagliardijem in Reneejem Pietrantonijem. Razstavljala v številnih galerijah, tudi v Čilu, Parizu, Madridu, Belgiji, Avstiji, Sloveniji, Braziliji. Prejela je prvo nagrado Salon Nacional de Pintura, museo de Bellas Artes de Lujan v letu 2003, drugo nagrado Salon Tango Sur, Avellaneda (2004), Gran Premio de Honor, Salon Municipal de Lanus (2004), prvo nagrado Salon Municipal de Artel Plasticas, Capilla del Senor (2005) in drugo nagrado Salon AMAP (2006).
Delo ostaja razstavljeno in vsak obiskovalec prostorov vleposlani-štva si lahko ogleda slike do 11. aprila od ponedeljka do petka med deseto in šestnajsto uro.
Rok Fink
Srebrni red Mikiju Mustru
Predsednik Borut Pahor je legendarnemu karikaturistu Mikiju Mustru podelil srebrni
red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa. S svojimi stripovskimi liki je Muster zaznamoval marsikatero otroštvo ali mladost v zadnjih 50 letih. Akademski kipar se je rodil 22. novembra 1925, v svoji dolgi karieri pa se je posvetil predvsem stripom. Med njegovimi znamenitimi stripi so že skoraj ponarodeli Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik.
Miki Muster spada med pionirje slovenskega stripa in je eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v Sloveniji.
Muster ni le legenda slovenskega stripa, vpisal se je tudi med najboljše domače avtorje politične karikature, poskrbel pa je tudi za svojevrstno revolucijo v jugoslovanskem oglaševanju. Med letoma 1967 in 1990 se je podpisal pod kar okoli 380 reklamnih spotov, njegovi oglaševalski filmi pa so bili pravi mali potres v domačem oglaševanju, saj je bil prvi, ki je v oglase vnesel humor.
Zaradi omejenih možnosti za »sproščanje« svojih idej si je Miki Muster vsakdanji kruh dolgo služil v Nemčiji. Leta 1973 se je pridružil Bavarii Filmu, v Nemčiji pa je ostal do leta 1990. V skoraj 20 letih je ustvaril vrsto risanih filmov; naj jih naštejemo nekaj: Mordillo, Omma, bitte kommen (Babica, prosim pridi), serija o detektivu Nicku Knat-tertonu.
Prigode Trdonje, Lakotnika in Zvitorepca otrokom niso prinesle le dolgih (ki pa so minile kot nič) ur prebiranja zabavnih dogodivščin treh posrečenih junakov. Miki Muster je svoje junake poslal v tuje dežele (celo v vesolje) in tako otroke seznanil z nenavadnimi kraji, ki jih sami niso obiskali. V zgodbe je Muster vpletel tudi vrsto ljudskih modrosti.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
DVA TISOČ LET EMONE
Leta 14. je rimska kolonija Julija Emona (Colonia lulia Aemona) že stala na območju današnjega mestnega središča Ljubljane. O tem priča napis, ki govori o dona-ciji, ki sta jo mestu podelila cesar Avgust in Tiberij. Zato bo v letošnjem letu poudarjena njena dvatisočletna zgodovina z raznimi prireditvami. Med prvimi je Slovanska knjižnica pripravila cikel predavanj s skupnim imenom Zakaj smo vsi (še) Rimljani?
POTNIŠKE POSTAJE ŠE DOLGO NE BO
Po pisanju časnika Finance je izgradnja Potniškega centra Ljubljana oz. projekt Emonika pod vprašajem, saj je investitor Trigranit vložil zahtevo za razdrtje pogodbe. Direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je ocenil, da bi bilo najbolje, če bi se projekt nadaljeval, saj bodo v nasprotnem primeru zahtevali svoj del odškodnine.
PO TOČI JE PREPOZNO ZVONITI, VENDAR ...
Vlada je na dopisni seji ustanovila delovno skupino za usklajevanje aktivnosti pri odpravi posledic poplav, visokega snega in žleda. Skupina bo oblikovala tudi predlog potrebnih sprememb veljavnih zakonov oz. predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic ledene ujme. Skupino vodi infrastrukturni minister Samo Omerzel, ki je tudi navedel, da škoda, ki jo je na infrastrukturi - na električnem omrežju, železnici in cestah -povzročila ledena ujma, znaša 120 milijonov evrov. Več kot polovica je odpade na elektrodistribucijska podjetja.
Pretekli konec tedna je na območju Elektra Ljubljana brez napetosti 128 transformatorskih postaj, od tega jih 69 napajajo z agregati. Brez napajanja je tako trenutno 1000 gospodinjstev, prek agregatov pa napajajo približno 1300 odjemalcev. Na območju Elektra Primorska je brez napajanja 261 odjemalcev, na območju Elektra Maribor pa 311.
NOVI VODJA INFORMACIJSKE PISARNE
Vodenje Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani bo marca prevzel Klemen Žumer. Kot so za STA pojasnili v generalnem sekretariatu parlamenta, bo Žumer naloge prevzel 1. ali 16. marca, odvisno od tega, kako hitro bo njihova kadrovska služba uredila vse potrebno.
ALI RES?
Organizacija Novinarji brez meja je v svojem zadnjem poročilu o novinarski svobodi po svetu Slovenijo uvrstila na 34. mesto, eno mesto bolje kot lani. Pred Slovenijo so od nekdanjih komunističnih držav na lestvici Češka, Poljska, Slovaška in Litva. Od leta 2012 je Slovenija na lestvici napredovala za dve mesti.
PO SVETU
SLOVENCI V ARGENTINI
Uspela počitniška kolonija. Na Štefanovo zvečer je odpotovalo proti Cordobi 44 slovenskih otrok v spremstvu treh učiteljic. Izredno lepo vreme je omogočilo, da so se otroci v 16 dneh bivanja v kordobskih gorah naužili sonca, zraka in zdravega veselja ob kopanju, igranju in številnih izletih - tudi Uritorka se niso ustrašili. Oba sveta večera sta napravila kratko pavzo v počitniškem ritmu in zbrala to veliko družino ob božični skrivnosti, ki je dobila posebnega izraza v živih jaslicah. Za slovo in v zahvalo so pripravili otroci na predvečer odhoda pestro akademijo, ki ji je dr. Brumen vtisnil kot krono večera iskrene in navdušene besede otrokom o ljubezni do narave, do rodu njihovega in do nalog, ki jim jih njihova mladost stavlja.
Odhod slovenskih skavtov na taborjenje v
Rumipal. V Slovenskem domu v San Martinu je bilo prejšnji teden zelo živahno. Vse dni so se v njem zbirali slovenski skavti in se pripravljali na taborjenje, ki je letos v Rumipalu v provinci Cordoba, v kraju z velikim jezerom, ki slovi po svoji lepoti in je podoben slovenskim krajem. Taborjenje bo trajalo polne tri tedne. Pred odhodom so prejšnji petek v Slovenskem domu v San Martinu predvajali res lep film, ki dokumentarično prikazuje razvitje in blagoslov skavtskega prapora v Moronu in pogled na celotno urejeno skavtsko taborišče na pristavi.
Osebne novice. Lado Lenček, CM, 50-letnik:
G. Ladu Lenčku k petdesetletnemu življenjskemu jubileju toplo čestitamo z željo in prošnjo Bogu, da bi mu naklonil še dolgo življenje v zdravju in moči, da bi mogel še naprej razvijati vse svoje sposobnosti tako v korist slovenskih misijonarjev po svetu, kakor tudi slovenske emigrantske skupnosti v Argentini in slovenskega naroda sploh. Vse njegovo delo pa naj spremlja Bog s svojim blagoslovom.
(Svobodna Slovenija, 6. februarja 1964 - št. 6)
RESUMEN DE ESTA EDICION
ITALIJANSKI MANDATAR
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je vodji Demokratske stranke in županu Firenc Matteu Renziju zaupal sestavo nove italijanske vlade. Mandatarja čaka težko delo, pogajanja za sestavo vlade s političnimi strankami. Novo vlado bo moral Renzi sestaviti, potem ko je dozdajšnji premier Enrico Letta zaradi zastoja pri reformnih ukrepih odstopil prav na poziv Demokratske stranke.
POLITIČNA KRIZA V UKRAJINI
Veliko besed se še vedno namenja dogajanju v Ukrajini. Tej državi zadnje čase pozornost namenja tudi Nemčija oziroma kanclerka Angela Merkel. Ta je sprejela ukrajinska opozicijskega voditelja - Vitalija Klička in Arse-nija Jacenjukova. Govorijo predvsem o politični krizi v državi. Je pa v v veljavo stopila tudi pomilostitve za ukrajinske protivladne protestnike. Izpraznitev vseh prote-stnikov iz mestne hiše v Kijevu je bil glavni predpogoj, da začne veljati oprostitev kazni. To so v nedeljo protestniki vendarle storili in tako je pomilostitev začela veljati v ponedeljek, in sicer za vse, ki so bili prijeti od začetka protestov do 2. februarja letos. Vse obtožbe proti prijetim bodo opuščene, zaprti pa izpuščeni.
EVROPSKE VOLITVE
Evropski parlament je od prvih evropskih volitev pridobil precej vpliva, a izgubil veliko volivcev. Leta 1979 je bila udeležba 62-odstotna, leta 2009 le še 43-odstotna. Predvolilni čas tako zaznamujeta problema nizke volilne udeležbe in vzpona evroskepticizma. Sicer pa so evropske volitve predvsem oder za notranjepolitična prei-gravanja v članicah. Na letošnjih volitvah bodo Evropejci prvič volili po lizbonski pogodbi, in sicer 751 evropskih
poslancev; Slovenci osem. Volilna kampanja in pravila niso povsem enotna, saj vsaka članica sama opredeli, kdo lahko voli in kandidira ter kako poteka kampanja. Skupno je le temeljno načelo, da ima vsak državljan Evropske unije, ki biva v članici, čeprav ni njen državljan, pravico voliti in kandidirati v državi bivanja.
NAPREDEK KOSOVA
Na Kosovu so zaznamovali šesto obletnico razglasitve neodvisnosti. Prav pred tem dnevom je posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov za to državo, Farid Zarif, predstavil poročilo o njenem napredku. Kot je poudaril, je bil ta lani precej opazen. Zarif, ki je tudi vodja misije svetovne organizacije na Kosovu, je Varnostnemu svetu o lanskem napredku države spregovoril v začetku minulega tedna prek video povezave. »To je bilo leto pomembnih sprememb in tudi političnega napredka, še posebej zaradi zgodovinskega aprilskega dosežka: Prvega dogovora o načelih za normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino« je ocenil Zarif. Obenem je strani pozval, naj nadaljujeta dialog za spravo, stabilnost in blaginjo v regiji.
POSLEDICE REFERENDUMA
Posledice švicarskega referenduma o omejevanju priseljevanja državljanov EU so zadele tudi Hrvaško. Zaradi referenduma namreč Švica odstopa od podpisa sporazuma, ki bi hrvaškim delavcem omogočil dostop do njihovega trga dela. Tako so sporočili v Bernu. Odstop Švice od podpisa sporazuma je potrdilo tudi hrvaško zunanje ministrstvo.
RENUNCIO LA MINISTRA
Como parte de la reestructuracion del gobierno esloveno, llevado a cabo por la primera ministra Alenka Bratušek, renuncio la ministra para los eslovenos por el mundo, Tina Komel. La movida fue parte de las negoci-aciones entre los partidos de la coalicion gobernante. El candidato a ocupar el puesto el Gorazd Žmavc, miembro del partido DeSUS de los jubilados. Su actividad politica estuvo centrada en el quehacer local de la ciudad de Ptuj. (Pag. 1)
FALLECIO EL DR. LEGIŠA
El 13 de febrero en la cuidad de Trieste, fallecio en Dr. Drago Legiša. Su perdida no solo enluta a los eslovenos de esa comunidad, sino que trasciende las fronteras. Confi-ados en preservar el ser nacional esloveno, sus padres en tiempos del fascismo, optaron por enviar a Drago al semi-nario de Gorizia (uno de los pocos lugares, sino el unico, donde no se sancionaba al idioma esloveno). Durante la segunda guerra mundial se unio a los domobranci de la region de Primorska. Despues de la guerra, dedico mucho tiempo a sus compatriotas en el exterior. Su tesis era que la minoria no podria vivir si no recibia apoyo del pais de origen y la defendio, sin recibir apoyo economico alguno. El periodismo era su campo de interes y llego a ser jefe de redaccion del semanario Novi List en Trieste desde su creacion en 1954. Dedico sus esfuerzos en formar perio-distas eslovenos y sobretodo en cuidar la lengua. Tambien se ocupo que la radio de Trieste informase sobre la vida cultural de los eslovenos por el mundo, tambien de la Argentina. El Dr. Legiša era un buen hombre, y es, en ultima instancia, lo unico que importa. (Pag. 1)
TUD
El domingo 3 de noviembre de 2013, los jovenes de la colectividad eslovena cerraron el ano con uno de los eventos mas importantes: el Dfa de toda la juventud, que se realiza cada ano en un centro esloveno diferente. En esta oportunidad fue en Slovenska Pristava, en Castelar en su edicion numero 61. Temprano por la manana comenzaron las competencias en el voleibol y el futbol, bajo el fuerte sol que no se apaciguo en toda la jornada. Cerca del mediodia se ofrecio la misa y luego continu-aron los partidos. Quienes no jugaban, aprovecharon para almorzar. El programa cultural se centro en una pregunta: žque pasaria si el barco de nuestros antepasados hubiese atracado en otro pafs y no en la Argentina? Asf imaginaron diversas situaciones hasta concluir que ningun lugar es ideal, que cada espacio tiene sus ventajas y desventajas. La Argentina ha abierto las puertas a nuestros abuelos, sin exigirles nada a cambio. En esta tierra pudieron volver a empezar... Y agregaron que, si todos trabajamos con los valores que hemos heredado, la colectividad vivira muchos anos mas. Finalizado el acto, se repartieron los trofeos. En la jornada ganaron las mujeres de Ramos Mejia y los varones de San Justo. El trofeo anual que lleva el nombre de France Jerman fue para el equipo de Naš dom San Justo por haber acumulado la mayor cantidad de puntos a lo largo del ano 2013. (Pag. 3)
ARTE EN LA EMBAJADA
La Embajada de Eslovenia continua con el ciclo de exposiciones y este ano la primera expositora es la artista Andreja Dolinar. La coleccion IN NATURA representa elementos de la naturaleza, especialmente vegetacion. La tecnica empleada, es acrilico sobre lienzo. Luego de la introduccion del embajador Tomaž Mencin, siguio la presentacion de Petra Kežman e incluso la propia artista hablo sobre su trabajo. La apertura se realizo el 11 de febrero y se la podra visitar hasta el 11 de abril, de lunes a viernes en el horario de 10 a 16. (Pag. 4)
CORREO ELECTRONICO
Debido a las dificultades en la recepcion y el envio desde la cuenta de sinectis, se solicita a todos quienes envian sus inquietudes, novedades, articulos, etc. lo hagan a la siguiente direccion esloveniau@gmail.com Muchas gracias.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Urška Makovec, Andrejka Dolinar, Marjan Godec, Barbara Kržišnik in Rok Fink. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Zaradi rastočih stroškov in razumljivih ekonomskih težav, še nismo uspeli določiti naročnine za leto 2014. Kakor hitro se bomo s tiskarno dogovorili o predračunu, in videli po-višice poštnine, bomo objavili cene posameznih kategorij. Medtem pa prosimo naše zveste naročnike, da plačajo »na račun«, kar bodo potem dopolnili. Možno je tudi plačevanje v obrokih. Hvala za razumevanje! Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
18. februarja 2014
1 EVRO 1,37 US dolar 1 EVRO 1,51 KAD dolar 1 EVRO 11,15 ARG peso
SOBOTA, 22. februarja:
Na Pristavi obisk igralske skupine iz
Drežnice, predstavitev Zgornjega Posočja v
sliki, besedi in pesmi, nato igra »Kaj se skriva za velikim trebuhom?«
NEDELJA, 23. februarja:
V Hladnikovem domu obisk igralske skupine
iz Drežnice. Ob 12.30 kosilo, nato
video, petje in enode-janka »Kaj se skriva za velikim trebuhom?« NEDELJA, 2. marca: Pustna veselica v Carapachayu, ob 20. uri.
Pustna veselica ob 21.30 uri v Našem domu San Justo
PETEK, 7. marca: Dvodnevne duhovne vaje za mladino, od 18. leta dalje
SOBOTA, 8. marca: Sprejemni izpiti za 1. letnik in popravni in dopolnilni izpiti Slov. srednješolskega
tečaja RMB, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 9. marca: Tradicionalna tombola na zeleni Pristavi, ob 16. uri
SOBOTA, 15. marca: Popravni in dopolnilni izpiti, vpisovanje in začetna sv. maša na SSTRMB v
Slovenski hiši.
OSEBNE NOVICE
Nova diplomantka
1 7. decem bra 201 3 je na Universidad del Salvador končala študije Nataša Rupnik in
prejela naslov »licen-ciada en Comercio inter-nacional«. Čestitamo!
Smrt
V San Justu je umrla Francka Ozimek roj. Modic (87). Naj počiva v miru!
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena - Pristava je ga. Pavči Eiletz
darovala $500.-. Bog plačaj!
Elektronski naslov
Pri Svobodni Sloveniji imamo rastoče težave z elektronskim naslovom strežnika »sinectis«. Za prosimo, da nam do nadaljnjega sporočila in gradivo dostavljate na naslov: esloveniau@gmail.com
Naša Pristava vabi na gostovanje
IGRALSKE SKUPINE DREŽNICA
Na sporedu bo: predstavitev Zgornjega Posočja v sliki, besedi in pesmi. nato gledališka predstava:
Kaj se skriva za velikim trebuhom?
Po predstavi bo na razpolago lahka večerja, prijave 15 5512 6709.
MLADINA NAŠEGA DOMA VABI NA PUSTNO VESELICO:
CnŽM ШТТ
^^^	1. MARCA
OB 21.30 URI

»1WAMM
USPESNE OLIMPIJADE
Slovenija je na olimpijskih igrah v Sočiju znova prišla na svoj račun. O medaljah poročamo na prvi strani. Za
veselje pa so poskrbeli tudi hokejisti, ki so premagali Slovaško s 3:1 in poskrbeli za zgodovinsko prvo zmago na olimpijskih igrah. Za tem pa so, po predvidljivem porazu z ZDA 1-5, v torek 18. prepričljivo premagali Avstrijo s 4-0 (foto).
Smučarski skakalci so na ekipni tekmi, na kateri so veljali za ene od favoritov, osvojili peto mesto. Znova je bila odlična tudi biatlonka Teja Gregorin, ki je bila v skupinskem startu na 12,5 kilometra peta. Za odličje ji je na koncu zmanjkalo moči.
SKOK S PALICO
Ljubljančanka Tina Šutej, slovenska rekorderka, je na dvoranskem mitingu Mednarodne atletske zveze v britanskem Birminghamu v skoku s palico osvojila drugo mesto. Skočila je 4,61 metra in zaostala le za domačinko Holly Bleasdale (4,71 m)
KOLAJNA ZA KATARINO
Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je na turnirju WTA v Dohi z nagradnim skladom 2,4 milijona dolarjev v konkurenci dvojic izgubila v finalu. Srebo-tnikova je s Čehinjo Kveto Peschke, s katero sta bili tretji nosilki, morala priznati premoč drugima nosilkama, Kitajki Shuai Peng in Su-Wei Hsieh s Tajvana, s 4:6, 0:6.
FIFA LESTVICA
Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je objavila najnovejšo jakostno lestvico, Slovenija pa je v primerjavi z januarskim štejem pridobila dve mesti in napredovala na 27. mesto. Na prvih treh mestih ni nobenih sprememb: v vodstvu je Španija pred Nemčijo in Argentino.
Kolajne v Sočiju tudi z delčki meteorita
Na olimpijskih igrah v Sočiju bodo podelili rekordnih 1300 kolajn, ki so jih v Rusiji začeli izdelovati že lansko poletje. Čeprav je vsaka osvojena olimpijska kolajna nekaj posebnega, pa so še posebej zanimive tiste, ki so jih podelili sedmim olimpijskim zmagovalcem 15. februarja.
Na ta dan pred letom dni se je namreč nad ruskim mestom Čeljabinsk razletel meteorit, njegove koščke pa so vdelali v zlate kolajne, ki so jih podelili na obletnico tega nenavadnega in izjemno redkega dogodka.
Za posebne kolajne so se potegovali športniki v naslednjih disciplinah: hitrostno drsanje na 1500 metrov za moške, moški skeleton, ženski super-veleslalom, smučarski
skakalci so se pomerili na veliki skakalnici, ženske na štafetni preizkušnji v smučarskem teku, podelili pa so tudi kompleta odličij za ženske in moške hitrostne drsalce na kratkih progah (na razdalji 1000 in 1500 metrov).
Kako so videti kolajne, so sicer organizatorji razkrili že v začetku leta 2013. Oblikovane so v slogu krpanke in mozaika, sestavljenega iz drobcev, na katerih so upodobljene značilnosti ruskih pokrajine in kultur.
Tradicionalna tombola na zeleni Pristavi
V nedeljo, 9. marca ob 16. uri
Pričakujemo vas!
Hipolito Yrigoyen 2756, San Justo