Naš časopis, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (odgovorni uredni), Franc Petelin (tehnični urednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Smiljan Ogorelec, Janez Pečar, Franc Portuna in Janez Žnidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 6, Vrhnika. Tisk tiskarna Kresija, «1000 Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2.
mam
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
Leto 3 Številka 20
Julij 1975
Izhodišča programske usmeritve občinske konference SZDL
Občinska konferenca SZDL Vrhnika je na 1. seji 13. junija 1975 po Principu delegatskega oblikovanja občinske konference SZDL, sprejela naslednja izhodišča programske usmeritve dela:
SPREJEMANJE URESNIČEVANJA USTAVNIH DOLOČIL
Občinska konferenca si bo izhajajoč iz ustavne opredelitve delovnega človeka in socialistične zveze delovnega ljudstva prizadevala za dosledno uveljavljanje ustavnih določil znotraj organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Upoštevajoč vlogo in naloge SZDL kot jih določa ustava, bo dosledno skrbela za uresničevanje SZDL kot najmnožičnejše organizacije delovnih ljudi in občanov, ki se v njej povezujejo, združujejo in dogovarjajo na osnovi lastnih interesov in kot člani družbenopolitičnih organizacij, ki se v SZDL Povezujejo kot fronta vseh organiziranih socialističnih sil.
URESNIČEVANJE NAČEL DRU-ŽBENO-EKONOMSKEGA RAZVOJA
V svojih akcijah si bo dosledno prizadevala za uresničevanje načel stabilizacijske politike, načel zagotavljanja socialne varnosti delovnega človeka in občana, še posebej
pa bo skrbela za to, da bo zagotovljena prisotnost delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih pri sprejemanju in oblikovanju srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja občine. S svojo neposredno prisotnostjo pri reševanju vprašanj življenskega standard?. del'jv.Bftss ?.lo.vicks in občin« bo usmerjala tudi akcije na področju načrtovanja in izgradnje komunalnih storitev.
URESNIČEVANJE NAČEL KADROVSKE POLITIKE
Občinska konferenca SZDL bo pri svojem delu analizirala dosedanje uresničevanje načel kadrovske politike, družbenega dogovora o kadrovski politiki, uresničevanje družbenega dogovdra o štipendiranju, še posebej pa področje družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Posebni sklop nalog bo usmerila na področje izvrševanja nalog v zvezi s celodnevno šolo in kadrovanjem v pedagoški poklic ter s tem povezanimi načrti izgradnje novih vzgoj-novarstvenih objektov.
DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA
Socialistična zveza delovnega ljudstva vključuje tudi vse družbene organizacije in društva, v katere se delovni ljudje in občani vključujejo na osnovi lastnih interesov. Zato bo občinska konferenca SZDL pri svojem bodočem delu namenila posebno skrb položaju in mestu družbenih organizacij in društev, tako v organizaciji SZDL kot v dmžbi nasploh.
PRILAGAJANJE ORGANIZIRANOSTI SZDL NOVEMU STATUTU SZDL SLOVENIJE
Za uspešno izvrševanje svojih nalog bo morala občinska konferenca SZDL v prihodnje posvetiti vso pozornost tudi dograjevanju lastne organizacije, pri čemer mora zlasti v prvi fazi posvetiti največ pozornosti vsebinski prilagoditvi organizacijskih oblik, kakor tudi konkretnim kadrovskim oblikam. (Izvršni odbor, sveti, koordinacijski odbori, komisije - na ravni občin; sekcije v okviru krajevnih organizacij SZDL).
Občinska konferenca SZDL pooblašča predsedstvo, da do prihodnje seje občinske konference SZDL pripravi na osnovi teh izhodišč konkreten akcijski program in predlog konkretne vsebinske usmeritve.
Pretekli mesec je bilo med železniško postajo Verd in Štampetovim mostom odkrito) spominsko obeležje v spomin vsem partizanskim kurirjem, ki so si med okupacijo utirali pot preko železnice, od postaje Preserie pa vse tja do Planine pri Rakeku in pa seveda tudi vsem železničarjem, ki so sodelovali in po svojih močeh omogočali kurirjem čim lažji prehod •preko proge.
Ob otvoritvi res izvirnega spominskega obeležja je govoril tov. Karel Gra-beljšek, učenci osnovne šole Janez Mrak pa so pripravili kulturen program.
Komunisti RJV so v Tednu komunista sprejeli v svoje vrste 18 mladih članov.
Skupščina občine in družbeno-politične organizacije občine Vrhnika se vodstvu Krajevne skupnosti in odboru Krajevne konference SZDL in vsem občanom Ligojne
LEPO ZAHVALJUJEJO
za prizadevno sodelovanje, za ureditev Gasilskega doma in okolja, za ureditev in okrasitev Ligojne, za parado kmetijske mehanizacije in za vso drugo pomoč, ki so jo nudili pri organiziranju in izvršitvi slavnostne seje občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v Ligojni, dne 4. maja 1975.
Lepa hvala gasilcem, mladini, pionirjem, kmetom in vsem drugim Ligojnčanom za vse kar so storili za dobro počutje vseh, ki so letos v Ligojni slavili praznik občine Vrhnika, 6. maj 1975.
PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika Branko STERGAR dipl. ing.
PREDSEDNIK
koordinacijskega odbora za proslave pri OK SZDL Vrhnika Jože SO JER
Pobratenje z Gonarsom
Še tesnejše sodelovaje
Podpisovanje listine o pobratenju z italijanskim mestom Gonars je za nami. Ta pomemben dogodek je potrdil vezi, ki nas vežejo s tem italijanskim mestom s katerim nas je povezalo predvsem skupno izročilo žrtev fašizma, obenem pa nas obvezuje, da bomo trajno in prijateljsko sodelovali.
katerimi ni nihče starejši od osem let. Jezik je trd, okoren, pri izgovarjanju tujih besed. Bogvedi ali ti malčki sploh vedo, kaj pomenijo kitice „ Gozdič je že zelen ..."? Kljub vročini me prične ob tej pesmi spreletavati mraz in šele v tem trenutku se zavem, kaj sploh pomeni naša slovenska pesem v tujem kraju in ti tam, kjer je toliko mladih, nedolžnih ljudi moralo pustiti svoje življenje. Ogledujemo si kostnico. Kovinski za-bojček s petorokrako zvezdo, priimkom in imenom. Troha, Urh, Kirn; priimki, ki so še danes zelo pogosti v naši občini. Zabojček pri zabojčku - ali je sploh še kaj v njih ali je le vonj po plesnobi edino kar je ostalo?
Ta dogodek pa ima še veliko globlji pomen na katerega je opozoril tov. Branko Stergar, predsednik skupščine občine Vrhnika v svojem govoru v Gonarsu, koje dejal: „V našem pobratenju vidimo dejanje, ki naj prispeva k miru, h krepitvi razumevanja v tem delu Evrope, k poglobitvi stikov med našima dvema državama in premostitvi vseh doslej nerešenih vprašanj, ki bi nas lahko jutri postavila na nasprotne bregove. Veliko imamo želja in problemov, ki nas povezujejo in ki pričajo o tem, da smo tudi v preteklih stoletjih delili dobro in slabo. O tem govori tudi kompaktna prisotnost slovenske narodnostne manjšine v vaši videm-ski pokrajini, kakor tudi živa prisotnost italijanske narodnostne manjšine pri nas v Slovenskem primorju in Istri. Naj bo torej današnji dan v i .amenju nase iskrene želje po nadaljnjem zbliževanju naših delavcev, kmetov, mladine, športnikov, kulturnih ustvarjalcev in vseh drugih, ki bodo ob različnih priložnostih kakor danes mi, prinesli v pobrateno občino košček svoje domovine."
Ko po tolikih letih, ko je trava že prerasla kraj, kjer sta bili ločeni taborišči za ženske in moške in ko si domačini prizadevajo, da bi čim bolje skrili ostanke in zabrisali spomine na tiste dni nasilja, mučenja in trpljenja, stopam skupaj z ostalimi člani delegacije, ki je podpisala listino o pobratenju v Gonarsu proti pokopališču in kostnici, me spremljajo različni občutki in neprestano se mi rojeva vprašanje, kako je to mesto izgledalo pred nekaj več kot tridesetimi leti. Sonce neusmiljeno pripeka in ko smo se vozili v razbeljenem avtobusi po ravnini Furlanije sem si želela le to, da bi bili čim preje v Gonarsu. Toda tudi tu ni vročina nič manjša, celo
Ob spomeniku na Drči
v času, ki je botroval žrtvam, katerim smo se pravkar poklonili? Živahnejši postanemo šele v veliki hali, športni dvorani, kjer je za vse prebivalce Gonarsa in za našo delegacijo pripravljena zakuska. Tu se nam vsem razve-
Notranjost kostnice kjer so shranjeni posmrtni ostanki preminulih internirancev
še huje je. Oziram se po ulicah Gonarsa, po pročeljih hiš, kjer vise italijanske in slovenske zastave, po dvojezičnih pozdravnih napisih, po obrazih, razoranih od trdega življenja v tej pokrajini in zdi se mi, da so ti ljudje prav takšni kot tisti, ki jih vsak dan srečujem na naših ulicah, le da se ti ljudje še bolj borijo, da bi zabrisali vse sledove, ki jih je povzročil fašizem — najprej njihov italijanski, nato pa še hujši nemški.
Zagledam spomenik - umetniško stvaritev, v katero je avtor vložil svojega duha in duha tisoče ljudi, ki so preživeli vojne strahote in katerega mogočna razsežnost in razgibanost opozarja na vse tiste, ki so za vedno ostali tukaj. Fantastično moč ima človekov um in človekove roke, da iz pločevine lahko ustvari tako skulpturo. Enominutni molk. Obe delegaciji, italijanska in naša, polagata vence. Nato pa se iz osrednjega dela spomenika oglasi pesem. Naša, slovenska pesem. Pojejo jo italijanski otroci, med
Pokopališče zapuščamo mrki, ni nam za klepet. Je temu kriva vročina ali pa je vsak od nas še vedno v svojih mislih nekje daleč
žejo jeziki in seznanjamo se z ljudmi, ki prebivajo v tem mestu. Sredi popoldneva zapuščamo Gonars. Polni smo vtisov o teh ljudeh, ki smo jih tu spoznali in o katerih pri nas še vedno prevladuje sterotip, ki ga je rodil fašizem. V pogovoru si priznamo, da so to skromni ljudje; ljudje, ki živijo v še veliko težjih razmerah kot mi. Bojujejo se z večstrankarskim sistemom, z nepopustljivimi dogmami katoliške cerkve, s kapitalizmom. Vračamo se po poti proti Novi Gorici, z namenom, da si ogledamo tudi Doberdob, saj je med nami le malo takih, ki jih je pot že zanesla tod mimo.
Naslednjo nedeljo, to je 25. maja, smo listino o pobratenju
Udeleženci podpisovanja slavnosti med pohodom proti Drči
ob podpisovanju listine o pobratenju
podpisovali v naši občini in sicer v bistriškem gradu. Udeležencev iz Gonarsa je bilo veliko, saj je bila to za mnoge prva prilika, da so si ogledali Slovenijo in navdušeni so bili nad našimi kraji, gozdovi, ki jih v njihovi pokrajini ni, navdušeni nad bistriškim gradom, v katerem je podpisovanje listine o pobratenju dobilo še svečanejšo podobo in kjer je pesem pevskega zbora Parketarne Verd zvenela še lepše, pa najsi je bila to italijanska ali pa slovenska.
Zadovoljni so bili naši gostje in zadovoljni smo bili tudi mi in ko so italijanski avtobusi proti večeru s piskanjem zapuščali Bistro, smo jim še zadnjič zaklicali: ,.Bodite dobrodišli, kakdar-koli vas bo pot zanesla med nas!'
T H.
Župan Gonarsa g. Toso podpisuje pobratenje v bistriškem gradu
Tov. Stergar podpisuje listino o pobratenju v Gonarsu
Vsem
občanom
na
področju KS
Vrhnika
VSE PREBIVALCE KS VRHNIKA OBVEŠČAMO, DA BOMO OBJAVLJALI VSE ZAPISNIKE O DELU KS VRHNIKA TER OSTALE POMEMBNE NOVICE IZ OBMOČJA NAŠE KS ZARADI BOLJŠEGA IN HITREJŠEGA INFORMIRANJA VSEH DELOVNIH LJUDI V VITRINI, KI BO POSTAVLJENA V PROSTORIH KS TJ. V STAREM DOMU JNA.
KRAJEVNA SKUPNOST VRHNIKA
Delegatski sistem zaživel
UVELJAVLJANJE IN IZVAJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA IN DELEGATSKIH ODNOSOV V TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTIH, V OBČINSKIH SKUPŠČINAH IN SKUPŠČINI SRS
Po slabem letu dni je bila ena izmed sej skupščine SRS v celoti posvečena temu vprašanju. Pripravljena analiza je pokazala vrsto pozitivnih rezultatov, ki so bili doseženi v tako kratkem obdobju delovanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Ocena pa vsekakor ne bi bila celovita, če ne bi Prikazali tudi vrsto slabosti in težav, ki so posledica objektivnih in subjektivnih vzrokov.
Razpravljaci na sami seji so še Posebej opozorili na težave in slanosti, ki jih bomo morali odpraviti Pri delu v prihodnje. Omeniti je, da so v nekaterih občinah, temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustvarjeni dobri pogoji za delo delegacij in delegatov.
Po pooblastilu delegacije za zbor združenega dela skupščine SRS, ki zajema območje občin Vrhnike in Logatca, sem sodeloval v razpravi, izhajajoč iz rezultatov dela naše skupine in težav, ki se pri tem pojavljajo.
Skupina delegatov 28. okoliša si je že od začetka delovanja prizadevala čimbolj dosledno izvajati svoje odgovorne naloge, ki izhajajo iz NOVE USTAVE, kongresnih sklepov in poslovnikov družbeno Političnih skupnosti. Pri svojem Prizadevanju pa je žal ostala dokaj osamljena, zato tudi rezultati dosedanjega našega dela niso takšni, kot bi morali biti.
Želeč, da bi odločitve skupine izhajale iz stališč in mnenj temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, smo si razdelili zadolžitve po posameznih področjih gospodarske dejavnosti našega okoliša. Glede na znana in v vsem Prikazana dejstva, da so roki za sklic sej ZŽD - S - SRS prekratki 111 programi prenatrpani, zlasti Proti koncu leta 1974, praktično res ni bilo v večini primerov možno poprejšnje posvetovanje in iskanje mnenj, še zlasti, ker programi dela samoupravnih organov in občinskih skupščin ter SO in S -SRS niso usklajeni. Dobili smo sicer nekaj mnenj in predlogov, ki pa so izhajali zgolj iz vodstev temeljnih samoupravnih organov in skupnosti. Na osnovi te ugotovitve je razumljivo, da so naša stališča,
ki smo jih sprejemali na skupini in jih, kot izvoljeni delegati prenašali v ZZD — S - SRS, prvenstveno izhajala iz skupine same.
Na seji skupščine smo temeljito obravnavali predloženo gradivo za to sejo, še zlasti pa predlagane SKLEPE glede nadaljnjega uveljavljanja in izvajanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organih in skupnostih. Predlagane sklepe podpiramo, seveda z željo in prepričanjem, da jih bomo tudi spravili v življenje s skupnim prizadevanjem, predvsem pa z večjo zavzetostjo vseh družbenih zavestnih sil, kot pa je bilo do sedaj.
Naša skupina delegatov meni, da je za uspešnejše uveljavljanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v sedanjem in prihodnjem obdobju nujno potrebno izvesti predvsem naslednje:
1.
v samoupravnih aktih temljnih samoupravnih organizacij in skupnosti te družbeno političnih skupnosti natančno opredeliti pravice in odgovornosti delegatov;
2.
nadaljevati s sistematičnim izobraževanjem delegatov; 3.
poiskati in uresničiti ustreznejše oblike obveščanja delegatov predvsem na ravni temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter občinske skupščine (pogostejše tiskanje glasil, informativnih biltenov, dokumentacijski centri na območju SO itd.). Pri tem je treba zlasti z medsebojnim dogovorom med SO (kjer delegati zastopajo območje dve ali več SO) opredeliti pravice in obveznosti ter načine obveščanja tako, da bodo delegati obveščeni o dogajanjih kot tudi stališčih vseh temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, SO, IS in njihovih upravnih organov za celotno območje, ki ga zastopajo.
4.
S - SRS oziroma njeni zbori morajo pri sestavljanju programov svojega dela upoštevati tudi programe ožjih družbeno političnih skupin in jih mesebojno usklajevati; enak postopek mora biti tudi v obratni smeti;
Otroški pevski zbor je zapel slovensko pesem Gozdič je že zelen
5.
sklepi zasedanj morajo biti najmanj mesec dni prej posredovani z vsemi predloženimi gradivi, tako da bomo delegati imeli dejansko možnost poprejšnjega posvetovanja in usklajevanja stališč;
6.
tudi sklepi za zasedanje skupščinskih odborov morajo biti prav tako posredovani toliko prej, da bomo stalni člani odborov tudi imeli možnost posvetovati se v sredinah, iz katerih izhajamo in ne da še naprej govorimo le zgolj v svojem imenu;
7.
gradiva naj bodo kratka in razumljiva, tudi ne toliko raznolika za isto zasedanje. Na ta način bomo delegati imeli več časa in možnosti za posredovanje le-teh in posvetovanje v temeljni samoupravni organizaciji in skupnostih.
8.
večji pomen je treba dati predlogom osnutkov zakonov, tako da se večina zadev razčisti že v tej stopnji zakonodajnega dela. Po našem mnenju je povsem nesprejemljivo, da je dana na predlog zakonov kopica dopolnil, ki otežujejo uspešnost našega dela, istočasno pa se izvoljeni delegati na zasedanju, ko se obravnavajo predloženi zakoni in spremembe, morajo odločati ob glasovanju v svojem imenu in ne izhajajoč iz stališč svoje delegacije.
9.
ugotoviti je treba obremenjenost delegatov ter jih razrešiti vseh drugih nalog, ki otežkočajo ali celo onemogočajo njihovo delegatsko delo. To nalogo morajo opraviti koordinacijske komisije za kadrovska vprašanja pri SO;
10.
SO, njih IS in upravni organi morajo nuditi vso potrebno strokovno in drugačno pomoč delegatom v temeljnih samoupravnih političnih skupnostih in SIS. Predvsem menimo, kar je zlasti v našem primeru več kot očitno, da zlasti IS - SO in upravni organi SO niso nudili nikakršne pomoči, niti se kljub stalnim vabilom niso udeleževali naših sej ali strokovno pomagali oblikovati naša stališča, iz česar lahko zaključimo, da niso odigrali svoje vloge pri uresničevanju ustavnih načel in kongresnih sklepov. Naloge SO do dela delegacij in delegatov pa naj se ne bi omejevale le na administrativne zadeve kot npr: sklicevanje sej in vodenja zapisnikov;
11.
ne nazadnje, menimo tudi, da družbeno politične organizacije, zlasti organizacija ZK in sindikat, niso odigrale takšne vloge pri uveljavljanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, kot bi jih morale in kot smo delegati od njih upravičeno pričakovali. Zato je vsekakor nujnost, da tudi le-te izboljašjo svoje delo na tem pomembnem področju, p p
vodja delegacije za ZZD-S-SRS
Civilna zaščita
Uspela vaja na Logu
V soboto, 14. junija so bile na območju krajevne skupnosti Log vaje civilne zaščite, ki jih je organiziral občinski štab za CZ. Na vaji so sodelovale vse ekipe, ki jih je že pred časom imenoval svet krajevne skupnosti — skupno 52 krajanov. Udeležba je bila sto odstotna, kar je za krajevne razmere izreden uspeh. Poleg članov ekip se je vaj udeležilo tudi precejšnje število občanov. Le-ti niso bili le opazovalci — kar se ob podobnih priložnostih večkrat dogaja, ampak so aktivno posegali v dogajanja.
V začetku vaje je bil bombni napad na staro hišo v srednjem delu Loga, ki se je takoj znašla v plamenih. Reševalne ekipe so v izredno kratkem času prispele na kraj nesreče in začele reševati iz goreče hiše ljudi in imovino. Posebne skupine, okrepljene z gasilci — člani prostovoljnega gasilskega društva Log — pa so začele z rušenjem požganega tramovja in zidov. Pri tem so pokazale zelo visoko stopnjo iznajdljivosti in požrtvovalnosti. Med reševanjem prvega objekta so bombe zažgale še dva objekta v bližini. Situacija je zahtevala od gasilcev precejšnjo strokovnost in dodatne napore, da so z razmeroma skromnimi tehničnimi sredstvi ukrotili tri velike plamene hkrati.
Za ponesrečene, ki so jih iz gorečih hiš prenesli v zasilno pre-vijališče, so poskrbele s prvo pomočjo tri posebne sanitetne sku-
pine. Kaj so prinesle številne ure preživete na tečajih in predavanjih civilne zaščite se je pokazalo prav ob tej priliki, saj ni bilo pri nuđenju prve pomoči in pri obve-zovanju nobenih težav ali zastojev.
Vaja, ki se je na Logu začela nekaj po poldnevu, se je v zgodnjih večernih urah končala v zadovoljstvo vseh sodelujočih, kot tudi uradnih ocenjevalcev. Na območju KS Log je v kratkem predvidena še ena takšna vaja v nočnem času; že na osnovi rezultatov prve vaje pa je mogoče ugotoviti, da so krajani na Logu dobro pripravljeni in organizirani za primer, če bi bila akcija civilne zaščite v resnici potrebna.
Seveda pa pripravljenost in izurjenost ljudi ni dovolj, zlasti še, če ni vse to podkrepljeno z ustrezno tehnično opremo. Glede na to tega pa ni mogoče trditi, da je na Logu vsaj minimalno število potrebnih rekvizitov. Primanjkuje tako kompletov za prvo pomoč, nosil, orodja, plinskih mask, kot vrvi, šotorskih kril — skratka vsega, kar bi v resničnih razmerah nujno potrebovali.
O vsem tem bo moral občinski štab za civilno zaščito v kratkem reči dokončno besedo, saj izredno skromne finančne razmere in možnosti v krajevni skupnosti Log nikakor ne zadoščajo niti za nabavo najnujnešega obsega zaščitne opreme.
LUDVIK ROŽNIK
Spomenik na pokopališču v Gonarsu
Občinska revija naša beseda 75
Letos smo že drugo leto zapored organizirah' občinsko revijo „Naša beseda 75" v sklopu kulturnega tedna, ki je bil od 7. do 13. aprila v Domu JLA na Vrhniki.
Letos so nam mladi vrhniški gle-dališčniki prikazali marsikaj. Mladi literati so nam v pOnedelje (7. 4.) brali svoja dela. V sredo (9. 4.) so nam učenci osnovne šole J. Mrak prikazali Županovo Micko, v četrtek (10. 4.) smo videli Večna lovišča, v petek (11. 4.) Razvalino življenja, v soboto (12.4.) Analfabeta in Gumb in v nedeljo (13. 4.) Satirični večer. Zares pisan spored kulturnega tedna, ki gajev torek popestrila predstava baleta SNG Ljubljana. Ugotovimo lahko, daje letos sodeloval aktivno na Naši besedi mnogo večji krog mladih gledališčnikov kot lani, ko sta sodelovali le dve dramski skupini (Verd in Vrhnika), medtem ko jih je letos bilo kar pet. Pa poglejmo na kratko posamezne uprizoritve oziroma večere.
LITERARNI VEČER
V ponedeljek - prvi dan kulturnega tedna in hkrati Občinske revije „Naša beseda 75" so nam mladi vrhniški literati brali svoja dela. Prvi se nam je s svojimi pesmicami predstavil Nikolčič Niko, ki ga privlači predvsem sodoben stil pisanja. Leitgeb Matjaž nam je poleg pesmi prebral nekaj svojih humoresk, ki so naletele na zelo dober odziv pri poslušalcih. Pečar Dragica je prebrala nekaj svojih temperamentnih pesmi. Za konec pa je Hladnik Ele prebral pesmi verdskih „Naiv-cev" oziroma svojih pesmi in pesmi Zvoneta Škofa.
Zupanova micka
V sredo so nam učenci osnovne šole Janez Mrak prikazali igro A. T. Linharta Zupanova Micka. Mladi osnovnošolci so na goli sceni kar dobro zaigrali, kar je potrdila tudi publika, ki jih je dobro sprejela. Upajmo, da tudi vspodbudila za nadaljnje delo na dramskem področju.
VEČNA LOVIŠČA
Dramska skupina 00 ZSMS Verd nam je v četrtek prikazala sodobno delo Večna lovišča avtorja Mira Štefanca. V igri, ki so jo prej igrali že po skoraj vseh okoliških krajih, so nam prikazali dandanašnji svet oziroma življenje prestavljeno v „Nebesa", ki jih zajame (v igri) sodoben način življenja. „Skratka tako, kot na zemlji."
RAZVALINA ŽIVLJENJA
V petek nam je dramska skupina 00 ZSMS Brezovica pri Borovnici prikazala Finžgarjevo Razvalino življenja (3. dejanje). To je del njihovega lanskega Finžgarjevega večera, ki so ga predstavih že lani v domačem kraju.
ANALFABET, GUMB
Vrhniški študentje so po daljšem odmoru vendarle prijetno presene-
tili. Predzadnji dan kulturnega te-dan oziroma občinske revije Naša beseda 75 so zaigrali dvoje Nušiče-vih komedij in sicer Analfabet in Gumb, ki sta bili dokah dobro izvedeni kar je za začetek njihovega dramskega delovanja vsekakor vzpodbudno.
SATIRIČNI VEČER
Za konec kulturnega tedna pa je dramska skupina 00 ZSMS Stara Vrhnika pripravila Satirični večer, ki je bil sestavljen ih odlomkov iz vsakdanjega življenja.. Za začetek delovanja njihove dramske skupine je bila predstava še kar dobro izvedena, v prihodnje pa bo verjetno še boljše.
Če na koncu rezimiramo dogajanja oziroma prireditve občinske revije Naša beseda 75, lahko ugotovimo, da dosega mladinska gledališka dejavnost razmah predvsem v kvantiteti, kar je za nadaljnje delovanje na tem področju vsekakor zelo vzpodbudno. Za bolj kvalitetno delo pa je potrebna strokovna pomoč, katere pa v naši občini predvsem pri mladini manjka, saj si morajo sami pomagati kakor vedo in znajo. Upajmo da bo v prihodnjem letu, ko bomo praznovali 100-letnico rojstva največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, dosegla mladinska gledališka dejavnost še večji razmah tako, da bo prihodnji kulturni teden še pestrejši in obširnejši in upamo, da tudi kvaliteten. 1
SUSMAN JAKOB
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA RAZPISUJE
prosto delovno mesto samostojne pisarniške moči z naslednjimi pogoji:
— kandidat mora obvladati strojepisje in administrativno-finančne posle in imeti organizacijske sposobnosti.
— da ima srednjo izobrabo in vsaj tri leta izkušenj na samostojnem delu
— ali nedokančano srednjo izobrazbo z več leti izkušenj na podobnih delovnih mestih
— da je moralnopolitično neoporečen. OD po dogovoru — sporazumu
S stanovanjem ne razpolagamo.
Prijave sprejema, do zasedbe delovnega mesta SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA, Tržaška cesta št. 13.
Svet Krajevne skupnosti Vrhnika
Zaključna
prireditev naš klub 75
Letos poteka že peto leto republiško nagradno tekmovanje Naš klub 75. Tako je bila tudi letos sklepna prireditev tekmovanja pod naslovom „Zaključna prireditev Naš klub 75" 7. junija na Vrhniki.
Zaključne prireditve so se udeležili predstavniki tekmujočih klubov iz vse Slovenije. Najštevilnejši v letošnjem -tekmovanju so klubi iz občin Žalec, Vrhnika in Domžale.
Republiška žirija, ki je spremljala letošnje tekmovanje razdeljeno v tri skupine glede na pogoje dela klubov, je ugotovila, da je v prvi skupini (profesionalni klubi) najboljši Maribor. V drugi skupini (klubi, ki imajo svoje prostore) je najboljši Most na Soči, medtem ko je Vrhnika zasedla solidno tretje mesto.
V tretji skupini pa je prvo mesto zasedel Verd pred Preboldom, medtem ko se je Brezovica pri Borovnici uvrstila na četrto mesto.
Kakor vidimo, so se vrhniški klubi v letošnjem letu zelo dobro uvrstili v republiškem merilu, medtem ko je v občinskem merulu
(klubi niso razvrščeni po skupinah) bil prvi Verd pred Vrhniko in Brezovico pri Borovnici.
Na zaključni prireditvi so prejeli vsi sodelujoči klubi priznanja in spominska darila (Cankarjev kipec, ki jih je izdelal Hladnik Ele). Vsi najbolje uvrščeni pa so prejeli tudi denarne nagrade v višini 800,00 din.
Tako se je z letošnjo zaključno prireditvijo končalo letošnje republiško, pa tudi občinsko tekmovanje za najboljši klub oziroma Osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine v slovenskem in občinskem merilu. Kdo pa bo najboljši v tekmovanju „Naš klub 76" pa bomo videli prihodnje leto in morda se bo še kak vrhniški klub uvrstil med najboljše v Sloveniji.
SUSMAN JAKOB
Konferenca OK ZSMS Vrhnika
V petek, 30. maja 1975 je bila volilna, programska in problemska konferenca Občinske konference Zveze socialistične mladine Vrhnika.
Na seji najvišjega telesa občinske organizacije ZSMS so mladi sprjeli program dela OK ZSMS in njenih komisij za obodobje junij - september 75. Poleg tega "so soglasno potrdili nekaj sprememb v predsedstvu OK ZSMS, ki so nastale med konferencama.
V posebni točki dnevnega reda pa so mladi občine Vrhnika razpravljali o vključevanju mladincev-prostovoljcev v enote teritorialne obrambe. Dogovorili so se tudi za konkretno akcijo evidentiranja, usposabljanja in vključevanja mladince prostovoljcev v enote TO.
Da mladi tudi v poletnem času razvijajo svoje aktivnosti je razvidno že iz programa, ki so ga sprejeli na konferenci.
S. J-
Karting „75" Vrhnika
24. 8.1975 ob 14.30
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Tako kot že sedem let do sedaj je bila tudi letos 25. maja v Cankarjevem domu tradicionalna revija pevskih zborov v naši občini. Kako nujen in vsakodnevni spremljevalec delovnega človeka ter občana je naša pesem, je dokazala prenapolnjena dvorana Še posebno pa smo bili veseli, da se je pevskemu zboru tovarne LIKO pridružil tudi novo ustanovljeni 36 članski pevski zbor TOZD Usnjarna Vrhnika.
Občni zbor DU Borovnica
DU Borovnica je v nedeljo, 20-4. 1975 priredilo svoj redni letni občni zbor katerega so se član1 društva udeležili v lepem številu^ Za uvod nas je presenetil združeni •moški in ženski pevski zbor društva, ki je ubrano zapel pet narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom tov. Ivana Mavca. Ta zbor marljivo deluje, saj je že priredil dva koncerta v Borovnici, enega na Rakitni in enega v Begunjah pri Cerknici.
Predsednik tov. Lojze Cerk je podal izčrpno poročilo o dveletnem delu društva, ki šteje 383 članov. Z enominutnim molkom pa smo počastili spomin na umrle tovariSe. Po poročilu blagajnika tov. Janeza SuštarSiča je sledila debata, razrešili smo star odbor in izvolili novega.
Borovniško DU je svoj dom na novo prekrilo, ga razširilo in notranje opremilo.
Vabimo vse upokojence, ki Se niso člani, da pristopijo k društvu kajti v slogi je moč!
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOROVNICA
Novice iz AMD Vrhnika
Kljub temu, da se amd Vrhnika srečuje s številnimi problemi, predvsem finančnimi, dosegajo tekmovalci v kartingu izredne uspehe na dirkah za državno in republiško prvenstvo. Ta šport se na Vrhniki vse bolj uveljavlja. Številni mladi se z navdušenjem odločajo za to športno panogo.
Izreči moramo vse pohvale prizadevnim športnim delavcem pri športni komisiji amd in tekmovalcem, ki veliko predstavljajo tudi v državnem
merilu; po dveh dirkah za državno prvenstvo premočno vodijo. •
Še letos nameravajo izvesti avto-rally tekmovanje in razviti sekcijo za motokros, v katero sta vključena že dva mladinca, ki tekmujeta na motorjih do 50 ccm.
Marjanca in karting
Letošnjo pomlad je prvič sedla na go-cart Brenčič Marjanca iz Borovnice, ki bo šele oktobra dopolnila 15 let in na tekmovanjih že dosega izredne rezultate.
Uvrstitve vrhniških tekmovalcev na prvi dirki za državno prvenstvo v Novi Gorici:
Mladinci v razredu 100 ccm:
1. Tomažin Andrej 10. Brenčič Marjanca Člani 100 ccm: 1. Turk Ludvik 3. Prek Alojz 19r Seliškar Marjan 22. Kraševec Vinko 25. Novak Miran Člani 125 ccm: 8. Giosento Bruno 16. Pezdirc Jože 21. Malovrh Stanislav Ekipno: 1. Vrhnika 128 točk, 2. Moste 107 točk, 3. Ptuj 105 točk, itd. Sodelovalo je 11 ekip.
Druga dirka za državno prvenstvo je bila v Koprivnici. S to dirko so Vrhničani še povečali naskok. Mladinci 100 ccm: 3. Tomažin Andrej 6. Brenčič Marjanca 16. Vrhovnik Martin Člani 100 ccm:
1. Turk Ludvik
2. Novak Miran 5. Prek Alojz
Tekmovati za šolsko prvenstvo ali barve šole je bilo že nekdaj veliko priznanje za vsakega, ki je dobil
priložnost zastopati šolo na raznih tekmovanjih.
Najboljši športniki naše šole so imeli v tem letu še posebno veliko Priložnosti, da so se izkazali, saj je bilo tekmovanj in raznih prireditev kar na pretek. Kljub nekaterim neuspehom pa so atleti, košarkarji, kolesarji in drugi dosegli zelo lepe rezultate. Pri tem imajo veliko zaslug tudi tovariši učitelji, še posebej tov. Jaklič, ki je skozi vse leto Pripravljal in treniral večino šolskih športnih ekip in z njimi dosegel tudi veliko uspehov. Ob tem je treba omeniti tudi to, da so vsi tovariši učitelji, ki so pomagali športnikom dosegati uspehe, porabili 2a to kar precej časa, čeprav bi lahko pustih šport ob strani in se lotili bolj važnih stvari. Zato odnos nekaterih športnikov, ki niso hoteli nastopati za šolske ekipe ni niti malo na pravem mestu, saj so s tem še bolj povzročili skrbi tovarišem mentorjem, ki so vodili šolske eki-
Člani 125 ccm:
13. Pezdirc Jože
19. Malovrh Stanislav
23. Giosento Bruno
Ekipno: 1. Vrhnika 119 točk, 2. Moste 113 točk, 3. Ptuj 112 točk, itd. Sodelovalo je 12 moštev.
Prva dirka za prvenstvo Slovenije v kartingu je bila v Trnovljah pri Celju. Tekmovanje je bilo na visoki kvalitetni ravni. Nastopilo je 54 tekmovalcev. Tudi na tej dirki je naše moštvo zmagalo.
Mladinci 110 ccm:
4. Tomažin Andrej
5. Brenčič Marjanca
11. Vrhovnik Martin Člani 100 ccm:
1. Turk Ludvik
2. Prek Alojz 4. Novak Miran
Člani 125 ccm: 10. Pezdirc Jože
12. Giosento Bruno 17. Malovrh Stanislav Ekipno: 1. Vrhnika 115 točk,
2. Moste 111 točk, 3. Ptuj 99 točk, 4. Postojna 89 točk, 5. Nova Gorica 82 točk, 6. Koper 59 točk, 7. Križevci 58 točk.
F. P.
pe na tekmovanja. Čeprav je bilo teh izjem malo, pa upajmo, da jih drugo leto ne bo več in da bodo vsi športniki prisotni na vsakem treningu in na vsaki tekmi. Na treningih so si letošnje leto dekleta in fantje ne samo pridobivah znanje, ampak so se naučili reda in discipline, obenem pa so si krepili tudi svoje telo.
Tisti, ki odhajamo s šole, upamo in tudi pričakujemo, da se bo število članov ŠŠD prihodnje leto še povečalo. Čas, v katerem živimo, zahteva, da se človek čim več giblje v naravi ali pa se aktivno bavi s športnom. Želimo, da bi vedno in vestno hodili na treninge ter častno zastopali barve svoje šole, na tekmovanjih pa razveseljevali publiko in tovariše učitelje, ki se trudijo, da bi s svojimi varovanci dosegli čim večje uspehe in pritegnili čim več ljubiteljev športa. Naj tudi drugo leto obvelja — najboljši je zdrav duh v zdravem telesu!
BRANE KNAPIČ, 8.a Osnovna šola I. Cankarja, Vrhnika
Kako si sploh začela dirkati?
„Dirke so me že od nekdaj veselile. To je vedel tudi oči in letošnjo pomlad je pripeljal domov go-cart. Vsedla sem se nanj in poskusila. Šlo je! Čez štiri dni sem že startala v Novi Gorici, na moji prvi dirki in se uvrstila na 10. mesto v razredu mladincev do 100 ccm."
V Sloveniji tekmujejo samo štiri dekleta in Marjanca je ena izmed njih.
Se dekleta med seboj dobro razumete?
„Postale smo prave prijateljice. Tekmujemo v istem razredu kot fantje in moramo držati skupaj, če jim hočemo dokazati, da smo dekleta ravno tako sposobne dobro voziti."
Končala si osnovno šolo in kaj sedaj?
„Šla bom na gimnazijo. Seveda pa bom še naprej dirkala. Pozneje ko bom dopolnila 18 let bom vozila tudi v razredu 125 ccm. Tudi s šolanjem na glasbeni šoli ne mislim prenehati. Igram kitaro."
Kako je s treningom?
,,Za večje uspehe je potreben res pravi trening. Te možnosti pa na Vrhniki nimamo, ker ni proge za trening. Le včasih mi oče postavi progo v tovarni Liko Borovnica. Na dirkah mi svetuje oče, seveda pa na pomoč priskočijo tudi starejši in bolj izkušeni tekmovalci."
Kaj ti pomeni karting?
„Sedaj sem se odiočila samo za to športno panogo. Pustila sem košarko, atletiko, šah, le smučala bom še intenzivno! Ta šport je „perfekten", je razburljiv. Vsaka dirka je enkratno doživetje. Ko hodim na tekmovanja spoznavam tudi nove kraje, pridobivam si nove prijateljice in prijatelje."
Med vriiniškimi tekmovalci je najmlajša in jo kličejo „tamala", čeprav je po rezultatih sodeč vse prej kot to. Marjanco na vseh tekmovanjih spremlja poleg očka še desetletni brat Boris, ki že sedaj „vse ve o kartingu ' in že računa, da bo čez tri leta tudi sam nastopal.
F. P.
Kratko obvestilo o balinarskem tekmovaju
Tudi letos je bilo v počastitev občinskega praznika in pa 30-let-nice osvoboditve balinarsko tekmovanje, ki ga je organiziralo društvo upokojencev Vrhnika s sodelovanjem Občinskega sindikalnega sveta. Tekmovanje je bilo na balinišču društva upokojencev 16. in 17. maja, udeležili pa so se ga tekmovalci 9 sindikalnih podružnic in pa upokojenci iz Vrhnike.
Na tekmovanju so bih doseženi naslednji rezultati:
1. mesto - balinarska sekcija DU Vrhnika
2. mesto — sindikalna podružnica Kovinarska Vrhnika
3. mesto - sindikalna podružnica IUV Vrhnika
4. mesto - sindikalna podružnica ŽITO Vrhnika
5. mesto — sindikalna podružnica LIKO Borovnica
6. mesto - sindikalna podružnica Elektron Vrhnika itd.
KARTING 75
VRHNIKA
24. 8.1975 ob 14.30
Športni uspeh
POŠ Vrhnika
Letos se je naša Posebna osnovna šola vključila v športne igre POŠ Slovenije in sicer v regijsko skupino Primorske. Udeležili smo se tekmovanja v Planini. Organiziral ga je WZ Planina in to v naslednjih športnih disciplinah: mali nogomet, med dvema ognjema in atletika.
Naši učenci so se zaradi objektivnih težav v katerih deluje naša šola vključili samo v atletski del tekmovanja in sicer v naslednje discipline: tek 60 m, kros 800 in 600 m, met žogice.
In kaj lahko rečemo o uspehu naših otrok - tekmovalcev? Dosegli so lep uspeh kljub temu, da nimajo med šolanjem strokovnega vodstva - pedagoga za telesno vzgojo. Za svojo borbenost in požrtvovalnost so dobili priznanja. Poleg tega pa — kar je najvažneje, doživeli so trenutke tako potrebnega zaupanja v sebe in v svoje sposobnosti!
Dosežena mesta: 60 m deklice: 1. mesto Borjančič Marinka; 3. mesto Prevc Zdenka.
60 m dečki: 3. mesto Valentič Peter
Kros 600 m: 4. mesto Štrukelj Jana, 6. mesto Pleško Anica.
Kros 800 m: 4. mesto Raztresen Metod, 7. mesto Raztresen Andrei.
Met žogice: 3. mesto Debevc Silvo, 7. mesto Petkovšek Janko.
L. N.
Letos, v mesecu maju, je bil na Vrhniki prvič organiziran pohod po poteh Partizanske Vrhnike, katerega se je udeležilo nad 700 občanov. Najštevil-neje je bila tudi tokrat zastopana mladina.
Priporočilo
Članom ŠŠD na šoli
Šah«, šah... šah...
Danes vam predstavljamo najboljšega vrhniškega šahista Franca Gostišo, ki je leta 1974 postal mojstrski kanditat v dopisnem šahii. O svojem delovanju pri šahu je dejal: „Šah sem pričel igrati že kot otrok, naučil sem se ga od očeta. Po vojni sem vstopil v šahovsko društvo Vrhnika v katerem sem z nekaj letnim premorom aktivno igral. Šah mi je v življenju vedno veliko pomenil, vedno sem ga igral z ljubeznijo. Moj učitelj je bil tovariš Gradišnik, ki me je popeljal v skrivnosti te lepe kraljevske igre. Od tedaj sem šahu posvetil ves prosti čas. Koliko ur in celih noči sem s strastjo prebiral šahovsko literaturo! Morda mi šah ni dal tistega, kar sem mu jaz dal — v šahu nisem dosegel vsega tistega kar sem želel, vendar pa uživam v vsaki partiji pa najsi bo na koncu radostna zmaga ah pa bridek poraz."
V današnji številki si oglejmo prvo partijo, ki jo je odigral Go-stiša.
Gostiša — Ajdnik (Črnomelj) Sicilijanka
Zadnje kolo !!. slovenske lige -zahod 1974/
1. e4 c5
2. Sf3 d6
3. Sd4: Sf6
5. Sc3 a6
6. Lg6 e6
7. f4 Le7
8. Df3 Dc7
9. 0-0-0 Sbd7
10. Ld3 b5
11. Thel Tb8? (Pravilno je 11. ...Lb7)
12. Sd5 !! VeUmirovičeva poteza, ki pa je po napaki v
11. potezi povsem korektna.
12. ... ed5 Na 12. ... Sd5:
13. ed5 Lg5: 14. Te6:3 bi beli prišel do odločilnega napada.
13. ed5 0-0 (Črni takoj vrača figuro, ker zanjo nima dobre obrambe)
14. Te7: Dc5
15. Sb3 Db6
16. Dg3 Sh5 Boljše bi bilo 16. ... Te8
17. Dh4 g6
18. g4 Sg 7
19. Dh6 Se8 Ni šlo 19. ... Te8 20. Td7: Ld7: 21. Lf6 z matom
20. f5 Se5
21. Te8: Sd3:+
22. Kbl Črni se vda ker ne more braniti mata
Rubriko sta pripravila SODJA JANEZ in STANKOVIČ MIROSLAV
Po poteh
partizanske Ljubljane
Letos praznujemo 30-letnico, odkar so naši borci iz Jugoslavije izgnali zadnjega oboroženega sovražnika. V počastitev te obletnice po vsej domovini prirejajo razne prireditve, ki so še lepše in slavno-stnejše kot prejšnja leta.
Tudi v Ljubljani, ki nosi naziv „Mesto-heroj", so bile 9. in 10. maja veličastne prireditve, ki se jih je udeležilo ogromno število ljudi.
Najbolj množična prireditev pa je bila prav gotovo pohod Po poteh partizanske Ljubljane, ki smo se ga udeležili vsi, od učencev osnovnih šol, študentov, tabornikov do nekdanjih borcev, aktivistov, športnikov itd. Vsi smo želeli z udeležbo na pohodu dati priznanje mestu Ljubljani, katerega prebivalci se niso nikoli vdali, čeprav so bih obdani z žico.
V soboto ob 7. uri zjutraj smo se učenci 5., 6., 7. in 8. razredov z več avtobusi odpeljali v Ljubljano.
Ko smo v urejeni vrsti skozi Tivoli hodih proti začetku proge, smo povsod srečevali skupine z zastavami. Vse je vrelo, hitelo, bilo je skoraj mrzlično razpoloženje in to vzdušje je prišlo tudi vame, da sem precej nestrpno čakala na začetek pohoda.
Medtem ko smo se v množici pomikali proti startu, smo lahko na obronkih Rožnika opazovali dolgo kačo udeležencev pohoda, izmed katerih so se zlasti videli taborniki v svojih olivno-zelenih uniformah.
Ko smo se med množico ljudi končno prebili do starta, me je bolelo prav vse od glave pa do nog, saj me je v tistem strašnem prerivanju marsikdo ne preveč nežno
pohodil, s komolci sunil v trebuh ipd.
Prvi in zame najlepši del proge, dolge 5 km, je peljal po Rožniku. Hodili smo po poti med visokomi drevesi, katerih krošnje so nas prijetno hladile, čeprav je bilo sicer zelo vroče.
Vreme je bilo lepo. Sonce je na čistem modrem nebu prav pripekalo, česar pa smo se prav zavedali šele, ko smo prišli na ljubljanske ulice.
Nenadoma smo se našli v divji človeški reki, ki nas je nosila s sabo.
Začeli smo tudi peti vse partizanske pesmi, kar smo jih znali: Bilečanko, Puntarsko, Kozaro idr.
Še nikoli nisem s takim navdušenjem pela Lepo je v naši domovini biti mlad in še nikoli nisem tako zelo občutila, kako res je to.,
Sonce, petje, ljudje, ki so nas gledali s smehljajem in ki so se morda spomnili podobnega dne pred 30 leti, vse to me je navdalo s prešernim veseljem. Mislim, da še nikoli nismo peli s takim zanosom.
Šele, ko smo se ustavili, da bi dobili spominske značke, smo prav občutili da smo lačni, utrujeni in žejni. Posedli smo kar na tlak in mislim, da smo bili bolj podobni udeležencem Pop boom festivala kakor pa pionirjem ia mladincem.
Ko smo se stoje peljali domov, mi ni bilo niti malo žal, da sem se udeležila pohoda, saj sem z njega odnesla novo spoznanje: daje v naši domovini res lepo biti mlad.
DUŠKA TROHA, 8. a Osnovna šola Ivan Cankar
Podeljevanje pokalov ob zaključku keglajškega regijskega tekmovanja v počastitev 30-letnice osvoboditve pod pokroviteljstvom KS Vrhnika.
Poročilo o delu ŠŠD
Naše ŠŠD nam omogoča, da se prostovoljno vključujemo v različne športne dejavnosti, kjer izpopolnjujemo svoje znanje in veščine ter se lahko uveljavljamo. Dejavnost ŠŠD je ena najbolj množičnih aktivnosti na šoli.
Najbolj je razvita košarka, gojimo pa tudi nogomet, atletiko, smučanje, strelstvo, namizni tenis in druge športne dejavnosti.
Že decembra smo sodelovali na košarkarskem turnirju, posvečenem dnevu JLA.
Povabljeni smo bih na otvoritev nove telovadnice v Gornji Logatec, kjer smo se zopet pomerili v košarki.
Jesenskega krosa v Dolenjem Logatcu se je udeležilo 24 članov in prav toliko atletskega prvestva na Brezovici, kjer je naša ekipa osvojila 2. mesto.
Februarja smo sodelovali na atletskem tekmovanju na Vrhniki. Sledilo je občinsko prvenstvo v košarki in malem nogometu.
Skozi vse šolsko leto pa se je odvijala medšolska liga v košarki za dekleta in fante. „Bojevale" so se 3 vrhniške šole in 2 logaški.
V počastitev dneva mladosti pa je bilo organizirano prvenstvo notranjskih osnovnih šol v atletiki. Na tem so se člani našega ŠŠD še posebno izkazali. Dekleta so ekipno osvojila 1. mesto, fantje pa 3. Posamezniki so dobili 10 odličij, od teh 4 zlata.
Hoteli smo aktivirati čim več članov, zato se je skozi vse šolsko leto odivjalo medrazredno tekmovanje v košarki za dekleta in fante od 5. do 8. razreda. Šolski prvak v košarki je pri dečkih postal 8.d razred, pri dekletih pa 7.c. Tudi najboljše nogometaše imajo v 8.d razredu, osvojili so 1. mesto.
Na športnem področju je letos več prireditev posvečenih 30-letnici osvoboditve. Prirejenih je bilo več pohodov. Najbolj množično smo se udeležili „pohoda po poteh tovarištva in spo-mino" 9. maja v Ljubljani. Preko Rožnika nas je krenilo kar 321 in 15 učiteljev. Po poteh vrhniških partizanov pa nas je šlo 261 od 1. do 8. razreda. Na pohodih smo  se  spominjali  težkih dni
okupacije, žrtev za svobodo in spoznali nekaj živečih udeležencev NOB.
Vsi učenci smo namreč obiskali tudi Štampetov most in Ra-zorsko dolino. Spotoma so pionirji položili cvetje k spomenikom in grobovom padlih za svobodo. Našemu ŠŠD je poverjena tudi skrb za spominsko ploščo padlim vrhniškim telovadcem, ki je vgrajena v TVD Partizan.
Prizadevamo si, da bi bilo tudi smučanje pri nas kar najbolj množični šport. Kljub skrajno neugodni zimi je šola organizirala smučanje na Soriški planini, kamor se je dvakrat odpeljalo 80 učencev petih razredov. Imeli pa smo tudi dva smučarska športna dneva: na Vogel se je povzpelo 118 ljubiteljev belega športa, na Krvavec pa 110. Vsi ti dnevi so za nas nepozabni. Smučanja so se lahko udeležili tudi tisti učenci, ki jim doma ne morejo kupiti smučarske opreme, saj je šola kupila opremo za približno 30 učencev.
Na šoli je bilo tudi prometno tekmovanje in 8 učencev je sodelovalo na občinskem tekmovanju, eden pa se je udeležil medobčinskega v Ljubljani.
Kolesarji so vozili na reviji mladih kolesarjev in na tekmovanju posvečenem padlim kolesarjem, na tem tekmovanju so med 100 tekmovalci osvojili 2. 5. in 7. mesto.
Tekmovali smo še v streljanju, šahu in namiznem tenisu. To so dejavnosti, ki jih želimo še razvijati. In še marsičesa si želimo. Upamo, da bo ob pomoči naših dobrih mentorjev vsak član ŠŠD našel tisto, kar želi razvijati, gojiti, se učiti.
O vsem kar se je na športnem področju važnega dogajalo, so nas obveščali naši „športni novinarji" po pionirskem radiu „Šolskem poročevalcu" vsak ponedeljek in petek.
ŠŠD osnovna šola I. Cankarja Vrhnika
Mladinska olimpiada
V mesecu mladosti, to je v maju je potekala in se tudi iztekla Mladinska športna olimpiada Vrhnike.
V tekmovanjih je sodelovalo 22 Osnovnih organizacij ZSMS v 8 športnih panogah in sicer: mali nogomet (sodelovalo je 16 ekip), košarka (9), šah (8), kegljanje (7), namizni tenis (8), streljanje z zračno puško (7), tek mladosti (6) in tekmovalni pohod (5).
V vseh panogah se je najbolje odrezala Kasarna I. Cankarja, ki je tudi osvojila prehodni pokal. Drugo mesto v generalni uvrstitvi je zasedla OK ZSMS Vrhnika, tretje pa OO ZSMS IUV. V posameznih panogah pa je bilo končno stanje naslednje:
Mah nogomet: 1. JLA, 2. IUV, 3. IGRAD, 4. St. Vrhnika, 5. OK ZSMS 6. Verd, 7. IUV, 8. Podlipa itd.
Košarka: 1. Verd, 2. IUV, 3. OK ZSMS, 4. Kopališka, 5. St. Vrhnika, 6. MO PD itd.
Šah: 1. JLA, 2. ŠD Vrhnika, 3. OŠ J. Mrak (1), 4. Breg, 5. OK ZSMS, 6. OŠ J. Mrak (2)
Pohod: 1. Breg, 2. OK ZSMS, 3. IUV, 4. St. Vrhnika
Streljanje: 1. OK ZSMS, 2. JLA, 3. Verd, 4. MO PD, 5. Brezovica, 6. St. Vrhnika.
Med posamezniki je največ na-streljal Slabe Bojan, drugi je bil Mole Slavko, tretji pa Susman Franci.
Kegljanje: 1. OK ZSMS, 2. IUV, 3. Verd, 4. St. Vrhnika, 5. Vrhnika, 6. OK ZSMS, 7. Breg
Tek mladosti: 1. Breg, 2. JLA (1), 4. JLA (2), 5. Brezovica, 6. OK ZSMS
Med posamezniki je najbolje tekel Smole Janko, za njim pa Jerič Sandi in Ercego\£ević Miro.
Namizni tenis: 1. Vrhnika, 2. IUV; 3. Breg, 4. JLA, 5. St. Vrhnika, 6. Igrad, 7. OK ZSMS
Na koncu lahko ugotovimo, da je Mladinska športna olimpiada uspela, saj se je je udeležilo, blizu 50 mladih in upamo, da bo prihodnje leto udeležba še večja!
SUSMAN JAKOB
Občinsko prometno tekmovanje ,JKaj veš o prometu" je pritegnilo veliko mladih tekmovalcev. Slika nam kaže udeleženca v spretnostni vožnji.
Z obiska v Gevgeliji
V mesecu aprilu od 24. do 28. 4. je bila na obisku v Gevgeliji dramska skupina 00 ZSMS Verd, ki je vrnila obisk tamkajšnji mladini oziroma kulturno umetniškemu društvu Josif Josifovski.
Na pot smo se podali z vlakom, ker je bilo to najugodneje pred- • vsem s finančne plati. Po 20-urni vožnji preko Beograda in Skopja smo prispeli v Gevgelijo, kjer so nas pričakali predstavniki OK ZSMM - KUD Josif Josifovski. Prepeljeli so nas v hotel, kjer smo si po dolgi vožnji malce oddahnili.
V soboto v dopoldanskem času Pa smo si ogledali kombinat Vino-Jug, ki proizvaja vina in mastiko. Popoldne pa smo že stopili na oder Gevgelijskega teatra. Burko „Trije ticki" smo zaigrali dvakrat in sicer °b 17. in 19. uri. Gevgelijska publika je predstavo zelo dobro sprejela, rako da skoraj ni bilo čutiti jezikovne pregraje.
V nedeljo, zadnji dan našega ob-jska smo si ogledali še Dojransko jezero, ki je 35 km oddaljeno od Gevgelije in precej veliko, saj je 3 krat večje kot naše Bohinjsko. Cez jezero poteka tudi državna meja med Jugoslavijo in Grčijo. Nedaleč stran je tudi tromeja Jugoslavija, Grčija, Bolgarija in sicer na Belasi-ci. Drugače pa je Dojran izrazito turistični center, saj je na obali mnogo počitniških domov in kam-Pov, pa tudi hotelov ne manjka. Jezero je tudi najbogatejše v Jugoslaviji po ribah.
Pa še nekaj o Gevgeliji in občini. Občina je mnogo večja kot naša 3-4-krat. Po razvitosti je tretja v republiki Makedoniji. Samo mesto Gevgelija šteje čez 10.000 prebivalcev. Največja vas oziroma trg Bo-
gdan ci pa je večje kot naša Vrhnika. V občini je najbolj razvito poljedelstvo (50 %). Predvsem gojijo vinsko trto in paradižnik. Saj je klima zelo ugodna. Paradižnik pridelujejo čez vse leto in v času našega obiska je bil že zrel. V občini je nekaj večjih delovnih organizacij, kot so Vinojug in Mlaz (transportno podjetje), i imata po več kot 1000 zaposlenih. Infrastruktura je zelo razvita, saj pelje asfalt do vsake vasi oziroma KS, kijih je v občini 24. Imajo 7 osnovnih šol in gimnazijo. V gevgeliji oziroma v okolici imajo tudi zdravilišče „Ne-gorci", na pobočjih Kožuf planine pa izvira zdravilna voda imenovana „Smrdljiva voda", ki pa jo zaenkrat še ne izkoriščajo, saj izvira v premajnih količinah in se to ne izplača. V občini imajo tudi planine; planina Kožuf presega 2000 m — kar zavidljiva višina, predvsem za smučarski turizem, toda na žalost se v Gevgeliji sneg bolj poredko prikaže.
Zares je zanimiva ta Gevgelija. Marsikdo izmed nas si jo je predstavljal pred tem obiskom v drugačni luči, kot pa jo je kasneje doživel. Predvsem nas je presenetila njihova gostoljubnost, saj so nas ves čas našega obiska vozili z avtomobili in nam razkazovali kraj. Zares prijeten občutek smo odnesli s seboj, ko smo se v nedeljo zvečer poslavljali na železniški postaji v Gevgeliji. Za konec smo skupno zapeli nekaj makedonskih pa tudi slovenskih pesmi. Tudi Makedonci radi pojejo, smo ugotovili. Potem pa nas je Akropolic expres popeljal proti domu, in zaklicali smo „Na-svidenje!".
SUSMAN JAKOB
Enajsti tabor
Planinstvo je ena od oblik vzgoje m rekreacije velikega števila delovnih ljudi. V Sloveniji imamo že preko 80 000 planincev, na Vrhniki pa 840. Poseben poudarek dajemo vlogi izrabe prostega časa pionirjev in mladine. Zato je naša naloga, da mlade planince pripravimo že v „dolini" na prvi korak v hrib.
Poleg pomembnih akcij, ki jih je mladinski odsek izvedel v zimskem in pomladanskem času je tudi planinska šola, v kateri so nam inštruktorji planinske vzgoje povedali in Prikazali veliko zanimivih stvari z vseh strani planinske dejavnosti. Poleg vzgojnega dela je za vsakega planinca najzanimivejše izletništvo in tabori.
Bliža se nam poletje, mi pa že razmišljamo o našem enajstem taboru mladih planincev. Naši tabori so nas že veliko naučili tako z organizacijske kot z izletniške strani. Najpomembnejše na taboru sta varnost in disciplina. Ker so bih zadnji tabori preštevilni (60-70) in so •meli odgovorni zelo težko nalogo,
se je mladinski odsek odločil, da bo letos organiziral dva tabora in sicer za pionirje od 1. do 8. razreda ter za mladince in za člane. Starši z otroki, pa se bodo lahko, udeležili prvega ali drugega tabora.
Tabor bo verjetno potekal v dolini Zadnjice v Trenti in sicer od 1. do 7. in od 7. do 14. avgusta 1975. Naš taborni prostor bo primeren za izvedbo krajših in daljših izletov in sicer: izlet na Luknjo, na Preho-davce in na Lepo Špičje, najzanimivejši bo izlet na Triglav preko Doliča, na Križke pode in na Razor in Pihavec, na Ozebnik itd. Možnosti za planinske ture je veliko, potrebno bo samo nekaj dobre volje pred taborom, da si naberemo dovolj izkušenj predvsem kondicije.
Podrobnosti o planinskem mladinskem taboru bodo objavljene v drugi številki Markacij, kijih lahko dobite na šoli v okviru planinskih sekcij ah pa v planinski pisarni.
Mladinski odsek PD Vrhnika
19. maja je bil v Zaplani občni zbor gasilskega društva, na katerem so bili prisotni predstavniki gasilskega društva Črnuče, s katerimi so se gasilci iz Zaplane tudi pobratili. Ob tej priliki so v počastitev 30-letnice osvoboditve sprejeli v gasilsko društvo 30 pionirjev in mladincev.
Obvestilo ZRVS
Kot smo že sporočili bralcem „Našega časopisa", je občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin dal del strokovne in vojaško poljudne literature na razpolago občanom Vrhnike. Najdemo jo lahko v knjižnici na Vrhniki, tematsko razporejeno med ostalim knjižnim fondom knjižnice.
Iz kakšnih knjig se sestoji ta literatura?
1. strogo strokovna literatura - npr. tu najdemo dela, ki govorijo vojaško-tehničnih problemih, ki se pojavljajo pri civilni zaščiti in ostalih službah za varstvo v vojnem času, o gradnji zaklonišč, pripravah zgradb za obrambo, osnove tehnike miniranja, razminiranja, uporabe zaščitnih sredstev in podobno.
2. drugi del literature pa vsebuje dela naših in tujih avtorjev s tematiko osvobodilnih vojn in revolucij - tako od Španije, naše NOB, pa do del, ki govorijo o vojnah po drugi svetovni vojni in dela, ki obravnavajo probleme splošne ljudske obrambe, tako pri nas kot v drugih deželah.
Osnovni namen, s katerim je občinski odbor ZRVS dal to literaturo v javnost bo dosežen le, če jo bomo kot občani uporabljali za dosego boljše osebne informiranosti in pripravljenosti za obrambo, obenem pa bo lahko dopolnilni vir znanja pri skupnih pripravah za vseljudsko obrambo.
L. NOVINŠEK
Prav gotovo ste mnogi Vrhničani pretekli mesec opažih avtomobile z napisom 3. SUWT, pa niste vedeli kaj to je; kratica namreč v prevodu pomeni 3. mednarodni simpozij o sledenju podzemnih voda. Simpozij so organizirali Jugoslovanski komite za mednarodno hidrološko dekado, Hidrološki zavod SRS, Inštitut za raziskavo Krasa SAZU, izvajalcev raziskav in sledenja teh podzemnih voda pa je bilo kar 14 zavodov oziroma inštitutov. Na tem simpoziju so sodelovali tudi predstavniki iz Avstrije in Nemčije, ki so predvsem preizkušali svoje nove tehnike pri tovrstnih raziskavah. V najširšem smislu je imel ta simpozij namen ugotoviti vodno bilanco bloškega in cerkniškega področja.
Obenem pa so udeleženci tega simpozija delali tudi bakteriološke in viruloške analize nekaterih izvirov, ki napajajo vrhniški vodovod. Upajmo, da nam bodo rezultati znani še preden se bo na Vrhniki pojavila spet kaka epidemija.
Izpiti rezervnih vojaških starešin
Za nami je vsakoletno preverjanje znanja rezervnih vojaških starešin. Kaj lahko rečemo ob letošnji tovrstni preizkušnji?
Prvotno planirani datum izpitov smo morali zaradi objektivnih razlogov preložiti na teden dni kasneje. Žal pa je tudi tokrat organizatorju ponagajalo slabo vreme. Kljub temu so vse ekipe, sodelujoče na tem pohodu, prišle pravočasno na cilj. Seveda velja pripomniti, da so se nekateri tovariši premalo pripravili na slabo vreme. Prepozno je bilo njihovo spoznanje, da bi si lahko obuli vojaške čevlje in oblekli vojaško uniformo. Upamo, da je to za njih dobra izkušnja in da jo bodo v bodoče upoštevali!
In kakšni so rezultati? Končne ocene še niso izdelane, vsekakor pa jih bodo naši člani obravnavali na sestankih svojih osnovnih organizacij. Najboljši rezutltati osnovnih organizacij so bili naslednji:
Najuspešnejši posameznik iz Vrhnike I je zbral od 245 možnih točk 229, iz Vrhnike II 235 točk, iz Loga 234 točk in iz Verda 228 točk. Vsak starešina pa svoj rezultat že pozna in s tem tudi ve za svoje odlike in napake. Nekomu gre bolje teoretični del izpitov, drugemu zopet pohod in streljanje. Pri vsem tem pa se vidi, da rezervnim starešinam ni več vseeno kako bodo uspeli, s kakšnim uspehom bodo opravili formalni del svojega celoletnega individualnega in skupnega usposabljanja.
Sprejemljiva je tudi kritična ocena, ki smo jo slišali po pohodu, da je bil del snovi premalo zahteven. Take ocene nam le dokazujejo to, kar si želimo - kar največjo seznanjenost in zahtevnost našega članstva pri izpolnjevanju v pripravah na obramo domovine.
Dobro bi tudi bilo, da bi se vsak starešina - vsaj na pohodu - zamislil in se vprašal: „Koliko lahko s svojim znanjem pripomorem za kar največjo osveščenost in pripravljenost vseh nas v obrambi pred morebitno agresijo? " Kajti vsi moramo vedeti, da je ravno naša pripravljenost in osveščenost porok za'Mnir — in to je tudi naloga rezervnih starešin!
Za vse tiste člane, ki se izpitov v prvem sklicu niso mogli udeležiti, bodo le-ti ponovno organizirani. Pri tem pa bi opozorili, da bo to zadnji rok v letošnjem letu ter, da se tistim, ki izpita ne napravijo, ne priznajo vsakoletne obvezne vojaške vaje.
L. N. J. Z.
Volitve v KS
20. maja je bila na Vrhniki konstituirana krajevna konferenca szdl. Izvoljen je bil 10-članski Izvršni odbor; za predsednika so izvolili Janeza Kisovca, za podpredsednika Czižek Aleksander in za sekretarja Vinka Ružiča.
Konferenca šteje 46 ljudi.
Sadovi
naše revolucije
Stopam med zorečo pšenico, drevjem, travo. Vse to se rojeva iz zemlje. Opajam se z njenim vonjem. Vzamem v roke košček zemlje. Nesem jo k ustom. In potem ... zasanjam, da bi se združil z njo. Z zemljo sonca.
Bil sem na tleh. Na tleh te zemlje, te moje, te naše svobodne zemlje; umirala je moja notranjost. Sovražil sem, odpuščati nisem mogel. Pa sem prebral stavek: „Od vsega kar mi je ostalo sem ohranil le tisto, kar sem drugim daroval!" Z grenkobo sem prebolel. Skozi žrtve lastne duše in bolečine srca. A prišlo je spoznanje. Bilo je čudovito. Hrana za dušo.
Utrujen sem bil. Gledal sem svoje dlani. Videl sem v njih prelivajoči sij barv. Izklesali so se iz njih obrazi: različne rase, temperamenti, poklici. Gledal sem v njihovih očeh čustva in občudoval dlani. Spoznal sem, da so to dlani kmeta, delavca, pedagoga, inžinirja, zdravnika. To so dlani, ki gradijo skupno z roko v roki našo socialistično družbo. Spraševal sem se: „Je to obred dal-ni?" odgovora nisem razmel, a sem čutil.
In sem šel... Po prahu zapuščenih cest. Strmel v zorano zemljo in v kmetovo košaro s semeni. Začel sem spoštovati kruh. Tisti kruh, ki ga pridela naš slovenski kmet s svojim znojem in z od dela razpokanimi rokami. Veselil sem se spoznanja, da je naša družba omogočila tem našim delovnim ljudem boljši kruh. Kruh, ki je pridelan s pomočjo traktorjev in drugih strojev.
In šel sem dalje.. . Slišal sem tovarniško sireno. Delavci so zapuščali tovarno. Njihovi obrazi svedi. Žene so klepetale, možje so odhajali molče. Nehote sem pomislil, kako srečni smo, da naši starši delajo v tovarnah, kjer je
delavsko samoupravljanje, kjer ni več stavk zaradi slabih mezd in kjer ni več dvanajst urnega delovnega časa.
In šel sem dalje ... Kopica otrok se je igrala pred poslopjem. Bil je to otroški vrtec in v dušo so mi legali brezskrbni otroški glasovi. Začutil sem, da je pod mojimi očmi nekaj mokrega, pekočega. Solze. Daroval sem jih za vse tiste otroke, ki so nekoč bili - a zdaj jih več ni. Pogoltnila jih je temna reka vojne umazanije. In zaželel sem si, da bi bili ti otroci, ko bodo odrasli, hvaležni za' to. Hvaležni, da so svoje otroštvo preživljali v svobodni domovini.
In šel sem dalje ... Pridružil sem se milijonom dijakov in študentov, ki so nosili šolske knjige v rokah. Ni več Bacha, Metternicha, Hitlerja. Učijo se v slovenskem, materinem jeziku. Prestopil sem ograjo in znašel sem se na telovadnem igrišču. Fantje so igrali košarko. Pridružil sem se. Podajal žogo peterici. Ob zmagi sem spet v podzavesti priznaval naši družbi uspeh, da je omogočila mnogim športnim tekmovalcem, da so se povzpeli v svetovno športno elito. Žal mi je bilo za mojimi predhodniki, ki športa — tistega pravega — niso bili nikoli deležni.
In šel sem dalje.. . Iskar reve-žev. Nisem jih našel. Bili so le onemogli, ki so varno počivali v Domu počitka.
In šel sem dalje ... Pot se je vila v večnost. Tedaj sem doumel, da te svobodne poti ne bom nikoli prehodil. Preveč dolga je.
Da, naša družba je rodila veliko sadov. Velik uspeh je to. Le odnosi med ljudmi so se pričeli krhati. Koliko je med nami beračev za košček ljubezni. Podarimo tem ljudem del svoje duše! To je naš dolg do domovine!
MARJAN SEDEJ
Obiskali
smo Borovnico
Učenci 3. a, b in c razreda osnovne šole Ivana Cankarja, smo bih 9. 6. 1975 na izletu v Borovnici. V šoli se učimo o večjih in manjših krajih v riaši občini.
Borovnica je drugi gospodarski in kulturni center občine Vrhnika. Borovnica je krajevna skupnost, ki šteje 3.200 prebivalcev. Zajema naslednja naselja: Borovnico, Breg, Pako, Dol, Laze, Lašče, Pokoišče, Padež in Zavrh.
V Borovnici je osnovna šola, kulturni in športni dom, zdravstveni dom, pošta, železniška postaja in sedež krajevne skupnosti.
Po vojni so na borovniškem območju zgradili - naslednje organizacije združenega dela: Fenolit, ki izdeluje sintetične smole in plastične mase (zaposlenih je 200 delavcev), Obrtnik, ki izdeluje podstrešne stopnice, elektromotorna stikala, zvočna tipkala in
rolete (zaposlenih je 24 delavcev) in Tovarna vrat, ki izdeluje vse vrste vratnih kril, sedežno pohištvo in rezan les.
Največ časa smo se zadržali v Tovarni vrat, v kateri je zaposlenih 440 delavcev. Videli smo kako so delavci žagali deske in oblikovah pravokotnike. Drugi so pravokotnike stružili in oblikovali modele za stole. Naslednja skupina delavcev je sestavljala stole. Na koncu so stole barvali in odvažali v skladišče. Vse je teklo brez zastojev. Vsak delavec je imel svoje delo in naš ogled ni nikogar motil.
Lep je bil izlet v Borovnico, še lepše pa je bilo v Tovarni vrat, kjer smo si od blizu ogledah kako izdelujejo stole.
BABI DEBELJAK, 3.a Osnovna šola I. Cankarja Vrhnika
Rada imam	
Rada imam	zvezdne utrinke, psičke z dolgo dlako, vonj vsake nove pomladi in fanta z modrimi očmi.
Ljubim	lepe sanje, italijanske kavbojke, stare romane, mojo muco in fanta z modrimi očmi.
Ljubim	francosko solato, Lizo Minelli, horoskop, majhne medvedke in fanta z modrimi očmi.
Ljubim	rdeče vrtnice, lunine kraterje, dolge, goreče poglede, Walta Disneva in fanta z modrimi očmi.
Ljubim	tete, ki si zapomnijo rojstne dneve, dolge sprehode, vožnje s kolesom in uro matematike. (In fanta z modrimi očmi.)
Rada imam	inteligentne živah, drobne otroške prstke, lepo pesem, skrivnostne nasmehe in Coca-Colo z rumom.
Rada	mishm o vsem, kar imam rada. MAJDA CELARC
Kurirčkova pošta
13. maja smo vrhniški pionirji prejeli od logaških pionirjev kurir-čkovo pošto. Nosili smo jo tudi mi, pionirji 4. a razreda šole Ivana Cankarja. Kurirji smo bih: Boštjan, Miran, Simona in Marinka.
Naša javka je bila na Partizanskem klancu pri neki hiši. Ta hiša je bila zares partizanska. Žena je bila aktivistka in je imela ilegalno ime Sinička. Njen možje bil glavni kurir. Ko smo prispeli do tja, sta nas že čakala.
Sinička je prinesla krhljev, posušenih češpelj, orehov in jabolk. Dejala je, da so tako hrano dajali partizanom. Dala nam je tudi neko
pismo, ki ga je dobila od partizana Tarzana. Tu smo bili precej časa, potem pa smo prejeli torbo, ki nam jo je predal Stevo Lekič. Hitro smo po visoki travi in nevarni gozdni poti odnesli pošto do Močil-nika. Tam smo jo predali Jerneju Feferju.
Tako je bilo naše delo opravljeno, nato pa smo odšli še na proslavo, ki je bila pred Domom P ti rti' ti n u
MARINKA DOBROVOLJC SIMONA KOGOVŠEK BOŠTJAN BUTKO 4. razred osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika
Ekskurzija v Bistro
Pri spoznavanju narave in družbe smo se učili o barju in o življenju ljudi v obrobnih krajih Barja nekoč in danes.
Veseli smo bili, ko smo zvedeli, da si bomo ogledah Bistro.
Avtobus nas je popeljal po asfaltirani cesti skozi Verd. Ob poti v Bistro smo videli hišo slikarja Mateja Sternena.
Peljali smo se ob vznožju Ja-vorča. Odprl se nam je lep p0-gled na Barje. Sama črna zemlja-V njej pa raste krompir, koruza in krmilne rastline. Vemo, da je barjanska zemlja slaba, kisla, zato na njej ne uspevajo druge rastline. Izza ovinka nas je pozdravil stari grad.
Ustavih smo se na tlakovanem dvorišču. Skozi mogočen obok smo prišli na grajski vrt. Še vedno je na zidu sončna ura, ki je že pred 700 leti kazala menihom čas. Danes pa je v grajskih prostorih lepo urejen muzej. Najdlje smo se zadržali v lovskem muzeju. Gnetli smo se okrog ogromnega medveda, ki so ga ustrelili na Snežniku. Ogledali smo si še druge oddelke: gozdarski, tehnični, strojni in kovaški.
Lepo so nas pozdravile račke v grajskem jezeru in odgagale na otoček pod košato vrbo. Odšli smo skozi lepo urejen grajski vrt.
V zunanjo steno gradu so p° vojni vzidali spominsko ploščo, ki nas spominja na vojne grozote. Na njej so vpisana imena 16 talcev, ki so jih ustrelili v Gramozni jami v Ljubljani. 15 je bilo Bistričanov, eden pa je bil Borovničan.
Na vzhodnem delu vasi Bistra stoji elektrarna, ki oskrbuje samo grad z električno energijo.
Po ogledu Bistre smo pot nadaljevali po poti ob robu Barja proti Borovnici.
MARKO SMRTNIK, 3. b Osnovna šola Ivan Cankar
Močilnik bo kmalu dobil novo podobo
Občani oglejte si
vitrino
našega
časopisa
na starem
domu
JLA
Tudi občinska organizacija SZDL je osnovana po novih določilih
Sredi junija se je prvič sestala Po delegatskem principu osnovana
Očinska konferenca SZDL Vrhnika. Sestavljajo jo delegati občinske konference ZK, občinskega sindikalnega sveta, občinskega odbora ZZB NOV in občinske konference ZSMS, delegati krajevnih konfe-renc SZDL, družbenih organizacij ■n društev ter JLA; skupno torej 47 delegatov.
Na prvi seji so poleg programskih izhodišč sprejeli tudi Pravila občinske organizacije SZDL ter druge dokumente.
Delegati so izvoliti tudi 15 člansko predsedstvo, predsednika, sekretarja ter delegate v regijski svet SZDL in RK SZDL.
ČLANI PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL izvoljeni na prvi seji konference 13. junija 1975 so:
1. BERGINC JANA
2. BRADAČ MILKA
3. FORTUNA FRANC
4. HROVATIN TANJA
5. JERŠINOVlC OTMAR
6. M AURI MILOŠ
7. NJEGIČ JOVAN
8. NOVINŠEK LOVRO
9. PEČ AR DRAGICA
10. PIVK JOŽE
11. SIVKA ALOJZ
12. SO JER JOŽE
13. STERGAR BRANKO
14. STRAŽIŠAR NIKO
15. VERBIČ MIKA
Za predsednika občinske konference SZDL je bil izvoljen tov. Jože Pivk, mesto sekretarja pa bo še naprej zasedal tov. Miloš Mauri.
Delegatka za RK SZDL je tov. Mika Verbič, v regijski svet SZDL ljubljanskih občin pa tov. Pivk, Pečar in Mauri.
M. M.
Vrhniška kronika
Od 1. maja do 15. junija UMRLI:
SVETEK-BROLIH NEŽA - družinska upokojenka - 84 let - Dom počitka
ARHAR IVANA - osebna upokojenka - 73 let - Dom počitka
PEČAR MARIJA - družinska upokojenka - 74 let -Vrhnika
JEVEC URŠULA - družinska upokojenka - 82 let -Zaplana
ŽNIDARŠIC IVANA - 84 let - Dom počitka FEFER CECILIJA - prodajalka - 47 let - Vrhnika
POROKO PA JE V TEM ČASU SKLENILO 6 ZAKONSKIH PAROV
skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev um študentov v ob-čini vrhnika
razpisuje
ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1975/76
NA RAZPIS SE LAHKO PRIJAVIJO UČENCI SREDNJIH ŠOL IN ŠTUDENTI VIŠJIH IN VISOKIH ŠOL S STALNIM BIVALIŠČEM V OBČINI VRHNIKA. PROŠNJI ZA ŠTIPENDIJO NA OBRAZCU DZS 1,65 „PROŠNJA ZA ŠTIPENDIJO JE TREBA PRILOŽITI:
- OVERJEN PREPIS ALI FOTOKOPIJO ZADNJEGA ŠOLSKEGA SPRIČEVALA OZIROMA POTRDILO O OPRAVLJENIH IZPITIH
- POTRDILO O PREMOŽENJSKEM STANJU
- POTRDILO O OSEBNEM DOHODKU STARŠEV IN NADOMESTILIH STARŠEV TER O OTROŠKEM DODATKU (ZA LETO 1974!) VSEBUJE OBRAZEC PROŠNJE, KI GA IZPOLNI ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA, PRI KATERI SO STARŠI ZAPOSLENI
PRIJAVE JE TREBA ODDATI DO 15. SEPTEMBRA 1975 na naslov:
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA, KJER DOBITE ŠE VSE OSTALE DMFORMACIJA.
®b prazniku organov za notranje zadeve, 13. maju je predsednik skupščine občine Vrhnika tov. Branko Stergar priredil sprejem za predstavnike
teh
organov.
ISTRA-BENZ NA VRHNIKI
1. julija je bila na Vrhniki otvoritev nove Istra-benz bencinske črpalke z avtopralnico, ki pa zaradi neurejenih električnih naprav nekaj časa še ne bo obratovala.
Ob otvoritvi so fantje na novi črpalki s polno dobre volje napolnili voznikom rezervoarje kar brezplačno.
Ocena
sovražne
propagande
V ponedeljek, 19. maja ob 18 uri je bil politični aktiv Vrhnike, na katerem je tov. Dušan Semulič, strokovno-politični sodelavec rk SZDL, podal oceno ozadja in metod sovražne propagande proti Jugoslaviji in Sloveniji. Na aktivu je sodelovalo skoraj sto občanov, družbenopolitičnih sodelavcev iz temeljnih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacij.
Spomin na stavko vrhniških usnjarjev
7. junija je bil na dvorišču IUV odkrit spomenik posvečen delavcem, ki so se leta' 1922. uprli takratnemu lastniku - kapitalistu. Spomenik je delo arhitekta Drašlerja z Vrhnike.
Po otvoritvi je bila slavnostna seja zbora delegatov delovne skupnosti, na kateri so najzaslužnejšim delavcem podelili priznanja.
Vse
razpise
za delavne
organizacije
in krajevne
skupnosti
objavljamo
brezplačno
Na Vrhniki so odprli nov obrat za predelavo saj. Surovine bo ta obrat dobival iz dimnikov Slaščičarne in Pekarne.
Vrhničani so si omislili novo smetišče ob poti v Mo-čilnik kljub temu, da so na tem mestu povsod napisi o prepovedi odlaganja smeti.
Ali že veste, da so naši urbanisti nekdanjo vrtnarijo racionalno razkosali in jo namenih za manjše zasebne gradnje. Sicer pa, verjetno bomo kmalu pričeli graditi stanovanjske bloke na Ljubljanskem vrhu.
w
* ■
1
Spomenik padlim na Doberdobu
Jubilejno leto vrhniške godbe
Godba praznuje 50-letnico delovanja. Pol stoletja je minilo, odkar je Vrhniko prevzela misel, da si osnuje lastno godbo. Na pobudo tov. Grom Jožeta se je 29. maja 1925. leta zbralo preko 30 mladincev, kasnejših članov godbe, z ime-no Slovensko godbeno društvo Kras na Vrhniki. Prijavljali so se novi člani, dinar po dinar zbirali denar in to največ iz žepov članov ustanoviteljev.
Prvi javni nastop godbe je bil maja 1926 leta. Prizadevnost članov je bila velika, volja za uspeh pa tolika, da je kvaliteta igranja bila na višini in so upravičeno imeli to godbo za eno najboljših na podeželju.
Po uspelih petnajstletnih nasto-
pih je leta 1941. godbeno društvo ob pričetku vojne prenehalo z delovanjem. Zakopani in skriti instrumenti so čakali dneva osvoboditve in 5. maja 1945. so godbeniki spet prijeli za instrumente, odšli na ulice in na čelu množic proslavili dan svobode. Ob tej priliki se moramo spomniti tudi štirih članov, ki so padli kot žrtve. Pozabiti pa ne smemo tudi- na velikega bor^a - glasbenika - Dobovičnik Staneta.
Od osvoboditve dalje je deloval pihalni orkester pod okriljem najprej Krajevnega sindikalnega sveta, nato organizacije ZB Vrhnika, katera je izdatno pripomogla, da je godba dobila nove uniforme in instrumente. V zadnjih petnajstih letih pa godba deluje pri ZKPO.
Srečanje
Krajevna organizacija RK Borovnica je v mesecu maju pripravila prisrčno srečanje vseh prebivalcev te krajevne skupnosti starejših od 75 let. Vse navzoče je pozdravil tov. Jože Pivk, učenci borovniške osnovne šole so pripravili zanimiv program, posebne pozornosti pa sta bila deležna najstarejša udeleženca iz Borovnice in njene okolice.
Da je bilo srečanje res veselo govore tudi naše fotografije. Uredništvo našega časopisa želi vsem še veliko zdravih let in kliče: „Nasvidenje spet prihodnje leto!".
Vrhniški godbeniki praznujejo letos pomemben jubilej — 50-letnico pihalnega orkestra. V počastitev tega praznovanja je bil 31. maja zvečer v Cankarjevem domu jubilejni koncert, 1. junija pa skupni nastop godb iz Idrije, Cerknice, Logatca in Vrhnike pred hotelom Mantova, od koder je tudi naša fotografija.
V mesecu
septembru
bomo izdali
posebno
izdajo
časopisa
skupaj
z občinama
Logatec in Cerknica
Razstava slikarja iz Gonarsa v osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki 25. maja
ZA 22. JULIJ DAN VSTAJE ČESTITAJO VSEM
OBČANOM
Družbeno politične organizacije Skubščina občine Vrhnika Izvršni svet
Uredništvo
Grabeljškovo izbrano delo
17. julija je bila v domu JNA na Vrhniki konferenca slovenskih novinar' jev ob izidu izbranega dela tov. Karla Grabeljška-Gabra, izdanega cb 30-letnici osvoboditve in 22. juliju Dnevu vstaje slovenskega ljudstva.
„Karei Grabeljšek danes nedvomno spada med najboljše pisatelje, ki opisujejo dogodke narodnoosvobodilnega boja in čas po njem. Od svojih prvih del, ki so bolj ali manj herojske fabule, je napravil velik razvoj v kompleksnojobravnavanje človeka v tako intenzivnem obdobju naše zgodovine, kot je obdobje druge svetovne vojne. Začel je z-veliko vero in J° je tudi obdržal, četudi je na koncu ta vera pomešana z grenkobo m bolečino spričo dejstva, da človek vendarle ni tako čist, kot so čiste ideje, ki jim je pisatelj posvetil svoje življenje in svoje pisateljske napore. Tako je pisatelja okarakteriziral Jože Šifrer.
Izbor obsega naslednja dela:
IZBRANO DELO 1:    Novele in črtice
Dolomiti se krušijo
IZBRANO DELO 2:    Pomlad brez lastovk Most
IZBRANO DELO 3:    Med strahom in dolžnostjo IZBRANO DELO 4: Bolečina IZBRANO DELO 5:    Mladinska proza
7873
WG
X5Y