■■faHmna ptAtem. o goi«c*nn.
iPiiP
l :
- : V-

mmm
LSTO IV, ŠTEV. 8	r&m. petsto 18- labruarja S£li	POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 M
smo tudi b SZ in drugimi vzhodnimi deželami zdaj normalizirali stike. Če bodo ti stiki vsak dan tesnejši, se ni treba bati, da bomo opustili svoje tesne stike s aa-hodnimi deželami. Mi hočemo ira3-tj enako tesne stike tudi z zahodnimi deželami, mi nismo k a razžalitev sveta r dva bloka. Fo naši koncepciji je svet enotna celota, ideološke razlike ne morejo biti razlog, da bi začele dežele prelivati kri med seboj — če kdo morda nima kakih imperialističnih ciljev, to pa je druga stvar. Toda ideološke razlike na moremjo bii» razlog za razdelitev sveta na bla-ke, ki bodo brusili bajonete, vlivali topove in kopičili vodikove in atomsite bombe za lastno u/mce-vanje. S tega mesta pravim: v naši zunanji politiki se ni nič spremenilo. Ostala je načelna to dosledna, kakor je bila.
Položaj na svetu se seveda spro-minja. Napetost je zdaj manjša zdaj večja, na primer zdaj je napetost na svetu spet večja. Kaj naj storimo mi? Mar naj popustimo v svojih naporih za ublažitev te napetosti-; jNe, svoje napore moramo okrepiti. To pa inas še bolj sili, da se v nobenem primeru ne pridružimo nobenemu izmed blokov. Dokler bod0 namreč na svetu bloki in dokler človeštvo ne bo iskalo novih metod obravnavanja mednarodnih problemov, bo nevarnost zmeraj velika.
Morda poreče kdo: »Dobro, kjo pa ste potemtakem vi? Mar niste vi potemtakem nevtralni?« Bogme, nismo nevtralni. Mi sm0 še prav posebno aktivni, mi še prav posebno odkrito govorimo: nikar siliti v novo nevarnost. Mi še posebno govorimo in opozarjamo na pot, po kateri naj bi liorJiii ljurijo in narodi, da bi se ognili tistemu, kar ljudje zdaj najmanj žele na svetu; novi vojnu Na naso nesrečo pa našega glasu ni slišati zmeraj tam, kjer bi ga morali poslušati. Mislim pa, tla je vsak dan več ljudi, ki mislijo tako kakor mi ne le v deželah, ki kot celofa stoje na .pozicijah naše zunanje politike, marveč tudi v deželah, Id pripadajo blokom. Tudi narodi teh dežel mislijo, da je najslabše, kar more b'ti: hoditi po poti cepitve na bloke in obravnavanja mednarodnih problemov z orožjem r rtv-ju, x\obeno neurejeno mednarodno vprašanje ni vredno, da bi začeli .narodi zaradi njega zdaj medsebojno prelivati kri. In tudi nI vredno, da bi zaradi njega zanetil» krajevno vojno. Nobeno.
Kar se tiče sedanjega stanja, ki je nastalo v najnovejšem času, mislim, da spričo nekaterih sprememb nastalih v tej ali oni deželi, ni moč delati najslabših prognos, ne da bi pr, tem tudi upoštevali, da so v določenem smislu tudi tisti, ki te prognoze delajo, prpo-mogli, da se je položaj spremenil in poslabšal. To ni odvisno samo
(Nadaljevanja na 2. strani)
V petek dopoldne je eskadra predsednika Tita priplula v re-iko luko. Tovariš Tito je s svojim spremstvom točno ob devetih stopil spet na kopno svoje domovine, ki mu je priredila veličasten sprejem, kakršnega Reka še ni doživeia. Ob izkrcanju je Tita prva pozdravila soproga Jovanka, nato pa visoki funkcionarji s podpredsednikom Edvardom Kardeljem na čelu.
Predsednik lito se js s svojim spremstvom in vsemi, ki so ga prišli pozdravit, zadržal v petek v Opatiji, kjer je tudi za posadke ladij iz svoje eskadre priredil poslovilno kosilo. S posebnim vlakom je nato odpotoval preko Karlove i / Zagreb, kjer je tudi govoril prebivalcem, ki so -ga navdušeno pozdravili, nato pa v Beograd. G'.avnc mesto je pravtako prisrčno sprejelo predsednika in ga navdušeno pozdravilo. Tudi ves čas med vožnjo so ga na vseh železnišk'li postajah pri čakovali prebivalci krajev in mest ob progi in ga hoteli videti in po-edraviti. V Beogradu je tovariš Tito imel govor pred 300.000 Beograjčani. Govor objavljamo v celoti.
Tovariši in tovarišice, Beograjčani! Dovolito mi, da vas najto-pleje pozdravim v svojem in v im<5nu tovarišev, ld so bili z menoj v daljnih azijskih državah. Vračamo se v domovino srečni, da smo ponovno v vaši sredi. Prinašamo vam mnogo toplih in prisrčnih
sklenili nobenega pakta. Pakt nam ni potreben. Pakt je v naših srcih in naših glavah. Vemo, kaj hočemo. Nismo ustvarjal; (nekega tretjega bloka. Nam ni treba blokov, najmanj pa tretjega. Tam smo govorili o tem, kako je potrebno, da vsi miroljubni narodi in vsi ljudje
graditelji miru, narode, ki delajo iza okrepitev miru ¡n mirnega sodelovanja ter koesistence med na-' Todi. Svet je zdaj razdeljen v dva bloka in sreča je, da je razen teh dveh blokov še velikansko število ljudj iia mnogo držav, ki menijo, da to ni pravilna politika, da ho-d m0 po poti razdvajanja, cla pa ničesar ne storimo za pot združevanja, za to, da bi se dogovarjali in m rilo obravnavali vprašanja, ki nikakor ne zaslužijo, da bi človeštvo zabredlo v novo prelivanje krvi in najstrašnejšo katastrofo, kar jih je kdaj doživelo.
Tovariši ii tovarišice, takšni deželi kako? je Jugoslavija, majhni tleže i, ki ima za seboj takšne preizkušnje, ne more biti vseeno, kaj se kje na svetu dogaja. Mi, ki ste nas poklicali, da opravljamo svoje posle, moramo storili vse za mir in ne moremo biti brezbrižni spri-

SOPROGA JOVANKA IN EDVARD KARDELJ STA PRVA POZDRAVILA PREDSEDNIKA TITA OB
IZKRCANJU Z »GALEBA« NA REKI
pozdravov in najboljših simpatij narodov Indije in Burme ter od povsod, kjer smo bili.
To ponavljam zato, ker hočejo nekateri naši državi oPorckati njene demokratične pridobitve ter njeno vstrajno, postopno dosledno pot v smeri resnične socialistične demokracije. In prav zato, lter je naša država taka, kakršr je, ker ima tak notranji sistem, smo bili v daljnih azijskih državah, kjer smo bili z obema rokaga sprejeti, tako od strani voditeljev kot od strani ljudstva. Ni vas bilo treba. biti sram. Pripovedovali smo jim o ,naših težavah, 0 naši težki poti, o naši preteklosti in 0 naši sedanjosti, o naših uspehih. In seveda smo na prav takšn0 odkritosrčnost naleteli tudi pri njih. Sl šali smo o njihovih težavah, njihovih naporih, njihovih uspehih in njihovih težnjah, kj danes težnje Po miru, da bi lahko gradili, da bi lahko ustvarjali svoje boljše in srečnejše življenje.
Zakaj smo potovali tako daleč, v daTnje az:jske države? Kaj nas je vlek"o tja? Bili smo povabljeni. To je redka stvar in mislim, ds je bilo prv e v zgodovini, tla so az"jsk} narodi povabili nekega evropskega voditelja, naj jih obišče. Ker smo bili povabljeni, smo se odzval; vabilu. Nismo šli tja kot tur'sti, temveč) zato, da vidimo njihove države, da vidimo, kakšen duh vlada tam m da se resno porazgovorimo o vprašanj li, ki danes vznemirjajo ves svet. T0 so države, ki so si pred kratkim pridobile popolno neodvisnost in svobodo, v katerih kipi navdušenje ;n ustvarjamost ks ustvaritev boljšega življenja. Narodi teh držav znajo prav tako kot naši narodi ceniti nrr iin miren razvoj. Iste težnje in iste poglede, kakršnje ima vsak naš po-Sten državljan, smo našli tudi tam.
Iz deklaracije, ki sva jo izdala ia podpisala skupaj s predsedni-' kom indijske vlade Nehrujem, se vidi, o čem sm0 se razgovarjali. Nekdo bo morda rekel, da nismo
s človešlemi občutki vztrajno de-lam0 na tem, da se ohrani mir in reši človeštvo pred novo katastrofo. O tem smo govoril5, v tem smo bili soglasni iii na tem bomo vztrajno delali tudi v bodoče.
Če nam je morda kdo hotel očitali, zakaj se prav mi tako zelo zavzemamo za to, pravim, da so moramo prav mi, prav majhni (narodi, prav takšni narodi, ki imajo iza seboj takšne izkušnje, pokazati
č0 dogajanja v drugih delih sveta. Svet je namreč zdaj nedeljiva celot,-* in vsak večji spor potegne svet v vrtinec, v katerem bi odrezali majhni narodi zelo slabo. Prav zato morajo biti majhni narodi in vsi napredni ljudje enotni v svoj' težnji ¡n močnejši od tistih Eločestih sfl, ki ozinanjajo, da je treba probleme urejati z mečem, če jih nI moč urediti mirna. Zdaj ničeoar ni moč urediti a mečem,
ne z vodikovo ne a atomsko bombo. Tako lahko samo uničujemo ne pa urejamo. Človeštvo bi bilo res neumno, če bi verjelo, da je možno, da bi lahko ta ali oni blok zmagal z nekakšno vodikovo ali atomsko bombo, ne da bi bil sam v tem spopadu premagan in ne da bi vse človeštvo trpel0 v strašni katastrofi. Mi vemo, kaj je vojna, 1111 smo doživeli v vsej naši zgodovini mnogo vojn.
Mi se nikoli nismo bali, mi smo se borili proti mnogo močnejšim sovražnikom. Naše ljudstvo je bojevito ljudstvo 111 zna umirati za svoje koristi, če je potrebno. Mi znamo presoditi, kaj pomeni mir, prav mi, k: vemo, kaj pomeni vojna, ne želimo vojne in bomo storili vse, kar je v naših močeh, da do vojne ne bo prišlo.
Zdaj nastane vprašanje: al; pa ni to sprememba 'naše politike?
Ali Jugoslavija sedaj ne spreminja svoje politike? Ali Jugoslavija zdaj, ko je začela normalizirali svoje slike s SZ, ne izdaja načel, ki se j'h je doslej držala v svoji zunanji politiki? Ne, mi delamo vse, kar je možno, prav zaradi tega svojega načelnega stansca, zaraui m"ru, mirne koeksistence, da z vsemj deželami, ki t0 hočejo, normaliziramo stike En da so ti stiki čim tesnejši. To nas je vodilo, da
Pretekli teclcn je bil za nas posebno velikega pomena zaradi vrnitve predsednika Tita o domovino. Vse svetovno časopisje je objavilo izvlečke iz govorov tovariša Tita -na Reki, v Zagrebu in Beogradu in soglasno poudarilo veliki doprinos Jugoslavije za utrditev miru v svetu.
Zanimanje za spremembe v vladi Sovjetske zveze je ie preccj ponehalo, ker ni bilo čutiti posebnih zaplelljajev, ki smo jih bili ob takih priložnostih doslej navajeni na tem koncu sveta. Vrhovni sovjet. ZSSR je že v novi sestavi razpravljal o sovjetski zunanji politiki, kot jo o njej poročal Molotov, in jo tudi povsem odobril. Molotov je napnd-d ZDA zaradi njihove politike okrog Formoze ter imenoval njihovo intervencijo »na^smmotnejše dejanje imperialistične agresije. Kljub vsemu pa bi bila sovjetska vlada pripravljena posredovati v zadevi ujetih ameriSkih letalcev na Kitajskem, če bi bilo formoško vprašanje rešeno v duhu mednarodne pravičnostiMolotov je tudi poudaril, da je SZ po vprašanju proizvodnje vodikovih bomb pred ZDA. Ko je še govoril o splošnih odnosih SZ do dragih držav, je posebej omenil, da so se z Jugoslavijo zboljšali, V nori vladi predsednika Bulganina je Ma-.lenkov podpredsednik — pristojen■ za ministrstvo za elektroindustrijo, novi minister za narodno obrambo pa je maršal Žukov.
Še vedno pa stresa vladna kriza Francijo. Pinatj s svojim izrazito desničarskim stremljenjem ni mogel uspeti in je vrnil mandat za sestavo vlade, ki ga je nato predsednik francoske republike poveril Pierru Pflimlinu. Ta je skušal osnovati vlado desne koalicije brez sodelovanja socialistov, kar pa se je tudi njemu ponesrečilo. .V tretje je poskušal socialistični prvak Christian Pineau. Povabil je v vlado tudi Mendes Francea in mu zagotovil
Poljska zahteva svoje ladje LONDON. Varšavski radio poroča, da je poljska vlada poslala v Washingioin noto, v kateri zahteva, naj izpuste dve poljski trgovski ladji in njuni posadki, ki so ju kuomintanške oblasti zadržale na Foimozi,
mesto podpresednika in ministra za gospodarstvo, kot- tudi- republikanskega prvaka Pflimlina. Pineau ima precej izgledov, da se bo obdržal. Nadaljeval bo v glavnem s politiko svojega predhodnika, le da bo imel večjo podporo v -parlamentu.
Medtem ko v Italiji dozoreva vladna kriza, ki je nastala v glavnem zaradi vladnega agrarnega pro-grama, pa sta italijanski predsednik vladfi Scelba in zunanji minister Martino na uradnem obisku v Londonu. Na poti tja sta v Parizu obiskala ex-predsednika vlade Mendes-France-a in z njim razgovarjala. V Londonu sla se italijanska državnika razgovarjala s Churchilom in Edenom- o zunanji in trgovinski politiki, o EOS in Zahodnoevropski zvezi, o nemški oborožitvi, formoški krizi, o izboljšanju trgovinskih stikov med obema državama ter izseljevanju italijanskih državljanov v dežele Commonioealtha — držav britanske skupnosti. Govorili- so tudi o stališču Italije do Balkanskega pakta.
Vprašanje plačila nemških dolgov naši državi- je spet zaostril gospodarski- svetovalec nemškega veleposlaništva v Beogradu, ki je imel predavanje o Jugoslaviji v Industrijski in trgovinski zbornici v Mona-kovem. Govoril je o naših pred- in povojnih- terjatvah. Njegov govor so različni nemški časopisi unorabili kot podlago za gonjo proti naši državi, ki ji očitajo . nekakšno »mračno minulost«. Medtem- pa se Acle-nauerjeva vlada pripravlja na ogorčeno borbo z nasprotniki nemške oborožitve, ki jih je posebno v sami Nemčiji veliko.
Krik okrog Formoze se je nekoliko polegel. Varnostni svet je odložil za nedoločen čas razpravo o tem vprašanju. Novi predsednik sovjetske vlade maršal Bulganin je izjavil, da lahko Kitajska vsak čas računa na pomoč SZ. Sovražnosti med LR Kitajsko in čangkajškom se nadaljujejo in kuominiangovci izpraz-njujejo že tudi otok Nanči, okrog 130 km južno od Tacenskih otokov, ki jih je Čangkajšek že evakuiral. Politična aktivnost okrog tega problema je zelo velika in se z njim-ukvarjajo mnogi vidnejši politiki sveta, med njimi zlasti indijski premier Nehru, ki je predlagal konferenco o Formozi izven OZN ob
udeležbi vseh prizadetih držav. Težko je reči, ali bo uspelo ta spor v kratkem likvidirati na miren način, ali pa se morda ne bo razrasel o še večji spopad s težjimi posledicami.
V torek je skupina oboroženih ru-munskih političnih beguncev vdrla v rumunsko poslaništvo v Bernu v Švici in ga zasedla. Pri tem .so ubili šoferja poslaništva. Oboroženi so bili z brzostrelkami- in bombami ter opremljeni celo s plinskimi maskami. Zabarikadirali so se v poslaništvu, švicarski policaji in vojaki pa so bili brez moči, ker v poslaništvo kot eksleritorialno področje brez privoljenja rumunske vlade niso smeji, vdreti. Opasali so poslaništvo z bodečo žico in ga zastražili celo s tanki. Domnevajo, da so napadalci vohuni, ki so v času, dokler so imeli poslaništvo zasedeno, pregledali vse tajne in uradne dokumente poslaništva. Rumuiiska vlada je ostro protestirala pri švicarski zaradi šibke in počasne intervencije in zahtevala aretacijo in izročitev napadalcev. Švica je izročitev odklonila, obljubila pa je, da bodo napadalci sojeni po švicarskih zakonih zaradi vloma in roparskega napada ter uboja.
ne
spr
nase
(Nadaljevanje s L strani)
od ene strani, marveč tudi od druge. Ce storita obe sirani, kar je v injihovih močeh, da bi se stiki zaostrili, tedaj morajo biti seveda čedalje slabši. Ubrati je treba drugo pot. Napačno je zdaj, a to je pravilno v seclanjj zunanji politiki mnogih držav, presojati miroljubne poteze te ali o|ne dežele, njene šibkosti, potem p3 stike še bolj 'zaostriti, in če zaradi tega zadenejo na reakcijo, pravijo: glejte, prav smo imeli, ko smo govorili, da z njimi Jni moč delati. Jaz govorim to kritično zato, ker bi bilo napačno nadaljevati to pot, ki ni pravilna. Treba je prisluhniti slehernemu glasu, ki ga je slišati v smeri pomiritve, treh-* je z njim računati in ga ceniti, ne pa videti v ,njem spletke. Mnoge stvari seveda delajo, da bi dosegi; določen cilj, kadar pa je cilj ohraniti mir, je to najvežnejše. V tem je stvar.

P?	
jp' ■	
Pil-	
t pi	........
m®-	
i	
PSlPflÜ ?!
ÜRbSiSUÍB
Po vsej državi se delovni ljudje živahno pripravljajo na uvedbo novega sistema nagrajevanja v proizvodnji, ki sloni na principu: »Vsakemu po njegovem delu!« Po vseh delovnih dolektivih uvajajo normirano delo, v kolikor se to le da uvesi!!, in pripravljajo nove tarifne pravilnike na omenjenem principu, ki bodo morali biti povsod gotovi že do prvega aprila. To je razmeroma malo časa glede na važnost problema, ki ga obravnavamo, in zlasti glede na resnost, ki jo je treba pokazati: pri uvajanju nonniranja v proizvodnji.
Do zdaj smo ponavadi še vedno hvalili posamezne uredbe ali ufcre-- pe, ki smo jih zaradi našega celotnega razvoja opuščali in nadomeščali z novimii. še nikoli pa niso tako odločno dejali za nobeno gospodarsko uredbo, da je bila slaba, kot to trdimo za predlanski plačni sistem, ker nam v resnici ni odgovarjal. Z njim naš de lavec ni bil zainteresiran na dvi-gaju svoje storilnosti in je zato naša celotna proizvodnja stagnira-la. Ta sistem je veljal toliko časa samo zato, ker nismo mogli prej pripraviti novega, t0 je tega, ki ga zdaj uvajamo. O vseh njegovih prednostih ne bi zdaj niti mogli govoriti. Dejstvo je, da je prirejen tako, da bo stimulativno vplival na povečanje delovnega uč nka posameznega delavca in s tem na celotni dvig proizvodnje ter raz-.voj našega gospodarstva. Ce s pra-vilnm gledanjc-m, z vidika splošn0 veljavnih načel v ekonomski politiki, ocenjujemo vsako novo ' stvar po njeni vrednosti, to se pravi, aIi nam ona koristi ah ne, po-. tem moramo priznati, da je nova
uredba o plačah v gospodarstvu velike vrednosti. Z njenim pravilnim uporabljanjem bomo občutno izboljšali delovne pogoje posameznih delavcev in nagradili njihovo delo po vrednosti, kar ie edino pravično. To bo vplivalo na delo.v-nj učinek in storilnost delavcev, ki bodo zato prejemali tudi večje plače. S tem pa se bo v celoti dvignila tudi proizvodnja. Kupovna moč našega delovnega človeka bo rasla vzporedno s povečanjem blagovnega fond.a — in temu pravimo splošno dviganje življenjskega standarda, kar je tudi namen vseh ukrepov v naši gospodarski politiki.
če bomo imeli to v mislih, potem nam ne bo tako težko izvajati vseh predpisov nove uredbe. Res nastajajo pri tem večje ali manjše težave, vendar ne velja ob tem samo tožiti, kako so velike, akk0 je morda karkoli celo nemogoče narediti in podobno, marveč je treba pošleno pljuniti v reke in te težave s skupnimi močmi premagovati. Če vemo, da novi sistem vodi k izboljšanju na-šift življenjskih pogojev, potem se je treba zanj tudi res boriti. Pri tem moramo vsi sodelovati po svojih najboljših močeh. Treba ie še prav posebno poglobiti delavsko samoupravljanje po podjetjih, Delavci so seveda sami najbolj neposredno" odgovorni za pravilno u-vajanje norm in zlasti za izboljšanje delovnega procesa, za boljšo organizacijo dela in podobno, kar bo neposredno vplivalo na storilnost posameznika in dvig celotne proizvodnje. Množične organizacije, predvsem pa s!nd<kati m Zveze komunistov ter Socialistična
zveza s0 dolžne aktivno sodelovati pri tem ter tolmačiti uredbo nafim delovnim ljudem in kolektivom. Svojo nalogo so v celoti skoraj povsod pravilno razumeli in jo izvajajo Okrajni sindikalni sveti ter sindikalne organizacije na sploh, manj pa je to jasno nekaterim okrajnim ljudskim odborom. Ne samo za to postavljene komisije, marveč celotni OLO so direktno zainteresirani pri izvajanju uredbe. Povezavo med gospodarskimi organizacijami in oblastni mi organi skupnosti je treba že na temu vprašanju preizkusiti.
Ponekod so se pojavile težnje, da bi s šabloniziranjem in uvajanjem enotnih norm po nekem že preizkušenem ključu čimprej opravili to nalogo, po drugi strani pa z normiranjem prav zato še čakajo, ker se morda nadejajo, da ga bo sosed opravil zanje in podobno. Prav vsako podjetje mora izdelati svoje normative na podlagi svoji h lastnih delovnih izkušenj, — vsklajevati iih je pozneje vedno čas in da bodo to opravili po horizontalni liniji okrajn; ljudski odbori na svoj'h področjih, po vertkalni pa posamezne zbornice. Strogo izenačevanje bi bilo nepra vično, ker so v različnih podjetjih različni delovni pogoji, treba pa bo ustvariti tako razmerje, da bodo z medsebojnim primerjanjem in delovrih izkušenj podjetja stalno dvigala svojo proizvodnjo.
Ena izmed najvažnejših nalog komisij za izdelavo tarifnih pravilnikov je, da najprej ugotovi kvalifikacijski sestav kadra v posameznem podjetju. Ob nepravilni razdelitvi delavni^ mer-1 je nujno utrpelo veliko škodo. Za
podlago pr^ izdelavi novih tarifnih pravita kov služijo lanske o-braounske plače, od katerih lahko minus ali plus 5% porabijo z-a stimuliranje delc-vnih mest po kvalifikacijski vrednosti, to se pravi, za povečanje razpona med posameznimi stopnjami kvalifikacije delavca. Zat-o je popolnoma zgrešeno, da so nekateri odločili, da bodo ta dovoljena sredstva, ki so namenjena izrecno za stimulacijo delovnih mest, porabili za linea.r-nao zvišanje plač.
Muogckje se delo res ne bo dalo normirati, tam pa bo treba uporabljati sistem premij. To je pr;d-vtem v podjetjih, kjer y. vis.ik kvalifikacijski sestav. V orodjarnah, kjer je prav tako otežkoče-no normirano delo, in v drugih podobnih primerih, bo treba uvesti po sporazumu med OLO in podjetjem akordno delo, posebno še, kjer delavci to tudi sami želijo.
Splošno načelo je, da je treba pi'i plačevanju in nagrajevanju vrednotiti človeka po njegovem delu in ne po njegovih zahtevah, oz. potrebah. T0 se pravi, da moramo človeka oceniti po tem, kako dela, in ne po tem, kako živi. Mncgoikje je prišlo do izraza pri-mitvistično gledanje zlasti glede na tak0 imenovano uravnilovko in mnogo je še ljudi, ki gledajo človeka, kako je plačan, ne vidijo pa njegovega dela, zalo se čutijo prizadete in se upirajo razponom v plačah v korist višje kva-lif ciranih delavcev.
To je le nekaj splošnih zapa-žanj, ki spremljajo uvajanje novega načina nagrajevanja za delo v našem gospodarstvu.
R. B.
Prav to sem hotel danes reci tu, da ni razlogov in da ne bi bilo pošteno sumničiti nas, da smo nekoga izdali. Mi ostanemo 'ns istih pozicijah, na katerih sm0 bili do-tilej. Svoje stike z zahodnimi državami bomo krepili, toda to ni odvisno samo od nas. Seveda pričakujemo tudi od njih, da bodo storili isto. Mi smo neodvisna dežela in vsak poskus, da bi se vmešavali v naše notranje zadeve ali pritisk, da bi spremenili svojo orientacijo, je absolutno odveč. Naši narodi s0 dokazali, da so zreli, da se sami upravljajo in ne samo tla so zreli, da se sami upravljajo, marveč tudi da so zreli, da sodelujejo v dogajanju na mednarodnem torišču, da se tudi tam sliši njihov glas. čeprav nas je samo 17 milijonov, imajo naši narodi v moralnem oziru prav, da govore a mnogih važnih vprašanji ti mednarodnega značaja, zlasti kadar stc za vprašanje miru.
To je bil, tovariši in tovariaice, eden izmed ciljev, zaradi katerih smo se napotili v Indijo in Burmo, da bi se tam razgovarjali z njihovimi voditelji in slišali njihovo mnenje. Mi smo to mnenje slišali, mi smo se razgovarjali z nji-mj in o vsem sporazumeli. In, kar je važno, spoztnali smo te narode, spoznali smo duha teh narodov. Reči meram, da sem srečen, da lahko zdaj tu pred vsemi vami izjavim, da imajo narodi Jugoslavije v azijskih narodih svoje velike prijatelje. To so naši prijatelji in mi moramo to prijateljstvo ceniti in čuvati.
Tovariši in tovarišice, danes ne bj tu obširneje govoril, ker stan že meti potjo govoril ¡mnoge?, imen -f bomo še priložnost govorili, Rafl bi samo zaključil s tem, da naše poslanstvo s tem še ni prenehalo, marveč da bomo tudi v prihodnje siomi vse, Kar moremo, zahvaljujem se hašim narodom, katerih vse podpore smo bili deležni na vsakem koraku. Ta veličastni sprejem in aobrodošlice, ki so nan» jih izrekli od Reke do Beograda, dokazujejo, da našj narodi strnjeni stoje za ,nami glede naše zunanje politike, da ne vidijo boljše poti od te, ki smo jo ubrali. Zato se jim zahvaljujem in jim želim mnogo sreče v njihovem naportiere in ustvarjalnem delu za ustvaritev njihove srečnejše in boljše bodočnosti.
Naj živi Federativna ljudska republika Jugoslavija!
V nekaj vrstah
TEL AVrV. Izraelski vojaški predstavnik je izjavil, da je prišlo na sirijsko-izraelski meji do novih incidentov. Sirijski gTaničarjl so streljali na neko naselje in izraelske obmejne enote so na napad odgovorile z ognjem.
NEW YORK. Zastopnik komisije za atomsko energijo je povedal, da se bodo v kratkem v Južni Nevadi začeli prvi letošnji atomski poskusi. Od leta 1951 bo to že dvaintrideseta atomska eksplozija. Pri poskusih bo sodelovalo 9000 voj akov.
KAIRO, Pomočnik jemenskega zunanjega ministra je izjavil novinarjem, da Jemen, kakor Egipt in Saudska Arabija, izstopila iz pakta kolektivne varnosti arabskih držav, če podpiše Irak obrambno pogodbo s Turčijo.
Nova nahajališča premoga v Bosni. Komisija zavoda za geološke raziskave je ugotovila v srednji Bosni, zahodno cd Doboja, velika ležišča lignita, ki imajo obseg kakih 90 kvadratnih kilometrov. Samo na enem področju je v zemlji bl'zu 80 milijonov ton premoga. Raziskavanja se nadaljujejo.
Naša paprika na tujem trgu. Ob Južni Moravi pridelujejo kmetje slovečo leskovačko papriko. Lani je podjetje »Moravka« prvikrat izvozilo industrijsko papriko v tujino, v ZDA 7 ton, v Zahodno Nemčjo Pa 12 ton. V preteklem letu ' so pridelali v leskovačkem o-kraju nad 50 vagonov paprike. Letos bodo zgradili tudi • nov mlin. Po tem bo zaposlovalo podjetje kakih 500 delavcev.
MATEVŽ HACE:

i
m
v
"•'"V
-'"-"M
m>
Razpravo, pogovori in pomcnki o bodočih komunali na področju sedanjega postojnskega okraja še niso končani. Do zdaj so razpravljali in govorili samo o treh komunah: za notranjskih pet občin ena s sedežem
v	Cerknici, za postojnsko-pivških pet občin druga s sedežem v Postojni in tretja s sedežem v Ilirski Bistrici za tamošnjih pet občin. Po zadnji koprski konferenci ZK in SZDL in seji postojnskega okrajnega komiteja ZK za njo, dalje po razpravi političnih aktivistov iz občin Knežak, Dolane in Pivka ter razpra-,
vi	o družbenem planu in komunah na konferenci komunistov v Loški dolini, ki sta šc sledili, se jc pokazalo, da razprava o komunah na Postojnskem še ni zaključena.
Člani Zveze komunistov v Loški dolini so se po temeljiti razpravi zedinili, da žele imeti na Notranjskem svojo, komuno, ki bi ji bilo treba priključiti še del Bloške planote. To so utemeljevali z gospodarskega, ' kulturnega in političnega vidik;!, £h;š da je bila Loška dolina tudi v preteklosti ena izmed najbolj naprednih občin Slovenije v zadnjih dvajsetih letih. Bila je žarišče prosvetnega dela in naprednih idej ter partizanstva, po gospodarski plati pa središče žagarske industrije; zato se prebivalci čutijo enakovredne s Cerkničani. Diskut-anti so poudarjali, da ne govorijo samo v svojem imenu, marveč izražajo razpoloženje in želje vseh prebivalcev tega dela Notranjske, Pri tem so se sklicevali na dejstvo, da je bilo v Ložu 70 let sodišče, da jc bil tam kataster za vse področje in zemljiška knjiga. V zvezi z razpravo o družbenem planu so bili mnenja, da je zadnji čas, da se tudi na Loško dolino malo misli in upošteva, da je bilo v preteklosti samo na'njenem področju 4S0 žagarskih in 2S0 gozdnih delavcev ter nad 200 voznikov. Zato so komunisti Loške doline mnenja, da bi morali biti' na No-■tranjskem dve komuni — v Cerknici in v Loški dolini. Samo en delavec je iz čisto gospodarskih razlogov zagovarjal eno komuno za celo Notranjsko, vsi drugi pa so bili mnenja, da bi bil to cel majhen okraj, kot je bil do leta 10-17 rakovšld.
Tudi na Pivki so se aktivisti vseh treh občin po daljši razpravi izrekli za svojo komuno, čeprav imajo s Postojno dobre prometne zveze — železnico in asfaltirano 'cesto. Dogovorili so se, da bodo šli še med ljudi v vasi Koriitnice in Knežak in se s prebivalci pogovorili ter jih vprašali za njihovo mnenje. Sestavili so iniciativni odbor za ustanovitev bodoče pivške komune. Splošna ljudska želja so majhne komune, vendar se ljudje spričo tega boje, da ne bi morda potem komune imele premalo kompetenc, okrajna skupnost pa preveč.
Postojnski okraj ima zdaj 4S.000 prebivalcev, kar je precej, glede na dejstvo, da je pretežno gozdarsko-fcmetijski predel. Ima nekaj važnih in pomembnih gospodarskih obratov, večinoma lesno-predelovalne stroke. V Cerknici in Martanjaku je pohištvena in galanterijska lesno-prede-lovalna industrija, ki zaposluje 700 delavcev, v Loški dolini je žaga Ma-rof, kjer je včasih delalo 200 delav-
cev, zdaj pa jih je le G0, dalje mizarsko podjetje s 60 mizarji, ki bi jih tudi lahko zaposlilo veliko več; za uspešno napredovanje in razširi- . te v obeh obratov na Marofu bo treba investirati nekaj sredstev, ker •imata, sicer vse pogoje za razvoj.
Pomemben je tudi industrijski obrat na Rakeku, ki sc je iz nekdanjega kolarsko-kovaškega podjetja razvil v industrijski obrat za izdelavo končnih lesnih izdelkov. Lep razvoj se obeta tudi žagarskemu in lesno-predelovalnemu obratu Kmetijske zadruge v Begunjah nad Cerknico, ki ima prav v svojem okolišu močno lesno-surovinsko bazo. Tudi žaga v Postojni ima vse pogoje, da se razširi v močan industrijski obrat lesno-predelovalne stroke, saj ima v svoji neposredni bližini velike javomiške in nanoške gozdove kot neizčrpen vir surovin. Tudi na Pivki in v Prestranku se modernizirata lesno-industrijska obrata »Javor«, ki izdelujeta kakovostne »panel« plošče in furnirje, vendar pa nimata v svoji bližini na razpolago dovolj in primernih surovin, zato jih morata kupovali in dovažati celo iz Bosne in od drugod.
Tudi lesni obrat na Baču se polagoma razvija in modernizira, obrat v Koritnicah pa leži prav v znožju snežniških gozdov pod Moehinom. V Ilirski Bistrici je zelo pomembna tudi tovarna lesovinskih plošč, ki s svojimi prvovrstnimi izdelki slovi daleč po svetu. V Ilirski Bistrici je razen tega še obrat »Javor«, znano pa je tudi mlekarsko podjetje s sodobnim mlekarskim obratom. Dani so tudi vsi pogoji, da se razširi izdelovanje opeke, ker imajo na razpolago dovolj izvrstne ilovice, in še potrebnega kadra jim ne manjka. Rabili pa bi okrog 100 milijonov din, da bi laliko izpopolnili proizvodna sredstva in s tem povečali produkcijo prepotrebne opeke, ker obrat zdaj še zdaleč ne more zadovoljiti vseh potreb po opeki v naši gradbeni dejavnosti, pri komunalnih delih in drugod.
Omeniti je treba tudi novoustanovljeni kovinarski podjetji v Postojni in Ložu, ki imata svoje delavce že na praksi v podobnem obratu v Železnikih. Podjetji bosta podlaga razvoja drobne kovinske industrije v svojem okolišu.
V zadnjih nekaj letih je moralo' v postojnskem okraju ustanoviti svoje obratovanje na desetine žag, ker smo bili v interesu zaščite gozdov prisiljeni izredno omejiti sekanje le- . sa. V delovnih odnosih je nad 9.000 delavcev in nameščencev, kar je okrog 19% vsega prebivalstva.
Vsi industrijski obrati bi letos želeli dobiti potrebne kredite in finančna sredstva za svojo razširitev in izpopolnitev. Seveda bo vsem zelo težko ustreči, če že ne nemogoče, ker kmo si za letos postavili, načelo dviganja splošnega življenjskega standarda, kar zahteva investiranje na drugem mestu, zlasti v komunalno-stanovanjski izgridun ter dvigu proizvodnje predmetov široke potrošnje.
Po uvedbi dobrih tarifnih pravilnikov in ureditvi plač po novem plačnem sistemu, ki se zdaj pri nas uvaja, je pričakovati, da se bo na splošno dvignila proizvodnja. De-
• -	t	rt
- i • ' :■ !M	-'-"•"••-. „J
•• --------- -- e? v-. • ^fffg	" -
Jp	" . " ' '
Mizarsko podjetje v Marofu pri Starem trgu na Notranjskem jc skupaj z bližnjim žagarskim obratom osnova lesne industrije v Loški dolini.
Iavsko samoupravljanje v naših gospodarskih organizacijah In splošno družbeno upravljanje bo imelo v bodočih komunah važno vlogo v noši trgovini, gostinstvu, obrti, šolstvu in prosveti.
Zadružništvo
Zelo važno vlogo bo v bodočih komunah imelo kmecijsko zadružništvo, ki je v okraju že zdaj močan gospodarski činitelj. Zadruge na Po-stonjskem imajo 4.400 članov. Najmanj je zadružna misel prodrla v ilirsko-bistriški predel. Tam še vedno posamezni kmetje vozijo svoje pridelke prodajat na Reko m imajo pri tem veliko škodo tako na času, ki ga pri tem izgubijo, kot tudi na porabljeni energiji, obleki in obutvi ter na prevoznih sredstvih in živinski vpregi. Vodstva zadrug v tem predelu še vedno niso znala prepričati kmetov o splošnem pomenu in koristih zadružništva ter jih včlaniti v splošne kmetijske zadruge, da bi prek njih prodajali svoje pridelke ter pri njih nakupovali potrebno blago kot umetna gnojila, semena, orodje, cement itd., skratka vse, kar kmet potrebuje v svojem vsakdanjem življenju in pri svojem delu. Zad.ru-garje čakajo šc velike naloge. Treba bo dvigniti na zadovoljivo višino živinorejo s selekcijo živine, uvedbo molzne kontrole, organizacijo ple-menilnih postaj in drugimi ukrepi,
... .	-." C
. -,,-SJ"
y.'.U



SčSS
'jJt-iv.
Valjčni mlin v Cerknici je pomembno gospodarsko notranjsko področje
pod jet j
za vse
kar najbolj kulturen in ljudskim potrebam prilagojen način postrežejo svojim odjemalcem, pa ne bo potreba ljudem hoditi tudi ure daleč v trgovine po življenjske potrebščine in se pri tem jeziti na oblast. Vse take primere bo morala bodoča komuna videti in ugodili ljudem, ne pa se kot pijan plota držati zastarelih šablon. Vse je treba delati in organizirati za ljudi in zaradi njih, ne pa, da,bi bil morda posamezen trgovski ali drugačen obrat samemu sebi v namen.
in _
V okraju je okrog 90 gostinskih obratov. Kakšni so in v koliko odgovarjajo higiensko-sanitamim pogojem, bi najbolje vedela povedati okrajna inšpekcijska služba. Naši ljudje marsikaj kritizirajo upravičeno, mnogokaj pa tudi neupravičeno. Se najmanj so podvrženi kritiki gostinski lokali. V tem pogledu bodo morale biti komune dosledne in
V«---.

Vi; •
,v
•v
;--.'.. . A l _
f^-T-k-H-->.,. L-	•■.-•-,. .
• - J.H
.V«-';-..
.v:.
X<
< /i-iS.

VÍV
• >
/v-- .-U-äS
■ J5XÍ-
J8g
v" 3
■ - .M
,...

Galanterijsko lesnoindustrijsko podjetje v Martinjaku se razvija o močan obrat. Po požaru, ki je lani junija podjetje skoraj uničil, je bilo popolnoma prenovljeno in modernizirano.
dalje bo treba misliti na melioracijo pašnikov, na povečanje proizvodnje kmetijskih pridelkov, na nabiranje in sušenje zdravilnih in gozdnih zelišč in sadežev, na izboljšanje mlekarske službe, na organizacijo kreditnih odsekov itd. Želeti je, da bi nadrejeni zadružni forumi pustili, naj bi zadruge v celoti lahko razpolagale z ostvarjenim dobičkom, seveda pod pogojem, da bo ta v resnici uporabljen ža pospeševanje kmetijstva. V okraju je nekaj gospodarsko prav močnih zadrug, med njimi zlasti v Starem trgu, Iga vasi, Grahovem, Begunjah, Uncu, Postojni, Knežaku in Pivki.
Sploh pa sta kmetijsko vprašanje in vloga zadružništva v bodočih komunah tako velikega pomena za celotno gospodarstvo, da bosta morala biti predmet posebne razprave.
in trgovina
Komune bodo morale posvetiti večjo skrb razširitvi obrti in to predvsem v socialističnem sektorju. Voditi bodo morale tako davčno politiko, ki bo stimulativno ugodno uplivala na razširitev obrti in trgovinske mreže, da ne bo vcclno stokanja, češ obrt izumira, ker nekateri nimajo razumevanja zanjo itd. Posebno pozornost bo treba posvetiti tistim obrtnim strokam, ki jih najbolj primanjkuje. To so predvsem kovači, čevljarji, krojači, krov-ci-streharji, tesarji, oglarji, opekarji itd.
Trgovske obrate bo treba ustanoviti povsod, kjer si jih Ijudie že dolgo želijo, pa doslej v svojih prizadevanjih še niso uspeli. Vodilo za poslovinre trgovin ne sme biti gonja za dobičkom, marveč želja, da na
bi iz njih .napravili svetovno znamenitost. Upajmo, da v prihodnje ne bo Cerkniško jezero znano samo nekaterim znanstvenikom po svetu, marveč tudi tisočerim turistom. Kar so lepega in tehtnega zapisali v preteklosti o tej naravni krasoti in znamenitosti že Valvazor, učitelj Kabaj in drugi, tega ne bi smeli prezreti in pozabiti za turizem vneti ljudje našega okraja, posebno pa še ne naši Notranjci. ki so pred tridesetimi leti v jezeru kosili travo, se kopali, lovili ščuke, pozimi pa se drsali na ledu. Posnemati bi morali znanega pisca črtic in novel o notranjskih krajih in ljubitelja Cerkniškega jezera, loškega sodnika dr. Hinka Dolenca, ki je bil v svojih pisateljskih prizadevanjih učenec Tur-genieva. Skratka, turistična društvi bodo morala v prihodnje delati na tem, da bodo naravne lepote naše domovine bolj znane po svetu.
ostre. V postojnskem predelu imajo po splošnem mnenju ljudi po gostinskih lokalih dobro vino, toda po nekaterih gostilnah na Notranjskem imajo včasih tako vino, da te strese, če ga popiješ četrt. Kak Ložan ali Bločan se ti zato pritožuje kje zunaj gostilne: »Kaj hočemo, smo pač bogu za hrbtom in vinogradi so daleč, — pa pot, pot je strma do nas!« Po vaseh imajo gostilne v svojih rokah večinoma kmetijske zadruge. Bilo bi bolje, če bi povsod tam, kjer imajo z njimi izgubo in primanjkljaje, in teh je veliko, dali take gostinske obrate zasebnikom. Od tega bo imela skupnost več koristi, razen tega pa sc bo tudi postrežba verjetno izboljšala, Namesto primanjkljajev in čiste izgube bo država imela redno svoje dohodke od davka, ki ga bo zasebni zakupnik plačeval, razen tega pa bodo bolj zadovoljni tudi obiskovalci lokalov, ker doslej postrežba v marsikaterem ni bila ravno na višini. To velja, razumljivo Ic za vasi, kjer jc zaradi potrebnega kadra velika režija, ki jo zadružne organizaoije - ne zmorejo, po večjih središčih in mestih pa naj bodo seveda naprej podjetja z delavskim samoupravljanjem.
Za postojnski okraj je turizem zelo važna gospodarska panoga. Razen Postojnske jame bi bilo potrebno nujno urediti tudi Križno jamo na Notranjskem, turistični dom na Svinščakih pod Snežnikom, markirati ceste in poLi itd. Turistična društva v Posotojni, Ilirski Bistrici in Starem trgu zelo uspešno delajo. Treba bo nekaj storiti tudi za ureditev in propagando obiskovana Cerkniškega jezera. Ko bi Angleži ali Francozi imeli taka prekrasna presilla joča jezera, kot je to Cerkniško,
Za vzgojo in oblikovanje značaja naše mladine jc v okraju nad 140 osnovnih in strokovnih šol ter gimnazij. Čeprav je že deset * let, kar je vojna minila, v našem okraju še vedno primanjkuje dobrih in vsestransko izobraženih učiteljev, profesorjev in prosvetarjev. Gimnazij jc v okraju pet in pripravljajo dijake večinoma za razne poklice, manj jih gre naprej v šolo. Velike težave jim povzroča učenje angleškega jezika kot obveznega učnega predmeta. Čeprav ga praktično sploh ne rabijo, so vendarle slabi učni uspelii prav iz tega predmeta vzrok slabega napredovanja dijakov v nižji gimnaziji na sploh, zato mislim, da jo v nižji gimnaziji odveč. Naši višji šolniki in pedagogi, ki sestavljajo učne programe, bi se morali zavedati, da vsak slovenski gimnazijec ne bo imel po študiju opravka z Angleži, pač pa bo mnogo Slovencev in Slovenk imelo po gospodarskih in trgovskih, kulturnih, političnih in športnih vprašanjih stik z našimi neposrednimi sosedi Avstrijci in Italijani, ker bomo z njimi večno živeli v soseščini, To bi morali upoštevati naši šolski strokovnjaki pri se-staljanju učnega programa za naše nižje srednje šole.
Zelo potrebno bo razviti delo raznih prosvetnih in kultumo-umetni-ških društev, zlasti DPD Svobod. Treba bo podpreti ljudske knjižnice, povečati knjižni fond in s tem dvigniti zanimanje za dobm knjigo med našimi ljudmi. V Postojni bi poleg obstoječega prosvetnega, oz. sindikalnega kul tumo-umetniškega društva lahko delala tudi Svoboda, ki jo nameravajo ustanoviti železničarji. Lahko bi razvili medsebojno tekmovanje v organiziranju kulturo-prosvetnega dela, v prirejanju kakovostnih kultumo-umetniških nastopov in splošnem prosvetnem delu.
Marsikje prosvetna društva tožijo nad pomanjkanjem prosvetnega kadra, zlasti pevovodij, režiserjev in sposobnih ter razgledanih knjižničarjev. V prihodnje bo treba že v interesu splošnega kulturnega razvoja posamezne komune mislili na izpopolnitev teh pomanjkljivosti. Na področju šolstva pa bo treba nujno misliti na gradnjo novih poslopij za popolno gimnazijo v Postojni in nižjo v Starem trgu. Treba bo ustanoviti tudi vaieniško šolo za tesarje. Utrditi bo treba enoletno kmetijsko šolo v Ravnah pri Pivki, ker je velikega pomena za razvoj kmetijstva in zlasti zadružništva tudi v svojem širšem okolišu.
To je v kratkem nekaj predvsem gospodarskih značilnosti in problemov, ki izstopajo v zvezi z ustanavljanjem komun na Postojnskem,
minski občini
Občinski ljudski odbor v Tolminu je v preteklem letu posvetil vso skrb ureditvi raznih komunalnih naprav v samem mestu, pa tudi po vaseh, V tem pogledu je bil prav gotovo nnjdslavne.ši med vsemi občinami v ;;kraju. Glede na sredstva, ki so jih imeli na razpolago, so sestavili plan in ga na sejah temeljito prereže tal i. Prav zaradi tega so lahko uredili vrsto zadev, ki so se vlekle že več let.
Za gradivo za ureditev kanalizacije v Kamncm so namenili 150.000 dinarjev, medtem ko so vsa potrebr na dela naredili sami vaščani. Tako je najnujnejša kanalizacija v vasi že urejena, Zamisel za gradnjo pralnice v Ciginju so sprožili sami vaščani. Ko so žc začeli z gradnjo, so se odločili še za (kopalnico, ki bo prva na Tolminskem. Občina jc prispevala 3S0.000 dinarjev, potrebnih pa jih bo še okrog 120.000. Računajo, da bosta pralnica in kopalnica šc to zimo dokončno urejeni. To bo na Tolminskem piva vas. ki bo imela kopalnico,
Elektrifikacija gorske partizanske vasi Tolminske Ravne je stala 4 in pol milijona dinarjev. Tu so si želeli ljudje že vsa leta po osvoboditvi električne luči in svojo željo so uresničili zadnjo nedeljo v preteklem letu. Sami so pridno pomagali pri delih in opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. Da so lahko dobili električno luč, so morali napeljati okroT 7 km dolg daljnovod do kakih 1000 metrov visoko. S tem daljnovodom sta dobili trofazno napeljavo še vasici Zadlar—Čadrg m Zaellaz—-Žabce. 8 in pol milijone dinarjev je prispeval Okrajni ljudski odbor, milijon dinarjev pa so vzeli na posodo v Narodni banki.
Okrajni odbor Rdečega križa je prispeval dober milijon dinarjev iz sredstev za male asanacije za gradnjo vodovoda v Prapetnem. Strokovna dela opravlja remontno podjetje iz Tolmina, vse ostalo pa v išča-ni sami.
Veliko delo Zatohnincev je gradnja ceste na planino Mednje, Sleme in dalje proti Kinu. Samo v lanskem letu so porabili zanjo nad 4 milijone dinarjev. Potrebno gradivo za ureditev kanalizacije, podpornih zidov in drugega v Žatolnimu je stalo občino okrog 100.000 dinarjev, vsa dela pa so opravili vaščani sami. 2e popravila poti, kanalizacije javnega električnega omrežja, javne rasvetljave in drugo v Doljali, Vol-čanskih Rutih, Ušniku, Tolminskih Ravnah in Zabčali je prispevala občina pol milijona dinarjev. Povsod so vse nestrokovno delo opravili sami vaščani.
Tudi v samem Tolminu je bila lani komunalna dejavnost kar precejšnja. Tolminci so ss zlasti trudili za olepšavo mesta. Za ureditev ulic, parkov in kanalizacijo so porabili poldrugi milijon dinarjev. Dalje pripravljajo priključitev stranskega vodovoda na glavni, obenem pa bodo
preskrbeli zdravo pitno vodo še so-sednjim Ločam, ki še vedno uporabljajo vodo Tolminke. Te bodo priključili na vodovod v Žabčali. Vse to bo veljalo milijon din. Pridno skrbijo za ublažitev stanovanjske stiske. Več stanovanjskih hiš gradi občina, okrajna gozdna uprava pa upamo in ludi stanovanjsko poslopje. Tudi vojna oblast gradi nekaj stanovanjskih hiš.
Poleg naštetega so opravili povsod še vrsto drugih manjših del, V bo-dpče pa bo morala občina oziroma komuna poskrbeti za popravila vo-
vodovodov v Kamnem, Gabrjah, Zab-čah, Ljubinju in Čaelrgu. Težka bo elektrifikacija še edine neelektrifici-rane vasi v občini — Volčanskih Rutov — raztresene vasice ob meji, vendar pa kljub temu že razmišljajo o tem in bodo verjetno žc letos začeli z deli. V Tolminu bodo letos poleg stanovanj gradili tudi plavalni bazen ter še nadalje urejevali ■ulice in parke. Po vaseh pa bodo na dnevnem redu predvsem asanacije, vodovodi in javna razsvetljava, pozabili ne bodo na javne pralnice in kopalnice.	-—ml—•
ft
It
Vprašanje komun je tudi v Br-clih na dnevnem redu. Za Briee je posebno važno vprašanje, da bi imeli svojo komuno, ker so zaradi krivične meje izgubili ediino prometno zvezo z Gorico in se.morajo posluževati neprimerne in petkrat daljše poti čez Vrhovlje v Soško dolino, O tem vprašanju so govorili na vseli sestankih.. V iponede-ljelc so se zbrali v zadružnem domu v Mcdani predstavniki socialistične zveze in ZK za občini Dobrovo in Kojsko. Razpravljali so o možnosti združitve obeh občin v bodočo briško komuno, Na seji so sprejeli sklep o združitvi političnega vodstva obrh organizacij. Izvolili so začasni 25-članski odbor socialistične zveze bodoče briške komune in 9-članski komite ZK.
V Goriških Brdih so v zadnjih letih uredili več novih vinogradov in sadovnjakov. V Dobrovem so ustanovili državno posestvo, ki meri 250 hektariev in ima rodovitno zemljo z vinogradi in sadovnaki. Nad dve tretjini vasi je že dobilo vodo iz novega vodovoda. To je za Brice ena največjih gospodarslcli pridobitev po vojni. S-:-daj gradijo vinsko klet, ki bo lahko sprejela 300 vagonov vina.	— Sle—
Prejšnji četrtek jc bila v Kopru na pobudo okrajnega sindikalnega sveta konferenca direktorjev podjetij, predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov, predsednikov sindikalnih podružnic po posameznih podjetjih ter okrajnih predstavnikov oblasti in političnih organizacij. Razpravljali so predvsem o uvedbi novega plačilnega sistema v našem gospodarstvu in o vlogi raznih čini-teljev pri tem. zlasti sindikalne organizacije, Konferenci je predsedoval predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Raelo Pišot, udeležili pa so se je tudi Albert Jakopič-Kajtimir, sekretar OK ZKS in predsednik SZ-DL, dalje Janez Dolgan, Albin Dujc in drugi. Načela novega nagrajevanja delavcev v proizvodnji je zbranim zborovalcem tolmačil Frane Boštjančič, član tajništva republiške Zveze sindikatov Slovenije.
V živahni razpravi so prisotni g<~ vorili o problemih, ki se pojavi] a ,o v posameznih delovnih kolektivih ob uvajanju novega plačnega sistema in o -težavah, ki jih morajo pri tem 'ircm.igc-vati. Tovariš Boštjančič jc neumorno tolmačil vse nejasnosti ter prenašal dosedanje izkušnje iz vse Slovenije pred zbrane gospodarstvenike. V razpravo je posegel tudi tovariš Kajlimir, ki je zlasti poudaril resnost in važnost obravnavanega vprašanja. Opozoril je na nevarnost sprejemanja nerealnih norm, ker bo
mw
11 w
Na seji LOMO Idrija je predsednik tov. Mcihorič Franc podal izčrpno poročilo o delu v' preteklem le-'l-u, iz katerega posnemamo ¡nekaj najvažnejših podatkov:
Ljudski odbor je imel 12 sej ter sprejel 14 raznih odlokov, gospodarski svet je imel 14, prosvetni 22 in zdravstveni S sej, razne komisije pa so imele nad 60 sej. Rebalansi-rani proračun znaša J 57,2-50.000 din, od katerih je bilo realiziranih skoraj 156.000.000 din ter bo z vplačilom še preostalih obveznosti v celoti elo-sežen. Izdatki so bili uravnovešeni z dohodki. Realizacija zaostaja nekoliko v investicijskem delu, sicer pa prav malo odstopa od predvidenih izdatkov. Pri investicijah je bilo porablieirh nad 58 milijonov za stanovanjsko komunalno izgradnjo, kar je 72 odstotkov, za prosveto nad 13 milijonov ali 16 odstotkov, za zelrav-slvo nad 2 milijona ali 2 in pol odstotka, za razna nabavke jnnd 7 milijonov ali skoraj 9 odstotkov. Skupno bo porabi ¡enih do končnega obračuna skoraj SO milijonov. Nato je predsednik obravnaval posamezne investicije in njihovo realizacijo ter prešel na trgovino in gostinstvo, kjer se je mreža -podjetij nekako ustalila. Zanimivo je poročilo o prometu v gostinstvu, ki je znašal skoraj 63,000.000. Od tega odpade skoraj 44 milijonov na alkoholik? pijače, na brezalkoholne pa samo 2 milrona. Na hrano odpade nekaj manj kakor 11 milijonov. Za alkoholne pijače potroši torej v Idriji povprečno vsak ¡prebivalec, vštevši tudi otroke in dojenčke din 6487 na leto, kar je vsekakor močno visoka številka! Res je, da od tega nekaj odpade tudi na tuje gost", vendar ne smemo pozabiti, da tudi Idrijča-ni, ko gredo v druge kraje, ne pijejo vode.	■ •
Težak položaj naslaia v obrti, ki ima sicer najlepše možnosti za rnz-vo" nikakor pa ne napreduic ter ■vlada skoraj že v vseh panogah veliko pomanjkanje, kar občuti tudi
s tem prekoračen plačili fond, ki ga proizvodnost ne bo dosegala. Oblastni organi, bodo prisiljeni k administrativnim posegom, kar bo zelo lahko postalo političen problem. Novi plačilni sistem bi bil s tem že v naprej kompromitiran in delavci ne bi imeli zaupanja vanj. Delo okrog normiranja je treba med posameznimi podjetji vsldaditi in o tem razviti morda tudi javno razpravo, ker bodo le na ta način dosežene najbolj realne 111 vsaj približno enake norme za posamezne veje proizvodne dejavnosti, s tem pa bi v prihodnosti prišli tudi do približno vsklaje-nega normativa v splošno jugoslovanskem merilu.
Posebno važno je vprašanje strokovne kvalifikacije posameznih delavcev v kolektivih, ki bodo nujno primorani stremeti za tem, da bodo v podjetjih imeli resnično sposobne strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem odločilno vplivali na proizvodnjo. Treba bo čimveč ¡11 č;-mbo';K:h stroko\njakov in visokokvalificiranih delovnih moči. ki bodo raste vzporedno s splošnim dviganjem proizvodnje in razvojem gospodarstva.
Ob zaključku konference so se dogovorili. da bodo zaradi ločene problematike po posameznih vejah gospodarske dejavnosti sklicali v bližnji prihodnosti tudi ločene konference 111 posvetovanja po ..posameznih vejah.
Ko je Svet za prosveto in kulturo pri OLO Koper v lanskem letu priredil madinsko taboren je v Dekanih, je ugotovil, da. je nad sto mladincev :'z koprskega okraja še vedno le na pol ali pa sploh ne-p;smenih. Malokomu je bil0 znano, da so pri nas še mladinci, ki ne znajo pisali in brati. Po naknadno zbranih podatka je največ nepismenih v občini Koper-okolica, nato pa v obč na^ Mare-zige, Šmarje, Izola itd.
Kje so vzroki za tako stanje? Kakoir si težko zamislimo pri nas nepsmenega človeka, tako je vendarle resirca, da taki so. Predvsem je to posledica zadnje vojne in razmer takoj po njej, delno pa tudi splošnega odpora proti italijanski šoli, ki So ga otroci slovenskega rodu čutili do nje. Med vojno pouka skoraj nf bilo, če pa je bil, potem je bil zaradi izrednega stanja tako nereden in površen, d,a je mladem šolarjem le malo predelane snovi ostal0 v gla_ vah, Tako So šolska let.a pretekla za mnoge mladince brez koristi in ko so ob dopolnjen' starostni dobi šolo zapustili, še vedno niso znali pisati.
Takoj po ugotovitvi tega stanja je ianj OLO na predlog Sveta za prosveto in kulturo uvedel posebne obvezne tečaje za vse nepismene mladince v starost: od 15 do
AJDOVSGSMM
Za bodočo komuno se pripravljajo tudi v Avdovščini. V soboto so se sestali predstavniki socialistične zveze m občinskih komitejev Zveze komunistov Ajdovščine, Vipave, črnič in Cola, Sestanku so prisostvoval': Tine Remškar, predsednik odbora goriške skupnosti komun, Anton Šturm, ljudski poslanec Zveznega zbora proizvajalcev in republiški poslanec Martin Grejf. Na sestanku so izbrali začasni odbor Socialistične zveze za ajdovsko komuno. Za predsednika so izvolili Vinka Kosovela iz Or-nič, za tajnika pa Ivana šlekarja iz Ajdovščine.
—el—
prebivalstvo. Najlepše uspehe pa je dosegla veterinarska služba, predvsem po zaslugi nadvse požrtvovalnega živinozdravnika Dušana Piri-ha. Plodnostne motnje pri goveji živini, ki so še lani zelo ogrožalo razvoj živinoreje, so skoraj odpravljene. Treba bo samo še odpraviti nekaj zakotnih bikov, ki živino še vedno kvarijo. Pregled za bangovo bolezen /e pokazal vse negativne izide. Tudi TBC pri nas povzroča le malo škode in še to večinoma na uvoženi živini. Na rdečici je zbolelo samo 19 prašičev in razen enega so bili vsi ozdravljeni, tako, da nam praktično ta bolezen ni napravila škode.
Natančno je bilo nato obravnavano kmetijstvo, kjer prav gotovo še nismo dosegli velikih uspehov niti v sadjarstvu in ne v plemenski izbiri živine. V poljedelstvu pomeni krompir 50 odstotkov doprinosa, ugotovili pa moramo degeneracijo sort, posebno v nižinskih -predelih. Na gozd odpade pri nas S770 ha površine, to je 68 odstotkov. Zaradi izčrpanosti gozdov so podvzeli temeljite ukrepe za njihovo zaščito in omejevanje sečnje, tako da se poseka samo okrog 75 odstotkov ' lesnega prirastka- Iz sklada za obnovo gozdov so porabili skoraj poldrugi milijon dinarjev.
Družbeni plan predvideva kosmatega dohodka 1,114.000.000 din, od tega pa »odpade na industrijo ali bolje rečeno na rudnik 843 milijonov ter povprečno na prebivalca preko 144,000 letno.
Davek je bil odmerjen na podlagi katastrskega dohodka in jc bil v celoti nižji od prejšnjega leta.
V prosvetni dejavnosti stepa v ospredje predvsem pomanjkanje učnih moči. Ugotoviti pa moramo, da so bile noše šole v vseh pogledih finančno dovolj podprte in da so lahko nemoteno delovale. V kurlski p ros ve t i nismo dosegli večjih uspehov, ker nam primanjkuje delovne-
ga kadra, nekaj več je bilo uspehov pri telesni vzgoji.
Tudi svet za zdravstvo je dobro reševal svoje težke probleme: splošna bolnica je imela nad 1-3.000 oskrbovalnih dni in je zdravili 1210 bolnikov. Oskrbovahiina znaša 600 din in je torej nižja, kakor v večini drugih bolnic. SploSna ambulanta je imela nad 10.000 pregledov, obratna ambulanta pa skoraj 12.000. Materinska posvetovalnica je imela 353 obiskov, babiška služba 89 porodov, antjiVcnerični dispanzer pa 44 bolnikov. Zobna ambulanta ;c bila najbolj obremenjena z 12 500 pregledi in zclravl.ienii. Reševalna postaja je izvršila I43S prevozov.
Od nalezliivih bolezni je bila naj-hu;ša škrlatinka, ki .pa ni zahtevala nobene žrtve. Je-tika ie zelo nazadovala in nismo zabeležili smrtnih primerov, hujši problem pa postaja rak, ki teria vedno več žrtev.
Matična služba navada naslednje norintke o prirodnem sibaniu prebivalstva: ro:enih moških 54, ženskih 68. skuo-.i 12.2: umri'h moških 38 in 42 žensk, skupni 80. tako, da zimša prirodni prirastek 42 oseb. V d rž 1 vi ifiricko kivitto na ie bilo vn>-samh 147 novih državljanov. Ob knnr-u ]pia .¡e imela naša občina nr'li;"iVpv od tega 3091 moških in 8575 žensk.
V n.islerhvih točkah dnevnega redi -ie bilo reš«Tn'h še n»kai perečih poslov, med drugim tudi imenovanje tov. Lužirka Stanka za direk-toria Komunalnega podietia, ki je poslalo samosloino podietje. Tudi idrijska kavarna je postala samostojno podjetje in je bilo izdano poroštvo za najini« manjšega jposoiila obratnega kredita. Izvršeno je bilo •tudi nuino (plreim.enovanp ulic v smislu tozadevnega zakona.
Tudi ]iri obravnavanju komune jc bil napravljen važen korak naprej in so bili v komisijo pritegnjeni člani iz onih občin, ki še bodo priključile naši komuni. To so Sp. Idrija, Cnii vrh in Cerkno, L. S.
25 let,. Nepismenost po okraju so ugotavljali na podlagi preizkušenj, Id so jih z mladinci opravili pesebnj organi pri obo'nskih ljudskih odborih. Doslej so razen občne Koper-o.kolica, kjer preizkušanje še ni docela končano, pismenost mladine preverile že vse občine v okraju. Tečaji že delajo i'n tam, kjer so prosvetni delavci jn občinski organi pravilno razumeli m resno vzeli svojo nalogo, tudi prav lepo uspevajo in so se že mnogi mladinci naučili pisati.
Prav povsod pa ne gre tako gladko. V nekaterih šolskih okoliših mladinci nočej0 obiskovati tečaja, ke,r jih je njihove zaostalosti — sram. To dela učiteljem velike preglavice in neprijetno nalogo, da morajo kršitelje okrajnega, odloka prijavljati sodniku za prekrške, ki jih potem kaznuje. Nekatere mlade mamice, ki s,o tudi nepismene, porabljajo vse mogoče lizgovore, samo da jim ne bj bilo treba obiskovali tečaja. Ob tem nastane vprašanje, kako bo taka, mati skrbela za svojega otroka in mu pomagala, ko bo začel hodili v šolo? Kaj ji ne bo težko, d.,a jo bo že o'o svojih prvih korakih v življenju zaman prosil za pomoč, ki mu jo je pravzaprav dolžna nudit, če naj bo pra.va mali? Ob tem bi morala zatrep vsaka mladinka vse obzire in vse napačno sramovanje v sebi ter si prizadevati, da najprej usposobi samo se-bo toliko, da bo lahko uspešne pomagala svojemu otroku na poti v življenje. Biti nepismen je isto, kot biti slep.
Dejstvo je, da tudi naše množične organizacije niso še registrirale tega problema, zato ne nudijo potrebne pomoč; prosvetnim delavcem pri odpravljanju nepsme-nosti, prav tako pa bi jim lahko več pomagale tudi občine. Največ pa bi vsekakor morala storiti mladinska organizacija, kj je za to tudi prva • pokUcana. Morala, bi mladincem pojasnjevati pomen tečajev in nujno zaostalost nepismenih ter razbijali pri njih napačno sramovanje, ki jim brani, da ne obiskujejo redno tečaja.
Sodnik za prekrške pri OLO je moral doslej obravnavati že mno-go primerov mladincev, ki se branijo obiskovati tečaj za nepismene, Večinoma, so bili kaznovani z denarno kaznijo, ki naj b' vplivala. na prizadete, da, bi bolj redno obiskovali tečaje. Odlok OLO Koper ni bil izdal zato, da bo zaradi njegovega kršenja po-tem mladina kaznovana,' marveč zato, da se bo naučila pisati :n brat; in bo tako lahko postala tudi sama deležna dobrin in znanja, ki si ga lahko pridobi samo s tiskano besedo. Nepismenost je družbeni problem, zato so dolžne tako množične organizacije, lcot prosvetni kader in oblastni organi storili vse, da se čimprej odpravi ter nepismene u-sposobi za normalno življenje.
Dobre štiri ure moramo pešačiti, če hočemo prilj v Koper. Res, da ie pri Baibičih onstran dveh Rokav avtobusna vez.a za Koper, toda kaj pomaga, ko jo avtobus skoro vedno že poln, ko pripelje iz« Marezig. Komaj čakamo, da bodo začeli čez prvo Ro-kavo graditi most, da bo potem avtobus lahko pripeljal v Boršt.
Nič nismo sporočili, dia je pred kratkim zasvetila električna luč 35 druž nam v Topolovcu, Žrnjovcu in Hrvojih, Tudj novo šolo so zgradili, Vse tri vasi so sedaj preskrbljene z vodo. V žrnjovcu in Topolovcu smo ob studencih zgradili vodnjake s pralnico in napa-jališčem. V Hrvojih pa dobiva vodnjak vodo od streh, ker nj studenca. Tam so imeli majhno smolo, ker so dobili slabe cevi. Te pa so že zamenjali in so sedaj brez skrbi zaradi vode.
Upamo, da bo bodoča komuna Koper, kamor bomo spadali, miši'la tudi na nas, čeprav smo zelo oddaljen'. že sedaj se priporočamo bodočemu vodstvu, da naj ne pozabi na cesto, ki bi nas povezala s Koprom. Naravno, da bonu radi dali svoj delovni prispevek.
J. E.
(CANKARJEVA ZALOŽBA 1954)
V zadnjih dveh letih je Miško Kranjec, eden izmed najplodovi-tejš h sodobnih slovenskih pisateljev, izdal kar tri nova dela: pri Mladinski knjigi spomine in avtobiografske črtice »Imeil sem jih rad«, pri založbi »Obzorja« v Mariboru fcnjgo novel »Nekoč bo lepše« in zdaj novo originalno delo, ki je billo tiskan0 y novembru 1954, a je prišlo na knjižni trg šele zadnje dni decembra. Lansko leto je pisatelju tudi Primorska založba v Kopru izdala ponatis »štiri novele«, Zadnje delo in še ena knjiga, ki je v tisku, pa- naj bi bili jubilejni izdaji, saj sta točno petindvajset' knjigi tega pisatelja.
Izmed prvih treh knjig ie vse pozornosti vredna knjiga »Imel sem jih rad«. To je delo, ki bo medvcfnino sodilo, in se uvrstilo med 'knjige, kakor so Bevkovi in (Sel[\škarjefvi mladinski spisi,* Vo-runčeve Solzice in še katero tem podobno,
Zadnje Kranjčevo delo roman — čeprav te označbe ne nosi — p>Zgubljena v«ra« je dokaj obsežna, skoraj 600 stirani obsegajoča knji-ga.
O zunanji oblikovni razdelitvi opisa bi kazalo povedati troje: roman je razdeljeni v tri dele (1. del -ma pet poglavij, 2, šest, 3, d. pet), ima pa še Predigro in Zadnje poglavje ali epilog, in končno še nekak »ključ«: letnici 1948 — 1954.
Časovno zajema roman leto dni; od Resolucije do konca pomladi 1949,
V sred;šče zgodbe je avtor postavil Poldeta Breliha, part jca, človeka, ki ie pred vojno dokončal filozofsko fakulteto, zgodovino in zemljepis, a ga je nato zajela vojna. Iz osvobodilnega boja se je vrnil kot nosilec raznih funkcij. »Po vlogah, ^ jih je opravljal, se je sicer zdelo, da mu zaupajo: toda resnca je baa spet, da se ni 'mogel nikamor premakniti. To mu je grenilo življenje in jemalo voljo« (str. 10). Na tej opredelitvi junaka je avtor Izgradil vso zgodbo. Ves ostali okvir, čeprav tako tesno povezan in zaključen, je zato tu, da nam iz teh posrednih oseb jasneje izstopi »problem« Poldeta Breliha.
Polde Brelih se ob prelomu s kominformom odloči za resolucijo. To stori čist0 nagonsko, ne da bi o tem kai več pomišljal. Toda kmalu spozna, da se je odtrgal od Partije in ljudstva, o katerem je do takrat mislil, da ga razume.
Prežvi tako dovolj dolgo dobo v samogovorih, ki naj b: mu razjasnili v-se to, kar se zunaj njega dogaja, a ne zmore. Klene in se zgubi.
Zraven te niti Poldeta Breliha pa se vije nit skupne oseb, ki os\etljujejo njegov «primer«, predvsem na razpoloženje množc in posameznikov do socialistične stvarnosti in njihov odnos do idej marksizma. Nekaiere teh oseb zaživijo koi pozitivne, oz, se »rešijo«, iz prepričanja, druge iz oportuniz-ma.
Da ni junaka pogubil pisatelj
na papirju, vidimo v tc-m, da je Polde Brelih prikupna prikazen človeka, ki je sicer samo enkrat prisiljen razumsko- dojeti svojo odločitev, a je vse preveč hrom, da bi mogel postavljati stvari tako, kakor stoje v resnici. Pri tem je nedvomno kriv čas, ki ga je ustvarili takega, a v veliko večji •meri njegova življenjska strast in hrepenenje, »da se ni mogel nikamor premakniti«, torej nekak ponos. O uprav ičenostd tega ponosa pa samo lahko sklepamo, avtor je tu pustil odprto vprašanje.
V tem delu, bolj kakor v kateremkoli prejšnjem, razen onih, kjer je opisoval .prekmurske žive ljudi, je Kranjec »vesten in prizanesljiv razčlenjevalec življenjskih usod« (Janež, 452) :in tudi ,tu prepušča življenju glavno besedo: »Življenje česlo samo uredi tisto, kar ljudje včasih ne znamo. In prav je, če dobro uredi.« (Zgubljena vera, 586).
Glede jezika moramo reči, da je čisto sodoben, pobarvan le z besedami — ¡in teh je kar precej — ki nam jih je življenje v novih oblikah prineslo. Prav je, da se ni ustrašil novotvorb.
Nedvomno pa je, da bodo imeli kritik! veliko nasprotujočega si povedati.
Marijan Brecelj
Te dni bomo vrteli
Kot »Veliki Caruso« in podobni filmi, obravnava tudi film »MEL-BA«, ki bo tc dni na sporedu na naših platnih, zgodbo znane avstralske pevke Nellie Melbe. In prav tako kot vsi podobni filmi, tudi ta ni narejen zaradi pevkine biografije, am-zak zaradi glasbe. O pevkinem življenju, ki pri nas ni znana, zvcigo le malo. Spoznamo nekaj mož, s katerimi se je srečala in to je vse njeno zasebno življenje. Zato pa ji lahko sledimo od arije do arije, ki jih je z velikim uspehom pela po vsem svetu. Tako je seveda film za ljubitelje opernih arij velik užitek, saj poje najbolj znane in priljubljene arije ena najboljših pevk njujorške Métropolitain opere, Pctrice Munsel. S svojim glasom navdušuje ameriško občinstvo že nekaj let in zato pomeni film »Melba« glasbeno do-
živetje v pravem pomenu besede. To je sicer res veliko, toda tudi vse. Razen petja in glasbe je -v filmu vse na zelo povprečni višini. Film so posneli Angleži in za glasbeni del filma jim gre vse priznanje.
Zopet borno videli francosko-itali-jansko koprodukcijo: Tokrat film »LJUBIMCA IZ TOLEDA«, ki s» ga posneli po Stoiiclhalovi noveli »Kovček in duh«, v ,glavnih vlogah pa nastopata Alida Valli in Pedro Armendadriz. Okvir zgodbe je tiranska oblast leta 1825 v Toledu. Nasprotnike režima preganjajo in ubijajo. Oblastnik Don Blas ljubi lepo Ines, ki je zaročena s Fernan-dom, enem izmed voditeljev upornikov, Ko Fcrnanda ujamejo, se Ines poroči z Don Blasom, da bi ga rešila. Pod njenim uplivom postane mogočnik manj krut in nekoč celo omogoči vsem -jetnikom beg. Toda ko zve. da je med ubežniki tudi Fernando, ga ukaže ,privesti nazaj. Da bi ga skrila, ga verna služabnica Sancha skrije v kovček, ki ga služabniki odnesejo k Ines. 'Pri sestanku preseneti oba ljubimca Don Blas in da bi skrila Fernanda, ga Iacs znova potisne v kovček in služabniki ga odnesejo. Toda spotoma odkrijejo, kdo se skriva v težkem bremenu in tako Don Blas zve za Ine-sin sestanek z ljubimcem. Žena mu prizna svojo Ljubezen do Feniarda, zato ¡jo Don Blas zabode in v kočiji odpelje na sestanek s Fernandom. Podivjani konji preobrnejo kočijo z mrtvo .Ines^ Fernandom in vozni-pom, Donom Blasom, v prepad. Tako se konča tragična zgodba" ljubimcev iz Toleda.
ČETRTI ZVEZEK TAVCARJE-VEGA ZBRANEGA DELA V četrto knjigo sta uvrščena dva daljša teksta, in sicer zgodovinska povest »JANEZ SONCE«, ki se dogaja v preteklosti, in utopistična satira »4000«, ki kaže Ljubljano v prihodnosti. Obe deli sta iz druge dobe pisateljevega ustvarjanja, ko je stal sredi političnih bojev."
Zgodovinska povest »Janez Sonce« ¡je izhajala v Hribarjevi reviji »Slovan« v letih 1S85—18SG. Janez Sonce je predstavnik slovenskega meščanstva, ki se bori s plemstvom. Cas dogajanja je druga polovica sedemnajstega stoletja, torej šc pred francosko revolucijo,
Znamenita povest »4000« je prva slovenska utopistična satira. Tavčar ijo je pisal pod psevdonimom dr, Nevesekdo leta 1891. Ost je naperil proti takratnemu klerikalizmu, katerega bojevita in nestrpna podoba je bila poosebljena v škofu Mali-niču. Pisatelj je kot prvak liberalcev odgovoril in osmešil vladoželj-nost in duševno omejenost duhovščine. Dejanje je pomaknil v leto 4000 in z veliko ironijo popisal, kako bi bilo v Ljubljani takrat, ko bi imela duhovščina absolulno oblast, Kakor je že navada pri slovenskih klasikih, ki izhajajo pri Državni založbi Slovenije, je urednica Tavčarjevih Zbranih del dr. Marja Borštnikova dodala potrebne znanstvene opombe, ki dopolnjujejo in razsvetljujejo dobo in nastanek pisateljevih del, objavljenih v tem zvezku.
Prizor iz filma »Melba«
OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE
Ivan Sajorne: Saša Santelj
Radio Koper razpisuje ob proslavitvi 10. obletnice osvoboditve nagradno tekmovanje DPD »Svobod«, ostalih prosvetnih društev in srednješolskih aktivov ter nagradni natečaj radijskih iger, ki bodo zaključeni na dan obletnice izvolitve prve slovenske vlade v Ajdovščini.
I.
NAGRADNO TEKMOVANJE MED PROSVETNIMI DRUŠTVI
Tekmovanja se lahko udeležijo DPD »Svoboda« in ostala prosvetna društva, ki delujejo v tolminskem, goriškem, postojnskem, sežanskem in koprskem okraju.
Tekmovanje obsega vse delo društev na kulturno-prosvetnem področju: glasbena dejavnost (zbori, instrumentalni ansambli ter solisti), delo dramskih krožkov (igre in recitacije) in splošno izobraževalno delo.
Radio Koper bo poslal vsem društvom navodila za tekmovanje in anketno polo. Med dmštvi, ki bodo do 28. februarja 1955 prijavila svojo udeležbo pri tekmovanju in odgovorila na anketo, bo ocenjevalna komisija izbrala sedem društev za ožji izbor. Pri oceni bo upoštevala celokupno društveno delo in to posebej za DPD »Svoboda« in za ostala društva. Pri manjših društvih bodo upoštevani posebni pogoji, v katerih ta društva delajo.
Radijska ekipa bo posnela na magnetofonski Irak pripravljeni spored na sedežu društva po časovnem razporedu, ki ga bo določila uprava radia. Snemanje se bodo začela 6. marca 1955. Za tekmovalne oddaje bo v sporedih radia Koper določena
posebna ura. Ekipa bo posnela tudi sporede društev, ki ne -bodo prišla v ožji izbor in jih bo uvrstila v redne oddaje.
Določene so naslednje nagrade: I. nagrada 60.000 din II. nagrada 40.000 din JII. nagrada 30.000 din
Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel predsednik Glavnega odbora Zveze »Svobod«, tovariš Ivan Regent.
II.
NAGRADNO TEKMOVANJE MED SREDNJEŠOLSKIMI AKTIVI
V tem tekmovanju bodo laliko posamezni srednješolski aktivi primorskih okrajev pokazali celotno kulturno - prosvetno dejavnost svojih ustanov. V tekmovanje so vključeni: pevski zbori, dramske skupine, literarni krožki, individualno glasbeno udejslvovanje ter fizkullura in šport.
Vse ustanove bodo morale uredništvu mladinskih oddaj Radia Koper poslati prijave do 27. febniarja 1955. V tekmovanje liodo vključene le tiste šole, ki bodo pokazale dejavnost v vseh treh izmed navedenih skupin. Snemalna ekipa bo posnela na kraju samem prijavljene sporede m jih uvrstila v posebno tekmovalno oddajo.
Določene so naslednje nagrade: I. nagrada 20,000 din II. nagrada 15.000 din III. nagrada 10.000 din
Razen tega bodo dodeljene knjižile ¡nagrade za poseben uspeh posameznikov v okviru skupinskih nastopov.
Razporeel snemanj in elrugc podrobnosti bodo objavljene po. radiu.
III.
NAGRADNI NATEČAJ RADIJSKIH IGER
Natečaj obsega radijske igre ali dialogizirano radijsko pripoved. Nagrade so:
I. nagrada 30.000 din II. nagrada 20.000 din II. nagrada 15.000 din
Udeleženci natečaja morajo zadostiti naslednjim zahtevam:
1.	Snov naj bo zajeta iz zgodovine NOB ali iz borbe primorskega ljudstva za svobodo.
2.	Prispevki morajo biti pisani na pisalnem stroju ali pa vsaj napisani čitljivo na eni. strani lista pisarniškega formata.
3.	Prispevki naj imajo obseg, da bodo v radijski režiji trajali od 30 do 45 minut.
-1. Prispevek mora biti originalen, to je, da ni bil še nikdar prej objavljen,
•5. V poš-lev ne pridejo dela, ki so pisana za oder.
C. Rek za oddajo rokopisov je 31. marec 19.55.
Rokopise bo pregledala in ocenila spodaj navedena komisija. V nagrado je vštet tudi honorar avtorjev za prvo izvedbo v Radiu Koper. Radio Kcper si pridržuje pravico elo odkupa tudi nenagraijenih del, kakor tudi za odkup ideje posameznih sestavkov.
Ocenjevalna komisija za. vsa tri tekmovanja bo sestavljena iz predstavnikov Glavnega odbora Zveze »Svobod«, Glavnega odbora Ljudske prosve.te Slovenije. Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije, Svetov za kulturo in prosveto primorskih okrajev in radia, .
TRETJA IZDAJA SLO V ENiS K O-AN GLBŠKEGA SLOVARJA
Zaradi velikega zanimanja za angleški jezik ,je Državna založba Slovenije izdala že tretjič Kotnikov Slovenski-anglcški slovar, da bi vsaj malo odpomegla pomanjkanju tega potrebnega priročnika na slovenskem knjižnem trgu. Tretja izdaj* >je ponovno razširjena in dopolnjena,
NASA SODOBNOST Dvojna 11. in 12. številka, prinaša v svojem prvem dalu sestavke, ki so bili prebrani na Izrednem plenu-mu zveze književnikov v Beogradu. Objavljen so referati Miroslava Krleže »Uvod v teze o tendenci«, Josipa Vidmarj.a »Realizem in fantastika,« Ervina Sinka »O programski estetiki«, Ota Bihalija '»Nesporazum v kulturi« itd. Po-settna zanmiv je referat Josipa Vidmarja, ki ugotavlja, da imajo skoraj vsa največja dela svetovne književnosti primesi fantastičnega.
Drugi del prinaša po tri pesmi Viktorja Konjarja in Daneta Zajca, po eno pesem Petra Levca, Lili Novy in Vide Taufar. Ivan Potrč ije priobčil daljšo novelo »Czek«, ki ima vse značilnosti njegovega malce robatega in klenega pripovedovanja, Saša Vuga pa novelo iz tihotapskega življenja »Mesec gleda na polje«.
Med »Našimi, problemi« se ukvar^ ja Dušan Pirjevec z Bojem za Cankarjevo podobo, D. K. pa govori o Narodnjaštvu in socializmu prad pol stoletja. Številka prinaša še dve gledališki recenziji, o Goldo-nijevem »Lažniku« In Pryjevj »Gospa ne bo zgorela«.
NOVA OBZORJA Ena izmed redkih revij na Slovenskem, ki izhaja kolikor toliko redno, so Naša obzorja. V letošnji 1. številki prinašajo pet pesmi Branka Hofma-na, dve Prana Ellerja :'.n po eno pesem Slavka Juga in Jar.a Vihtedi-ča. Boris Pahor je objavil novelo — izsek iz tržaškega življenja — »Premog za revne ljudi«. Novela »Umik odrezan« se bo še nadaljevala; v njej nam Mirni .Malenšek pripoveduje o belogardistih, ki so od part zanov obkoljeni v vaškem žup-nišču in boli alj manj topi pričakujejo odločitev. NikakOj. ne moremo mimo toplo napisanega sestavka »Slovenski šopek« firanccskc-ga slavista, Marcela Schneiderja, ki ga je prevedel Jože Javornik.
Branko Rudolf se ukvarja s problemom Otheila in ocenjuje uprizoritev te drame v Mariborskem gledališču. Mitja Mejak pretehtuje zbirko novel »In minila so leta«, J, G. pa govori o težavah s pravopisnimi reformami pri drugih narodih, predvsem Angležih, Francozih in Nemcih.
SOCIALISTIČNA MISEL V sto
ji 12. številki prinaša revija sestavke iz kulturnega in prosvetnega življenje pri nas. V. V. razpravlja o »Družbenem upravljanju v kulturnih ustanovah«, dr. R. Kyor-sky pa o »Multuzianizmu slovenskega meščanstva ob začetku delavskega, gibanja prj nas«, O .zred-nem zasedanju plenuma Zveze književnikov pcroča Beno Zupančič. Zanimivo in s statistikami o-premljeno delo Bogomi.la Gerlan-ca »Slovenske javne knjižnice«, se v tej številki konča. Nadalje nas Bogdan Pogačnik seznanja s »Sindikati v Britaniji-«, Cvetko A. Kristan »O prvih socialističnih H-st h na Slovenskem«, medtem ko je napisala Vera šlajpah «Dslo knjižničarja« Jelisava Čopič pa študijo »Umetnost renesanse in zaroka.
Belebtristična stran številke prinaša pesem J. Menarta »Prav dobro ve«; iz cikla »Izseljeniške pesmi« objavlja Tone Seliška,r dve: »Rcdna gruda« in »Na oceanu«, Teme Pavček je pa prevedel še zad-dnji del nedckončane pesnitve »Krst sv. Vladimira« Karla H avli čk a — Borovskega. Jože Pahor je dokončal svojo dramo »Seme-na v kamenju«, medlem ko se bo spis Miška Knanjoa »V kotu bo be.2c:i,' r.veiel« še nadaljeval.
Str vilk-a prinaša tudi reprodukcije slik Ot.ta Pankoka, Tiziana, Rcmbrančita, Lojzeta Perica in drugih.

ivv-A..;;:.'^
■BmBaaaggaEBmEEsaa ; ¡a apa
o
n cvi

Laborski hrib je kake st ri kilometre dolg grebenast izrastek med dvema potokoma, kj ju domačini imenujejo Rokava. Ta dva potoka, ali hudournika, se v vznožju Lo-parskega hriba »Na škrllnah« združita v reko, ki teče dalje po dolini pod .imenom Dragonja. Na Lopair-skem hribu živi v treh vaseh, Bor-št.u, Glemu in Laborju ter dveh easelkih, HrepeljCj in Skrljevee okrog 800 ljudi, ki se ukvarjajo z živinorejo, poljedelstvom, vinogradništvom in sadjarstvom. Med (narodnoosvobodilno borb0 so pre-bjvadci teh vasi pomagali panti-eanom z vsem, kar so premogli. Vsi moški od 15. leta dalje so bili v partizanih, 0stai<i pa so pomagali kot. obveščevalci, kurirji in teren-ci. Še danes radi pripovedujejo o ¡enotnosti vasi med borbo. Izdajstva niso poznali. Ob osvoboditvi Ko se znašli v skrajni revščitii. Htevi in shrambe so bile prazne, prav tako kleti. Polja in vinogradi so klicali pridne roke kmetov. Pridite, čakamo vas! Bila je potrebna skrajna vzdržljivost volje in naporov, da niso popustili. Iz krajev blizu prometnih središč so slišali, kako ustanavljajo obnovitvene in nabavno prodajne zadruge, slišalj so, kako se je nova ljudska oblast zavzela za gradnjo cest, Za etekfcrifikacijo in napeljavo vode. Tri osnovne vsakdanje življenjske nujnosti so to, brez katerih je napredek nemogoč. Te glasove so prebivalci teh vasi poslušali kot oddaljeno godbo. Kaj b: dali, da bi tudi njim zasvetila električna luč, da bi tudi v njihove vasi lahko privozii avtomobil, da bi imeli vodo sredi vasi!
V vasi so imeli samo Narodnoosvobodilni odbor, ki je bil takrat edini vidni predstavnik vsega tistega, za kar so se borili. Mladi tajnik je še kot otrok poskušal vso trdoto življenja. Večkrat je moral spremljati mater na 25 km dolgi poti v Trst in nazaj. Te poli bo bile kot večno romanje za kruhom, brez upanja, da bodo prinesle kako izboljšanje.
Zdaj pa so se odprla vrata napredku. Nekaj zapuščenim vasem so se odmaknili zapahi -suženjstva in izkoriščanja. Prvi korak v samostojno življenje je bil ustanovitev kmetijske zadruge. Res, da so [¡meij velike težave s spravljanjem blaga v vas, pa so si znali pomagati. Zakaj pa imajo osle? S temi so prenašali blago iz Babičev.
Priborjeno oblast so cenil j in čuvali. Kako naj pridejo do primernega poslopja, kjer bi imel njihov narodnoosvobodilni odbor spodoben (sedež? Treba bo zgraditi tako poslopje, so sklenili. Zapeli so krampi in lopate. V kratkem času so onalomili 240 kubičnih metrov kamina. Iz Kopra, 16 km daleč so speljali 100 m" peska in 70 stolov apna. Na prostoru poleg šole so skopali temelje začeli z gradnjo. V sedmih mesecih se je pri delu zvrstilo 1284 ljudi, ki so dali 10.000 prostovoljnih ur. Novi sedež krajevnega NOO so slavnostno odprlj dne 11- junija 1950. Tisti
dan je bil za vse prebivalce Lopar-skega hriba praznik.
To je bil začetek. Najbolj potrebno delo, ki n; moglo več čakati, je bila cesta Babiči — Boršt. Znova s0 zapeli krampi in lopate, ■zacvrkali. so vozovi. Vsaka od 200 dražn je pri delu prispevala od 8 do 10 prostovoljnih dnin. Razširili So ovinke in popolnoma preusmerili cesto. Ko je kmalu potem privozii v vas prvj tovorni avto m pripeljal blago :n celo sveže ribe, ki jih je bila naročila kmetijska zadruga, so ljudje govorili: »Zdaj imamo doma Trst.«
Kdo bi zameril prebivalcem teh
Pozna se, da gre proti pomladi, kopa se manjša
vasi, če so se tako izražali. Lahko so bili upravičeno ponosni na u-■spehe svojega dela. Zakaj ne bi majčkeno pretiravali v željah, da b; tudi njihove vasi postale podobne mestu?!
LUČ NAPREDKA
Leta 1949 so začeli graditi za-.družni dom. Vsaka druž.na je prispevala po 5 delovnih dni. Zadružni dom so z veliko slavnostjo odprli lani. Ima dvorano za prireditve, ki lahko sprejme nad 200 ljudi, prostor za trgovino, gostilno, in v nadstropju stanovanje. Zadružni dom predstavlja danes vrednost 12 milijonov din.
Leta 1951, v decembru je v Bor-štu, Glemu in Laborju zasvetila električna luč, v I-Irepeljcih pa bodo dob li elektriko letos.
V	Laborju So na.ruševinah stare ba-jfe zgradili lepo poslopje, ki je bilo prvotno namenjeno za šolo. K6r je Labor le dober kilometer oddaljen od Boršta, hodijo otroci sem v šolo. Za šolo namenjeno poslopje pa so spremenili v ljudski dom,
V	Laborju kažei0 precej zanimanja za prosvetno delo. Pred tremi leti so nabavili godbene in-šlrumente. Skupno z godbo v Bor-štu šteje skupina 24 članov. Tej godbi manjka dobrega kapelnika.
V	Glemu je mladina sama organizirala dramsk0 skupino. Zdaj je v težavah, ker nima režiserja. Za
pomoč je zaprosila prosvetne delavce v Borštu.
■Lan; v decembru so v Glemu začeli gradi ti ljudski dom. Potrebne investicije, 2,700.000 din je dal občinski ljudski odbor Marezige.
V Borštu obstoja Prosvetno društvo »i\renk«, ki je začetkoma do bro delovalo. Dramska družina je naštudirala več iger in nastopila doma ter na gostovanjih v Mare-zigah, Krkavčah, Sečovljah in na Ravnem. Letos ima v načrtu več prireditev. Društvo bi lahko imelo dober pevski zbor, ker so ljudje dobri pevci. Manjka jim dobrega pevovodje.
VODNJAKI, VODNJAKI ...
Zdi se, da se je narava hotela malo pošaliti s prebivalo' Lopar-■skega hriba. V obeh dolinah se svetlika voda, ki teče proti morju, na hribu pa jo manjka. Kako priti do vode, da je ne bo treba prenašali v škafih? V Glemu in škr-Ijevcu so se ljudje lotili gradnje vodnjakov kar brez načrtov. »Bo kar bo,« so dejali, »tako ne moremo več naprej.« Ker nimajo studencev, so »angažirali« strehe hiš. «Zakaj naj bi se nekoristno izgubljala voda, ki v obilni meri pada s streh, kadar dežuje. Ulovimo jo v žlebove in po teh pokažimo pot v ■vodnjake.«
Tako so tudi napravili. Toda .. . . Ali jim nagaja »štriga« ali kaj. Vode se je le malo nateklo v vodnjake, in še ta je bila umazana. Pregledali so cementne cevi in ugotovili, da so na več mestih popokale. Ali naj bo tako veliko delo zaman? Ali naj še naprej tovori-jo vodo na glavah? Ne! Občina Marezige jim je za 340.0C0 din preskrbela železng cevi. Prav te dni izkopavajo cementne in bodo na njihovo mesto položili ■ železne. Z žlebovi IbcUio opiiemiili šQ nekaj streh, da bodo tako zajeli večjo površ no.
Na boljšem so v Loparju, kjer s0 zgradili vodnjak in vanj speljali vodo iz studenza. Zgradili so
tudi velliko korito za napajanje živine.
V Borštu bodo gradili vodovod letos, če bodo dobil';, potrebna sredstva. .Načrt že imajo. Predračun predvideva okoli 9 milijonov din stroškov. Vodo bi dobivali ¡z 2 km oddaljenega studenca »Slastiska«,
GOSPODARSKI NAPREDEK
Ko prideš v te vasi, že na prvi pogled vidiš, da je tu doma živinoreja. Velike kope sena dajejo vasem že na zunaj pečat živinoreje. Po osvoboditvi so zelo izboljšali živino in jo tudi številčno dvignili. Nekateri so pred vojno imeli Je osle, danes imajo par volov. Zemljo obdelujejo boljše kot pod Italijo. V vasi je prišel čelo traktor in zaoral globoke brazde za nove vinograde. Veliko je površin, ki j ih bodo postopoma spremenil v rodovitne sadovnjake in vinograde. Mlad tovariš, ki mu napredek ni nepoznan, je dejal: »Traktor je pri nas prav tako potreben kot voda. Sam imam precej obširno zapJiščeno- zemljišče, ki bi ¡lahko v nekaj letih postalo dober vinograd. Z moliko ne opravim nič in bi se prej postaral, kot bi ga prekopal. Traktor pa b0 to mimogrede opravil.«
Leseni most čez Rokavo v dolini med Babiči in Borštom bodo letos zamenjati s cementnim. Za most in razširitev nekaterih evnkov je predvidenih 8 milijonov . din.
Nekdanja stavba sedeža KLO služi danes za en razred osnovne šole, za kuhinjo gospodinjskega tečaja, otroško posvetovaln co in stanovanje. Na desni strani ob vhodu je spominska plošča z na' pisom;
»V septembru leta 1944 ie ljudstvo vasi Labor, Boršt in Glem prvič v. zgodovini svobodno čzvolilo svoje predstavnike v krajevne narodno osvobodilne odbore.«
Ta plošča bo bodočim rodovom pričala, kakšni so bili njihovi predniki.	P. A.
PRED DVANAJSTIMI LETI
Zadružni dom v Borštu
Pusto in mračno jutro je ljudi zadržalo v hišah. Nad vso Vrem-sk0 dolino je Iežala posta megla. 'Zimsko tišino je nenadoma presekal oster žvižg in nato pok. Ljudje so takoj poiskali skrivališča v kleteh in hramih. Na nizkem hribu nad vasjo so imeli Nemci svojo postojanko in od tam strahovali in terorizirali prebivalce.
Ta prvi strel je bil znak, da bo do tudi ta dan obstreljevan vas. Ljudje so bili prepričani, da se bodo kmalu naveličali, toda obstreljevanje se je zavleklo vse do ene-ure popoldne. Ko je streljanje ponehalo, so vdrli v vas gestapovci ":n začeli loviti moške. Iz hiš na koncu vasi se je začel dvigati gos; črn dim. Takrat so ljudje spoznali, kaj so nameravali gestapovci; z ognjem uničiti vas, moške pa odpeljati v izgnanstvo,
To je bilo pred dvanajsfmi leti. Večkrat se je Vramska dolina, in njeni prebivalci po tistem dnevu doživeli vdore okupatorjev: čet-nikov, fašistov in Nemcev. Vsi so hoteli imeti oblast na naših tleh in nas podjarmiti; vsi pa so morali pod pritiskom partizanov v aprilu 1945 leta nahitro zapustiti naše kraje. »Svobodni smo!« so se oddahnili ljudje in začel; novo življenje.
Na ruševinah požganih hiš so zgradili nove domove, Kjer so iz utrjene postojanke štrlele cevi strojnic in pušk, so leta 1950 slav-
Tako je n Glenu, otroci, murve, koruznica in hiše, ki čakajo na olepšanje
Sredi prostranega gozda leži na Trnovski planoti 965 m nad morsko višino vas Lokve. Pogled na ■vas očara popotnika, od katerekoli strani se ji približa. Med zelenimi travniki stoje skrite za košatimi lipami rdeče strehe vaških hišic, v ozadju pa se dvigajo temnozeleni . vrhovi, poraščeni z iglastim in bukovim drevjem. PovEod okoli pa je ttsta čarobna tišina, ki človeku odvzame težo vsakdanjih skrbi; od časa do časa pa prekine to tišino . srnjak, ki včasih s sovjlm nenadnim bevskanjem preplaši kakega nevajenega turista.
Najlažji dohod na Lokve je z avtobusom iz Solkana čez Trnovo. Lepa cesta čez Predmejo in Otlico povezuje Lokve tudi z Ajdovščino in Cottom ter črnim vrhom in Idrijo. Druga cesta pa se spušča proti
MPIIJI¥
Obračun Mestnega muzeja v Idriji
nostno odprli novo in lično železniško postajo. S tem so uresničili dolgoletni sen starih in mladih. Do postaje s0 s skupnim', močmi zgradili pot. Pomagali s0 prostovoljci iz Vremske doline, Barke •in še drugih vasi. Ko je pr vozil prvi vlak na to postajo, so ljudje s ponosom gledali nanj.
Vse do lani je ljudi morila skrb, kako bodo v poletnih mesecih morali skrbet; poleg drugega dela še za vodo. Lani se je zbralo nekaj mož, ki so predlagali, da bi vsak Po svojih močeh pomagal pri popravljanju vodovoda. Pomoč je dala tudi obč;na. Tako so v Dolnjih Vremah popravili vodovod ;n zgradili še korito Za napajanje živine.
Ljudje, ki se bavijo večinoma z ko pokazali, dia so na svoji zemlj'i živinorejo ¡n poljedelstvom, s0 ta-sami gospodarji. Pri vsakdanjem delu pa ne pozabljajo na teške dni borbe in na žrtve, ki jih je zahtevala svoboda.
Tovarna brez delavcev
Pred kratkim ie začela obratovati v Clevelandu nova Fordova tovarna cilindrskih blokov. Tovarna izdela na dan 5000 motorjev in zaposluje samo 41 delavcev. De-davo' sede samo v kontrolnih postajah in opazujejo rdeče, zelene in rumene žarnice, ki kažejo, kje se je avtomatični postopek ustavil.
Mestni muzej v Idriji je te dni dal obračun za lansko leto, ki je pokazal zelo plodno delo, čeprav še sedaj nima urejenih razstavnih prostorov. Sprva je bilo določeno, da bo imel muzej svoje prostore v starem rudniškem magazi-nu, nato pa je prevladalo mnenje, da bi se za muzej uporabil grad, kjer sedaj stanuje 18 strank, ki pa že v bližnji bodočnosti in čim se bodo stanovanjske razmere izboljšale, ne bo več mogel služiti temu namenu. Adaptaojskg načrte ima sedaj v rokah arhitekt, upanje pa je, da bodo prva adap-tacijska dela lahko izvedli že v -letošnjem letu in da bo naslednje . teto že mogoče urediti prve zbirke in jih izročiti javnosti.
Največ dela je b lo letos vloženega na ureditev stare rudniške črpalke, ki ji pravijo »Idrijska kaništ«, ki izvira iz najstarejših časov, ko je začel obratovati rudnik 'in ki je ednstVen primer stare tehnike v Evropi. Objekt je sedaj že toliko urejen, da je bil c priliki muzejskega tedna izročen javnosti. Še težji problem pa predstavljajo težki strojni objekti rudnika, ki so bili zaščiteni in jih ■mora prevzemati muzej, ki pa nima za nj'hovo namestitev pr mer-nega prostora. Muzej je dal pobudo, da bi se kot poseben muzejski objekt ohranila dosedanja »Ba-šerija«, ki jo bo rudnik v kratkem opustil radi modernizacije prevoza rude, stavbo, ki je namenjena porušehju pa bi muzej preuredi v strojnico. Dela pri gradnji velike žičivce, ki bo v bodoče prevažala rudo, zelo dobro napredujejo, zato je nujno, da v Idriji čim prej rešijo ta problem. Na ta način bi Idrija ohranja še eno staro stavbo in jo uporabljala še naprej v prakrične namene, ker bo za rušenje raznih objektov še vedno dovolj časa in priložnosti.
Muzej je moral posvetiti večjo skrb tudi študiju zgodovine rudnika 'n našega rudarja, ker je na tem področju še mnogo neraziskanega in bi bila velika škoda, če bi vse t0 propadlo. Pravo muzej-, sko delo v veliki meri otežkoča tudi dejstvo, da je do sedaj spadala pod okrilje muzeja tudi študijska knjižnea, ki je Idriji nujno potrebna. Reševanja tega problema se je lotil mestni Svet za prosveto, ld je določil, da bo šla študijska knjlžn;oa za enkrat pod okrilje javne knjižnice kot poseben oddelek, kjer bo dei0 lažje kombinirati, Izdelujejo se načrti za ureditev potrebnih prostorov, tako, da bosta obe knjižnici dobili dostojne prostore v bodočem kulturnem domu, ki leži sredi mesta in ima najlepše dostope. Za rešitev tega vprašanja so sedaj potrebna samo še denairna sredstva. V muzejskem okviru pa bo za nekaj časa moral ostati še arhiv, ki bo dobil svoje prostore v drugem nadstropju gradu,, ker je to poslopje za muzej itak preveliko.
Proti koncu leta je bil izdelan tudi osnutek bodočega idr jskega muzeja, .ki bo seveda imel pred-
vsem tehnični značaj. Muzej bodo uredili s posebnim poudarkom na poučno plat, da bo naša učeča se mladina v njem našla črni več nazornega pouka in s tem vzpodbudo za uspešnejše napredovanje v svojem študiju. Na muzej se bo navezovala že osnovna šola, predvsem pa višja gimnazja, nižja gospodarska in vajenska šola. Muzej .bo prehajal iz splošno geološkega pregleda na geološki pregled Idrije in njene okolice, na geologijo rudnika, na predevalne obrate. Tudi gospodarstvo, ki ima v Idriji največje trad.cije, bo imelo
jvoj oddelek, ker je bilo z rudni-■com. tudi v preteklosti najtesneje povezano. Na te osnovne oddelke pa se bo navezovala še etnografi-ja, kulturna dejavnost idrijskega .rudarja, njegova borba za osvoboditev in vse drugo življenje tfega mesta. Ker nudi Idrija tudi mnogo botančnih in zooloških zanimivosti, bodo tudi t prikazane v našem muzeju.
Že sedaj si je muzej uredil restavratorsko delavnico in začel z izdelovanjem maket, kar predstavlja šele začetek, če se bodo ta dela dobro razvijala, bo verjetno nastalo pravo podjetje, ki bo svoje izdelke posredovalo tudi drugim interesentom. Za izdelavo .maket imajo žg sedaj več naročil.
Muzej je že začel s pripravami za večjo razstavo, ki bo. prirejena za deseto obletnico naše osvoboditve.	L. S.
Kopija glagolske epigrafske plošče iz Predloke (1461)
Med pomembnimi ostanki davne preteklosti in zgovornimi pričami tvornosti slovanskega življa v naših krajih so številni glagol-ski epigrafski spomeniki, ki so še danes ohranili v mnogih krajih slovenske in hrvatske Istre. Mnogo 'tovrstnih spomenikov je uničila doba fašizma, mnogo rokopisov in misaiov, ki j.h je uporabljalo slovansko bogoslužje, pa še danes čuvajo naiši muzeji, arhivi ■in biblioteke. Niaviistarejsi. giagcil-ski zapisi izhajajo ¡iz X. stoletja. iNa otoku Krku je ohranjena »Ba-ščanska plošča« iz 1. 1100. Ena najvažnejših glagolskih pravnih listin je poleg različnih statutov znana »Istrska razmejitev« iz XIV. stoletja.
V slovenskem delu Istre je veljal Koper za važno središče gla-■golašev in glagolskega bogoslužja. Svoj sedež so imeli ti glagolaši v še danes ohranjenem samostanu
gregoritov v Kopru, k¿ je bil opuščen 1. 1806. Kljub nenehnemu pritisku Vatikana in fašizma se je glagolsko bogoslužje trdoživo ohranjevalo skoraj v vseh vaseh naše Istre vse do konca XIX. stoletja. O tem pričajo še danes glagolske epigrafske plošče, vz dane v stene cerkva v Kortah, Košta-honi, Antonu in Predloki. JSTaša slika reproducirá glagolsko epi-grafsko ploščo vzidano v notranjščini zvonika v Predloki.) Napis pove, da je bila cerkev zidana leta 1461 v času tržaškega škofa Antena, domačega župn.ka Rremihla in Lukeža Muzoa, ki je nosil naziv »conestabilis Sclavorum« ali .»conestabilis villanorum«. Iz istega zapisa zvemo, da je pri gradnji te cerkvice sodeloval tudi znani slovenski kamnoseški mojster Ben-ko iz Sočerge.
Odlitek te plošče hrani Okrajni muzej v Kopru.	E. S.
» K H H H M M H H H H H W H H H }H »
OSKAR WILDE:
V <1 o	<10
~ tel tg 't tel
—	Bodi srečen, je zavpil slavček, —' bodi srečen; dobil boš rdečo vrtnico. Izvil jo bom iz pesmi v mesečini in jo pobarval s srčno krvjo. Vse, kar bi rad od tebe v zameno, je to, da boš resnično zaljubljen, zakaj ljubezen je močnejša od filozofije, četudi je -le-ta modra, in sii-nejša od moči, četudi je le-ta mogočna. Ognjenordeča so njena krila in 'rdeče kakor ogenj je njeno telo. Njene ustnice so sladke kakor med in njen dih ima vonj po kadilu.
študent je pogledal navzgor in poslušal, a ni mogel razumeti, kaj pravi slavček, zakaj, poznal je samo tisto, kar je napisano v knjigah.
Toda hrast ga je razumel in postal je žalosten, ker je ljubil slavčka, ki je gnezdil v njegovih vejah.
—	Zapoj mi še poslednjo pesem, je zašepetal, — zei0 bom osamljen, ko te ne bo več.
In. tako je slavček prepeval hrastu in njegov glas . je bil kot voda, ki pljuska iz srebrnega vrča.
Ko je nehal peti, je študent vstal in iz žepa izvlekel beležnico in svinčnik.
—	Tehniko obvlada, si je dejal, ko je odhajal Skozi gaj, — tega mu ni moči odreči ; toda ali pozna čustvo? i Bojim se, da ne. Res, podoben je večini umetnikov, vse pri njih je le slog, brez vsakršne pristnosti. Sebe ne bi žrtvoval za druge. Samo na petje misli in vsakdo ve, da je umetnost sebična. Pač, priznati je treba, da je nekaj lepega v njegovem petju. Kakšna škoda, da nič ne pomeni in da nima nobene praktične vrednosti. — In šel je v svoj0 sobo, legel je na slamnato ležišč® to začel je premišljevati 0 svoji ljubici, čez nekaj časa je zaspal.
Ko je na nebu sijail mesec, je slavček odletel k rožnemu grmu in pritisnil svoje prsi k trnju. Vso dolgo noč je prepeval naslonjen na trnju in hladni, kristalni mesec se je sklonil navzdol in poslušal. Vso dolgo noč je pel in trnje se mu je globlje in globlje zadiralo V prsi in topla kri je odtekala iz njih.
Najprej je pel o spočetju ljubezni v mladeničevem m mladenkinem srcu. In na najvišjem poganjku rožnega igrma je vzovetala čudovito lepa vrtnica, cvetni list je vzbrstel za cvetnim listom, kot je pesem sledila pesmi. Sprva je bila bleda kakor megla, ki leži nad reko, bleda kol noge zgodnjega jutra in srebrila se je kot krila jutranjega svita. Kakor senca vrtnice v srebrnem zrcalu, kakor senca vrtnice na gladini ribnika, takšna, je bila vrtnica, ki je cvetela na najvišjem poganjku rožnega grma..
Toda grm je zaklical slavčku, naj se še tesneje pritisne k trnju. — Tesneje se nasloni, slavček, je zaklical grm, — sicer se bo zdanilo, preden bo vrtnica rdeča»
Tedaj se je slavček še tesneje pritisnil k trnju in njegova pesem je postajala vedno glasnejša, zakaj pel je o spočetju strasti v srcu moža in žene.
In rahla rdečica je legla na cvetne liste vrtnice, bila je kakor rdečica na nevestinih licih, ko poljubuje ženi» riove ustnice. Toda trnje se še ni dotaknilo njegovega srca in zato je vrtnica ostala bela, kajti le slavčkova. srčna kri j0 lahko pordeči.
In grm je zaklical slavčku, naj se še tesneje pritisne, k trnju. — Tesneje se pritisni, slavček, je zaklicali grm, — sicer se bo zdanilo preden bo vrtnica rdeča.
Tedaj se je slavček še tesneje naslonil k trnju in trnje se je dotaknilo njegovega srca in skozenj je šinila divja bolečina. Bolečina je postajala vedno tipkejša in vedno bolj divja je postajala njegova pesem, zakaj prepeval je o ljubezni, ki se izpopolni v smrti, o ljubezni* ki ne umre v grobu.
In čudovito lepa vrtnica je postajala rdeča, kot se ■pordeči obzorje na vzhodu. Rdeč je bil venec cvetnih listov in rdeča kot rubin je bila njena srčika.
Slavčkov glas pa je postajal vedno slabotnejši ia pričel je kriliti s perutničkami in zameglile so se mu oči. Vedno slabotnejše je postajalo njegovo petje ln. začutil je, kako ga v grlu nekaj davi.
Tedaj je zapel svoj poslednji spev. čui ga je bleai mesec, pozabil je na jutranji svit in ostal na nebu. Čula ga je rdeča vrtnica, vsa jepodrhtevala v zamaknjenosti pi razklenila je cvetne liste jutranjemu hladu. Odmev ga je ponesel v škrlatne votline na gričevju in prebudil iz sna speče ovčje pastirje. Lebdel je nad trstičjem; ob reki, ld je o njem pripovedovalo morju.
—	Glej, glej, je vzkliknil grm, — zdaj je vrtnica gotova; .toda slavček mu ni odgovoril, ležaj je mrtev v visoki travi in v srcu mu je tičalo trnje.
Opoldne je študent- odprl okno in pogledal .ven.
—	Glej, kakšna čudovita sreča, je zaklical; — tule je rdeča vrtnica! V vsem svojem življenju še nisem videl take. Prepričan sem, da ima dolgo latinsko ime, tako je lepa. Sklonil se je in jo utrgal.
Dal si je klobuk na glavo in tekel z vrtnico k profesorjevi hiši.
Profesorjeva hčerka je sedela pred hišo, ndvijala je na vreleno modro svilo in njen psiček ji je ležal pri nogah.
—	Dejala si mi, da boš plesala z menoj, če ti prinesem rdečo vrtnico, je zaklical študent. — Tu imaš najbolj rdečo vrtnico, kar jih je na svetu. Drevi si jo boš pripela na srce in ko bova plesala, ti bo govorila o moji ljubezni.
Toda dekle je -namirS'lo čelo.
—	Bo.jim se, da sp ne bo ujemala z mojo obleko, je odgovrila, — in razen tega mi je komornikov nečaS poslail nekaj pravih draguljev in vsakdo ve, da stanejo dragulji mnogo več kakor rože.
—	Pri moji veri, ti si nehvaležna, je jezno dejaî šludent in vrgel vrtnico na cesto, kjer je obležala v fcolesnicah in j0 je zmečkalo kolo.
(Nadaljevanje na 10. strani)
čapovainiu in dalje na Tolminsko. Tisti, ki rad,j plezajo po strmih stezah, pa se lahko vrnejo na Lokve iz Gornje Tribuše.
,Na Lokvah lahko izletniki dobijo prenočišče in hrano v hotelu .»Poldanovec«, ki razpolaga s 37 posteljam] in 30 Skupnimi ležišči. Okrepčani in spočiti si nato lahko ogledajo vas. ki je bila že v prvi svetovni vojni važno vojaško križišče in Je kot tako znana marsikomu, ki se je moral boriti na takratnem soškem bojišču. Za časa NOB pa je imel tu svoj stalni ¡sedež štab IX. korpus NOV in POJ. Med borbo so nacisti leta 1844 vas dotal požgali in porušili. Mnogi borci s0 tu žrtvovali svoja življenja, med nj.ini tudi Ivan Turšič — Istok, komandant XXXI. divizije in Stojan Drašček, vodja kulturne skupine XVII. brigade. Na mestih, kjer sta padla imenovana dva, stojita skromna spomenika.
V bližini Lokve se dviga več nad 1000 do 1400 m visokih vrhov, s katerih je krasen razgled daleč na
istrske obale do Beneške lagune.	1
Najlepše razgledne točke so 1406	|
m visoki Mrzovec. 1369 m visoki	|
Zeleni rob, 1303 m visoki Polda-	f
novec ¡n 1193 m visoki Stanov rob.	|
Od Lokev sta Mrzovec in Polda-	=
•novec oddaljena dve uri, Zeleni	|
■rob skoraj trni ure, Stanov rob pa	fj
manj kot ©no uro. Z Mrzovca, ki	|
se dviga nekako sredi Trnovske	š
planote, je najlepši razgled proti	I
jugu in zahodu, z ostalih treh, ka-	|
terih pobočja padajo strmo proti	g
Tribuši, pa proti vzhodu in severu.	|
Na teh strmih pobočjih sta se buj-	I
no razrasla pritlikavi boir in sleč.	§
Bilo ie tam tudi mnogo planik,	|
■a sedaj so te ostale le še v težko	|
dostopnih prepadih, ker so jih v	I
prejšnjih letih mnogi izletniki	I
brezobzirno in brezvestno trgali,	i
Približno uro hoje od Lokvi sko-	|
zi senčnat gozd stoji majhna, a	i
prijazna vasica Lažna, ki je tudi	|
znana iz NOB, Tam je bil namreč	s
v septembru 1944 leta sestavljen	§
in je tam tudi pirvič zasedal PNOO	š
za Slovensko Primorje. Ves čas	i
borbe pa je Lažna odigrala pomeni-	|
Smučarski tereni v gorah
bn0 vlogo kot zelo važna točka	1
med raznimi partizanskimi prem'-	I
ki. Nad Lažno se dviga 1040 m	|
visoki Bezlavnik, s katerega je	§
prav lep razgled n,a severno Pri-	|
morsko.	g
Pred Lažno je velika gozdna ja-	|
sa, imenovana Mrzla draga, pred	|
Poldanovc-m pa Mojska draga. Pred	I
pr.bližno 150 let so sredi obeh	|
omenjenih jas stale steklarske pe-	|
či, kjer so izdeloval; steklenice, ta-	š
kozvane »dierce«. Izdelke teh ste-	|
klarn so tovorili v Trst, od koder	1
so jih izvažali celo v Španijo. O-	I
Stanki teh delavno so sedaj le	I
■malo vidni, med ljudstvom pa je	I
še do danes ostalo krajevno ime	i
»Glažuta«.	g
V treh do štirih urah pa se iz	|
Lokvi pride na Goljak, Čaven ali	I
Kucelj, ki prav tako - nudijo obi-	|
skovalcem zelo lep užitek.	s
Dobri dve uri od Lokvi v smeri	i
proti Goljaku pa je znamenita	1
Ledenica. To je skoraj navp čna	I
jama, v kateri je zelo močan pre-	g
pih, polelna temperatura pa je v	i
tej jami okoli 7 stopinj C. Pred pol	|
sloletja so vozili led iz te jame v	g
Gorico in v Trst. Tudi v letu 1952	|
so vozili led iz Leden'ce v Novo	§
Gorico. Jama ni še v celoti raz-	g
iskana. Je pa na Trnovski planod	g
tudi mnogo drugih brezen ¡n jam,	g
ki še niso raziskane. če v nekatere	1
od teh vržemo kamen, slišimo, ka-	I
ko po nekaj sekundah pljuskne	|
v vodo, ki se nabira sto ali več	g
metrov pod zemljo, medtem ko na	g
površju ni vode, razen takozvanih	f
kalov ali mlake. Poleg prej našte-	|
tih naravnih lepot ima torej Tr-	g
■novski gozd tudi svoje kraške za-	|
nimivosti.	g
Trnovski gozd pa je privlačen	|
tudi v zimskem času, ko pokriva	|
tla bela snežna odeja, drevje pa	|
se ob jasnem dnevu lepo blešči v	|
ivju. Na Lokvah, na Lažni pa tu-	g
di po jasah sredi gozda se človek	g
lepo razvedri s smučanjem. Na	§
Lokvah pa je tudi štiridesetmat.r-	|
ska smučarska skakalnica.	g
Trnovski gozd ma torej v vseh	i
ietn:h časih svojo lepolo in vsako-	|
mur, ki ga obišče, piusti nepozabne	1
vtise.	§
okoli. V zgodnjem jasnem jutru je ■videti proti severu, kako .» . . . svetla zarja zlati z rumenimi žarki glavo trojno snežnikov kranjskih sivga poglavar j a«.
■Na levi strani se odpre pogled --a Jalovec, Mangart, Krn, Kanin in Matajuterna Karnske alpe :n Dolomite z nad 3000 m visoko Marmelado. Na desni pa se pogled u-stavi na črni prsti, Poreznu, Ble-gašu in idrijskem hribovju, v ozadju pa se blešč jo v sončnih pramenih vrhovi Stola, Storžiča in Grintavoa. Proti jug11 in iug°za" hodu pa se oči naužijejo lepega razgleda, na -valovito kraško pokrajino in furlansko nižino ter na sinji Jadran od Tržaškega zaliva in
Veliko družin je brez otrok, otroški domovi pa so polni tistih, ki potrebujejo družinsko življenje
Posvojitev zadeva v glavnem tri otrokova krušna mati srečala na
osebe: mater, otroka (ki je navadno nezakonski) in bodoče starše. Odločitev teh ljudi niso lahke in zavedati se morajo tudi, da so odločilne za vse življenje, Ce se zakonski par zanimh za določenega otroka, naj iga posvoji (kmalu po rojstvu. Cim prej bodo to storili, tem bolj bodo čutili, da je otrok njihov in tom bolj bodo lahko oblikovali njegovo vzgojo. Včasih je zelo težko popraviti .napake, ki jih prinese otrok s seboj ali omiliti težke življenjske izkušnje, ki jih je mogoče dobil že v najnežnejši mladosti.
Prav tako kot je važna čim prejšnja posvojitev majhnega otroka, je važno tudi, da potanko pro učimo vse okolnosti, 'ki so z otrokom v tesni zvezi. Predvsem moramo resno govoriti z otrokovo materjo, ki mora biti trdno prepričana, da je njena odločitev najboljša ea otrokovo bodočnost. Za to odločitev bo morda mati potrdbovala
več časa. Najbolj pogosto se za to odloči že v času nosečnosti, ko ji postane jasno stališče otrokovega očeta ter njeno lastno zdravstveno, materialno in socialno stanje. Če so visi itti faktorji neugodni, ¡jih tudi otrokovo rojstvo ne bo spremenilo. Zakonski par, ki hoče posvojiti otroka, posebno bodoča krušna mat', bo s svojim razumevanjem in toplim sočutjem ter skrbjo za mater in otroka, pomagala pravi materi do odločitve. In me samo v interesu bodočih staršev, tudi v interesu ■latere je, da se odloči čim prej, ali bo obdržala otroka ah ne, kajti če ga misli oddati, je bolje, da ga ne neguje in se nanj ne veže, sicer ji bo ločitev zelo težka.
Zgodilo se je, da je neporočena ciati dala svojega otroka krušnim saršem samo pod pogojem, da ga lahko pride večkrat obiskat. Dovolili so ji, 'toda ni je bilo. Ko jo je
cesti in vprašala, zakaj ne pride, je odgovorila: »Veliko sem o tem premišljevala in prišla sem do prepričanja, da je bolje za mene in za otroka, da vam ga popolnoma prepustim. Vsakokrat, ko bi odhajala od vas, bi mi bilo teže in mogoče bi nekoč tudi otrok hotel z menoj ...« Seveda pa se najdejo tudi take matere, ki se otroka rade znebijo, ker bi jih samo oviral v njihovem bodočem življenju, Zato to storijo brez odlašanja in brez žalosti.
KAKO JE Z DOJENJEM OTROKA?
Običajna je zahteva, da matere nc(guje|jo jin dciSjjb svojega otroka tri do šest meseoev. Ce hoče mati dojiti otroka dalj kot šest mesecev, ji ga moramo pustiti in ne smemo forsirati posvojitve. Toda najbolj pogosto se dogaja, da odda mati svojega otroka v jasli ali rednici in takrat jo dobro, da posvojimo otroka čim prej.
KATEREGA OTROKA LAHKO POSVOJIMO
Ce adoptivni starši zahtevajo poročilo o otrokovih sposobnostih, ga morajo preiskati strokovnjaki. Učenjaki, ki proučujejo zakone in pojave dednosti (genetiko) ter psihologi, bodo vedeli za vse posledice, 'ki jih je pustila otroku sredina, kjer 'je rasel, pomanjkljiva skrb in morda tudi prehrana, bolezni in podedovana slaba nagnjenja. Tudi če ti analiza in prognoza bodočnosti ni popolnoma zadovoljiva,- lahko poskušamo otroka posvojiti, ev. pod pogojem da ga laliko vrnemo v zavod, če se bodo njegove slabe lastnosti toliko povečale, da ne bi mogli z njim shajati. Pri takih otrocih rabijo adoptivni starši pomoč zavodov in njihovih strokovnjakov.
Proglasiti otroka enostavno nesposobnega za posvojitev, pomeni navadno obsoditi ga na bedno de-
tinstvo in nesrečno življenje. Teorije o dednosti pa so pogosto pripeljale do takih posledic. Adoptivni starši se (navadno branijo otrok, katerih roditelji so duševno bolni ali kako drugače defeiktni, posebno ker je včasih prevladovalo mnenje, da so vse duševne bolezni obvezno dedne. Pozneje je znanost dokazala drugače, vendar tudi danes ne priporoča v posvojitev otrok, katerih staTŠi so zelo defekfcni.
Otrokovega razvoja pa nihče ne more prerokovati v prvih osemnajstih mesecih življenja, niti na podlagi najmodernejših mentalnih in generičnih izkušenj in teorij. Zato so nekateri psihologi proti posvojitvi majhnih otrok, drugi pa pravijo, da hi pomisleki niso upravičeni ter da so možnosti razvoja odvisne od pravilne vzgoje in materine ljubezni, ne pa od znanstvenih zaključkov.
Tako tudi izkušnje s tega področja kažejo, da je najbolje posvojiti otroka v prvih dveh mesecih življenja. Seveda tega ni treba jemati tako strogo in kruto, da ne bi mogli dočakati, da se mati loči od otroka ali da ga preneha dojiti.
(Konec prihodnjič)
SVINJSKI PAKKLII Z ZELJEM
4 svinjske parkeljce kuhamo z glavo zelja, ki jo pa ne narežemo na rezance, ampak kar v roki na nekakšne krpice. Ko so parkeljci kuhani, jih vzamemo ven, jim odločimo meso od kosti in ga zre-žemo na majhne koščke in zamešamo spel mol zelje. Posebej pre-praž.mo 5 dkg masti, '/s sesekljane čebule, zvrhano žlico zelenega peteršilja, 3 sesekljane stroke česna, malo zdrobljene kumine. Ko je ta mešanica prepražena, jo primešamo zelju, ki ga začinimo še z žlico paradižnikove mezge in po potrebi osolimo. Vse skupaj naj še dobro prevre, nato z jedjo postrežemo.
Zraven damo krompir, rezance, žgance in podobno.
SLADKA REPA S KROMPIRJEM
Na mast denemo sesekljano čebulo in počakamo, da ostekleni, porumeneti ne sme. Nato ji dodamo nariban0 repico in jo pražimo kake četrt ure, nato pa prilijemo le toliko vode, da je repa pokrita. Ko dobro prevre, ji dodamo fcrj do štiri krompirje. Jed začinimo s
tinrianom, kumino, majaronom in soljo.
Ko je jed kuhana, zmečkamo repo in krompir, prilijemo še malo mleka, po vrhu pa zabelim0 s čebulo, kj smo jo zarumenili na masti. Jed mora biti gosta. Lahko pa pustimo repo in krompir tudi kar cela,
ZVITA GOVEJA PEČENKA
60 dkg govedine od križa ali steg-:na, poper, zelen peteršilj, 1 sar-dela, malo čebule, 1 v trdo kuhano jajce, 2 kisli kumarici, košček salame ali suhega mesa, 4 dkg suhe slanine, 5 dkg masti, 1 žlica moke, 1 žlica paradižnikove mezge.
Moderne modne linije
če prelistavamo modne časopise zadnjih dvajset let, opazimo, da se mcrda vrača in ponavlja, ali pa se pojavi kot nova v že znanem stilu. Toda prav zadnje čase je moda krenila s t-e poli ponavljanja in še v tem iznašla nekaj novega — posebno abecedo.
Lansko leto je pariški modni ■»diktator« Dior iznašel inov0 linijo v znamenju črke H in s tem presetneHiil ves; modriih senzacij željni svet. Letošnje presenečenje ni nič manjše. Spomladanska in poletna moda v letu 1955 je v znamenju črke A.
Naloga nove linije je, da od ra-
ISlitofl w feimiSIM
čisti alkohol uporabljamo samo v redkih primerih. Alkohol nam-ječ jemlje koži maščobo in tako postane koža kaj kmalu suha in uvela, če ga prepogostoma uporabljamo. Nerazredčeni alkohol uporablj amo samo tedaj,ikadarje koža izredno mastna in umazana. Poleti si lahko včasih tudi z nerazredčenim alkoholom očistimo obraz Dotu. Alkohol zelo hitro izhlapeva in zato hladi kožo. Osvežujoče deluje alkohol, ki smo mu primešali tri dele vode. S takšno mešanico si lahko brez škode umivamo obraz, reke in vrat.
ZbRñVNISKI KOTIČEK
O ZDRAVILIH IN DOMAČI
LEKARNI Zdravila prihajajo v 'promet v raznih oblikah: tekočine, praški, tablete, svečke, bolj ali manj goste anasti, kapljice, razne injekcije itd.
V hišnih lekarnah najbolj pogosto srečamo različne tablete in praške proti tej ali oni bolezni, manj pogosto sredstva, ki so po-
trebna Z;
za prvo pomoč. V lepo cion it{1'
Zdravila, ki jih najbolj pogosto jemljemo tudi brez zdravnikovega navodila, so tablete proti bolečinam in glavobolu. Vsakdo pozna aspirin, ki lajša bolečine in povzroča potenje. Kombinirani, praški so že bolj širok pojem. 'Njih sestava in učinek sta zelo različna. V splošnem delujejo olajšujoče na bolečine in pozna jih skoraj vsaka hiša. Njihova imena so: Veramon, Saridon, Kogalgin. Aspro, Optali-
V zadnjih letih srečujemo najrazličnejše sulfonamidne tablete
sulfa-
kombin in druge). Za vse te vrste velja, da jih je treba uživati z veliko tekočine, sicer lahko pride do težkih komplikacij v ledvicah. Nevarne so tudi zaradi tega. ker se
urejeni in zakljenjem omarici za prvo pomoč najdemo navadno ste
rilno gazo povoje vato jodovo (^folSl. lulfeeetonid. tinkturo ah kako drugo razkuže-valno sredstvo, kot je alkohol, čisti bencin in eter, dalje leuko-plast in morda še to ali ono stvar. Popolnoma brezsmiselno pa je kopičenje najrazličnejših zdravil po bolezenske klice na njih navadijo omarah m predalih, včasih celo in čf, jih u2ivamo v premaihnfli
količinah in neredno, me dobimo zaželenega učinka. Zato jih jemljemo samo takrat, ko nam jih predpiše zdarvnik in pri teu upoštevamo njegova navodila.
Se nekaj moramo vedeti pri hišni lekarni. Zdravila se pokva-
brez naslova, zato je njihova upo raba vedno dvomljiva. Zaradi raznih vplivov lahko zdravila zgubijo svoj zdravilni učinek, se pokvarijo in pri uživanju, zlasti pri otrocih pride do zastrupitve.
Prvo. kar moramo vedeti <> zdravilih za notranjo uporabo, je. to, rijo, če ne znamo z njimi ravnati.
da jih jemljemo točno po zdravili-	Shranjevati jih moramo na sulici., kov.ih navodilih. O tem nas zdrav-	in zračnem prostoru. Vsako zdravnik sam poduči, lekarnar pa še na-	vilo naj bo opremljeno z vidnim vadilo prepiše navodilo iz recepta	in čitljivim imenom, tako da bo
na zdravilo.
nemogoča vsaka zamenjava.
če imamo na koži izpuščaj, si nataremo bolno mesto z alkoholom, v katerem smo raztopili kafro. Izpuščaj bo hita) izginil. Ta mešanica se tudi dobro obnese za masažo nog, posebno gležnjev, ki s0 nabrekli od predolge hoje.
ženske, ki imajo mastne lase, naj si pogosto masirajo glavo z alkoholom, ki lase suši, hkrati pa jih tudi krepi. Proti izpadanju las masiramo glav0 z alkoholom, v katerem smo raztopili malo kinina.
Za umivanje zob in ust kanemo v kozarec tople vode nekaj kapljic alkohola. To nam usta temeljito razkuži.
Naše kmečke žene so uporabljale kot olepševalno sredstvo domače vinsko žganje. V njem so namakale razna zelišča. V žganju namočeni rožmarin daie lepo, gladko in svežo polt, če si pa z njim masiram0 glavo, se okrepi lasišče.
Največkrat pa uporabljamo alkohol, ki smo rnu primešali kakega dišečega clja. Vsaka kolonjska voda in vse toaletne vode imaj0 v sebi več ali manj alkohola.
Vetrni jopič pride prav poleti in pozimi. Ce se ukvarjate s takhnh' "športom«, -potem boste najbolj primerilo oblečene v dolgih hlačah in vetrnem jopiču s kapuco.
men preko malo poudarjenega pasu hitiro in mečno razširi krilo, ki je zelo bogato in všito v zgornji del 12—15 cm ped pasom, še druge novosti je prinesla A linija. Zgornji del obleke je nekam čuden za naše pojme, včasih se nam zdi, da se je manekenka oblekla ravno narobe: prednji del je na hrbtu. Zapenjanje, ovratniki, izrezi — vse je na hrbtu, medtem ko je sprednji deil prazen, pogosto visoko zaprt in brez okrasa. Celo pas vežgjo ali zapenjajo zadaj. Rokava so tiričetirliihski, okraski in zavihki so obrnjeni na hrbtno stran, najbolj pogosto pa so obleke sploh brez rokavov.
*
Če je zamašek prevePk za ste-kleničino grlo, ga bost0' zmanjšali tako, da mu napravite po dolgem
nekoliko zares z nožem.
*
Če se otroci branijo mleka, jim dajmo slamico in z veseljem ga bodo srkali in kozarec bo kaj kmalu prazen.
Kako odpravimo maščobo na želodcu
Iz najrazličnejših vzrokov se mnogim ženskam na želodcu nabira maščoba in jim kazi zunanjost. Da bi se te neprijetnosti znebile, priporočamo nekaj dobrih telesnih vaj.
1.	Zleknite se po podu, roke iz-prožite nad glavo in se poizkušajte vzravnati do sedenja. Nog pri (tem ne smete skrčiti! Nato se sklanjajte naprej tako dolgo, da s prsti dosežete stopala in da se glava dotakne kolen. To vajo morate delati počasi to io desetkrat ponoviti!
2.	Ležite kakor pri prejšnji vaji, potem pa iztegnjene noge počasi dvigajte in pri tem z njimi »stri-žite«. To delajte tako dolgo, da so noge navpično. Nato jih prav tako počasi spuščajte. Vajo ponovite štirikrat do desetkrat.
3.	Naslednjo vajo pa lahko čez dan večkrat ponovite: če hodite, sedite, ali ležite, vzdihnite z zapri-mi usti, ta.ko da vsa pljuča napolnite z zrakom. Potem pa polagoma izdihnite skozi priprta usta tako, kakor da hočete upogniti in ne ugasnit; plamen pri sveči. Ta na videz preprosta vaja, ki vas ne bo utrudila, vam ne bo samo zmanjšala želodca, marveč bo sploh veliko koristila vašemu zdravju, če jo boste dalj časa redno izvajali. Pripravila vas bo do tega, da boste nevede izdihovali ves izrabljen zrak iz pljuč, da se boste držali pokonci in da boste želodec potegnili notri.
Povečanemu želodcu pogosto ni vzrok sedenje, ampak slaba navada, da goltamo zrak. Tudi ta ne-prije'n:. in nezdravi pojav zdravi globoko dihanje, kot smo ga pravkar opisali.
Svojevrsten stoječ ovratnik je posebnost prve obleke, kroj pa bo primeren za tiste, ki bi bile rade videti večje in vitkejše. Druga obleka je krojena scela, rokavi pa so všiti tik pod ramo
Mesu obrežemo kož ce, nato ga potolčemo v velik zrezek. Zrezek nadrgnemo s soljo, potresemo s poprom. Po vrhu tega obložimo zrezek še s sledečo mešanico: zelen peteršilj, sardelo, čebulo, v trdo kuhano jajce, kislj kumarici, suhe meso ali salamo in slanino prav na drobno sesekljamo ter zmešamo. S tem obložen zrezek zvijemo, poležemo z vrvico ir1 opečemo najprej na vroči masti ,p0 vseh straneh, nato pa ga pečemo v pečici. Ko ie meso pečeno, ga vzamemo iz kožice, dodamo ostali masti žlice moke in jo temno prepražimo, nat0 primešamo še žlico paradižnikove mezge in malo zal'jemo z vodo ali juho. V nastalo omako damo nazaj meso, vse skupaj dobro prevremo, nato pa pečenko lc-po narežemo, jo zložimo na krožnik in ji prilijemo omako.
Varujmo se ozeblin
Ljudje s slabim krvnim obtokom so za mraz oosebno občutljivi. Prav tako tisti, ki se slabo hranijo ah pa se malo gibljejo. Proti ozeblinam, ki jih lahko dobijo taki ljudje že pri potili stopinjah pod ničlo, se najbe>-Ije zavarujemo tako, da nosimo dovolj toplo in dovolj veliko obutev in obleko. Razen izdatne hrane je potrebno tudi mnogo gibanja in postopnega utrjevanja s hladnimi ko-pelmi.
Proti ozeblinam priporočajo kopeli iz prekuhane hrastove skorje ah pa menjalne kopeli — pet minut vroče, eno minuto hladno.
Ce pa ozeblino že imamo, si lahko sami pripravimo tekočino, s katero jih bomo odpravili: 5 delov kafre, 10 delov kolodija, 10 delov jodove tinkture in 10 delov ricinovega olja. S to tekočino si enkrat dnevno na-mažemo ozebline.
Staro in suho krem0 za čevlje i)Os'0 zmehčali, da io malo pogreje'c n? roNi š'etl"In;Vi ka::e'e
vanjo kap]j"co terpCifina. *
Umazane steklenice in ko/ar'- -očistuno s k som "n soljo, čiste in svetle bodo kot nove.
Uspeh Šiviljske šole v I]irski Bistrici
TI
V nedeljo zjutraj je v vipavski bolnišnici umrl po težki bolezni upokojeni major JLA Dušan Ukmar. Med narodnoosvobodilno borbo je bil eden najbolj aktivnih borcev. Zadnja leta je bil tajnik Združenja rezervnih oficirjev, Zveze borcev in se je politično udejstvoval v množičnih organizacijah. Truplo pokojnika so še isti dan prepeljali v oficirski klub v Vipavi, kjer so se pri častni straži vrstili aktivni in rezervni oficirji ter borci NOB. V ponedeljek dopoldne so krsto s posmrtnimi ostanki prepeljali v Novo Gorico, kjer so jo dali na mrtvaški oder v prostoru okrajnega ljudskega odbora Nova Gorica. Predsednik mestnega odbora Zveze borcev tov. Vlado Ferluga je imel govor, v katerem jc prikazal lik pokojnika kot požrtvovalnega in naprednega borca za socializem, Množice ljudstva so se ves dopoldan vrstile ob odru in se poslavljale od pokojnika. Zastopstva
Vse do začetka preteklega leta je bila knjižnica PD »Ivana Cankarja« slabo urejena in je imela malo izposojevalcev. Odgovorni za prosveto s0 knjižnico premestili v zadružni dom in jo združli s knjižnico Kmetijske zadruge Marezige. Kmalu se .ie pokazal uspeh, saj je bilo v drugem polletju izposojenih nad 400 knjig. Razveseljivo je, da je knjige izposojala največ mladina.
Lahko zapišemo, da je to lep začetek, čaka pa še notranja ureditev knjižnice. Kmetijska zadruga bo v mejah zmogljivosti skušala nabaviti potrebni inventar. Razen tega bodo množične organizacije morale mislit; na nabavo novih knjig. Za to imajo lepo priložnost prav letos, ko je po vsej Sloveniji v teku velika akcija Za nabavo fcnjg, ki so jih naše založbe pripravljene dati po zelo zn' žani ceni. O tem naj bi se pogovorili odgovorni za vse organizacije na vasi in do zadnje hiše v občini razširili to akcijo.
Na letošnji Koledar Kmečke knjige se je preko kmetijske zadruge naročilo 80 kmetov, ki so prejeli lep Koledar in še tri knjige. Naročniki so s knjigami zado-vefljn' in pravijo, da so zanimive in poučne.
TVD »Partizan« je lani sklenilo uredit^ primeren prostor za telovadne nastope. Ta prostor naj bi bil čim bliže vasi. Odločilo se je za teren poleg zadružnega doma, ki ga je bilo treba planirati. Prav te dni je to delo opravil buldožer, ki ie preložil več tisoč kubičnih
množičnih organizacij in posamezniki so prinašali vence.
V torek dopoldne so prebivalci Nove Corice spremili krsto do križišča, kjer zavije cesta proti Vipavski dolini. Tu so se od pokojnika poslovili združeni pevski zbori iz Nove Gorice, ki so mu zapeli žalo-slinko. Poslovilni govor je imel rezervni kapetan Ferluga. Nato so krsto odpeljali po lepi Vipavski dolini-ni proti rojstnemu kraju pokojnika. Svečan pogreb je bil v Gornji Bra-nici ob 15. uri popoldne na domačem pokopališču. Na zadnji poti je pokojnika spremljalo nad 2000 ljudi. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil ljudski poslanec in predsednik okrajnega odbora Zveze borcev Nova Gorica tov. Milo Vi-žintin. Osebni prijatelji, sorodniki, Zveze borcev in zastopstva množičnih organizacij so na grob položili nad 50 velikih vencev. Cela vojakov JLA pa ie izstrelila častno salvo.
metrov zemlje in pripravil lep prostor, ki meri nad 4000 kvadratnih metrov. K temu ie pr. pomogla kmetijska zadruga in občinski ljudski odbor, ki je dal 72,000 din. Za dokončno ureditev telovadišča pa bo potrebnih še okoli 120.000 din. TVD »Partizan« poziva svoje člane, naj z delom priskočijo na pomoč, da bo telovadišče prej urejeno, Odbor »Partizana« bo od svoje strani zaprosil za denarno pomoč okrajni odbor TVD »Partizan« in še druge ustanove v Kopru. TVD »Partizan« v Marezigah je še mlad in nima na razpolago denarnih sredstev.
K. S.
Šivilska šola v Ilirski Bistrici ima tri razrede in skupno 66 učenk. Prvi razred obiskuje 17, drugi 22, tretji pa 5 učenk. Učenke tretjega razreda bodo. letos v juniju zaključile obisk šole. Ko jc pred dvema in pol leta začel s poukom, je bilo v tem razredu 64 učenk. V dveh letih in pol so odpadle vse tiste, ki niso mogle zmagovati učne snovi. Pn sprejemanju vodstvo šole ni gledalo na predizobrazbo, kar je bil vzrok, da jih ,je toliko odpadlo. V tem razredu je 9 odličnih, 6 prav dobrih, S dobrih, ena zaj dostna in ena nezadostna.
Skupno je na šoli 22 odličnih, kar predstavlja tretjino vseh učenk. Od skupnega števila 66 učenk je 17 vojnih sirot, ki dosegajo dobre uspehe, saj jc od teh 5 odličnja-kinj. V primerjavi z uspehom v šolskem letu 1953/54 se je uspeh zboljšal za 19.6 oelstolkov,
Solo financira ljudski odbor mestne občine Ilirska Bistrica, Težave so v razporeditvi teoretičnega pouka, ker nimajo na razpolago dovolj učilnic. V dveh učilnicah se vrsti poučevanje treh razredov šiviljske šole in štirih razredov vajenske šole. Učilnici sta po štiri dni v tednu zasedeni od S. ure zjutraj do 9. ure zvečer. To vprašanje bo delno rešeno, ko bo stanovanjska komisija dobila drugo stanovanje za stranko, ki stanuje v šolskih prostorih.
K. M.
KOPER
Preteklo sredo je začela obratovati kemična čistilnica podjetja mestne pralnice in kopalnice. Potrebne stroje jc podjetje dobilo iz inozemstva. V kratkem bo podjetje še izpopolnilo svojo strojno likalnico in celoten obrat s potrebno notranjo opremo. Letos bo uredilo tudi naprave za parno kopanje.

Vsi smo ljudje, vsak ima svoje napake in pomanjkljivosti, zato bo-dmo prizanesljivi drug z drugim dCi — gotove meje. Tudi zdravniki so ljudje. Zato večkrat beremo pritožbe in kritike 0 njihovem postopanju z bolniki, pa tudi pred sodiščem se včasih obravnavajo primerne zdravnikove »brezvestno-sri«, »grobosti« itdl K ' sreči so pri nas take izjeme vedno redkejše. Zato smemo biti ponosni na naš zdravniški kader, ki ga poleg visoke strokovne usposobljenosti na vseh področjih zdravstva odlikuj e tudi plemenita požrtvovalnost in nesebičnost.
Kljub temu mnogi mislijo, da je zdravnik storil zgolj svojo dolžnost, za kar ga država plača. Pri požrtvovalnem zdravniku pa se vsak dan uveljavlja pesnikovo načelo: »Ne kar mara, kar more mož je storiti dolžan!«
Ze s tem, da se bolnik z zaupanjem zateka po pomoč k zdravniku, mu izkazuje spoštovanje. Neredko je ob prvega srečanja med bolnikom 'in zdravnikom odvisen uspešen potek zdravljenja. Toda česa ne doživljajo zdravniki v ambulantah! Nedavno mi io pripovedoval mladi zdravnik s Krasa, kaj je doživel v divaški ambulanti. K0 je že minil čas, določen za pregled bolnikov in se je utrujen odpravljal domov, je privihrala v ambulanto neka ženska in zahtevala, naj jo pregleda,
»Danes ne bo več mogoče, tova-rišica. Glejte, čas ordinacije je minil in mudi se mi k bolnikom na dom!« je pojasnjeval zdravnik.
»Pri;šla sem, in vaša dolžnost je, da me pregledate, sicer se bom pritožila!« je odbrusila ženska. Ker je zdravnik videl, da ne gre za nujen primer, ji je vljudn0 rekel, naj se zglasi naslednji dan v času, ki je določen za pregled bolnikov. Odhitel je proti Vremam, kamor so ga bil' dopoldne klicali k neki ženski, ki da se že dlje časa ne more ganiti s postelje in da ji noge nevarno zatekajo. Ko je prispel na njen dom, se je nemalo začudil, ko je našel, »bolnico« 0b štedilniku s kuhalnico v roki. Njena hč1, ji je delala družbo.
»Ali sle čudežno ozdravili? Rečeno mi je bilo, da ste prikljenje-ni na posteljo in da bo vsak hip po vas,« se je začudil doktor.
ženski sta se v zadregi spogledali in »bolnica« je izjecljala:
»Malo sem vstala,«
»Pokažitg noge!« je zahteval zdravnik in ugotovil, da ni n;ka-kršnih sledov oteklin. Le med prstoma na nogi je imela mogočen otiščanec s kurjim očesom. Ogorčen je zdravnik dejal;
»Moram vas prijaviti, da bo
i „potegnili"
ste kaznovani. Vas ni prav nič sram, da se norčujete iz zdravnika? Čakajo me resnično bolni ljudje, ki ne morej0 do mene, vi pa hočete, da bi nasedal vašim kapricam J«
»Ne zamerite in ne prijavite nas, ker bi mati izgubila socialn0 zavarovalnino,« je zajokala hči.
Užaljen in nejevoljen je zdravnik odšel k drugemu bolniku, nato k tretjemu. Tisti dan je ostal brez obeda, pa tega skoraj ni občutil, ker se je moral tudi njegov želodec, prilagoditi terenski službi .. .
Pomanjkanje zdravnikov, razse-žen teren, slabe prometne zveze, pogosto dežuranje v ambulanti in taki ter podobni primeri, kakor, sem ga navedel, gotovo ne nudijo zdravniškemu poki cu posebne privlačnosti, Kdor v tem "poklicu vendarle vztraja, mora biti človekoljub, ki zasluži priznanje, spoštovanje in hvaležnost.
2. J.
Po krajši bolezni je v Cerknici umrla 99-letna Marija Škrl.
Življenjska pofc Škrlove matere ni bila niti malo posuta z rožami. • še kot mlada mati se je morala za vedno ločit'' od svojih štirih otrok, ki so odšli v svet za kruhom. Ob slovesu jim je podarila za doto: pridne roke, pošteno srce, bistri um in vero v življenje.
Med vojn0 pa je doživela najtežji udarec. Fašisti so jii požgali borni domek na Kožljeku in zverinsko ubili najdražjega sina Toneta, ki je bil poštni upravnik v št. Jerneju na Dolenjskem.
Vsi, k' smo jo poznali in spremili na zadnji poti, jo. boino ohranili v najlepšem spominu.
T. J.
VANGAMEL
Preteklo je že več let, kar nismo imeli nobene kulturne prireditve. Nekateri se sprašujejo, zakaj ne b; oživeli nekdanje Prosvetno društvo »Primorje«, ki je bilo svoj čas zelo delavno. Ko slišimo, da se v drugih vaseh pripravljajo za kulturne prireditve, bj nas bilo lahko malo sram. Ali res nismo več zmožni' spravili skupaj nekaj mladih ljudi, ki bi naštudirali kako igro?! Zadnje čase se slišijo glasovi o neki šaloigri, ki naj bi jo začeli štud rati. Da bi se kmalu pokazali na odru, tega čakamo vsi! Zat0 imamo tako veliko dvorano za prireditve!
Da bom0 objektivni, moramo dati priznanje godbi, ki ima vaje redno dvakrat tedensko.
C.
1 >

Že prva leta po osvoboditvi so Marežgani zgradili ta zadružni
MAREZIGE
DRAGO REH3ERGER:
o	v o	/j
ZAPISKI s i' o t o v a K J a po slilcuozemskin in a n c l e š k i ii & pristaniščih
Poncči pa migotajo na obeh straneh takega prehoda rdečkasto rumene kroglje na cementn h krra-telabrih. Prometne nesreče niso tako pogoste kot bi človek pričakoval spričo desettisočev vozi. Nehote ti pritlej0 na m"sel nesreče pri nas, ki jih je preveč v primeri t neznatnim prometom po naših ulicah in cestah.
Stvari, ki so v Londonu vredne ogleda, je nešteto. Od posameznika in njegovih interesov jc odvisno, kam se bo podal in pa od časa, ki ga lahko žrtvuje za Ogled. Predolgo bi bilo naštevanje znamenitosti in preveč poaonno voaacu.
Največje zadovoljstvo mi je nudil prirodcslovni muzej, posebno dvorana kitov. Imel sem vtis, da sem v ladjedelnici. Trideset metrski model sinjega kita in nešteta okostja manjših kitov, razn:h . vrst morsk'h somov, pl;skavic s3 tu na ogled in študij obiskovalcem, ki se mora samo čuditi tem velkanom morja. Tudi drugi oddelki so prepolni zanimivosti. Orjaški mamuti, okostja dinozaurov, okamenelo o-kost.jc archeopterisa, prvega pt!ča, neštete druge nagačene žival5, modeli, shematični prikazi in tabele,
dajejo obiskovalcu ¡[n ljubitelju prirode dovolj snovi za proučevanje in izobraževanje. Tudi oddelek m neralov je velikanski in najdeš v njem vse od zlatega prahu do nekaj ton težkega meteorja. Zanimiv jc tudi presek debla orjaške kalifornijske sekvoje, ki je rasla skoraj dvatisoč let. Krogi ali letnice so lepi in razločni in ojirem-Ijeni z napisi, ki ti povedo, kaj sc je primerilo zgodovinsko pomembnega ob tem ali onem krogu. Ves muzej je čudovita zbirka živali in rastlin ter nežive prirode, zavidal sem londonski m'ad'ni, da ima take možnosti za izpopolnjevanje v. šoli pridobljenega znanja.. Tudi drugi muzeji so polni neprecenljivega bogastva, ki so si ga Angleži nabavili po vsem svetu. Posebno Britanski muzei z miTjon knjigami in lepo zbirko slik, Narodna galerija, Tate galerija, Pomorski, tehnični in Vojni muzej prednja-e-jo Po bogastvu in redkosti svojih zb^rk. Lep kup zlata in kron in kraljevih žezelj in žlahtnega kamenja z znamenitim Koh-i-Noor-jem na čelu pa predstavlja kraljevska-zak'adnica v Toweru, kjer moraš jionavadi stati v repu in ča-
kati na vstopnico. Ljubitelji kina in gledališča pa bodo našli bogate reportoarje in premiere angleških in amerilcanskih f Imov v gledališčih in kinih Westenda, skoraj bi rekel skoraj nakopičenih okoli Pis-cadily Circusa in Leicester Squara. Kino je razmeroma drag in je za cenejšc sedeže Po dva ali tri šilinge vedno vrsta. Ne ugaja mi pa no;i stop sistem, ker se ti ponavadi zgodi, da padeš v dvorano točno v sredi ali proti koncu dogajanja. Non stop je na mestu Ie, kjer predvajajo kratke fihne in risanke ter tednike.
Nešteto drugih zanimivosti še nudi Lotndon človeku. Sedem dni je blo še premalo, odločno premalo je b'Io pa funtov, da bi si človek privošči] kakšen izlet v bliž-no ali daljno okol eo. Sprva sem se nameraval poteg'niii v Sout-hampton, da bi s" ogledal preko-morske velikane, ki imajo tu svoje pristanišče, pa liri je načrt prekrižala suša. Prav gotovo mi bo pozneje žal, da si nisem malo zategnil pasu, zakaj ob'.skati »Oueeu Elisabeth« ali celo »Uni<ed States« je dogodek, vreden nekaj žrtev. Morda mi bo to dano kdaj nozncjc.
Nočno 2'vljenje v I^onclonu sko-ro ne zas'uži tega imena, posebno če go primeriam« z pariškim. Najlepši je zvečer P'ccatlillv C'r-cus, osvetljen z neštetimi razno-barvnami svetlobnimi reklamami, in pa Leicester spuare, pola sprehajalcev obojega spola razn h rasni barv. Čudovito .poslikana za-
morka z bleščečimi belimi zobmi ali pa Indijka s črno piko nad nosnim korenom n'so nobena redkost. Tudi pocestn:c, ki so j:m liadati kar poetičen naslov »streed vvei-kers«, ne manjka ob večernih urah na Piccad'llyju. Ljudje hite v k'n0 in gledališče, v nekaj varietejev, polni pa so tudi »Snarhk bari«, Ki so dejansko prodajalne hrenovk in drugih mrzMIi in topPh prigrizkov ter brezalkoholnih pijač. Življenje na ulicah zgodaj zamre, ker se večini mudi domov, včasih da* leč od središča. Zalo se je treba podvizati, da uiameš zadnji avtobus ali vlak podzemske. Le bogatim, ki imajo s"oje avtomoble in si lahko privoščijo večerjo in zabavo v Solni, ni m r ura. Na .splošno so Londončani so'idiii. Pijanea nisem videl niti enega. Od plehkega piva se 1i ne bo zavrtelo, vino
pa je drago im zato Iuksuz. *
rožno popoicine smo po enem tednu zapustili raš clok-ici se odpravili po Temz; navzdol in na morje. Nasletteji naš c"lj je Hu'l, pristanišče na zvhoclni obali 225 nvl.j vožnje od Londona. Ko smo prišli iz Temz» je bla že - tema, da od vse obal,, med obema mestoma, k' bi jo morria v'del\ nismo imeli ničesar. Vožnja ponoči je nvnila brez razburjeni in po mirnem morju. Le zjutraj je bi'o mal0 zibanja, k: pa se je kmalu poleglo. Morie tod okol' je umazano sivo, neprijazno, leztt, jfoseono pozimi
mora bili pusto, ko te spremljajo viharji in ti groze razpenjeni valovi. Popoldne smo sc že znašli pred širok ra izvirom reke Ilumber, ob kateri leži IIull. Zopet je bilo treba čakati, da bo v doku prostora za nas. Čakali smo do večera
in naposled odpluli v trdi temi. Tudi tu ista slika pristajanja: pis-kanje vlačilcev, drgnenje ob pomol, signali iz poveljniškega mostu na kopno, povelja « kopnega ladji, prizor do pie:ce enak pristajanju v londonskih dokli.
Hull je industrijsko mesto z nekaj nad tristotisoč prebivalcev, prav nič zanimivo. Štirje dnevi postanka so nam b"li skoraj dolgočasni. Do onemoglosti smo si ogledali izložbe, dolge ulice f,n obiskali neKaj Kinematograrov. iresenetu
me je edin0 dokumentarni film »Morje okol' nas«, izdelan po knjigi ameriške biologinje Rachele Carsonove. Film ie v barvah, poln čudov;tih prizorov iz podmorskega življenja, borb z morskimi somi, lova na kite, valov in viharjev in večjega gibanja morja. Ko sem liniigo prevajal za »Primorsko založbo« sem na vse kriplje iskal nekatere posnetke iz tega filma, da bi z njimi itusrirali knj'go. Takrat pa iih irscm mogel dobiti, kar jo velika škoda. Knjiga bi z njimi mnogo pridobila. No, in sedaj za-
gledam na kiosku reklamo za ta filn. Kar vrglo me je in pobegnil sem našj družbi v kinodvorano, da so strme gledali za memoj. Upajmo, da bo ta enourni film, ki ,je dobil
Gasilstvo inia v Piranu že dolgo tradicijo, saj je minilo že 67 let, odkar je bilo ustanovljeno prvo ¡gasilsko društvo. V nedeljo 6. januarja so imeli člani svoj redni letni občni zbor.
Preteklo leto je bilo bogato n zelo uspešno, člani operativne enote so žrtvovali nad 900 ur za strokovno vzgojo. Toda delo upravnega odbora se ni omejevalo samo na utrditev mestne enote, temveč so organizirali tudi gasilske industrijske enote v tovarni mila in piranski ladjedelnici ter se povezali z gasilskim odredom JLA v Portorožu. Kljub tako obsežnenm delu niso pozabili na mladino in ustanovili so pionirsko četo. ,
Izolska »Svoboda« je mlado društvo, ustanovljena je bila šele lani 19. decembra in je neke vrste nadaljevanje starega SKUD-a »Istra«, ki je zaspal pred kakimi štirimi, petimi leti; delovala je ie knj žni-ca in pevski zbor, zdaj je bila pa obnovljena tudi dramska sekcija in ustanovljen šahovski krožek.
»Svoboda« se je predstavila prvič 8. februarja na Prešernovi proslavi s pevskim zborom, ki ga vodi profesor glasbene šole tov. Bole Just; pevci se pripravljajo zdaj za gostovanje v Mariburu, Kranju Sin. še nekaterih večjih mestih Slovenije. Dramska sekcija študira akeče in zabavni program za pustno veselico.
Kakor vsak novorojenček ima itudi izolska »Svoboda« svoje težave, to ni vprašanje prostorov kakor marsikje, temveč ogrevanje prostorov, ki nimajo niti peči in miti dimnikov. Ko je bil na občnem zboru tov. Regent, se je pošalil: »Nikjer nisem toliko prezebal kakor ob našem sončnem Jadranu«. Zato imajo seje upravnega odbora kar v pisarni »Sadje-zelenjava«, kjer je tajnik društva zaposlen.
Danes ima »Svoboda« že blizu 300 članov, dva režiserja,in ji po-dobne težave ne bodo pomenile nepremagljivih ovir.
Ajdovščino
V torek so na Colu praznovali evoj občinski praznik. Na ta dan pred 12. leti so se partizani spopadli z okupatorji pri Beli nad Sa-naborjem. V borbi je padlo sedem partizanov, domačinov. V spomin na ta dogodek je občinski ljudski odbor Col razglasil ta dan za občinski praznik. Dopoldne je imel. slavnostno sejo, popoldne pa je bila v Zadružnem domu akademija z izbranim kulturnim sporedom.
S tem v zvez; ne smemo pozabiti na 119 praktičnih vaj in udeležbe na okrajnem festivalu v Sežani in Kopru, kjer so zasedli drugo mesto.
Društvo jma obsežno delovno območje, zato je' trenutno najbolj pereče vprašanjg prevozno sredstvo, dosedanje je že iztrošeno in neuporabno. Temu bo ugodeno letos, kajti v občinskem proračunu za leto 1955 je predvidena izpopolnitev gasilske opreme in izgradnja stolpa.
Na predlog prostovoljne gasilske organizacije je nagradil občinski .ljudski odbor stare in akt vne člane, dvema družinama padlih gasilcev pa je nakazal pomoč v denarju.
Naloge, ki si jih je postavila gasilska organizacija v tem letu, niso maj Ime, med drugim imajo v načrtu pstanov tev ženske čete, ki jo bodo usposobili za prvo pomoč.
Letošnja zima je za naše kraje izredno mila. Skrbi nas, kako bo čez leto. Povsod je že polno cvetja črnega teloha, in trobentic. Zjutraj nas prebuja ptičje petje kot bi bili sredi. maja. Ozimni posevki se lepo razvijajo, šc preveč za ta čas. Čuden pojav smo doživeli prejšnji teden, ko se je bliskalo in grmelo kot sredi poletja. Grmenje nam jc na-treslo nekaj novega snega, da sredi zime nismo brez njega. Pred 41. leti je na dan 12, februarja zapadlo en meter snega, ki je potem ostal vse do začetka aprila.
Brali smo, da so nekateri kmetje v Istri zapustili zemljo in odšli v Trst. Ljudem pri nas se to čudno zdi in si ne morejo predstavljati kaj takega. Zemlja jo mati, ki vse prenese in daje kruha vsem. Zahteva pa, da ji damo gnoja in znoja v obilni meri. Še po grmovju in gmajnah rase kruh, le poiskati ga je treba. Da bomo razumljivi: Samo v Sebreljah so lani nabrali za 1,200.000 din različnih zdravilnih zelišč. Nekdaj vse to ni imelo nobene vrednosti.
P. F.
Pisma uredništvu
Tudi v postojnskem okraju bi veljalo z nagradnim natečajem pospešiti kmetijsko proizvodnjo
V nedeljo so imeli predstavniki političnih organizacij, Socialistične zveze in Zveze komunistov občin Kanal in Kal nad Kanalom važno sejo, Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da so ljudje ob Soči v letih po osvoboditvi percej napredovali. Največji napredek je napravila tovarna cementa v Anho-ven, kjer je delovnj kolektiv znatno dvignil proizvodnjo in kakovost. Na seji so izvolili začasni odbor Socialistične zveze bodoče kanalske komune s predsednikom Stankom Jurca in tajnikom Antonom Gor j upom na čelu.
Organizacija Zveze borcev je v nedeljo dopoldne priredila žalno komemoracijo na kraju, kjer so fašisti in domobranci pred 10 leti ustrelili devet talcev, organizatorjev OP na Kanalskem. Kcmemo-racije se je udeležilo veliko število ljudi, ki s0 poslušali komemora-tivni govor, ki ga je imel ing. Franc švajcer iz Anhovega. Godba delavsko prosvetnega društva »Svoboda« iz Anhovega je zaigrala žalostinko. Pred spomenik, ki so ga postavili pred leti, so položili šopke pomladnega cvetja.
Kanal ob Soči
»Oscarja« kot najboljši dokumentarni film v letu 1952, prišel kmalu tndi k nam.
Dolgočasje smo si krajšali s tem, da smo en dan porabili za izlet v York, mestec,, približno 60 milj od Hulla in središče grofije Yorkshire, Podali pa smo sp tja kar z avtostopom. Nisem imel kaj prida ■upanja, pa nas je pobral že četrti avtomobil, kateremu smo pokazali palce. Na žalost ni šel daleč, samo do 10 milj oddaljenega Beverlyja. Lastnik avtomobila je bil zelo prijazen, popeljaj nas je celo do pripravnega mesta zunaj Beverlyja in nas potolažil, da se bo kmalu našel priključek. Vendar smo dokaj dolgo dvigali palce in pri sebi zmerjali negibne obraze za volani, dokler se nas končno ni usmilil ogromen zaprt kamijon s pohiš-stvom. Tovariša sta zlezla zauaj
in se dobro namestila v novih fo-telih, jaz pa spredaj k šoferju. In šlo je s starim vozilom preko pokrajine, vse ze^ne od prostranih pašnikov, rumene od strnišč in lahno valov7fe, kakor severni del iiaše Šumadije.
York je lično staro Angleško mestece z največjo gotsko katedralo r Angliji. Oko'i in okoli središča mesta vodi rimsko obzidje z velikimi stražnimi vrati na štirih ali petih mestih. Obz dje je lepo re-stavrirano in daje mestecu ^oseben čar. Prebivalcev je morda okoli 70.000. Ulice s0 b:le vse polne, trgovine polne, tako da se nam je
zdelo kot in3 semanjj dan. Pa je bila. le sobota in ljudje s0 se pripravljali na proslavo zmage v bitki za Britanijo, ki so jo izvojevale angleške zračne sil septembra 1940. leta. Obiskali smo katedralo, se sprehajali po ulicah in opazovali. Angleške rdeče in neometane hiše z majhnimi 2 krat 4 m vePki-mi vrtički in ratPjskimi ter televizijskim antenami na strehah so se vrstile v skoraj dolgočasnem redu. Anglež je t;pičen individualist. Če že ne more imeti svoje h še, pa si kupi samo del, le da je na svojem. Že ob z!davi večstanovanjskih liiš upoštevajo, da hoče vsak imeti uei mse zase in pred svojim.
delom kot večja peproga vePlt vrtiček. Belo ometane hiše nisem videl n;kjer. In ometa na splošno ni videti. Zaradi dima bi kmalu po-crnei pa tndi večna vlaga mu škodi. Opeka je trdnejša m drugače žgana kot pri nas, ponavadi pa jo še prevlečejo z nek0 glazuro in s tem dobi potrebno trdnost "ta ličnost. Poskušal sem si predstavljat} hiše z belim ometom, pa sem spoznal, da bi to povsem spremenilo značaj angleških mest in morda tudi Angležev samih.
V IIulI smo se vrnili z vlakom. Vsi vagoni našega vlaka s0 imeli vhode pri straneh v vsak kupe, tako kot jih imajo nekateri naši vagoni, ki vozijo do Sežane in na Reko. Razlik? je Ie v tanec;ran;h sedežih. Sprevodnka nikjer nobenega, vozni listek ti pregledajo te pri vstopu na peron in v namemb-
ni postaj', ko ga oddaš. Mislim, da se angleške^železnice ne dajo primerjati z železnicami na Kontn
nemtii, posebno ne z nemškimi ali francosk'mi, ne po hitrosti ne po udobnosti ter čistosti. Izjema so le morda »Leteči Škot«, »Zlata puščica« in »Kraljevski Škot«, ki vozijo na Škotsko " * preko Kanala do Pariza.
štirje dnevi postanka v Huiiu So nam bil« dovolj in odhoda smo' se kar veselili. Vreme je bilo slaba, napovedi so obetale viharno vreme na Severnem morju in strahopetce je že malo skrbelo, kako bo na 400 m'lj dolgi vožnji do Hamburga. Moje razpoloženje na tej vožnji do Hamburga je bil0 še bolj čemerno kako,, vreme in še bolj pusto kakor sivo ze'eno morje, ki nas je z balo dan in noč. Moje vozarjenje po merju se je bližalo koncu. Ne vem kaj bi flal, če bi se inj skoraj dvomesečno po'ovanje podaljšalo še za nekaj mesecev. Ves čas sem neznansko užival, zakaj morje mi je prav taka strast kakor plezalcu strme stene, kakor letalcu sinje nebo. 11'tro, prehitro smo bili v Hamburgu in ob odhodu z ladje se še posloviti nisem mogel od njega tako, kot se lahko posloviš, kadar se vračaš s počitnic na Jadranu in ti pogled z vlaka še enkrat objame prostrano morsko plan. Ločilo naju je namreč trideset ali štirideset m'Ij E be, v kater0 smo vnluli kasno ponoči.	KONEC
Z velikim zanimanjem smo kmetje prebrali v časopisja objavljane nagradne natečaje za pospeševanje kmetijstva v koprskem, sežanskem in goriškem okraju. Razpisane nagrade za izvršena dela za dvig živinoreje, vinogradništva in sadjarstva bodo nedvomno še večja pobuda za kmetovalce, ki že itak ležijo za izboljšanjem svoje kmetije.
Podoben natečaj bi z velikim veseljem sprejeli tudi kmetovalci postojnskega okraja. Pri nas bi prišlo v poštev predvsem zboljšanje živinoreje, osuševanje zamočvirjenih zemljišč, gnojenje travnikov, ureditev hlevov in poslopij za spravljanje živinske krme, izboljšanje sadovnjakov in ureditev gnojničnih jam.
Pri nas so gotovi predeli primerni za uspešen razvoj radjarstva, vendar ne prav povsod. Navezani smo o glavnem le na živinorejo, poljedelstvo in gozdarstvo. Ker so gozdovi v zadnjih letih precej trpeli in jc njihovo izkoriščanje zdaj zelo omejeno, je s tem kmet zelo prizadet. Nujno se bo morala dvigniti zlasti živinoreja, ker bo lahko zajela vsa drobna kmečka gospodarstva. Za čimvečje usnehe na vseh področjih kmetijstva pa bi bilo prav, če bi tudi postojnski okrajni ljudski odbor razpisal podoben nagradni natečaj kot drugi primorski okraii.
Natlačen Franc, Veliko Ubelsko pri Razdrtem
Ivdo naj ima gostilno v Babičih?
Zveza borcev Babici je kmalu po osvoboditvi organizirala v vasi gostilno, ki jo je vodila vse do ustanovitve KDZ. Takrat je gostilno prepustila KDZ za dobo dveh let, to je do reorganizacije, nakar je ponovno sprejela gostilno. Skupnost je imela od gostilne precejšnje koristi. Zveza borcev je z dohodki podpirala revne družine na vasi, na-
Kdaj bo dobila Postojna „Društvo prijateljev mladine"?
Tako se sprašujejo ljudje, ko či-tajo o pomenu in delovanju takih društev drugje. Tudi Postojni je potrebno akti\no »Društvo prijateljev mladine«, ki naj bi staršem in šolam pomagalo pri reševanju neštetih vzgojnih vprašanj. Zato bodo imeli ustanovni občni zbor v nedeljo 27, t. m. Ob tej priložnosti bodo priredili tudi clvodncvno razstavo otroških podob. Tudi vrtec bo uredil svojo razstavo, medtem ko bo imel v okviru Ljudske univerze upravnik deškega' vzgaja-jališča iz Planine predavanje »Jaz nisem kriv«. Tako bodo »po težkem porodu«, kakor se je na sestanku iniciativnega odbora izrazil neki tovariš, tudi v Postojni ustanovljeno to .prepotrebno društvo.
¡HERPELJE
Prejšnji teden je bil na sedežu občne Herpelje sestanek zastopnikov vseh občinski h odborov Rdečega ^'ža iz področja bodoče komune. Sestanek je vodila tov. Bc-laj, tajn'ca okrajnega odbora RS za sežanski okraj. Po živahni razpravi o delu organizacije so bili sprejeti sledeči sklepi: Še v tem tednu bodo sklicane seje članov občinskih odborov RK. na katerih bodo določil; izvedbo novih volitev. Skušali bodo doseči da bo vsak član te humanitarne organizac'je za bodoče pripravljen storiti nekaj več za skupnost. Zdravstven] delavci bodo pomagali pri materinskih posvetovalnicah v prosvetno-zdravstvenih tečajih mladine, pri tečajih za pivo pomoč, Podgradu, Materi ji in pozneje na Kozini, pri patronažnj službi proti TBC. Za pomoč potrebnim bolnikom Se bodo odbori RK povezali s socialno zdrvastvenimi sveti pri občinskih LO. Sprejel' so tudi sklep, da se bodo borili proti pijančevanju, v maju bodô izvedli protitu-berkulozni teden. Zanimali se bodo za asanacije, za kraške kale, inapajallišča <n takoj začelj s pobiranjem članarine ter poživeh podmladke na šolah,
Ob. zaključku so izvolili začasni odbor KR za komuno Herpelje.
—X—
bacila je gostilniški inventar in ra-diosprejemnik.
Zveza borcev kot organizacija ni mogla imeti obrtnega dovoljenja, zato je le-tega oskrbela na ime Belič Erncsta. Ta je zadnje čase prišel. na kaj čudno zahtevo. Pravi, da je gostilna njegova, ker je obrtno• dovoljenje izstavljeno na njegovo ime. Člani Zveze borcev in ljudje v vasi, seveda nismo tega mnenja. Želimo, da bi gostilna še naprej obratovala pod vodstvom Zveze borcev. Zahteva Beliča se nam ne zdi utemeljena in še manj upravičena. Belič grozi tistim, ki hočejo preprečiti, da bi uspel dobili gostilno„ da jih bo dal zapreti. Člani Zveze borcev so, razen dveh, pripravljeni prepustili vodstvo gostilna domačemu prosvetnemu društvu. Njihove stališče je, da bi potem skupnost lahko imela iste koristi kot do sedaj. Če dobi gostilno Belič, pa bi vse te koristi užival, le on sam. Za danes le to, čc bo potrebno, bomo• še kaj povedali.
Vaščan
¥ Posfofni so začeli s predavanji o prometni* disciplini
Pretekli teden je bilo na'postojnski mignaziji posvetovanje profesorjev g mnazije o vzgoji prometne discipline. Razen profesorjev,, se je udeležilo posvetovanja, tudi tov. štritof iz prometnega centra. TNZ Postojna, kj jih je seznanil 0 cestno-prometnih nesrečah, ki j'h. povzročajo otroci.
Vsi so s; bili enotni v tem, da. je vzgoja otrok, od predšolskih pa. tja do študentov in odraslih, o-vedenju na cesti in prometnih predp'sih potrebna. Na postojnski gimnaziji bodo začeli z vzgojnim, delom o prometni' disciplini takoj; otrokom bodo ob vsaki primerni priložnosti: pojasnili pomen prometa, prometnih sredstev, varnostnih znakov in vedenja na cesti-
O tem problemu bodo govorili tudi n.a roditeljskem sestanku in. skušali skupno s starši najti pot. in način, kako bi vzgojili otroka, v dobrega in izkušenega koristai-ka ceste, da bi znal čuvati sebe in. sotovariše.
Minulo nedeljo je prosvetno društvo »Sloga« uprizorilo štiridejanko »Prisega opolnoči«. Požrtvovalni igralci so kljub premajhnemu odru. pokazali svoje zmožnosti. Gledalci so nagradili rgralce s plosikanijem in s tem izrazili svoje zadovoljstvo-Dramo je režiral domačin, kmet: Alojz Sirca. Za učenje je žrtvoval, več večerov in ga ni zadržalo naporno delo na polju. Zato zasluži' priznanje in pohvalo vseh.
Oel igralcev je najboljše poelal svojo vlogo Koritnik Selma-Davo-rinka. Tudi Anka je svojo težko vlogo učinkovito odigrala. Na splošno-so se vsi igralci dobro izkazali, čeprav so ne'kateri prvič nastopali na odru. Pri nadaljnem delu želimo--igralski skupini še mnogo uspehov-
Grajati moramo nekatere pobali-ne, ki so predstavo motili z glasnim' govorjenjem. Niti opomini niso zalegli.
Slcivcek in vrtnica
(Nadaljevanje s 7. strani)
—	Nehvaležna! je odvrnilo dekle.
—	Poslušaj, zelo neolikan si, in kaj si pravzaprav? Samo študent-Ne verjamem, da imaš srebrne zaponke na čevljih, kakor jih ima. komorni.kov nečak. — Vstala je in odšla v hišo.
— Kako nespametna je ljubezni, je dejal študent, ko je odhajal. — Niti polovico tako koristna-ni kot log ka. Ničesar ne dokazuje dn vselej pripoveduje človeku o-nečem, kar se ne bo nikdar zgodilo in zaradi nje verjamemo v strari, ki so neresnične. Zares, povsem nepraktična je in kar je danes glavno, da je človek praktičen, se bom-raje vrnil k filozofiji, in študiral metafziko.
Tako se je vrnil v svojo sobo,, izvlekel veliko prašno knjigo in. pričel čitati.
(Prevedla J. S.)
TltfS; tipilliS „Poslušajtein govorite'
MM ••'-i
V desetem kolu okrajnega nogometnega prvenstva je prišlo do več nepričakovanih 'rezultatov In t0 predvsem po zaslug; tistih moštev, ki so v letošnjem nogometnem tekmovanju igrala le podrejeno vlogo.
Najbolj razveseljivo presenečenje je pripravila svojim ljubiteljem šmarska enajstorica, ki je že drugo nedeljo uspešno kjlubovala močnejšim nasprotnikom. Prejšnjo nedeljo so Branikovci premagali favorita Silil, v nedeljo so pa v Ankaranu odnesli domači Rdeči zvezdi eno točko. Največ zaslug za ta podvig imata nedvomno odlični srednji krilec Zgonec ter vratar Djurdjevič. Vseh enajst zasluži kolektivno pohvalo. Z vstrajnim treni ngom bodo šmarčani v letošnjem letu dosegli še marsikakšen zavidljiv uspeh. Sedaj so se že prerinili v sredino lestvice, imajo
pa vse pogoje, da se počasi približajo vrhu.
Razen šnvairčanov, zaslužijo pohvalo tudi mladi', igrale; jz Pacine, ki so bili za koprsko Auror0 trd oreh, saj jih je premagala z najtesnejšim rezultatom 5:4.
Tudi Stilu ne gre več tako kot nekoč. V nedeljo je le s težavo izenačil z Izolo B, in še to v drugem polčasu. Kljub temu se pa še vedno trdno drži na prvem mestu.
V Bertokih sta si stara nasprot-«lika Jadran in Olimpia tovariško razdelila točki.
Po desetem kolu je na čelu neuradne lestvice Stil s 14 točkami, nato Izola B in Rdeča zvezda s 13, Olimpia in Branik z 9, Soline-Piran z 8, Aurora B s 4 ter Padna z 2. Dekanski Jadran, ki je do sedaj nabral 16 točk, tekmuje izven konkurence.
Fariizan prišel v četrt finale. - Splitski Hajduk izpadel
Tradicionalni mladinski mednarodni turnir v Viareggiu se je že začel. Letos tekmuje 16 moštev, od teh šest inozemski h. Turnirja sta se udeležila tudi Partizan in Hajduk. Partizan, ki je favorit turnirja, je le z težavo prebrodil prvo kolo S težko zmago proli Udi-nese z 2:1 in to šele po dveh podaljških, medtem ko je splitski Hajduk izpadel že v kvalifikacijskem kolu, premagan od Samp-■dar0 s 3:0.
V čeiirtfinalu se bo beograjski Partizan srečal z Atalanto, V kolikor mu bo uspelo premagati svojega nasprotnika, bo igral v finalnem tekmovanju in si zagotovil plasman med prvo četvorico.
Košarkarji Crvene Zvezde zmagali v Viareggiu
Moška petorica beograjskih košarkarjev Crvene zvezde je prejšnji teden uspešno zaključila svoje tekmovanje v Viareggiu in v veliki mednarodni konkurenci osvojila prvo mesto.
Orvena zvezd,a je že trikrat to poskusila, toda največji naslov ji je vsako lelo ušel, marala se je zadovoljiti .z drugim mestom. Letos so pa njeni napori in resna priprava rodili uspeh.
Zvezda je v finalnem srečanju premagala grško moštvo Arisa iz Soluna z 48 :46.
S ^ M
vede prvi turnir za žensko prvenstvo Primorske. Seveda se bomo morah pri tem nasloniti predvsem na mladino in si vzgojiti kader mladih šahistk, ki bodo začele posegati na republiška in pozneje tudi na državna prvenstva. Okrajni šahovsk; odboir v Idriji se zato obrača na vse primorske gimnazije, učiteljišča in strokovne šole s prošnjo, da bi že do konca marca izvedli prvenstva na šolah in mu poslala poročila. Pri teh turnirjih b; bilo zaželeno, da bi vzeli v obzir tudi ostale mladinke ter jih pritegnili k igri.
Finaln; turnir za prvenstvo bo do nato priredili v Idriji n se ga bod0 udeležile zmagovalke vseh (turnirjev, čas še ni določen, vendar lahko računamo z majem ali julijem. Tudi ostala šahovska društva b; morala izvesti ženska prvenstva, tako da bi prav gotovo odkrili nekaj talentiranih šahistk.
S to akcijo bomo zaorali v popolno ledino, nekaj truda in nekoliko organ isacijskih sposobosti, pa nam bo dalo pričakovane sadove.
Na Primorskem ni imel žensk: šah doslej še nobene organizirane JJ^Či oblike. To je pravilno oceniia šahovska zveza Slovenije, na zadnjem sestanku šahovskih organizatorjev v Kopru je podvzela primerne korake, da se tudi ženski šah pri nas premakne z mrtve toč- ^^^^^ ke. Okrajni šahovski odbor v Idri- ^ ji je prevzel nalogo, da že letos iz-
Mladinski lisi »MLADINO« dobite u kioskih LIPA o Kopru, Izoli in Portorožu. Naročite jo lahko v upravi »Mladine« v Ljubljani, Tomšičeva 9 II. Naročnina mesečno 40 din, četrtletno 120 din, polletna 240 din, celoletno 4S0 din.
PRVO SINDIKALNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO PRIMORSKE
V smislu sklepov primorskih šahovskih organizatorjev v Kopru je Šahovska zveza Slovenije razpisa-la prvo sindikalno šahovsko tekmovanje Primorske; organizao"j0 je poverila okrajnim šahovskim odborom. Moštvo šteje šest šahistor/ in dve rezervi, ki morajo pripadal. istemu sindikatu, strokoivn; organizaciji ali delovnemu kolektivu. Z izločevanjem bomo najprej dobili okrajne prvake vseh štirih primorskih okrajev, 'ki bodo nato v Novi Gorici odigrali med seboj finale.
Kakor na.m poročajo iz tolminskega okraja, so tamkaj že pristopili k organizaciji in upajo, da bodo dosegi; precejšen odziv, ker je to predvsem množična prireditev.
Kolektivi, ki želijo sodelovati pri tej prireditvi, naj prijavijo svoja moštva pristojnim okrajnim šahovskim odborom, kjer bodo dobila vsa. potrebna navodila.
L. S.
ZA DAVISOV POKAL
V prvem kodu teniškega Daviso-vega pokala se bo letos Jugoslavija srečala z reprezentanco južnoameriške države čile. To srečanje je za naše reprezentante težka preizkušnja, saj je čilska reprezentanca med najmočnejšimi v Južni Ameriki.
16. LEKCIJA
I go to my office on Thursdays (to se dogaja običajno, redno). I am gong to my office (pravkar, v trenutku, ko to govorim, grem, sem na poti v svojo pisarno). I am, I go — zadnji glagol dobi končnico — ing; I am going. You are taking. •— He is giving his ticket to that man. — In his country he gives his ticket to the man on the train. Here We give curb tickets to the man in the station. — He is giving his ticket to that man. He is giving this ticket to that man now. Vprašalne oblike: Doos he give his tisket to the man on the train? Yes, he gives his ticket to him, — Is he gi ving his ticket to the man in the station? — Yes, he is giving his ticket to him. — Vprašanje začnemo z glagolom: Is he giving ... — Is he here? — No, he's thetre. Is he coming now? Yes, he's coming now? Podobnost: Is he hare? Is he coming. - Mr. Grey was in his office. He went from his office. He will be in his house. He is going from his office to his house now. He goes from his office te his house on Mondays. He goes on a train. He is on a train now. He is going from his office to his house on a train. Novi besedi: minister — minister, factory — tovarna. The Minister is here. He is in his cair. Mr. Green is coming from the factory. He's going to the Minister's car. The Minister is coming from his car. He is saying: »Good morning« to Mr. Green and the Minister are going to the door now. — A table is there. A key is on the table. It's a big key. Mr. Green is fating the key off tihe table now. He is geving the key to the Minister. The Minister is putting the key in the door. He is putting his hand on the door now.
—	The Minister and Mr. Green are in the factory now. They are going to Mr. Green's office. The Minister is giving the key to Mr. Green(. Mr. Green 'is saving: »Thank you« to him. He is putting the key on a table in his office.'Mr. "Green and the Ministe^. are coming from the factory le the .Minister's car now. They are saying »Godbye«. The Minister is in his car now. His car in going from Mr. Green's factory to London.
Vaje: Spreminjajte stavke, ki izražajo navadno dogajanje, v dogajanje, ki se vrši pravkar. Zgled: he goes to his office — He is go ng to his office. Na koncu stavka recite še: now. — Tom comes to the stations. — Mr. Grey goes to London, — Tom and Joan put their coats on. — We give our ticket to thg man. — He gets our tickets frous. — I say »Goodbye« to you.
—	You are saying »Goodbye« to us now. I am saying »Goodbye« to you . . . and thank you, listeners.
GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PR1MORJA KOPER
razpisuje
v proslavo desete obletnice osvoboditve tekmovanje med amaterskimi dramskimi družinami v okrajih: Tolmin, Postojna, Gorica, Sežana in Koper.
Dvo najboljše ocenjeni skupini bosta ob zaključku sezone prišli gostovat v Koper in bosta nagrajeni. NAVODILA: Vsaka dramska družina, ki so namerava udeležiti tekmovanja, se mora do konca februarja prijaviti in poslati sledeče podatke:
1.	Ime dramske družine oz. društva.
2.	Sedež dramske družine oz. društva (kraj — okraj).
3.	Delo, s katerim bo nastopalo, avtor oz. morebitni prevajalec.
4.	Režiser.
5.	Približen, pozneje točen datum premiere.
(5. Ker prihaja v poštev za gostovanje normalen celovečeren program, enodejanke niso zaželene. Vsako premiero si bo ogledala 3 do S članska ocenjevalna komisija, katero bo imenoval Upravni odbor Gledališča Slovenskega Primorja..
Prav te dni sva se menila z Juco in dela;a načrte, kako bi si olajšala življenje na stara leta. Otroke -.•mava preskrbljene, Raztepli so se Po svetu in nisva jim več potrebna. Sama Pa sva z malim zadovoljna. Sam ne vem, kako sem prišel na misel, da bi prodala najino hišico in si tako od časa do časa privoščila kakšen priboljšek. Joj, kako je Luca skočla! »Mar si dobil hišo od agranig »refo-mc«, rogovila stara, kakor tisti bivši tajnik krajevnega odbora- v Semedeli, ki jo je tudi tako zlahka prodal?« me je nahrup la in povedala še celo vrslo takih, da me še zdaj trese,
»Kar ropotaj,« 5em si mslil, reke pa ne cr.ie ne bele in že sem jo rezal proti Kopru, Po poti sem srečal pismonošo, ki nn je izročil kup pisem z vseh strani mojega revirja. Med njimi je bil0 tudi eno iz Dekanov, Tako mi piše moj stari prijatelj Dreja:
»Dragi Vane! Vabim Te na kozarček sladkega, Ker pa veš da sem ves ljubi dan zaposlen, prdi zvečer. Toda preden se odločiš, zavaruj se pri zavarovalnici, kajti jaz Ti ne morem jamčiti za morebitne nevšečnosti. Na naši cesti namreč še ni posvetila elektn čna luč, cesta Pa je kol hudourniška struga po
največjem nalivu. Razen tega je pred tovarno »luketov« toliko najrazličnejše železne in lesene šara, da se ne boš nikoli več izmotal živ iz nje, če se ponoči zapleteš vanjo. Lc če je jasen večer in sije luna, si. še nekoliko varen pred temi komodnostmi. Ob meglenem vremenu pa nikar ne. hodi, da ne boš imel opraviti s »kaša malati«. Tvoj Dreja.«
Pa sem kljub temu le šel in videl, da je res tako, kot mi je sporočil Dreja. Njega pa tega dne tudi zvečey ni bilo domov. Zato sem slop i v kino, da preženem dolčas in da se minogirede spet, nekoliko kulturno dvignem. Film je bil še kar dober in se čezenj ne morem pritoževati. Bolj neumno se mi je zdelo, ko so ga kar na lepem prenehali vrteti, čeprav je moralo biti po mojih račun h še vsaj četrt ure do tistega »End«, ki p0 naše pomeni konec.
Mislil sem, da hočejo prištedlli na elektrik.'' in amortizaciji, pa ni bilo tako. Za tem je tičalo nekaj drugega. To sem videl takoj, ko se je oglasila trobenta in s0 se parčki začeli vrteti. Mladina je sicer vseeno prišla na svoj račun, prikrajšani pa smo bili starejši, ki bi le raje videli film do konca,
kol pa se zvijali in topotali pri »rundi« al; kakor že prav jo tem novim plesom. Jaz sem sicer skušal prepričati operaterja, naj mi vsaj film posodi, da ga bom doma do graja pogledal, pa si tudi on ni dal ničesar dopovedati.
Tudi ;z Postojne sem dobil prisrčno vabilo. Sporočili so mi naj si pridem ogledat cirkus, ki te dni gostuje pri njih in i»Va razen drugih zaninivosti celo nekaj čistokrvnih slonov, ki da jim m lo postojnsko podnebjg nič preveč ne ugaja. Take stvari rad gledam in cirkus mi še posebno ugaja, pa naj bo prav; al' ne. No in moram .'e-či, da mi ni bilo prav nič žal. Videl sem slone in tudi druge živali. Nekatere so prišle celo v gledališko dvorano, kjer so tisij večer gostoval koprsk; gleda.liščniki z »Bratovščino sinjega galeba«. Posebno so se »obnesli« nekateri dijaki, ki so si zares prizadevali, da gledališko dvorano spremenijo v cirkus, če to besedo tako razumemo, kot j0 uporabljamo v vsakdanjem življenju. Kar se mene tiče, b že raje nesel največjega slona iz Posioj-ne v Koper, kot pa še enkrat poslušal kričanje i.n žvižganje postojnske mladeži.
Vas pozdravlja
VANE."
NEDELJA, 20. 2.: 8.15 Iz domačih, logov za nedeljsko jutro, 8.40 Za naše kmetovalce, 9.00 30' v veselem ritmu; 9,30 Mladinski oder: Ptički brez gnezda; 13.45 Glasba po željah; .15.00 Mikrofon je vaš: Primorski zbori, ansambli in solista — amaterji pojo in igrajo; 15.30 Naši kraji in ljudje: Ajdovščina; 16.00 Promenacitiii koncert, 16.30 Izbran0 cvetje z domače grede; 21.00 Vesel nedeljski večer v ritmu in melodiji, 21.30 Glasbeni mozaik; 22.00 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 21. 2.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Narodne pesmi poje slovenski oktet; 15.00 čistimo svoj jezik; 15.10 Vesel ponedeljkov glasbeni album; 16.00 šport doma in po svetu; 16.30 Naš tedenski sklar datelj ;n njegov glasbeni portret: Beethoven: 2. simfonija; 20.15 15 narodnih kol; 20.30 Zabavne melodije; 21.05 Nočni koncert narodne glasbe jugoslovanskih sklar dateljev; 22,00 Plesna glasba.
TOREK, 22. 2.: 11.00 Šolska ura: Lool gre na dopust, 11.30 Mladinski koncertni oder, 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 pomlad-ni pesmi poje komorni zbor ia Trsta pod vodstvom Ubaida Vrabca, 15.00 S knjižne police; 15.20 Jugoslovanski solisti in ansambli pred našim mikrofonom; 15.30 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank; 16,00 Tečaj angleščine; 19.15 Pustni zvoki; 20.15 Ritmi za klavir; 20.30 G. Rossini: »Sevilski brivec«, opeira v 2. leja-njih.
SREDA, 23. 2.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15.00 Kulturno življenje na Primorskem, 15.15 Filmske melodije; 15.30 Glasbena kronika doma in po svetu; 15.40 Klavirske skladbe F. Chopina; 16.00 Zdravstveno predavanje; 16.10 Za vsakogair nekaj; 19.15 Havajske melodije; 20.15 Bosanske sevdalinke; 21.05 J. Brahms, A Glazunov, I. Alveniz; 22.00 Plesna glasba.
ČETRTEK, 24. 2.: 14.00 Od melodije d0 melodije, 14.40 Domači zvoki; Pojeta dueta Loža? — Fi-liplič in Koininik — Plevel; 15.00" Od Triglava do Jadrana; 15.15 Med italijanskimi operami; 16.00 Narava in tehnika; 16.10 Za vsakogar nekaj; 19.00 Serenade za godala; 20.45 Revijske melodije; 21.05 Večer komorne glasbe; 22.00 Plesna, glasba.
PETEK, 25. 2.: 11.00 Koncert za ,naše pionirje; 11.30 Emisjijia za djeco; 13.45 Glasba po željah; 14.40 Domači zvoki: Igrajo »štirje fantje« in kvartet Frank; 15.00 Kulturno pismo 15.10 Melodije za stare in mlade; 16.00 Tečaj angleščine; 16,15 Za vsakogar nekaj,
Poverjeniki Prešernove družbe, javite nam stanje članstva na dan 20. februarja in pohitite z vpisovanjem članov.
Prešernova družba
oglasi
S TAKOJŠNJIM NASTOPOM sprejmemo VAJENCA za železninsko stroko in VAJEN (Ja ^irogerij-sko stroko. Pogoj: dovršene 4 gim-, aluzije ali osemletno šolo. Ponudbe poslati na Trgovsko podjetje »Mavrica«, Izola ali osebno v Izoli, Verdijeva ulica 1.
Mednarodnega jezika
ESPERANTO
se lahk^ hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko za din 50.—, Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije.
Zveza esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Kenko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopra.
Naslov uredništva in nprave: Koper, Santorijcva ulica št., 26, telefon 170, poštnj predal 2 — Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina 500 dinarjev polletna din 250, četrtletna pa din 130.— Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-162
Mrežo so tako stisnili, da ni več prostora za čolne in barke. Ostalo te le se neka jrib. Glavni lov je končan. Ribiči se odpravljajo z dragocenim tovorom v piransko pristanišče, kjer jih veselo pričakujejo svojci in velika množica prebivalcev
katerem so bile ribe, se je stalno manjšal. Dotlej mimo morje se je začelo gibati in valovali, posamezne skočee so se začele poganjati iz vode. Vedno več jih je bio, dokler ni poslalo živo kot na mravljišču Mreža je ponekod pokrila ujetnice tudi od zgoraj in zanimivo je bilo gledati', kako )jo je stotine ribjih glav potiskalo kvišku in včasih dvignilo do trideset centimetrov visoko. Zdelo se je, kakor da skočee stojijo oprte z repi na površino vode, v resnici so se pa le hitro menjavale, ko so se draga za drugo poganjale z glavami ob mrežo.
Skočca (Mtigil cephalus). Poznamo jih 6 vrst, ki se razlikujejo med seboj po barvi in velikosti. Najmanjše dosežejo komaj 20 cm dolžine, medtem ko so nekatere vrste pravi orjaki, — dolge do 70 cm in več kilogramov težke. Skočee živijo v skupinah in se zadržujejo ob obali, najraje ob izlivu rek
Krog, ki je imel prvotno v premeru več sto metrov, se je polagoma zožil na nekaj desetin metrov. Morje je postalo vse bolj gosto in se penilo pod udarci tisočev repov. Rib je bilo toliko, ga so ležale druga ob drugi, kakor sardine v škatlah. Tiste, ki so bile na vrhu, so si skušale priboriti svobodo z obupnimi skoki in niso bile redke, ki so se pognale naravnost v najbližji čoln.
Med skočeami so tudi druge ribe, ki iih uiamejo oh tej priložnosti. Na sliki vidite izredno velikega branci-na, ki je ena najboljših rib, kar jih je v našem morju. To je drugače razmeroma redka riba. ki je ni vsak dan na ribjem trgu. Še bolj pa so redki tako veliki brtmeini, kot je t", saj tehta vrč kot S kilogramov. Brancin ima zelo sočno in okusno meso, druizačc va je znan kot izredno požrešna riba in plava vedno z odprtimi usti ter sproti lovi hrano, pri čemer ni prav nič izbirčen.
Po končanem lovu so natovorjene ribiške barke krenile proti pristanišču. V Piranu se je spet vse zbral« na pomolu, kjer so že čakali kamioni. Dolgo v noč so ribiči prali rib» in jih nakladali v posebnih zaboj-čkih z ledom na težke tovornjake, ki so drug za drugim odvažali dragoceni tovor. Skočee namreč največ izvažajo. Rile so že naslednji dan na trgu v Trstu, Benetkah in cel* v drugih bolj oddaljenih 'italijanskih mestih.
Čeprav letos lov ni bilo posebno dober in so ujeli le okrog 20.000 kilogramov rib, je bilo vse mesto popolnoma pod vtisom tega dogodka. In ne samo prvi večer po lovu. Se tri dni nato je bil ves Piran ena sama velika ribja restavracija. Izza polzaprtih oken je prihajal vonj po olju in pečenih ribah. Pravjio, da je skočea najboljša pečena na raž-nju ali pa na razbeljeni plošči štedilnika in da so piranske gospodinje v njenem pripravljanju prave umetnice.
Oblečeni v nepremočljive gumijaste obleke so takrat poskakali ribiči v vodo s košarami in jerbasi. Rib namreč nc morejo dvigniti z mrežo, ker jih jc preveč. Zato jih zajemajo kar z jerbasi in nakladajo v čolne. To je trajalo več ur, dokler niso polovili vseh, nakar so izvlekli glavno mrežo. Lov pa s tem še ni bil zaključen, ker 'je nekaj rib kljub vsemu le pobegnilo. Zato so že pred tem obdali ves proslor še z dvema pomožnima mrežam,i, da rijamej« tudi begunce.
Življenjski prostor ujetnic postaja vedno ožji. Slika je posneta z zuna-ufe strani. Tisoče skoče se besno siganja v mrežo. Zanimivo je, kako ribe nagonsko čutijo, kje je pot v prostost, toda ribiči imajo mrežo pripeto na čolnih. Kljub temu pa jo posameznim ubežnicam le usjic preskočiti. Vendar pa so si s tem podaljšale življenje in prostost le M nekaj tir, saj sta za glavno mrežo še dve drugi. Vlačenje mreže je teiko in naporno in jo več desetin ljudi komaj zmore potegniti na
obalo
Začel se je pravi lov. Košara, jerbas in vsaka podobna stvar je dobrodošla. Ribiči samo zajemajo in zvra-čajo polne košare v barke in čolne. Vsakokrat zajamejo po dvajset _ in več kilogramov rib. Toda čeprav pridno dela desetine ribičev, traja vse to več ur, nakar se morje spet pomiri in le še preostale skočee nemirno plavajo po omreženem prosoru
V naše krajo prihajajo v večjih množinah le v zimskem času. Navadno se pojavijo januarja meseca. Vse bolj ko pritiska mraz in piha burja, bolj se stiskajo skupaj v veliko jato ter pomikajo v bližino obale, kjer v mulju in blatu najdejo vedno dovolj lirane. Piranski ribiči jih opazujejo po več tednov. Nekaj jih ves ta čas stalno dežura s čolnom sredi zaliva in spremlja skočes. Ko se te 'pomaknejo na primeren kraj, kjer je obala nizka in ni kamenja, ki bi otežkočalo lov, jih obkolijo z mrežami.
Skočee lovijo samo enkrat na leto in takrat navadno zajamejo vse. Le redkim se posreči ubežati iz trojnega obroča ribiških mrež. Lov je navadno bogat, saj niso redki primeri, da ulovijo piranski ribiči ob tej priložnosti naenkrat več rib, kot pri večmesečnem normalnem ribolovu. Zgodilo se je že, da so jih ujeli nad 50 in celo 60 tisoč kilogramov. Povprečje je okrog 30 do 40 tisoč
cer pa nič čudnega, saj je to prav gotovo zelo redka priložnost za ljudi, ki se nc ukvarjajo z ribištvom, da iz neposredne bližine lahko gledajo ves potek tega zanimivega lova v tako velikem obsegu. Skočee lovijo namreč vedno podnevi in v neposredni bližini obale, in čeprav ne na enem in istem prostoru vsako leto, toda vedno nekje pri Portorožu ali sečoveljskih solinah,
Letos so zajeli skočee v portoroškem kopališču. Boljšega prostora res ni na vsej obali. Dno jc posuto s peskom in voda nizka. Ze iznad Portoroža se je odprl čudovit pogled na desetino ribiških bark in čolnov, ki so v širok polkrog polagali mreže. Omenil sem že, da je skočca posebne vrste riba, ki se ne cla mirno ujeti. Zato morajo mreže držati s čolnov tako, da je vsaj pol metra nad površino vode. Spričo tega se pri lovu na skočee zbere vse kar plove, od ribiških bark do najmanjših čolnov.
ji™ rfcočce zaradi tega, ker se takrat, ko so ujete, skušajo rešili na te način, da se poganjajo iz vode in si prizadevajo preskočti ¡nTežo. Zadržujejo se skupaj in plavajo po plitvinah ob obali, predvsem tam, kjer je dno blatno. Hranijo se z raznimi morskimi rastlinicami in majh-oštni žival icami ter odpadki, ki jih najdejo v morskem blatu. Najraje pa te zadržujejo ob izlivih rek in v blatnih lagunah.
Skoče je več vrst, Manjše dosežejo dolžino komaj 20 cm, m.-dtem ko so največje dolge tudi do 70 cm in po več kilogramov težke. Najdemo jih ob vsej jadranski obali, zlasti jih je mnogo ob izlivu reke Neretve Tam ribič' izbirajo jajčeca skočie in jih solijo ter iz njih pripravljajo »bohrego.t. to je n~kaj podobnega kaviarju, po vsem svetu znani spe-eiaiiteti.
Morje se peni pod udarci močnih repov. Tisoče skoče, ki so zaprte v tesnem prostoru, se nemirno poganjajo iz vode. Nekatere poskačejo _ naravnost v ribiške čolhe in tako prihranijo ribičem trud. Prvi ribič je skočil v vodo in začelo se je zadnje poglavje lova. K mreži so se pomaknile večje ribiške barke, ki jih bodo naložili do vrha.
kilogramov, če je izpod tega, računajo, da je bil lov slab.
Tako kot je za piranske ribiče lov velikega gospodarskega pomena, je za prebivalstvo teh krajev jiosebna atrakcija, ki privabi vsako leto množico gledalcev in radovednežev. Si-
Ko so tako zajeli skočee in jim zaprli izhod na morje, se je začelo najzanimivejše poglavje lova. Raz-jsorejeni v elolge vrste so ribiči in drugi priložnostni pomočniki zgrabili za debeli vrvi in začeli vleči glavno mrežo na obalo. Prostor, v
Rodno vsako leto v tem času pride v piranski zaliv velika množina skoče, To so zelo cenjene ribe, ki slovijo po okusnem mesu. Pravimo
. rt,
Ribiči su začeli vleči mrežo. Nekateri stoje na suhem, drugi pa so se v visokih gumijastih škornjih postavili vzdolž mreže. Z obale spremlja njihovo delo množica gledalcev. To je začetek lova, nekaj časa po tem, ko so mrežo položili v morje i« obkolili skočee. Za lov na to vrsto rib imajo piranski ribiči posebno mrežo, ki jo v druge namene ne morejo uporabljati. Dolga je več rto metrov in jo je na sliki videli le majhen del