Ameriška A,!:. -'./‘I cm AMERICAN IN SPIRIT F0R€)6N IN LAN0UA06 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 17, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€A ŠTEV. I^H — VOL. LXII Roiacija prizadsla le par glavnih fišovtev "fito, Rankovic, Kardelj in velika večina drugih je o-stala na svojih mestih. Odletel je Tempo in od Slovencev zlasti Leskovšek. BEOGRAD, SFRJ. — Ko so komunisti sprejemali novo usta-vo, so vse upe stavili na načelo rotacije, ki naj bi prepovedalo vsakemu tovarišu, da bi se dalj oasa ugnezdil na svojem mestu. Trdili so, da bo rotacija pomladila stranko, da bo dala mladim komunističnim silam prosto pot Navzgor prav v Titovo bližino. Goveda ni nihče verjel slavospevom rotaciji, vsi so hoteli pomakati, kako se bo obnesla. To Srrio sedaj dočakali na osmem komunističnem kongresu. Izvoliti je bilo namreč treba olbor-^ike za celo vrsto vodilnih odborov in komisij. Rezultat voli-lov je pokazal, da je režim res kotel uveljaviti načelo rotacije, da pa je naletel na odpor. Sla-kojši tovariši so zleteli na ulico, °dpornejši so se obdržali na Svojih mestih. V Centralni komitet je prrlo 44 novih ljudi Na svojem mestu je ostal se-Veda Tito, ravno tako oba njegova giavna sodelavca Kardelj k> Rankovič. V to ožjo družbo io prišel Vlahovič, zato pa je od-k-tel Vukmanovič Tempo. Ostali vodilni komunisti so ohranili Svoja mesta; v glavni cdbcr je Trišlo camp 44 noyih obrazov, torej niti tretjina. Od tistih,' ki ^iso več v odboru, se je Tito polovil s primernim nagovorom. ^rdijo, da je bilo za kulisami dosti trenja, kdo bo ostal in kdo k° izginil iz odborov. Izvršilni odbor bo imel sedaj ^kaj več članov (19). Vanj je novo prišel od Slovencev 0ris Krajgher, zato so pa Le-skovška poslali v pokoj. oblast je prešla od izvršilnega odbora na izvršilno tajni-v°- To je najbolj pomembna s?rememba. V izvršilnem tajni-Nvu so samo štirje tajniki: Tito, 1 .1° obenem predsednik izvršilnega odbora in glavni tajnik Srtanke, dalje Kardelj, Ranko-vIe in Vlahovič. Vlahovič je ^an kot prvovrsten ideolog, to ^rej delal hudo konkurenco ardelju, ki je do sedaj imel Monopol na tem polju. Novi grobovi I dalija dobila največ ! Poganja v jeklarski šftMriji so pred vrati Angela Lunder | -- Kakor smo že poročali, je v čJanjce Evr0psk^ gospodarske skupnosti so se končno sporazumele o skupni ceni deželnih pridelkov. torek zvečer v Charity bolnišnici umrla 64 let stara Angela Lunder s 6704 Bonna Ave., rojena v vasi Krvava peč, tara Rob na Dolenjskem, od CLEVELAND, O. — To se pravi, uradno se bodo začela šele januarja, zastopniki unije in 11 jeklarn se pa že sestajajo in SVOBODNA EVROPA VARNA ZA ATOMSKIM ŠČITOM ZDA /z Clevelanda in okolice skušajo izvabiti tajnosti cd svojih najprotnikov. Posebnega u- ^azgovori v New Delhiju so obtičali j Washington, d.c. — Raz- ^?v°ri med zastopniki Kambo-in poslanikom Združenih zav v glavnem mestu Indije ^ Gw Delhiju so obtičali. Pred-ednik Kambodže princ Noro- je obdolžil Združene drža- G’ da ne kažejo dobre volje za Sy°razurri 1° je zagrozil, da bo ^le zastopnike poklical do- Norodom trdi, da Združene ave nočejo prevzeti polne n smatra’ da P0™^0 o 19 pravil izgubi(aistanjl' Ur-Beni namenjeno samo Kongresu, ampak vsem državljanom. Za te je zvečer veliko bolj primeren čas za poslušanje kot pa katerakoli ura podnevi. --------------------------------------------o------ Železniškega štrajka ne ho za praznike CHICAGO, 111. — Spor med tremi železničarskimi unijami in 187 železnicami je trenutno pred okrajnim sodiščem v Chicagu. Sodnik Perry je 15. decembra odredil, da do štrajka ne sme priti 10 dni; toliko časa namreč rabi za pregled spora. Vse tri unije so pa sodniku izjavile, da ne bodo štrajkale tudi med prazniki. Za to ni nobene nevarnosti, da bi se štrajk še letos začel. Sodnika Perryja izjava treh unij ne moti. Nadaljeval bo s pregledom materij ala o sporu in razpisal čim preje prvo razpravo. s členom glasovalne pravice. MIAMI, Fla. — Sen. Edward M. Kennedy, ki si je pri letalski nesreči v preteklem juniju zlomil hrbet, je včeraj na svojih nogah zapustil bolnišnico v Bostonu in prišel sem na oddih, predno pojde po Novem letu v Washington. HOUSTON, Tex. — Včeraj so tu operirali vojvodo Windsorske-ga, nekdanjega britan. kralja Edwarda Vlil. Operacija je uspela in bolnik bo že danes ali jutri lahko stopil na svoje noge. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je sporočila odpravniku poslov kongoškega poslaništva Gastonu Ngambaniju, da ne more več ostati v Sovjetski zvezi zaradi “sovražnega delovanja” proti njej. Istočasno je izjavila, da ta korak ne smatra za prekinitev diplomatskih odnosov s Kongom. Kongoška vlada je izgnala dva sovjetska zastopnika iz Lco-poldvilla že v novembru 1963. treba po uvozu 13 milijonov ton! Z kolhozov in sovhozov so se WASHINGTON, D. C. — Zvez- pšenice, ki jo je režim moral seveda morali umakniti in po-kupovati za zlato v Ameriki in skriti tudi vsi prijatelji in za-Kanadi. govorniki 'koruze. V čenrt je bila glavna hiba eksperimenta s koruzo? Podnebje Računajo, da bo že prihodnje leto zboljšan donos v pšenici, v južni Ukrajini je ugodno za ako ne bo vreme nagajalo. na porota je sprejela obtožbo proti trem višjim nekdanjim uradnikom Pentagona zaradi poneverbe $06,000. Vsi trije so bili iz službe že preje odpuščeni, oziroma so jo ‘zapustili.’ Hladnejše kot običajno! WASHINGTON, D.C. — O-srednji vremenski urad je izdal vremensko napoved za čas od srede decembra do srede januarja. Napoved pravi, da bo ves ta čas prevladovalo bolj mrzlo vreme kot običajno v preteklih letih in da bo imel severni del dežele tudi več padavin v obliki snega kot običajna leta. 'iUV St. Clair Ave. — H Anderson 1-0628 — Cleveland, Old o 44103 National and International Circalation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: i6» Združene države: (14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 meseca 16# Kanndo in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States- $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months (_f.mida and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 244 Thurs., Dec. 17, 1964 Zahodna Evropa V zahodni Evropi vlada zadnje mesece neverjetna mednarodna živahnost. Ni tedna, da ne hi bilo kakega medna-iodnega sestanka v Parizu, Bonnu, Londonu, Bruxellesu ali Luksemburgu. Človek težko našteje vse mednarodne organizacije, ki sodelujejo na tej živahnosti. Naj omenimo samo najvažnejše: Atlantsko zvezo in njen organ NATO, dalje Evropsko gospodarsko skupnost, Evropsko unijo OECD, Evropsko' parlamentarno unijo, Zveze evropskih političnih strank, evropskih gospodarskih zvez, za njimi pa neštete evropske znanstvene, kulturne, prosvetne in športne kongrese, pa še nismo omenili vseh. Vseh evropskih sestankov, konferenc in kongresov se pogosto udeležuje tudi Amerika, pa se pri tem ne počuti zmeraj dobro. Še zmeraj je navajena, da Evropa posluša njene nasvete in odobrava njene predloge. To je res bilo, toda taki časi so minuli. Evropa se odmika ameriškemu vplivu na vseh področjih. Imamo navado, da vse to pripisujemo vplivu Francije in njenega predsednika De Gaulla. Stvarnost govori drugače, odmik Evrope od Amerike bi bil nastal in naraščal tudi brez De Gaulla. To je splošno mnenje v Evropi, ki ga naša zunanja politika vse premalo vpošteva, zato pa rada preveč površno kritizira. Ne računa s tem, da je današnja Evropa drugačna, kot je bila ne samo prva leta po zadnji svetovni vojni, rmpak celo pred zadnjimi 5 leti. Da je Evropa res posrala “drugačna”, nam povedo nekatera važna dejstva. Najpreje je treba ugotoviti, da Evropa ni danes več reven kontinent. Njen nekomunističen del obsega v glavnem zahodno Evropo in šteje danes okpli 340 milijonov ljudi, je že dosegel precej visoko življensko raven. Dočim znaša ira primer letni narodni dohodek v Ameriki $2,300 na gla-yn, znaša na Švedskem $1,680, v Švici $1,415, Angliji $1,156, Zahodni Nemčiji $1,052, Norveški $1,036 in Franciji $1,014. (V Jugoslaviji znaša na primer samo $224.) Razlika v primeri z Ameriko je še zmeraj precejšnja, toda vpoštevati moramo, da je kupna moč evropskih valut neprimerno večja od kupne moči našega dolarja, kar dobro ve vsak turist, ki obišče Evropo. Nekomunističen del Evrope ima dvakrat več zlata in zlatih deviz kot Amerika, ima petkrat večjo zunanjo trgovino. Tovorni promet s tujino dosega 75 milijonov ton, ameriški pa samo 23 milijonov. Potroši samo tretjino manj elektrike kot Amerika. Če hočete še drug dokaz za blagostanje v Evropi, ga lahko najdete v odlikovanjih na Tokijski olimpijadi. Tam je zahodna Evropa odnesla ravno toliko zlatih medalj kot Amerika in več kot Rusija, dalje 51 srebrnih, Amerika samo 26, Rusija pa 31, in končno 43 bronastih, česar ni dosegla ne Amerika ne Rusija. Samo mimogrede omenjamo, da je danes v Evropi avtomobilski promet tako razvit, da zanj nima niti ena med evropskimi državami primernih avtomobilskih cest. Vse to blagostanje je posledica gospodarskega napredka, ki je neverjetno hitro naraščal vkljub temu, da je zahodna Evropa še zmeraj preprežena s carinskimi mejami. Ko bodo te počasi izginile — in o tem evropska javnost ne dvomi, čeprav nekatere države tičijo še globoko v svoji gospodarski avtarkiji —, se bo evropski gospodarski napredek lahko kosal z našim. presoja realnejše. Dalje moramo vpoštevati, da ima Evropa komunistične države takorekoč pred nosom. Lahko bolj ostro opazuje, kaj se v njih godi, zato jih pa tudi drugače presoja. Še na to-le moramo opozoriti. V Evropi presojajo vojno nevarnost drugače kot v Ameriki. Evropa ve iz lastne žalostne skušnje, da je za vojno napoved potrebna poleg dobre narodne obrambe tudi primerna bojevitost vodilnega državnika, če smemo rabiti ta izraz. Ako ne bi bilo cesarja Viljema II., Hitlerja in Mussolinija, bi najbrže to stoletje ne doživelo nobene svetovne vojne. Ako pogledamo v Moskvo, moramo priznati, da bojevit ni bil ne Lenin, ne Stalin, še manj pa Hruščev. Tudi sedaj ni v Kremlju na vidiku nobene osebnosti, ki bi se res odlikovala z bojevitostjo in željo za tveganjem. Počemu torej pretiravati komunistično vojno nevarnost? Vse to seveda vpliva na evropsko zunanjo politiko in jo žene v druge smeri kot ameriško. Amerika se bo morala s tem položajem sprijazniti in tako pokopati marsikateri svoj načrt kot na primer tistega z MLF. Bo morala vzeti Evropo tako, kot je v resnici ne pa v naših željah. Omejiti se bo morala na iskanje prave poti, da zajezi morebitno nemško bojevitost, kajti edino ta je nevarna za svetovni mir, ne morda jutri, pač pa v prihodnjih desetletjih. BESEDA IZ NARODA I “Miklavž prlhafa” pri Mariji Vnebovzati Cleveland, O. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti je priredila v nedelje-, 13. decembra, ob treh popoldne mladinsko o-pereto v 3. dejanjih “Miklavž prihaja”, ki jo je spisal salezijanec dr. Jerko Gržinčič mladini v zabavo, odraslim pa v razvedrilo. Kljub slabemu vremenu so Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti je Father Godina, gdč. Josipina Pavli je nadzornica šole, gdč. Marinka Petrič je učiteljica Otroškega vrtca, g. Ivan Rigler je učitelj petja, gdč. Ivica Tominec in gdč. Mojca Novak učita po razredih. Drugo dejanje nas je privedlo v pekel, kjer je Lucifer (g. Franček Kolarič) krotil parklje in hudičke (gg. Ivan Rigler, Victor Modic, Janez Rigler jr., Slavko šef, Roman Švajger, Jo- prihiteli starši z otroci ter pri- sip Novak, Josip Zorman in An-jatelji Slovenske šole in čeprav ton Stanonik). V temni cbsen-z nekoliko zamude napolnili čeni dvorani je stal peklenski dvorano do zadnjega kotička, jtron, na njem je sedel Lucifer Pozdravni nagovor je imel ter vodil svoj peklenski zbor, z Father Godina, ki se je v prvi1 odličnim baritonom je povelje-vrsti zahvalil preč. g. župniku j val škrateljem ter žel iz dvora-Jagru za velikodušno naklonje- ne gromovit aplavz. Ob koncu nost, ki jo č. gospod izkazuje j sta se pojavila na odru hudička Slovenski šoli; nadalje je po- Škratulin (g. Ivo Gorše) in Ko-zdravil č. g. Julija Slapšaka, smatin (g. Jože Urankar) in v g. profesorja J. Severja, števil- složnem duetu izvajala svoji no zastopstvo cd Sv. Vida, znanca in prijatelja mladine g. dr. Kerna, č. g. A. Rebola ter č. g. R. Hobarta; v dvorani je bilo o-paziti tudi narodnega borca, generala Ivana Prezelja, in velikega rodoljuba g. Zdravka Novaka. Opereta se je pričela s sprem-Ijevanjem orkestra, ki so ga tvorili gospodje: Rudi Knez (na klavirju), M i o d r a g Savernik (violina), Tone Nemec (bas-kitara), Tone Gorše (kitara), Dušan Žitnik (harmonika). Čarobna razsvetljava na cdru je bila v rokah elektr. inženirja g, Ivana Petriča. Vso režijo je vodil g. Rudi Knez, naš dobri znanec, ki je tako čudovito vodil slovensko pesem po Baragovi deželi, je tudi letošnji Miklavžev večer privedel do sijajnega uspeha. Odločil se je ter uvrstil ves drobiž iz Vrtca slovenske šole med angelčke na odru, ki so rajali in peli ter plesali v veliko veselje občinstva; tudi petletna Bernardka Hočevarjeva je neskončno želela, da bi rajala z angelčki na odru, pa je ni bilo, ker jo Tako blagostanje in tak napredek sta naravno že sama j je zdravnik poslal v bolnišnico; po sebi zadosten povod za veliko samozavest. Saj je Evropa dosegla vse to v kratki dobi niti 20 let, dočim ameriški napredek in ameriško blagostanje izvirata iz dobe, ki deloma sega še v prejšnje stoletje. Ako bi bila Amerika 1. 1945 tako porušena, kot je bila Evropa, kdo upa trditi, da bi se bila hitrejše popravila kot Evropa? Evropska samozavest je torej postavljena na soliden gospodarski temelj, kar ji omogoča, da je dosegla velike usoehe tudi na znanstvenem, kulturnem in socijalnem področju. Na teh področjih tekmuje Amerika z njo le zelo težko. Še zmeraj rabi Amerika več evropskih učenjakov in strokovnjakov kot Evropa ame-i iških. Še zmeraj vabi Amerika evropsko inteligenco ne pa Evropa ameriško. Evropska samozavest temelji še na drugem stebru. Evropa se danes ne boji več Rusije tako hudo, kot se jo je, rčcimo, še pred petimi leti, čeprav je Rusija med tem prišla do svojega atomskega in vodikovega streliva in dosegla za-vidne uspehe s svojimi raketami in sateliti. Evropa ve dobro: ako bi ona toliko žrtvovala za satelite, rakete in atomsko strelivo, kot je Rusija, bi dosegla iste uspehe, morda še več in na cenejši način. Evropa se ne boji Rusije samo zato, ker je do sedaj pripeljali so jo šele, ko je Miklavž delil darila; Father Godina je dvignil malo Bernardko ter jo pokazal občinstvu, ki je pozdravilo malega angelčka z velikim aplavzom. Rajanje nebeških angelov ter petje rajskih krilatcev je trajalo do konca prvega dejanja ter spravilo dvorano v veselo razpoloženje. Sledil je 10-minutni odmor. Dejanski p o s p e š e valeč Miklavževega večera je bil Father Godina, ki je pojasnjeval, da je vsa teža operete visela na ramenih režiserja g. Rudija Kneza, ki je vložil v letošnje Miklavže-vanje ogromno truda in žrtvovanja, spretnosti in potrpežljivosti. Pripraviti vse te malčke godne za nastop na odru, jih na- vlogi. Odličen je bil solo g. Kolariča, refren hudičev je bil naravnost krasen. Na veliko, veselje mladine se je zaslišala rajska godba in angelsko petje je naznanjalo prihod nebeškega Miklavža (g. Jernej Slak), ki se je dostojanstveno bližal sredini odra. Daši ni bila letošnja scenerija na odru nič posebnega, je pa bil letošnji Miklavž izredno lep ter krasno našminkan. V škofovskem orna-tu z mitro in škofovsko palico je vzbujal splošno občudovanje — bil je prav tak, kakor smo si ga predstavljali v naši domišljiji in kakršnega so si otroška čustva želela. Ob pogledu na dvorano se je takoj videlo, da je to slovenska prireditev, kjer vladata red in disciplina. Od otrok še vedeli nismo, da jih je toliko v dvorani, dokler jih ni poklical Miklavž na oder po darila. Z mogočnim baritonom jih je pozdravil: “Pozdravljena čredica mala!” Iz knjige lepih čednosti je glasno čital vsa dobra dela, ki so jih zemljani tekom leta storili ter jih nato obdaroval po zasluženju; otroci Slovenske šole so bili najbolj pridni. Višek in konec operete je bil seveda Miklavž, katerega je g. Jernej Slak tako sijajno pred-stavdjel; njegova stasita postava, njegov .častitljivi nastop, u-glajene kretnje ter njegov mogočni bariton mu vtisnejo dostojanstvo pravega sv. Miklavža, čudodelnega škofa iz Mire, katerega omenja že carigrajski škof sv. Janez Krizostom (Zlatoust!) v svojih liturgičnih molitvah. Kakšne prijetne misli in čustva so nas navdajala, ko smo popularen svetnik. Njegova slava čudodelništva se je razširjala cd stoletja do stoletja po celem krščanskem svetu ter prišla končno na ušesa italijanskim trgovcem, ki so šli v Miro in tam truplo sv. Nikolaja ukradli ter prenesli v Bari, kjer so njegove relikvije še vedno čudovito o-hranjene v tamkajšnji stolnici sv. Nikolaja. Izgnili bodo oblastniki, izginil bo tudi “dedek Mraz”, a slava sv. Nikolaja bo živela v otroških srcih na veke! Father Godina se je naposled zahvalil občinstvu za tako lepo udeležbo; zahvalil se je še posebej vsemu osobju, ki je na en ali drug način pripomoglo, da je mladinska opereta tako sijajno uspela. Zahvala in priznanje Miss Frances Zulich, (ki je poklonila zelo lične programe Slovenski šoli; Mrs. Mary Petrič, njeni hčerki Mary in g, Stanetu Gerdinu za k r asn q šminkanje angelčkov in Miklavža; Mrs. Josepini Stanonik in Mrs. Ivanki Tominec za pomoč v kuhinji; Mr. Matevžu Tominec, Mr. Franku Zalarju, Mr. Karlu Kovaču za splošne priprave; Mr. Franku Urankarju in Mr. Franku Kastigarju za splošno pomoč v kuhinji. Ob koncu je Father Godina izrazil upanje, da se zopet vidimo v prihodnjem letu na Miklavže-vanju in s tem se je krasna prireditev končala v splošno zadovoljstvo. Ernest Terpin Sporočilo ZOSPB Talum Cleveland, O. — Glavni odbor ZDSPB Tabor je na svoji seji 13. decembra 1.1. v Buffalo, New York, z zadoščenjem vzel na znanje poročilo svojega socialnega referenta, iz katerega je razvidno, da je bilo kot božični dar našim invalidom, vdovam ib sirotam, odposlanih $535.00: Ker je bila večina od te vsote prispevane od izkupička družabne prireditve v Clevelandu 10. oktobra, čuti glavni odbor dolžnost, da se še enkrat zahvali za to podporo clevelandski slovenski javnosti. Istočasno je glavni odbor vzel na znanje poročilo o rednem občnem zboru clevelandskega DSPB Tabor in izvolitvi novega odbora. Glavni odbor je izrekel svojo zahvalo staremu odboru za uspešno izvedeno konsolidacijo društva in izrazil upanje, da bo novi odbor z enalkim uspehom vršil svoje posle. Glavni odbor je (nadalje razpravljal o načrtu za proslavo 20-letnice Vetrinja, ki se bo vršila v dneh 12. in 13. junija na Slovenski pristavi. Odbor že danes opozarja na to pomembno prireditev. Glavni odbor ZDSPB Tabor želi ob tej priliki vsem članom, prijateljem in vsem Slovencem blagoslovljen Božič in vso srečo v novem letu! Glavni odbor Gcjzdovi požirajo prah Bukovi gozdovi so najboljši uničevalci prahu, so ugotovili zahodnonemški znanstveniki, ki raziskujejo “filtrsko delovanje” gozdov. Ugotovili so, da smreke na površini enega hektarja “požro” v sto letih okrog 32 ton prahu, bori 35 ton in bukve (v 120 letih) 68 ton prahu. KULTURNA KRONIKA Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1965 Najbolj reprezentativna knjiga iz življenja in o življenju Slovencev v svobodnem svetu, kar smo jih doslej zmogli in dobili, 358 strani velikega, sedaj že znanega Zbornikovega formata. V prvem poglavju “Razprave — dokumenti pričevanja”, so postavili na prvo mesto Milan Komarjevo razpravo: “Pogoji za dialog”. Pojem, vsebino, rabo te besede, ki je po zaslugi sedanjega sv. očeta in vatikanskega zbora šla po svetu in postala last množič, nam Milan Komar sicer temeljito ali razumljivo, prijetno razloži in zraven posveti v sedanjo dobo, kot n. pr. s temle stavkom: “Gorje člove- štvu, če bo ostalo le pri zunanji navezanosti, brez notranjih stikov, brez vedno večje duhovne povezave. — Odtod se poraja splošna potreba po dialogu, ki naj — poduhovi in počloveči vedno bolj rastoče odnošaje med ljudmi.” Sledi dr. Andrej Filipičeva razprava ‘Tz socijalne in politične zgodovine Slovenije”. To je drugi in zaključni del pre-zanimivega popisa slovenskega nezrelo ponavlja komunistično krilatico zadnjih let, da je v naši domovini sedaj drugače, kot je bilo pred leti, da žive katoličani v miru in svobodi, da so se komunisti poboljšali, ta se morda nevede, a prav zares spremeni v propagandista rdeče tiranije. Kdo je komunistom bolj dobrodošel, kot tak naivnež? Dr. Ludovik Puš popisuje krščansko demokracijo, njen razplet v svetu in njen pojav med Slovenci, dr. Branko Peselj pa počasti pokojnega voditelja Hrvatov v članku: Dr. Vladko Maček in Slovenci. Roman Rus popiše vse, kar se je zgodilo pri drugem zasedanju Vatikanskega zbora pod zaglavjem: “Potek in tematika drugega obdobja koncilskih del”. Dr. Tine Debeljak zaključi ta del Zbornika s spominskim člankom “O pisatelju Francu Ksaverju Mešku”. Prikaže ga tudi kot “velikega trpina domovinske ljubezni, človeka plemenitosti, dobrote in mehkobe. Ostal bo “kot steber v svetem hramu našem”. V ta, prvi, del je vključenih tudi osem strani fotografij slovenskih slikarjev v zamejstvu: Bare Remec, Franca Goršeta, Franceta Ahčina, Ivana Bukovca, Mira Zupančiča, Milana Volovska, Jožeta Vodlana, Franceta Papeža, Huga Volkerja, Andreja Makeka in Božidarja Kramolca. Tej močni reviji po domovini po tem našem času in po novi zgodovini sledi panorama po političnega življenja pred prvo vrbovih in planjavah stalnega svetovno vojno. Dr. Ljubo Sire snega “Naši gorniki”. V tem so v prikasu “Proces” daje živo sestavki “Slovensko-argentinska podobo komunističnih policij- odprava na Kontinentalni led skih in sodnijskih nasilnosti! 1963/64, Barilcške varijacije na proti opozicijski “Nagodetovi j temo “Kontinentalni led” in “V občudovali Miklavža pri Mariji skupini”, nad katero so komu- neznano”. Vojko Arko in Peter Vnebovzeti, medtem ko je v domovini prepovedano vsako mi-klavževanje. Brezvestni oblastniki jim vsiljujejo v nadome- jati slovenske besede in napo- pravilnejše cenila rusko nevarnost, kot jo je Amerika. V Ameriki smo vsako leto ob času proračunske debate napih-jsled jih vaditi z umetnimi plesi, nili komunistično nevarnost, da je federacija lažje prišla i da so se vrteli ter rajali po ne- učiti peti ter pravilno izgovar- stek neokusnega in zoprnega do kritja izdatkov za narodno obrambo. Po debati je sicer slika o ruski vojni nevarnos/ vsako leto obledela, toda pustila je v našem spominu svoje sledove. Evropa nima take prilike, da bi pretiravala komunistično nevarnost, zato jo nisti značilno pokazali, da ne Skvarča sta jih iprispevala. Član-bedo dopustili (prav nikomur kem v pojasnilo je dodan zem-svobode političnega dela. Drago-Jjevid ledenikov in devet strani cen dokument je prispevek dr. | fotografij z grebenov in planot Jože Jagodica: “Proces proti v stalnem snegu. Čudovito uži- škofu dr. Gregoriju Rožmanu.” |vanje je to branje za vsakogar, škof sam odgovarja na vsako ki je poskusil gore in doživel točko obtožnice, ki je tu ponov-1 veličastno divjanje narave po krščanski domovi, v katerih sejno objavljena. Zelo potreben in! njih. časti podoba sv. Nikolaja, slo-j živo aktualen je prikaz “Kafoli-j 20-letnico slovenske politične večega škofa iz Mire, ki je v la-|ška Cerkev v Jugoslaviji”. Kon-1 emigracije praznuje Zbornik z “dedka Mraza”, pri katerem naj bi se mladina navduševala in vnemala, pa so v domovini še beških dvorih kot vzvišena bitja, vse to je zahtevalo mnogo vpje ter nebeškega potrpljenja od strani učiteljstva. Voditelj tinski in grški Cerkvi najbolj čuje z značilnim stavkom: “Kdcr j anketo: “Kaj sodim o komuniz- mu”. Miloš Stare je anketi napisal uvod, ki je mnogo več kot uvod in razčlenjuje razlog, ki ga pisec takole pove: “Kdor komunizem in njegove cilje pozna, mora priznati, da je to za nas prvenstveni problem, ker obstoj komunizma v Sloveniji spravlja v nevarnost življenje našega naroda.” V anketi sodelujejo: Lojze Ambrožič, profesor v nadškofijskem bogoslovju v Torontu, ing. Marko Bajuk iz Mendoze v Argentini, Stane Bitenc, Buenos Aires, Nace Čretnik iz Pariza, dr. Rudolf Čuješ, profesor na univerzi sv. Frančiška Ksaverija v Antigonish, Nova Scotia, Canada, ga. Vera Debeljakova v Buenos Airesu, Pavel Fajdiga, Buenos Aires, France Gorše, New York, Maks Jan, Buenos Aires, Janko Jazbec, Cordoba Argentina, dr. Peter Celestin Jelenec, Buenos Aires, Alenka Jenko, Buenos Aires, Marijan Marolt, Buenos Aires, dr. Ludovik Puš, New York, ga. Mirijam Rant, Buenos Aires, dr. Ljubo Sire, profesor na Univerzi sv. Andreja v Dundee, Škotska, dr. Alojzij Starc, Buenos Aires, Marijan Struna, Pariz, dr. Jože Velikonja, sin pisatelja in mučenca Narte Velikonja, profesor, University of Washington, Seattle, Wash., dr. Janez Zdešar, Monakovo, Nemčija, Jože Žakelj, Buenos Aires. Anketi sledi še posebno P°' glavje: “Ob dvajsetletnici”, v katerem so prispevki Miloša Stareta, Jakoba Žaklja, Janeza Kalana, Maksa Osojnika, Franceta Lobnika, Janeza Jereba, Jože Melaherja, Janeza Gruma, Pavla Fajdige, dr. Tine Debeljaka. Vse v enem povedano- je ču' dovita panorama bolečine in odpora pred dvajsetimi leti. Zbornikova letošnja posebnost je tudi oddelek: “Slovenstvu v čast — narodu v ponos-Tu so predstavljeni: Univerzitetni profesor dr. Milan Komar, filozof in pesnik, duhovnik dr-Karel Vladimir Truhlar, D-J-i zdravnik, znanstvenik dr. Franc Žajdela, kot trije, ki so prišli visoko in delajo na vidnih mestih znanosti, “kjer se slovenski delež preliva in zliva v napor vseh drugih — naši znanstveniki”. Knjigo zaključujejo: “Razgledi”. To je poglavje beletristike in poročil. P. Bernard Ambrožič tu objavlja: “Legendo o Jezusu in dveh učencih”, Tine Debeljak poroča c: “Novem pesniku med pobitimi domobranci” in priobčuje pesmi pok. Ivana Hribovška, Božo Bajuk nam popi£e pok. prošta in glasbenika dr. Franca Kimovca, Ivan Vodovnik riše napore “Za narodne pravice koroških Slovencev, Tone Jezernik popiše “Šolske raZ' mere na Koroškem”* R. J. nam predstavi “Slovensko skupnost v Italiji”, N.V. daje “Kroniko Slovenskega mladinskega zbora v Chicagu”, p. Fortunat Zorman zajame v članek “40-letnica Lemonta” oris zgodovine Le-monta in dober del zgodovine dela za slovenske naseljence v severni Ameriki, Lojze Ambrožič st. popiše “Delo Slovencev v Torontu od sept. 1963 do sept-1964”, Janez Grilc v “Pismu iz Venezuele” pove, kako žive in kaj delaje Slovenci tam, J-nam v sliki in besedi predstavi “Slovensko versko-narodno manifestacije v Lurdu”, Joško Kr0' šelj v članku “Nekaj zapiskov 0 Slovencih v Argentini” daje kroniko o važnejših kulturnih in narodno-političnih manifestacijah naše narodnostne skupine tam, Zdravko Novak pa zopet beleži “Knjižne izdaje zamejskih in izseljenih Slovencev Zakjučna razprava je Janko Hafnerjeva “Zmagoslavje elektronike”. Ta pove, !kar je sedanjemu človeku treba vedeti ° modernih čudih tehnike. Velik, presentljivo mogočen in lep spomenik so nam Pos)a” vili uredniki Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavel Fajdiga in Siavc-mir Batagelj s to 22. knjižno izdajo Svobodne Slovenije, ki J1 je izdelal ovitek France Papež-Miha Krek P C P O P P O Q SLMJLŠJOCRSLFA ja K* (•sued Ev*n Thursday for the JufoslATu in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinn ? smnstnmooooodboiid tJULSJLJULl g THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY 0 1 Address Ail Communications OBZOR PUBUSHING COMPANY Marica R. Slant, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wis. TeL Mitchell 5-437S vB B B 8 SSS b8 8 6 S d oTnTlTh 1 ^ VESELE 1 I BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ČITATELJEM KOT TUDI NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE IN OBZORA MRS. RADO SIASJT Dve vrste ljudi sla našli pel do Defeia Le malo je ljudi, '.ki najdejo Kristusa kot Boga med ljudmi, kot luč in življenje sveta. Vzrok Jo v tem, da človeški razum, ki ga išče, ni dovolj preprost ali pa Jo premalo učen. Od začetka sta našli Našega Gospoda le dve vrste ljudi: tisti, iki vejo, in tisti, ki ne vejo, to se pravi učeni in preprosti: pastirji in trije modri. Ne more pa ga najti razum, ki misli, da vse ve in da mu nih- GREETINGS 1964 To wish that peace be with you and joy fill your hearts and minds this Christmas TO YOU AND YOURS MERRY CHRISTMAS! SAVIN im r SAVINGS 8C LOAN 2701 W. NATIONAL AVE Milwaukee 15, Wis. VESEL BOŽIC ter sreče, zdravja in zadovoljstva polno NOVO LETO želi vsem svojim slovenskim prijateljem JAEGER OLDSMOBILE, Int. WALTER A. JAEGER, Pres. 1329 W. National Ave. Milwaukee 4, Wis. VSEM SLOVENSKIM PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE IN BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE MILWAUKEE MEMORIAL, Int. NAROČILA SPREJEMAMO ZA SPOMLAD 2430 W. Lincoln Ave. Tel.: Mit. Milwaukee 15, Wisconsin 5-0248 SEASONS GREETINGS From CANADA DRY BOTTLING GO. Broadway 1-1152 232 W. Bruce St. i $ m il JELENC FUNERAL HOME 2316 WEST NATIONAL AVENUE MILWAUKEE 4, WIS. Telephone: MITCHELL 5-6065 če ne more nič povedati. Angeli so v tihi noči oznanili preprostim pastirjem, ki so čuvali črede okoli Betlehema in ki so bili vsi prestrašeni zaradi nenadne svetlobe angelov: Ne bojte se, glejte, prinašam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo; rodil sem vam je danes Zveličar, ki je Kristus Gospod. Na daljnem Jutro vem pa SO' modrijani preiskovali zvezde. Med temi se je pojavila zvezda, ob kateri so čutili notranje nagnjenje, naj ji sledijo. Sledili so ji iz daljne Medije in Perzije prav do Betlehema, kjer je ob Luči sveta izgubila svojo moč. Preprosti in učeni so prišli poklonit se Kralju, ki si je izbral za prestol jaslice in za palačo preprost hlev, pohoden bolj votlini kakor pa kakšni zgradbi. Pastirji so bili preproste duše, ki niso vedele ničesar o politiki sveta, niso imeli pojma o umetnosti, niti niso. znali nobe-vrstice kakšnih pesmi tedaj znanih pesnikov, edina muzika, ki so jo poznali, je bil pastirjev rog in klic, s katerim so pozivali ovce in klicali svoje pse čuvaje. Niso jih zadele govorice razkošnega in razuzdanega Herodovega dvora, niti niso imeli pojma o modrih razlagah sv. pisma znanega judovskega prvaka Gamaliela. Javno mnenje jih ni poznalo, saj niso nič pomenili pri napredku človeka in narodov. In vendar so ti preprosti pastirji vedeli dve važni stvari: da je Bog nad njimi in ovce pred njimi. In to je bilo za nje dovolj. Njihova globoka vera ni dopuščala nikakega dvoma, ko jim je angel bggji oznanil veliko novico, da je v mestu Davi dovem v Betlehemu rojen Zveličar, tisti, ki so ga njihova srca tako željno pričakovala. Slišali so, da je Zveličar rojen kot navaden človek in da je rojen hlevu. To jim je bilo dovolj. V preprostosti svojega srca so pograbili jagnje in ga skupno odnesli, da ga poklonijo svojemu Bogu. Pastirji so našli svojega Pastirja. Druga vrsta ljudi, ki je našla Zveličarja, so bili modri, ne kralji, ampak učitelji kraljev. Njihovo znanje čudovitih pojavov življenja in prirode je bilo globoko. Bili so znani zvezdoslovci. Bili so globoko verni ljudje. Kralji so jih vprašali za svet, ko so odhajali na vojsko, kmetje so jih spraševali za svet, predno so začeli orati. Bili so voditelji na znanstvenem polju, voditelji svojih ljudstev. Neko noč so zagledali novo zvezdo, ki se je prikazala na nebu. Na tisoče drugih ljudi je videlo to zvezdo, a pametnih za-idjučkov niso napravili kakor Modri. Modrost teh tisočev se je raztezala samo na prevaro. Videli so samo zvezdo, ki jim ni povedala ničesar. A Modri so se zavedali, da je zvezda delo Boga in da jim hoče nekaj povedati, nekaj, kar presega meje njihovega spoznanja. Kaj jih je nagnilo, da so sledili zvezdi. Ni jih vodila v zvezdne višave, ampak po peščeni zemeljski poti, kjer so po izginotju zvezde vsi utrujeni od dolge poti odkrili novo stvar, ki so jo iskali, Boga samega. Padli so v svojih svečanih oblekah na kolena pred Dete, ki ni moglo na vpraševati in ne odgovarjati, in mu poklonili darove in samega kot zastavo pokorščine sveta. Darovi, ki so jih prinesli svojemu Bogu, so bili zlato, kadilo in mira: zlato kot kralju, kadilo kot duhovniku, miro kot umrlemu človeku. Modri so končno odkrili Modrost Samo. Samo pastirji in modri so našli Jezusa. Na tisoče pa je takih, ki ga niso. Svet tedaj je bil podoben današnjemu. Veliko je bilo takih, ki so se imeli za modre, pa nobeden od njih ni odkril Boga. V Rimu je bito veliko filozofov, ki so pripovedovali mlademu Pilatu, da ni resnice; v A-tenah je bilo veliko učiteljev, ki so učili, da lahko živiš brez Boga. V tistem času so bili pesniki, ki so poveličevali dovoljenost namesto svobode; zagovarjali so krivico v imenu napredka. Toda nobenemu od teh se ni prikazal ne angel in ne zvezda. In zakaj ne? Le skrajnostim v razumskem in moralnem redu so dani zakladi modrosti in znanja, ozdravljujoče milosti in zveličanja. Le čisto preproste duše in zares modre duše so našle pot k jaslicam. Ko je pa Jezus postal mož, so našli k Jezusu pot le velike grešniki in zares nedolžne duše. Sv. Janez je prišel k Jezusu, ker ni potreboval očiščenja. Grešniki, kakor Magdalena, pa so prišli, ker so čutili, da potrebujejo očiščenja. Toda srednja skupina, kakor farizeji, ki so grajali apostole, ker so niso umivali rolk pred jedjo. Bili so hinavci, pobeljeni grobovi, ki so na zunaj izglodali lepi, na znotraj pa so bili polni trohnobe. Imeli so se za pravične. V njih ni bilo globoke ljubezni, pa tudi ne zares mrzlega sovraštva. Nikoli se niso približali k presvetemu Srcu Jezusovemu s povzdignjenimi rokami. O tej in taki skupini je v sv. pismu zapisano, dd jih bo Bog izpljunil iz svojih ust. Zanimivo je, da danes prav iste dve vrsti ljudi najdeta svojo pot k jaslicam in v cerkev. Le potomci pastirjev in potomci modrih najdejo pot v cerkev. To se pravi takih, ki mislijo, in takih, ki ne mislijo. Izključeni pa so tisti, ki mislijo, da mislijo. Preproste duše kakor pastirji najdejo Boga, ker vejo, da niči ne vejo, učene duše kakor modri pa ga najdejo, ker vejo, da ne vejo vsega. Od takrat do danes postajajo spreobrnjenci cerkve preproste duše kakor uboga žena, ki je hotela postati katoličanka samo zato, da bo lahko molila rožni venec pred svetim Rešnjim Telesom, ali pa zares učene duše kakor Chesterton, Maritain, ki so tako poznali zgodovino, filozofijo in literaturo, da niso mogli ostati zunaj cei-kve, ko jih je enkrat zadela milost božja. V vsaki dobi človeške zgodovine pa Bog obudi svetnika, Iki je znan po kreposti, ki jo svet v tistem času najbolj potrebuje. Jezus je bil zato rojen v votlini, da se mora človek pripogniti, ko vstopi. Ta priklon pomeni ponižnost. Veliko duš se ne mara pripogniti, zato tudi nikoli ne občutijo veselja, ki ga prinaša notranjost votline. Pastirji in modri so bili dovolj ponižni, da so se priklonili, zato so pa našli Marijo, božjo mater, in Jezusa, svojega Boga. Pastirji in modri so nam pokazali pot, po kateri lahko pridemo do Boga. In to je edina pot! P. K. cerkvi sv. Trojice. Zapušča sina'rver- PokoPali so jo na oljsko- Matijo in Johna in hčeri Mary)gorskem PokoPah;iču- Družini Pontar in Mrs. Edward Schre-VzrekamoJskreno sožalJe- (Dalje na 4. strani) M iltvauški zapiski Milwaukee, Wis. — V tem času pred božičem sv. Miklavž hodi okrog, da obdaruje otroke. Ima zelo veliko dela. Včasih se človek čudi, kako to vse zmore. Mora že imeti posebno pomoč, da vse to zmore. Nastopa celo različno oblečen. Včasih pride napravljen kot škof, kakor je bil napravljen, ko je še hodil po zemlji in vršil svojo službo kot škof, včasih pride napravljen kot stari mož, v rdečo obleko* in z veliko belo brado. Zadnje čase se mu je pridružila tudi mi-klavževka. Verjetno je Miklavž opešal in rabi pomoči. Otroci so ga vedno veseli, kjerkoli se pojavi. V dvorani sv. Janeza na Deveti cesti ga je neka punčka celo pozdravila v slovenski nar-rodni noši. Razna društva kar tekmujejo med seboj s prošnjami do Miklavža, kje naj se naj- prej ustavi. Naj že bo, kakor hoče, je to zelo lepa navada, ki povdarja veliko čednost, ki naj bo izraz pravega krščanskega duha, in to je darežljivost. * Zopet smo stali ob odrptem grehu slovenskega človeka. Tokrat je mati-zemlja vzela v svoje okrilje Mrs. Mary Schimenz. Umrla je v starosti 80 let. Pokojnica je živela sama zase že precej časa na 732 W. Pierce St. V mesecu septembru je šla v bolnico in je imela operacijo na nogi. Po operaciji je šla v dom za stare ljudi in tam ji je smrt pretrgala nit življenja. Pokojnica je bila rojena v Gradcu v Avstriji, v Ameriko je prišla pred 56 leti. Mary Schimenz je bila blagajničarka pri društvu Sloga in pri Slovenski ženski zvezi skoraj 50 let. Spadala je k ' ............W ; r* JI® r ■ -4 4-.' ;. 4-*' s if s f f J Give the gifts you hope you'll get! MODERN ELECTRIC APPLIANCES For convenient one-stop Christmas shopping... choose from the scores of wonderful electric appliances at your dealer or Wisconsin electric power company , 7 d -i .V' ■ 4 SEASON’S GREETINSS FROM SCHAFF FUNERAL HOME SEASON’S GREETINGS to all SLOVENIAN FRIENDS from A. & P. SUPER MARKETS UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah In za hčerko je navadno prišel petletni Nej ček in se naslonil od druge strani; za njim pa je pritekel triletni Vanček, ki je komaj dobro znal voriti ter se navadno prikopal očetu na koleno. Tako je gledal glavar upornikov srečo svoje družine in peklo ga je pri srcu, ko so brezskrbno govorili z njim otročje stvari. In on se je pogovarjal in blagroval brezskrbna leta otrok ter jih božal po kodrastih glavicah. Včasi je speklo očeta; odložil je vse tri in šel v kuhinjo k ženi in govoril kaj vsakdanjega. Navadno sta malo govorila; vedela je, da ima skrbi, in smilil se ji je; on pa je bil z njo dober, ker se je bal, da jo potegne s seboj v nesrečo. Zato se je ogibal pogovorom in le včasi je hotel pokazati svojo veliko ljubezen do nje; potihoma pa je prisegal, da osreči in osvobodi vse, vse, da bodo prosti in svobodni. Kadar je gledal svoje tri ljubljence, zazdelo se mu je, da so rojeni hlapci in trpini, in takrat je bila vselej vnova ponovljena prisega, da ne odneha, dokler ne bodo svobodni. In v duhu si je predstavljal srečne čase prostosti, ko bo kmet svoboden oral po njivah in srečno, brez $krbi živel v svoji koči, brez nepotrebnih grajskih gospodarjev. Težki trenutki so bili to, polni notranjega bdja, ko se je bojevala dolžnost očeta in pa zavest zmožnosti, pomagati zatiranemu narodu. • * • Med tem so ljudje mnogo govorili o glavarju upornikov. Daleč okoli so poznali njegovo ime. In pripovedali so, da sedi cele dneve in noči pri “črnih bukvah” in da dela zveze z vsemi različnimi vragi. Zato so nekateri trdili: '‘Če jih nihče ne užene, An-drejko jih bo gotovo. Kdo ve, kaj vse zna. Saj še že tri leta upira, pa mu ne morejo do živega. Kaj mislite, da bi ga ne prijeli, če bi se ga ne bali?” Drugi pa so zmajevali glave in mislili svoje. “Če Bog nam ne pomore,” so go\ >rili resno, “vrag nas ne bo rešil, nikar ne mislite! An-drejko je pa od danes do jutri. Kdo pa ve, kaj mu je že usojeno. Gorje mu, kadar ga dobe.” Tako so bili prebivalci okolice razdeljeni v dve stranki, a stranka upornikov je rastla in začeli so govoriti glasno, brez strahu; vasovali so v vaških krčmah in po domačih hišah in pretili grajščakom. Tako sta sedela v glavni obcestni gostilni pri Zaviršku nekega jesenskega popoldne vaški kovač Leščinec in pa kmet Gorin. Pred njima je Btal bokal vina, ker je bilo sploh znano, da kovač Leščinec ne pije vina drugače ko iz bokala. Gorin je bil suh človek trioglate glave, štiridesetleten vdovec, dolgega vratu, in znan skopuh. Pri govorjenju je stezaval svoj dolgi vrat črez mizo in rad opletal s čofom, ki mu je visel od klobuka. Vaški kovač Leščinec pa je bil mož majhne postave, čokat in močan, širokopleč — in sploh, kakor si moremo misliti pravega kovača. Usnjat predpasnik, šlape na nogah, temna zamazana srajca, na glavi črna suknena kapica, zagorel obraz, črne brke in žive oči — tat je bil kovač Leščinec. Oka moža sta bila v živah-pem pogovoru, iz katerega se je posebno slišal močni kovačev glas, ki je tudi pri navadnem pogovoru vpil, kakor da je v kovačnici. “Kaj boste, šeme vrhov-ske,” je vpil kovač, “poglej!” Pri tem je kovač snel kapico in na glavi se je med črnimi gostimi lasmi pokazala dolga raza. Menda ga ni bilo človeka nekaj vasi na okoli, da bi ne bil vedel, da je kovač Leščinec pomagal poditi Francoze iz dežele, ko so jih dolenjski kmetje podili od Novega mesta proti Ljubljani, in da ga je pri njegovem prevelikem navdušenju zadela sablja nekega francoskega častnika. Gorin se je posmejal. Dobro je vedel za kovačevo razo, ki se je z njo bahal pri vsaki priložnosti. “Glavo bi mi bil preklal, francoski hlačač, da nisem imel ravno kape na glavi. Ej, veš, Kranjci imamo trde glave in trde vratove; nas ne pripognejo kar tako za kratek čas.” V tem se je kovač zopet pokril in spil v dušku velik kozarec vina. “E, kaj boš neki,” je začel Gorin; “kaj boste naredili? Nič, da ti jaz povem. Rogovilite, rogovilite, govorite in govorite, nazadnje pa poreče čušperčan: zadosti imam teh neumnosti — pa boste vsi križem gledali. Le meni verjemi!” “Kaj pak,” je začel zaničevalno kovač, “boš pa ti kaj naredil, ki si že toliko. Če smo Francoze, pa bi teh ne?! Ta bi bila lepa! Bodo že videli vraga zdaj, ko se jim je Andrej ko spravil na vrat. Ne poznajo nas.” In kovač je zopet pil, potem pa nadaljeval: “Seveda, če bodo vsi taki kakor ti, lahko nas bije, kdor hoče; ti bi mu menda še klofute nazaj ne dal, če bi te kdo vsekal za uho.” ‘‘Grajščaku že ne — pa ti tudi ne,” odgovori Gorin in še bolj stegne vrat črez mizo. “Kaj? Ti boš govoril, ti? Kaj misliš, da sem šema? Le pride rtaj, videl bo, če bo dobil klofuto ali ne. E, nismo taki, kakor ste gori po vrhovih. Saj nas je vendar nekaj!” Pri tem je kovač za mizo vstal in vzdignil svoje močne roke. ‘Dosti te je, pa te je še premalo,” se je smejal Gorin. ‘E, tebe še vržem,” je odgovoril kovač jezno. Gorin je hipoma skrčil svoj dolgi vrat. “Saj nisem rekel, da ne,” je odgovoril ponižno. Kovač je bil s tem zadovoljen in je izpil zopet poln kozarec. ‘Še za bokal boš dal,” je rekel, ko je videl, da je mex'a prazna. “Ne, ne, zdaj boš ti dal.” “Kaj? Nikdar več ti ne podkujem kobile, če ne daš. Vrag da sitnosti za tri druge.” “Saj te plačam.” '‘A, kaj! Zavirškovka, še en bokal!” Zavirškovka, ki je ravno stopila v sobo, je s smehljajočim obrazom vzela posodo. “Le daj za pijačo, le daj,” je rekla Gorinu, “saj si ženin.” Gorina je to spravilo y zadrego. “A kaj . ..” je rekel zmedeno. “A tako!” je začel kovač; “ženiš se zopet, krma stara? (Dalje prihodnjič) Milvrauški zapiski (Nadaljevanje s 3. strani) * Prišle so Mohorjeve knjige. Znana katoliška založba Mohorjeva družba v Celovcu v Avstriji je izdala po stari navadi štiri knjige: tri povesti in koledar. Povesti so: Fant s Kresi-nja, Črna žena in Našli so pot. Mohorjeve knjige, ki so vedno prinašale zelo spodbudno branje, so ostale zveste svoji tradiciji. Knjige zares služijo pouku in zabavi. Če kdo želi knjige dobiti ali postati stalen njihov naročnik, naj se obrne do Franca Rozine, 827 W. Scott St., Milwaukee, Wis., 53204, ki je zastopnik Mohorjeve družbe za Milwaukee in okolico. * Gospod Pavle Krajnik je postal kaplan pri sestrah na 2020 S. Muskego Ave. Sestre imajo na skrbi stare ljudi, ki jih je sedaj okoli 80. G. Pavle je prišel iz Argentine na obisk k svoji sestri Martini Beznik. Obenem pa je tudi iz zdravstvenih razlogov. Ostal bo tukaj toliko časa, dokler mu predstojniki ne določijo novega delokroga-. Gospod Pavle je namreč duhovnik vzhodnega obreda, določen za delo med ruskim narodom. Gospodu Pavletu na njegovem imenovanju čestitamo in mu želimo vse dobro za bodočnost. * Ker se bližajo božični prazniki, se poročevalec vsem zahvaljuje za sodelovanje in pomoč. V tem božičnem razpoloženju želi vsem bralcem in sodelavcem vesele božične praznike. Juneau park je svoje ime prejel po Solomonu Laurentu Juneau-ju, ki se je rodil v fari Marijin ega Vnebovzetja pri Montrealu v Kanadi, služil v ameriški kožuhovinarski družbi kot zastopnik in tako postal a-meriški pionir ter leta 1818 prvi stalni naseljenec na ozemlju današnjega mesta in tako njega ustanovitelj. Napravil je prvo izmero naselbine in zgradil prvi most, bil prvi upravnik pošte in prvi predsednik naselbine. Leta 1846, ko je ta postala mesto, je bil Juneau izvoljen za prvega župana. Umrl je leta 1856. V njegov spomin je mesto imenovalo po njem omenjeni park in dolgo Juneau-jevo avenijo, v samem parku pa mu postavilo bronasti spomenik. NAŠ WISCONSIN Poroča ing. Dušan Svetlič. Danes bom spregovoril o Ju- Osreruj, da boš srašssi! Božič je praznik, ko dobiva dajanje in prejemanje daril posebno globok pomen. Saj ga ni kulturnega naroda na zemlji, ki ne bi imel praznika s podobnimi običaji. Radost nad osreče-vanjem drugih spada med najgloblje nagone človeškega srca. A kateri praznik naj bi si bil svet izbral v ta namen, če ne Božiča? Saj za otroke je Božič sploh praznik praznikov, na katerega je že priprava polna radosti. V pričakovanju veselih, srečnih prizorov in dogodkov, izpolnitve mnogih tajnih želja, igrajo mlada srca in drhte. Želje si upajo na dan, tu hrupno in neugnano, tam rahlo in boječe, kakršne so pač nravi in razmere. Najmanjši pišejo svoje prošnje v pisemcih “Santa Clau-su”, domišljija se vnema ob misli na Sveti večer kakor ob čudovitem, vse presegajočem ognju. Čisto majhno dete hoče samo neau Parku in Aveniji, ki se na- prejeti, j e še povsem nase u-hajata v mestu Milwaukee. jsmerjeno, sebično. Z blestečimi Prav daleč iz mesta res ne očmi in z raprostrtimi rokami moremo, pa se podajmo v ko-1 seže po darilu, si ga pritisne na šček prirode, ki se nahaja v me-j srce in vriska od veselja, za sre-stu samem. Po East Wisconsin čo drugih se ne zmeni. Pa kma- Aveniji se bomo peljali tja k o-bali Michiganskega jezera in takoj bomo v Juijea« Parku, kjer bomo v in ob laguni, ki leži v njem opazili na stotine divjih rac in drugih vodnih ptic, ki so si ta kraj izbrale za prezimovališče. Kaj bi si ga tudi ne — saj jih milwauška deca pridno krmi preko cele zime. Včasih kateri zamrznejo v nočnem spanju nožiče v led, pa si iz tega ne dela preveč skrbi — saj imamo v mestu vsake vrste reševalcev, ki ubožico izrežejo iz ledu in ogrejejo. Obala Michiganskega jezera je v zimsikem času kaj slikovita. Ogromne mase nakopičenega ledu nam nudijo posebno ob sončnih dnevih kaj slikovite prizore. lu se pokaže sprememba, komaj se začne človek dobro zavedati, že se zgane v njem želja, da tudi sam druge razveseli, da tudi sam druge obdaruje. In za to srečo, da osrečijo druge, so že pripravljeni doprinesti žrtve, se truditi, delati. Deklice se umak nejo v najbolj, skrite kote in vežejo lična darilca za mamico, in iz zaklenjenih sobic se glasi žaga izrezača, s pomočjo katere pripravljajo svoja presenečenja za očeta dečki. Čim starejši postaja človek, tem živeje ga prevzema radost^, da daje, da osrečuje druge, da resnično zrel človek je srečen samo še v osrečevanju drugih. Kaj je n. pr. očetu na prejetih darilih v primeri z radostjo, ki jo občuti nad strmečimi očmi in zardelimi lici svojih otrok, ko se sklanjajo nad njegovimi božičnimi darili? Obdarjati druge pa je umetnost. Važno ni samo to, kaj damo, ampak tudi kako damo. Trgovine so prenapolnjene z vsem mogočim in tu je treba imeti srečno roko, da pravo izberemo. Po izložbah se vsiljuje nešteto ničevosti in kiča, mnogo je pa tudi res lepega vrednega, da se daruje in sprejme, in najsi tudi ne stane veliko. Kaj darujemo v vsakem posameznem primeru, nam mora povedati naša ljubezen do obdaro-vanca, naš tenki čut za njegove želje in posebnosti. Ljudje, ki ne znajo izbrati darov, so navadno mrzli brezbrižni nasproti bližnjemu, sebičniki brez toplega čustva, brez ljubezni. Brez ljubezni pa na ta praznik ne more biti veselja. Le tam, kjer polje največ ljubezni, bo blestelo na ta praznik v očeh praznujočih največ veselja. Pojdi tedaj in podari najboljše iz svoje notranjosti in Okusil boš naj lepšo božično radost — veselje nad radostjo drugih. Drž. fapšt¥a razlaga svoje afriško poSiilih WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo porabi večkrat pomožnega državnega podtajnika Clevelanda, da razlaga svoje poglede na tekoče mednarodne probleme. Mednje spada gotovo naša politika do Afrike. To je Cleveland razlagal na predavanju pred Ameriškim društvom za ZN v New Yorku. Po njegovem je treba razčistiti pojem o vmešavanju v notranje zadeve tuje države. V tem oziru je postavil sledeča načela: upori spadajo med notranje zadeve vsake države; v odnose med vlado in uporniki se ne sme vmešavati nobena tuja država. Dalje more tujo pomoč izprositi samo zakonita vlada, nima pa te pravice uporniško gibanje. Kot ni dovoljeno direktno vmešavanje v notranje zadeve potom vojaških akcij, tako' tudi ni dovoljeno vmešavanje preko podtalnega rovarjenja. Razume se, da tem načelom nasprotuje komunistični svet,'nosti tajskih komunistov. Na-ki zagovarja idejo osvobodilnih pram njej bodo delali lepo lice front, ki jih sme podpirati vsa-’in jj obljubljali pomoč, za nje-ka tuja napredna akcija . Če njm hrbtom bodo pa podpirali ta načela uporabimo na Kongo, sudanske črne upornike. Te ne-moramo reči: samo zakonita varnosti se bojijo tudi tuji di- centralna vlada v Leopoldvillu piornatje v Kartumu. ima pravico, da prosi tuje drža- _______Q______ ve za pomoč v taki obliki, ki ji najbolj koristi. Kongoški uporniki te pravice nimajo. Ravno tako pa morejo tuje države nuditi svoje usluge samo zakoniti vladi, ne pa kongoškim upornikom. Cleveland je trdil, da morejo afriškim državam koristiti samo ta načela, kajti so v soglasju z/ afriško politično tendenco, da naj Afrika sama opravi vse posle na svojem kontinentu. V vsakem drugem slučaju bo prišlo do vmešavanja tujih držav, ene bodo za zakonito vlado, druge za upornike, in tako sč bo ponovila v Afriki žaloigra> iz španske državljanske vojne. Ta načela že zagovarja naša delegacija pri ZN. Cleveland je dalje izjavil, da stojijo ZN pred štirimi važnimi nalogami: kako omejiti atomsko oboroževanje, kako dognati in uveljaviti načela o vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, kako uveljaviti človeške pravice po vsem svetu in kako oskrbeti Združenim narodom sredstva, ki so jim potrebna za njihove misije. ------o------ Sudanska vlada se želi pogajali z uporniki KARTUM, Sud. — Sudansko vladoi je začel skrbeti upor črncev na jugu dežele. Ker so voditelji uporniškega gibanja v tujini, je vlada poslala dva svoja ministra v Kenijo na slovesnosti ob priliki proglasitve kenijske republike z nalogo, naj stopita v stik z uporniškimi voditelji in jih skušata pridobiti za pogajanja. Menda sta stike z uporniki dobila, toda nista kaj prida dosegla, kajti uporniki vedo, zakaj so vladi pogajanja potrebna. Vlada je politično dosti šibka, kar so dokazali zadnji nemiri v Kartumu, mora računati s tem, da je tudi med Arabci na severu dežele precej takih, ki pravijo, naj sudanski črnci na jugu kar dobijo svojo neodvisnost, se jih bodo Arabci vsaj znebili. Kar pa še posebno goni vlado na pogajanja, je okolnost, da morajo iti vsi transporti v Kongo preko južnega Sudana, da pridejo v roke kongoškim upornikom. Teh transportov sudanski u-pomilki ne bodo pustili pri miru, kajti nudijo jim zlato priliko, da pridejo brez velikih žrtev do orožja in municlje, ki je namenjena za Kongo. Sudanska vlada se dalje boji tudi zahrbt- ki so jo demonstrant j e rabili. Ko so jo policijski strokovnjaki pregledovali, so nekateri med njimi začeli sumiti, da je kitajskega izvora. Preiskavo še nadaljujejo, Ako je to res, nastane važno vprašanje, kako so demonstrant-je, ki so bili po vsej verjetnosti kubanski begunci, prišli do tega orožja, saj so vsi hudi nasprotniki vsakega komunizma, torej tudi kitajskega. Demonstracij so se morali udeležiti tudi prikriti komunisti, ki so se vrinili med Kubance. Kako je moglo do tega priti? Na odgovoru na to vprašanje so močno zainteresirane naše policijske oblasti, posebno FBI in pa CIA, ki večkrat opravljajo svoje posle s pomočjo beguncev. Granata na palačo ZN je prišla iz kitajske bazuke? NEW YORK, N.Y. — Policija je našla na dnu reke East River še isti petek, ko je eksplozija granate v bližini palače ZN vznemirila organe ZN, bazuko, Ženske dobijo delo tičemo kuharico Naslov se dobi v uredništvu Ameriške Domovine. (mwfx) Hišno delo Iščemo žensko za splošno hišno delo in oskrbo otroka. Lahko ostane; tudi pomoč za enkrat na teden. Priporočila. HA 3-4609. (244) Iščemo gospodinjsko pomočnico, Slovenko, za lažja hišna dela, od 10. dop. do 3. pop., 5 dni. Kličite 681-6999, po 4. pop. (245) Moški dobijo delo MIZAR Mizar dobi delo takoj. SOUND INC. 1301 Superior Ave. 623-2391 (244) MALI OGLASI ESSEN PRAZNUJE BERLIN — Središče nemške jeklarske industrije Essen praznuje Berlin s tem, da predstavlja ponoči z nešteto gorečimi žarnicami znane kraje Berlina. Slika kaže del teh “svetlobnih podob Berlina” sredi Essena. Ostale bodo čez Božič. V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) NA PRODAJ NA MUSKOKA AVE " dobro zgrajen bungalow, 3 spalnice na 1. nadstr., 2. nad-str. vse zgrajeno, razvedrilna soba, garaža za 2 avtomobila-—Za več informacij se obrnite na: KNIFIC REALTY 820 East 185. Str. IV 1-9980 (245) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt SDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-MICA NAGROBNIH SVOMEMIKO, 1K42S Wnterloo Rd. IV l-«3' ZAKLJUČNA RAZPRODAJA TEFIHI -CfiRPEl • Najboljša prilika za najcenejši nakup. • Pridite pogledat to bogato izbiro najbolj cenjenih in renomiranih preprog. • Tako nizkih cen še ni bilo nikdar! • Kupite in prihranite! EDWARD W. DANIEL Co. 4049 St. Clair Av., Cleveland 3,0. Wholesale Distributors Stanovanje v najem čisto, mirno, 4-sobno opresn-Ijeno stanovanje s kopalnico, se odda na 1008 E. 79 St. telefon 391-4184. — (15,17,18 dec) Ameriiki zapad in njegove zanimivosti Idaho Falls, Idaho. — Ameri- težave so potniki imeli po teh ški “divji zapad” (oprostite, krajih pred 100 leti in več, ko ni 2daj ni več “divji”, kot je bil ^• pr. pred 100 leti in več in deloma še pred 75 leti), obsega obširen teritorij. Nekateri ga postavljajo v meje vse gori od vzhodnega skalnatega pobočja, ki se vleče daleč gori iz Kanade, bilo ne cest ne železnic po teh krajih. Zdaj so tudi ti kraji že prepleteni z asfaltiranimi cestami, mostovi preko rek, itd. A včasih vsega tega ni bilo, zato SC' bila potovanja res v primeri s potovanju v sedanjih časih ri- doli med obema državama, Juž-j skantna. Saj je bil skoraj ves ta in Severne Dakote, in Mon- obsežni gorski svet ena sama lane, med Nebrasko in Wyomin-' divjina, koder to tacali sem in gom, Coloradom in Kansasom, I tja težki veliki medvedi, bivoli Vse doli med mejo med New .in z bregov na nižave prežali lexica in Teksasa. Proti zapa- gorski levi, volkovi, itd. Po gor-du pa preko silnega gorovja vse skih grebenih pa so stražili in-tja na stotine in stotine milj ' dijanski puščičarji, ki so ne-Vse tja, dokler se svet ne začne!zaupno gledali na razne potni-fiagibati doli proti Tihemu mor- ške skupine belih, seveda iz go- ju. Vsaka pokrajina v tem ob' sežnem ozemlju ima svoje zanimivosti. Na severu so kraji po svoje zanimivi, na vzhodni Strahi, v sredini, na južni in zapadni strani zopet po svoje zanimivi. Čudovito je narava izklesala temu svetu njegov obraz. Cele Vrste visokih gorskih grebenov, Pokritih z večnim snegom, zlasti po severnih krajih, vmes deroče reke, slikoviti vodopadi, gorske zaseke, številna večja in manjša jezera, tu in tam vmes °bsežni pašniki, obsežna polja, strmi bregovi poraščeni z visokimi jelkami, topoli in različnim drevjem, ki raste po teh krajih. Nad črto, kjer je menda Premrzlo, ali več zrak ne dovoljuje visoko v gorah, pa goli gorski grebeni z belimi sneženimi kapami. Vse to potnika-turi-sta, ki pride prvikrat v ta kraj, nekako prevzame, da se v teh številnih zanimivostih kar zgubi, da ne ve, kje in s čim naj 2ačne polniti svoj spomin. Preveč je vsega “za enkrat”, da bi mogel vse zajeti. V spominu mu ostanejo' le nekatere slike teh zanimivosti, v drugih kar utone. Tudi z menoj je tako. Druga velika zanimivost je, kako je ameriška podjetnost, ali ee hočete ameriški “business-ki” duh vse to “potrgovčil”, da vse tovih razlogov, ker so tudi beli čestokrat krivično ravnali in se nepošteno obnašali proti Indijancem, katerim pravzaprav so bili ti kraji domovina. Ko potnik sam vidi te kraje, potem šele razume, zakaj je bil ta “divji zapad” tak, kakor čujemo o njem v raznih pripovednih opisovanjih. Z nami je bil “naš” vodič, ki biva v Idaho Falls že zadnjih sedem let. Je strasten lovec in pozimi v lovskih sezonah vsako leto obide vse gore in grebene. Doma je nam pokazal kar zbirko 14 pušk vseh vrst, ki so ga stale nad $3,000. Posebne puške ima za težke plene kot n. pr. srne, jelene, lose (moose), druge manjše za manjše plene kot vpoštev, da smo tu in tam usta-[pa pojdi ven na gmajno, pa si prvi vrsti ženske, nato šele bol- če naj bolnik za težko boleznijo ce naj bi videle v ljubeznivih vili in tu in tam z ogledovanjem ! ga sam naberi, če veš in znaš, niške strežnice. Da jim bo nji- ozdravi. 1 strežnicah simbol ženskosti in krajev porabili več ur časa. Komur ti kraji niso znani, bi jih sam vseh gotovo niti ne našel in niti v najmanj desetih dneh vseh ne ogledal. Pa še bi ne izvedel o krajih in o vsem drugem raznih zanimivih podrobnosti. So pa v poletni sezoni tod mnogi obiskovalci, to je turisti, ki hočejo in si želijo te kraje o-gledati in spoznati. Cele karavane avtomobilov vozi naprej in naprej po teh cestah. Naš vodič, kateremu se imam zahvaliti, da sem z njegovo naklonjenostjo vse to s svojim skromnim opazovanjem mogel opaziti, o čemur tu govorim in pišem, me je povabil, da moram drugo leto zopet priti, da me povede seboj gori v grebene in na bregove gorskega velikana “Teton”. Ta je v skupini gorskih velikanov naj večji. Njegovi trije gorski velikanski vrhovi so skoraj precej podobni našemu slovenskemu Triglavu, dasi ne seveda čisto natančno. Južno in severno od velikana “Teton” pa se v nepregledno daljavo vrste in raztezajo gorski grebeni, kar terih višina sega od 10,000 in vse tja do 14,000 čevljev visoko, katerih nekatera imena so mi že izginila iz spomina. Preveč jih je bilo, ko sem jih ogledoval, in preveč je bilo vsega za zapomniti si. Zanimivi so kraji, ki se na obsežnem ozemlju dotikajo drug druge meje držav Colorado, ...... . The Stroh Brewery Go., Detroit 26, Michigan1* race in ptice, zajce, itd. V gore Wyoming, Utah, Idaho in gori se podaja včasih po 200 milj da- bolj severno je država Monta-leč s posebnim trukom, s kate- na. Vožiš se preko gorskih zasek rim se da voziti po strmih netla- j in potov, zopet po dolinah in kovanih potih, na katerih na- zopet nazaj v gorske višine in vadni avto odpove. Sedež na zdaj si v eni državi, zopet kma-“trucku” je tako narejen, da gajlu v drugi. To zlasti v Yellow-lahko raztegne in napravi pro- stene National Parku. kako?” jhova ljubezniva beseda, prija-[ Isto načelo naj bi bilo uspeš- naj bi prav zato ne bile voljne Drugo jutro je bila nedelja. Že zen pogled vzbudila voljo po o- no ne samo pri moških bolnikih, pustiti “moških v svojem živ-na predvečer smo se informira- zdravitvi, ki je nujno potrebna,' ampak tudi pri ženskih. Bolni- Ijenju” njim. li, če je kje katoliška cerkev,;________________________________________________________________________________________________ ker bi radi šli k maši, kar se za 1 katoličane spodobi in je obvezno na Gospodov dan ob nedeljah, j Informacije smo dobili. In ker je v tistem kraju taka verska postrežba, da pridejo duhovniki iz bližnjih fara tja maševat, so že tedaj sredi avgusta bili informirali vernike, kake bodo. cerkvene mašne spremembe, zdaj v katoliških cerkvah. Razdelili so nam mimeografirane liste, na katerih so bila vsa pojasnila in kako je treba slediti mašniku zdaj po novih določilih. Vse čisto tako, kakor jih zdaj imamo tu po osrednjem zapadu in po vseh delih naše Amerike. Cerkvica, v kateri smo bili pri maši tisto nedeljo, je gori v gorah, narejena iz samega pristnega borovja. Celo sedeži in klečalni-ki in vse drugo. Kar zanimivo, kako se da tudi kako hišico božjo sicer preprosto zgraditi, a vendar prikupno in občudovanja vredno iz čisto preprostih tvarin. Po maši smo imeli mal zajtrk, potem pa nas je vodič zopet odpeljal na oglede in opazovanja tamkajšnjih gora in prezanimi- i vih naravnih lepot. O vsem tem bom pa še prihodnjič več povedal, kako smo potovali okrog idahoških, montanskih in wyominških gora in hribih. Zanimivo je bilo! Vse čitatelje A.D. lepo pozdravljam, Regerčan --------o------- štor, da spita dve osebi. To, če kdaj v gorah zalotijo take lovce V Yellowstone Parku smo prenočevali prvo noč. Zanimiv sneženi zameti in ne morejo na- turistični kraj. Bila je sobota in prej. To jim da za nekaj časa'ko smo že v mraku privozili, bivališče. V oddaljenih krajih1 smo si najeli v motelu prostor, tudi prenočujejo tako. Za lovce; ki je bil dokaj slan. A kaj hoje to velik šport. Ta “naš” vodič češ, kadar si na potovanju, ni je nas vozil in vodil dva dni v bih, zasekali in okrog jezer po obsežnem Yellowstone Parku, to služi več ali manj vsepovsod' avgustu po bregovih, gorah, hri-businessu* ki tudi tu dobro nese. In kar prav je tako. Kdor biore in ima, se lahko posluži in prihaja na oglede v te zanimive baravne kraje. Kdor ne more in nima grošev za to in take name-be, ta seveda mora sedeti doma ib se zadovoljiti s tem, da doma ba svojem zapečku ogleduje podobe in slike teh krajev na papirju, v knjigah, na televiziji' iid., kar je sicer tudi zanimivo. Ampak eno je, da slike teh po- j krajin na papirju in televiziji,' ki so nadvse zanimive, ne nare-! dijo na človeka tistega vtisa, ka-j kor pa če jih človek tam na mestu in krajih, kjer se nahajajo, sam vidi, take kakor so, potem lih šele občuduje. Potem si jih šele prav predočuje, kako silne delati kakih proračunov za potovanja. To je tr^ba napraviti in določiti že vse prej. Tam in takrat, ko prideš na kak in v Najprej ženska, šele nato bolniška negovalka MINNEAPOLIS, Minn. — Dr. Robert Samp, profesor za kirurgijo na medicinski fakulteti ■ Wisconsinške univerze, je sku-1 pini bolniških strežnic dejal, da | hočejo bolniki videti v njih v 1 < 11 Nič boljšega po jedi kot čaša okusnega Stroh’s piva, varjenega z ognjem. Ko boste prihodnjič postregli s pr?/ženo koruzo, ocvrtim krompirjem, s prestami — ali s čim drugim — servirajte poleg še ledeno mrzle steklenice Stroh’s piva. Tekne tako, kot bi druga piva želela. il ki obsega, kakor pravijo, nekaj kak kraj in hočeš te ali one po-nad 21 milijonov aikrov zemelj- strežbe, takrat ti povedo čisto ske površine. Prevozili smo ne- podomače: “Tale grah toliko kaj nad 460 milj vsega skupaj, stane, tale fižol pa toliko. Če ga kar je že precej, če se vzame hočeš, toliko boš plačal, če ne, FRISIAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRI SLA N EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: BEEF |j^ CHOPPED RUMP HOME MADE COTTAGE HAM 79c lb. HAM 75C lb. SUGARDALE BOLOGNA 49c lb. Mesnica bo zaprta v soboto 26. decembra. DOWNTOWN | „ . ON THE HEIGHTS PARMATOWN SOirrtiC.ATE , '• . GRČAT LAKES MAU. .1 BASEMENTS ::... •.... ....v ' ...................... i , ^5" ' ..' Dečje znane “Baby Mae” Spalne garniture fm Mere S do XL Izredno velike 3.99 Zmes 60l7< acetata, 30% bombaža in 10% rejona. Spredaj zadrga, plastična stopala, obširen kroj. V pastelnih odtenkih rožnate, modre ali rumene barve. VELIKOSTNA TABELA Majhne mere za 1 do 2 leti Srednje mere za 2 do 3 leta Velike mere za 3 do 4 leta Izredr.o velike za 4 do 5 let “Jumbo” mere za 5 do 0 let Sprejemamo pismena in telefonična naročila . . . Kličite CII 1-3010 roPU m m KLETNI ODDELEK OTROŠKIH OBLAČIL, THE MAY COMPANY, V MESTU IN VSEH 4 PODRUŽNICAH RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH Tepla, ljubka darila! Deške in dekliške bombažno flanelne pižame |.39 vsaka Kletni dekliški oddelek, v mestu in vseh 4 podruž Dekliške pižame iz bombažne flanele, čezglavne, z okroglim ovratnikom in naborki. V modri, rožnati, beli ali rumeni barvi. B. (Niso skicirane.) Deške 2-delre čezgiavne pižame iz bombažne flanele. Živi potiskani vzorci, geometrični in progasti vzorci. Mere 4-6-8. Sprejemamo pismena in telefonična naročila . . . Kličite CH 1-3070 THE MAY COMPANY, nicah KANADSKO OKNO NA PACIFIKU — Na sliki vidimo del mesta Vancouver ja s pristaniščem v Britski Kolumbiji, najzahodnejši ■pokrajini Kanade. Skozi to pristanišče gre letno okoli 17 milijonov ton raznega lovora. Naša lastna “Tarleton” znamka Oeškg prvovrsisBs bombažno Haiielne pižame 2 za $5 Čezgiavne ali na gumbe Vaš dečko bo imel prijetne sanje v naši mehki, topli flanelni pižami. V beli in raznih barvah, v lepih potiskanih vzorcih. Obširen kroj za lepše prilegarje in udobje. Sanfori-zirane, da se ne skrčijo. — Merc G do 18. Kletni oddelek deških oblačil, THE MAY COMPANY, v mestu in vseh 4 podružnicah Hoški usnjeni V,m, podloženi s kosmatenim rejonom • Pristno zgornje usnje o Nedrseči gumijasti podplati Q| Q( « Debela rejon-kosmatena podloga od prstov tK m ^j} do pete o Spredaj dva obodca • Izbirajte med črnim ali naravnim polešcenim usnjem • Moške mere 7 L do 11 in 12, Sprednje prileganje C in D. Sjirejemamo pismena in telefonična naročila . . . Kličite CH 1-3070 KLETNI MOŠKI ODDELEK, THE MAY COMPANY, ____________V hi E ST V IX VSEH 4 PODRUŽNICAH ____________ 000(><=^(><=^0<=^(>^^ <5> Josip Jurčič: DESETI BRAT ROMAN o<>oo(>o(>