Med dmgim preberite
e
•	OBTOŽENEC NAMESTO GOSTITELJ, str. 2
•	NA POTI V EVROPO, str. 2
•	NAŠI OTROCI ONSTRAN MEJE, str. 3
•	PROSVETA NI OSVETA, str. 3
•	DAN NA ŠOLI Z MEDNARODNO MATURO, str. 4
•	RESNICA V ZRCALU PRETEKLOSTI, str. 4
•	LATINŠČINA IN ELITNI RAZREDI, str. 6
•	VRATA SO UČITELJEM ZMERAJ ODPRTA, str. 9
VLADIMIR TKALEC
Plače v šolstvu
Komaj je bila ob koncu septembra 1991 podpisana Splošna kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (veljati je začela 19. 10. 1991), ki tudi za vse zaposlene v šolstvu in predšolski vzgoji določa izhodiščne bruto plače glede na doseženo stopnjo strokovne usposobljenosti, že je Izvršni svet Slovenije 16. 10. 1991 sprejel sklep o tako imenovanih kalkulativnih osnovah za določitev obsega sredstev za plače v vseh zavodih, ki se financirajo iz proračunov.
Sklep je očitno posledica čedalje hujših pritiskov na financerje javnih služb, ki so po različnih osnovah še zmeraj zagotavljali »dohodek« javnim zavodom, ti pa so ga po samoupravnih merilih še zmeraj suvereno delili za plače; le-te so bile za enako delo na moč različne, v celoti pa nizke - posledice tega pa so bile stavke.
Vse se je še bolj zapletlo, ko je minister za šolstvo in šport na zahtevo enega od skupščinskih
zborov tudi že predložil osnutek zakona o plačah v šolstvu; s tem naj bi dokončno naredil red na tem področju in pedagoškim delavcem zagotovil tako potreben mir za čim boljše delo.
Podpis splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je za urejanje pravic iz delovnih razmerij, pogojev za delo sindikata in izhodiščnih tarif za zaposlene prav gotovo nekaj dobrega, čeprav je po drugi strani treba priznati, da so mnoge rešitve izsiljeni kompromisi, na katere so sindikati morali pristati.
Eden od teh je pravica delodajalcev - ta je v šolstvu država Slovenija - da za 20 odstotkov zmanjšajo izhodiščne bruto plače, vendar najdalj za tri mesece, če v proračunih ni denarja. Sklep Izvršnega sveta o kalkulativnih osnovah za obseg sredstev za plače, ki se nanaša na zadnje tri mesece letošnjega leta, že izhaja iz te pravice.
Kalkulativna osnova za najnižji izhodiščni osebni dohodek je tako za 20 odstotkov nižja, kot jo predvideva Splošna kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti.
Ob katastrofalnih septembrskih plačah v večini srednjih in osnovnih šol ter vrtcev pa druge kalkulativne osnove, upoštevajoč tako imenovane nosilne poklice, po kolektivni pogodbi zavezujejo, da je treba v občinskih proračunih in republiškem za izhodiščne plače vendarle nameniti več denarja, kot ga je bilo odmerjeno doslej. Težava je tudi v tem, da večina zavodov še ni opravila razvrščanja v tarifne razrede.
Republiški izvršni svet je že na samem začetku kršil Splošno kolektivno pogodbo, ker k določanju elementov za razvrščanje v tarifne razrede (in to sklep o kalkulativnih osnovah je) ni povabil sindikatov (33. člen pogodbe).
Sindikatom ostajajo torej izhodiščni osebni dohodki po splošni
tarifni pogodbi, in te nameravajo dosledno izterjati za vsakega člana.
S1. januarjem 1992 bodo potekli trije meseci, in tedaj izhodišča ne bo več mogoče zmanjšati za 20 odstotkov. K temu bo treba prišteti še dodatke za nazive pedagoških delavcev, ki jih bo omogočil Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju in napredovanju.
Obrisi plačilnega sistema so torej Že vidni.
Ali je potreben še zakon o plačah ali ne, o tem naj še enkrat premislijo minister, predvsem pa poslanci v skupščini Slovenije.
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, v katerem je največ zaposlenih iz teh dejavnosti, predlaga sklenitev nadaljnje (panožne) kolektivne pogodbe.
V tej bi pogodbeno uredili posamezna vprašanja, kot so npr. merila za plače na podlagi delovne uspešnosti za ' nepedagoške de-
lavce, podlage za podrobnejše razvrščanje v tarifne razrede v posameznih ožjih dejavnostih idr.
Zakon o plačah bo namreč zelo neprožna rešitev, najbrž pa se slovenska skupščina tudi ne bo utegnila pogosto ukvarjati z njegovimi spremembami.
Zakonska rešitev pa tudi ne pomeni zmeraj dosledne rešitve; to najbolje ponazarjata Zakon o zajamčenem osebnem dohodku in zadnji sklep vlade o višini le-tega.
Z njim je zajamčeni osebni dohodek postavila višje od najnižje kalkulativne osnove za določitev obsega sredstev za plače v šolstvu; to seveda znova pomeni svojevrsten nesmisel ter postavlja javne zavode pred nerešljivo nalogo, kako zagotoviti manjkajoči denar za najnižji osebni dohodek, kakršnega zagotavlja država.
Mogočnost pod masko
ČLOVEK Z MASKO OD BENETK DO PTUJA, Mestna galerija, od 29. okt. do 7. novembra Fotografije mask, objavljene na naslednjih straneh, so delo novogoriškega fotografa Marjana Božata. Ta je v objektiv svojega fotoaparata zajel maske z različnih pustnih praznovanj, od beneškega karnevala do raznolikih pustovanj na Slovenskem; od »laufarjev« v Cerknem, »pustove« v Drežnici nad Kobaridom do »korantov« s Ptujskega polja. Toda Bažatove fotografije niso zgolj posnetki videnega, resničnosti, kakršna je, izžarevajo prefinjeno stilizirano lepoto, ki se razodeva v fantastičnosti mask sredi beneške arhitekture ter v grobosti in grotesknosti domačih mask. Čar karnevala se ponavlja in stopnjuje masko v sredstvo za zakrivanje - priložnostno ali vsakdanje, takšno, kakršno pač zahteva življenje.
Med poseganjem države in načelom naravne rasti
Med sociologi in pedagogi v srednji Evropi, ki kritično presojajo šolske sisteme na tem območju, se krepi novi liberalizem; ta se kaže v kritiki državnega šolstva, za to pa so značilni birokratizem, centralizem, programska togost in premajhna inovativnost. Namesto tega, kar je, ponujajo napredni pedagogi demokratizacijo, decentralizacijo, regionalizacijo, šolsko samostojnost in predvsem načelo prostovoljnosti. Svoje zamisli opirajo na pravila svobodnega trga, v katerem mora imeti država na pravo mero uravnano intervencijsko vlogo. Zdajšnje šolske sisteme, ki jih tako kot pri nas primerjajo 5 tankerjem, ki težko spreminja smer in hitrost, je treba nadomestiti s floto manjših, samostojnejših, prilagodljivejših ladjic, ki plovejo k istemu cilju, vendar po različnih poteh in različno hitro. Temeljni vzvod vidijo v spremenjenem sistemu financiranja izobraževanja.
Zrahljati bi bilo treba zgolj proračunsko financiranje šolstva in dopustiti državljanu, da sam odloči, kam bo usmeril denar za izobraževanje. Ponujajo torej nekakšno ponovno privatizacijo šolstva, tako da bi državljan imel več možnosti za izbiro, lastno vlaganje v izobraževanje ob primerni oprostitvi davkov^------
Hkrati bi morali šolam dopustiti, da bolj samostojno odločajo o kadrovskih in gmotnih vprašanjih, o svojem spopolnje-vanju in programski ponudbi. Predvsem pa bi bilo treba uveljaviti načelo prostovoljnosti; tistim, ki si želijo sprememb, je treba dati tudi možnost, da jih izpeljejo, ni pa treba to storiti vsem.
Namesto državnega intervenciomzma torej načelo svobodne rasti.
Nekaj tega nam je znano, paziti pa bi morali, da ne bi presajali k nam tistega, kar drugje že kritično spreminjajo.
BOŠTJAN ZGONC
dogodki
novosti
KONGRES EUHOFA NA PORTUGALSKEM
Na poti v Evropo
Gostinsko-turistične šole Slovenije se včlenjujejo v evropski sistem šolanja
Od 7. do 13. oktobra je bil na Portugalskem v mestu Estoril blizu Lizbone 30. kongres EUHOFA - združenja direktorjev hotelirskih šol Evrope. Slovenci smo letos prvič sodelovali na takem kongresu, tokrat še kot opazovalci, naslednje leto pa bomo že stalni člani združenja. Tudi vzhodnoevropske države še nimajo svojih zastopnikov. Na kongresu pa so že govorili, da bo treba včlaniti tudi direktorje turističnih šol teh držav in jim posebej pomagati. Slovenci smo ostali zunaj tega sistema zelo dolgo, predolgo.
Na kongresu je najprej predstavil turistično šolstvo gostitelj. Prva šola za turizem je bila na Portugalskem ustanovljena leta 1957. Lani je to državo obiskalo 21 milijonov turistov. Portugalska pa ima 10 milijonov prebivalcev. Prva leta je bilo njihovo izobraževanje za turizem neorganizirano, sestavljal ga je predvsem sistem tečajev, saj so morali osebje pridobiti na hitro. To se čuti v ponudbi in storitvah tudi danes. Čas med letom 1974 in 1978, ko je turistična dejavnost nekoliko zastala, so izrabili za ureditev šolskega sistema. Precej so posnemali sistem turistično pomembnih držav in morda ni naključje, da je kongres EUHOFA že drugič na Portugalskem. Država ima osem go-stinsko-turističnih šol in tri višje. Zanimivo je tudi, da inštitut za turizem vsako leto ugotavlja možnosti za zaposlovanje in vpis v te šole. Pri vpisu morajo učenci opraviti poskus znanja. Presežek delovne sile je le v poklicu turistični vodnik, kjer je za to smer veliko zasebnih šol, ki so izključene iz sistema drugih šol.
Uvod v temo Turizem in hotelirstvo 21. stoletja in izobraževanje za takratni čas so predstavili štirje strokovnjaki: dva iz hotelirstva, gospod Jean-Claude Noel, vodja sistema hotelov Milton, in gospod Manual Al Quin-tas, direktor največjega hotela s petimi zvezdicami na Portugalskem. Šolstvo sta zastopala dr. Kuiz Montinho, docent Univerze v Cardiffu, strokovnjak za turistično trženje, in gospod Bernard Gehri, predsednik švicarskega združenja hotelirskih šol. Vsi predavatelji so nekdaj obiskovali hotelske šole. Predstavljene teme so bile zelo zanimive in polne nasprotij, saj prihodnost za 21. stoletje ni tako preprosto napovedovati. Izoblikovala pa so se še nekatera skupna mnenja, ki so v pričakovanju množič-
nologije tako v kuhinji kot v strežbi, znanju več tujih jezikov, managerstvu, v znanju marketinga in obvladovanju medčloveških odnosov. Predmeti, ki jih naša šola skoraj ne pozna. V naše predmetnike je treba uvrstiti predvsem tiste predmete, ki vodijo k poslovnosti. Zakaj imamo npr. na naših gostinsko-turističnih šolah obvezne izbirne vsebine? Učenci so se vendar že odločili za poklic, torej ni izbire in tudi obvezna ne more biti, ker je zanje stroka tista, ki je obvezna. V evropskih turističnih šolah imajo tudi izbirne vsebine, vendar iz stroke za stroko.
Na kongresu pa so namenjali posebno pozornost vlogi in pomenu učitelja. Učitelj mora imeti široko strokovno znanje in njegova poklicna dolžnost je, da z vso resnostjo pri vzgoji in izobraževanju stori največ, kar more, ker je odgovoren za strokovnost in s tem za možnost boljše uveljavitve ali prihodnosti učencev. Naloga učitelja je prenašati znanje in najsodobnejšo tehologijo, površnost in improvizacija nista opravičljivi.
Govor je bil tudi o akreditivih hotelskih šol. Gre za standarde šol, za te si prizadevajo že nekaj let, vendar so mnenja različna predvsem med nemško govorečimi in francosko govorečimi šolami. Švicarji imajo spet svojo predstavo o teh standardih. Nerešenih je še nekaj vprašanj, vendar so nam že razdelili formu-laije za tiste šole, ki bi želele sodelovati. Naše šole za to še nimajo možnosti.
Govorili smo tudi o spopolnje-vanju učiteljev praktičnega pouka in o šolanju učencev v tujini. Razpisanih bo nekaj štipendij, pogoj pa je znanje tujih jezikov, predvsem angleščine.
Zanimive so bile razprave o kakovosti in načinu ponujanja izdelkov in storitev do leta 2010. Kaj je pričakovati od »standard-
EUHOFA je združenje 17 evropskih držav, kot opazovalci pa se kongresa udeležujejo tudi zastopniki drugih držav, npr. Izraela, ZDA, Avstralije, Japonske, Kenije, Mehike, Egipta in Angole. Nekatere med njimi, posebno slednje, so bile deležne gmotne in strokovne pomoči pri organizaciji hotelskega šolstva.
nega turizma, v spremembah načina potovanja, bivanja in prehranjevanja. Nastajali bodo še večji hotelski sistemi, veliko skrbi pa bo namenjene okolju in šola se bo morala prilagoditi tem razmeram.
Vsa predavanja so simultano prevajali v angleški, francoski in nemški jezik. Tudi delo v skupinah je potekalo v treh jezikih.
Predzadnji dan sem sodeloval v skupini, kjer so bili direktorji z nemško govorečega območja. Govorili so o prilagoditvi šol zahtevam hotelske industrije. Predvsem smo si postavljali vprašanja, ali je treba spremeniti zdajšnjo šolo, kakšen naj bo učitelj in direktor v takšni šoli in kakšen tisti, ki se v njej izšola. Odgovori so bili zelo različni, vsi pa smo se strinjali, da v osnovem izobraževanju	gostinskega
osebja ni mogoče pričakovati večjih sprememb. Velike spremembe pa bodo po tem osnovnem izobraževanju, to je na stopnji hotelske šole ali pri nas tehniške smeri, ki pa močno zaostaja za evropskimi standardi. Poudarek v šolanju bo na per-fekcionizmu, obvladovanju teh-
nega razkošnega hotela«, kaj od industrijsko pripravljene hrane? Mnenja so različna. Švicatji in Avstrijci so zvesti tradiciji in verjetno ne bodo bistveno spreminjali svoje zasnove. ZDA, Izrael in Japonska bodo še močneje industrializirali gostinstvo in hotelirstvo. Pri tem pstaja temeljno vodilo dobiček, vendar se kakovost ne sme poslabšati. Šola se mora tem smernicam in napovedim pravočasno prilagoditi, sicer bo industrija sama našla načine izobraževanja. In takšnih primerov ni malo.
In kaj narediti pri nas v Sloveniji? Velike izbire nimamo. Včleniti se moramo v Evropo, vendar ne smemo zanemariti tudi svojih posebnosti. V šolski sistem moramo pritegniti najsposobnejše ljudi, in to na vsa področja izobraževanja, takšne, ki bodo zavzeto delovali v gostinskem šolstvu. Škoda, da je za to toliko ovir.
In še lepa poteza organizatorja: ob potrditvi za stalnega člana EUHOFE me je predstavil kot člana nove evropske države Slovenije.
MARIJAN VELNAR
O KONFERENCI, KI JE V BEOGRADU NI BILO
Obtoženec namesto gostitelj
V Ženevi je Slovenija prvič nastopila samostojno
22. oktobra se je v Ženevi končala tridnevna Evropska konferenca Svetovne konfederacije organizacij učiteljskega poklica (WCOTP). Pred letom so se v islandskem Reykjaviku dogovorili, da bo naslednja konferenca letos v Beogradu. Ko pa so se kmalu po tej odločitvi pokazala zlovešča znamenja brezizhodne jugoslovanske krize z napovedmi vojnega spopada in državnega udara, je sekretariat WCOTP sklenil, da odpove priprave za konferenco v Beogradu. Menili so, da bi bila takšna konferenca preveč tvegana, in to so potrdili tudi dogodki, ki so se zvrstili v razpadajoči federaciji od junija do oktobra.
Tako sta prevzeli gostiteljstvo evropske konference prosvetnih delavcev učiteljski zvezi frankofonske (SPR) in nemške (LCH) Švice, konferenčne prostore za skoraj dvesto udeležencev iz tridesetih evropskih dežel pa je ponudila Mednarodna organizacija dela v Ženevi.
Čeprav tokrat prvič ni bila več navzoča delegacija, ki bi zastopala učiteljske organizacije ali učiteljske sindikate z območja Jugoslavije, je bilo med konferenco v ozračju čutiti nelagodnost zaradi najnovejših dogodkov v tej nemirni, za mnoge Evropejce povsem nerazumljivi, zdaj že fantomski balkanski državi .
Že v začetku je o tem spregovoril predsednik Evropskega komiteja WCOTP Irec Gerry Qui-gley. Povedal je, da se na podlagi informacij in ocen, ki so jih dobili, še pravočasno prenehali pripravljati konferenco v Beogradu. Š tem so se izognili znatnim stroškom, saj v zdajšnjih razmerah ne bi mogli zagotoviti, da bi konferenca potekala normalno in varno. Ob tem je posebej omenil, da se je ž območja dozdajšnje Jugoslavije pridružil članstvu v Svetovni konfederaciji Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, ki deluje kot samostojna učiteljska organizacija.
Kako razmišljajo o naglih spremembah političnega zemljevida Evrope v Ameriki, je ponazorila predsednica Svetovne konfederacije dr. Mary Futrell iz ZDA. Direktor velike ameriške založbe, ki izdaja geografske atlase, ji je pred nedavnim potožil, da bodo morali začasno ustaviti tiskanje teh izdaj, ker se v zadnjih dveh letih politični zemljevid Evrope prehitro spreminja. Brž ko so vrisali nove meje združene Nemčije, že so morali upoštevati spremenjene meje na zahodu Sovjetske zveze zaradi ponovne osamosvojitve baltiških držav. Zdaj bodo počakali na razplet jugoslovanske krize, saj bodo z nastankom novih držav, potrebni novi popravki na evropskem političnem zemljevidu. Morda bo še kaj novega z Ukrajino, Zakavkazjem in s sovjetsko Srednjo Azijo. Skratka, direktor te ameriške založbe pravi, da ne bo mogoče poslati na trg novih atlasov z zastarelimi zemljevidi; to bi bilo zanje z gmotnega vidika preveč tvegano. Torej bodo nekoliko počakali.
Žal pa v deželah, ki so v vrtincu krvavih spopadov, ljudje težko čakajo na odločitve o mejah, ki jih bodo priznali ali pa na novo zarisali diplomati in politiki. To je druga, nesrečna plat evropske resničnosti, ki je bila poudarjena na ženevski konferenci evropskih učiteljev v veliki dvorani palače Mednarodne organizacije dela.
Kako razume Evropa osvajalno vojno na Hrvaškem
Udeleženci konference so pozorno prisluhnili prispevku iz Slovenije - tega so med nacionalnimi poročili uvrstili na prvo
mesto - saj je bilo to zanje prva neposredna informacija o zdajšnjih razmerah in vzrokih najpomembnejših dogajanj v razpadli jugofederaciji. V Evropi se čedalje bolj zavedajo, da postaja dozdajšnja Jugoslavija najnevarnejše žarišče nestabilnosti in ogrožanja miru na stari celini. Zato ne preseneča, da so tako rekoč enoglasno sklenili poslati posebno resolucijo Evropski skupnosti v Bruslju: pozivajo jo, naj začne odločneje in učinkoviteje reševati jugoslovansko krizo z vsemi sredstvi, ki jih dovoljujejo mednarodno pravo in združeni narodi. Le tako bo mogoče ustaviti brezumno in uničujočo vojno na Hrvaškem.
Slovensko poročilo na ženevski konferenci je vsebovalo tudi poziv hrvaškega sindikata sred-
njih šol svetovni javnosti z geslom: »Želimo se učiti, delati in
Genocid nad kulturno samobitnostjo Kosova
Veliko odziva je bilo tudi na drugo vprašanje, ki ni bilo v delovnem načrtu konference v Ženevi: delegati so zvedeli marsikaj
o zdajšnjih razmerah v kosovskem šolstvu - o blokadi šol z albanskim učnim jezikom. Liga albanskih učiteljev Naim Frasheri s Kosova se je z delegacijo štirih opazovalcev udeležila konference v Ženevi s posredovanjem gostiteljice - švicarske učiteljske organizacije z nemškega jezikovnega območja, ki ima svoj sedež v Ziirichu. Ža nastop na konferenci so se zastopniki s Kosova dobro pripravili, zato je konferenca predlog njihove resolucije o razmerah v kosovskem šolstvu podprla. Resolucijo sta uradno predložili francoski učiteljski sindikalni organizaciji SNES in SNI-PEGC.
Evropska	konferenca
VVCOTP je pozvala UNESCO, ILo in organe evropskih inštitucij, naj posredujejo pri pristojnih srbskih oblasteh, sama pa je obsodila diskriminacijske in segre-gacijske ukrepe srbske države, ki je lani z novo ustavo odpravila upravno in kulturno samostojnost te pokrajine. Srbski organi čedalje huje pritiskajo na učitelje in profesorje ter učence in študente albanske narodnosti. Brez zaposlitve je ostalo 6000 učiteljev osnovnih in srednjih šol ter 500 univerzitetnih učiteljev, poleg teh pa še 104 pedagoški svetovalci in šolski inšpektoiji ter 115 ravnateljev in njihovih pomočnikov; vsi so pripadniki albanske narodnosti. V šolah z albanskim učnim jezikom vsilju-
živeti!« Sporočilo je pretresljivo pričevanje o divjanju napadalcev, ki na Hrvaškem uničujejo vse okoli sebe. Tako je že na desetine razdejanih šol in vse več žrtev tudi med šolarji. Naše poročilo tudi opozarja, da pogajalske metode in pravila, kakršnih je vajena zahodna diplomacija, na žalost ne zaležejo, saj pomeni vsak sporazum o ustavitvi ognja le še korak dlje od miru. Ni dvoma, da se v prizadevanjih članic Evropske skupnosti za pravično rešitev jugokrize po načelu o samoodločbi narodov kažejo še zmeraj zelo različni interesi. Mnogi dejavniki na evropskem političnem prizorišču se sprenevedajo ali pa niso sposobni razumeti jugobalkanske resničnosti. Več kot pet tisoč mrtvih in več kot deset tisoč ranjenih ter najmanj tristo tisoč beguncev, od katerih je 60 odstotkov otrok, ne gane mnogih evropskih in svetovnih politikov, da bi končno presekali jugoslovanski gordijski vozel.
Slovensko poročilo je jasno izražalo, da je bila žrtev vojaškega napada najprej Slovenija, vse vojne strahote od julija pa se dogajajo na hrvaškem ozemlju. Prav tako je nespodbitno, da večina narodov v nekdanji federaciji ne more več trpeti gospodovanja enega naroda in da si hočejo svojo usodo krojiti sami v skupnem evropskem domu. Evropa mora doumeti, da je nekdanja zvezna armada postala s svojim poveljstvom in sestavo povsem srbska ter da uresničuje predvsem njene osvajalske cilje. Hkrati je to še edina armada v Evropi, ki ovira družbeno preobrazbo, razvoj politične demokracije in tržnega gospodarstva.
Podeljena priznanja Zavoda RS za šolstvo in šport
i.
jejo nove učne načrte, skrojjni v Beogradu, vpis albai^ |( učencev v srednje šole so ofl>! za 70 odstotkov itn. Te poda sj so na konferenci povedali ni stopniki Lige albanskih učitf ^ Kosova.	o
Konferenca je ugotovila. |a srbske oblasti s svojimi uFž| nasilno kršijo temeljne člo1 ^ kove pravice do izobraževani-^ zaposlovanja,	zagotovjjL
z mednarodnimi konvencij^ UNESCO in ILO. Menili so- -gre za pravi kulturni genocidi albanskim prebivalstvom na ^ sovu.
Tako se je Beograd z resol' jama evropske konferd * WCOTP na zasedanju v Že11 nenadoma spremenil iz gostih £ te konference - to vlogo je sp jel pred letom dni - v obtožeC
Seveda pa dogajanje na evf ski konferenci Svetovne ko* deracije učiteljskih organi^ j v ženevski palači ILO ni usmerjeno samo v dogajanj« jugoslovanskih tleh. Osre« tema je bila namreč probl«^ tika socialnega varstva učit«! v Evropi, njihov družbeni in klicni položaj ter delovne L mere. O vsem so delegati tei>! Ijito razpravljali, svoja stališ® predloge pa oblikovali v poSf nem dokumentu; ta dokuin! bo novembra obravnavala rff j narodna organizacija dela.
BORIS LIPUŽIČ
j'
ji
Ob tradicionalnem srečanju delavcev Zavoda Republike Slovč % za šolstvo in šport, letos je bilo v Moravskih Toplicah, je direkto'
4.14 oL/lijivL/ lil •jj^/Uflj ICIUj JC IsLlvs V IVlL/fUVofclTl 1 L/fsHUttl, yc	C*vt( ^
Srečo Zakrajšek slovesno podelil priznanja Zavoda. Odličja je pdt s šest delavčev Zavoda za uspešno opravljanje strokovnih nalog ZaVt ^ kot prispevek k razvoju slovenskega šolstva, in sicer: Franc Hut Ana Kastelic, Breda Konjar, mag. Ferdo Rečnik, Marija Tome, /n J Marija Velikonja, Karel Haas in dr. Franc Lazarini.	ig
Franc Huber iz Murske Sobote je med zagovorniki in soustvari1’ zamisli sodobnega pouka biologije in kemije, ki jih že več kot 2i ^ vztrajno in uspešno presaja med učitelje v vzhodni Sloveniji. In še ^ odgovorno področje dela je, ki se mu nagrajenec posveča d'
zadnjih desetih letih - to je oblikovanje, spremljanje in skrb
k
delovanje dvojezične srednje šole na narodnostno mešanem obnif- ^ v Lendavi.
Ana Kastelic iz Ljubljane je sodelovala pri več projektih - nd\ v omenim le nekaj. Evalvacija pouka zgodovine in spoznavanja dni- \ v osnovni šoli, Učnociljno načrtovanje pouka zgodovine, Prefi" n družboslovnega predmetnega področja idr. Pomemben je tudi { j( prispevek pri pripravi učbenika Moja domovina... za dopolt n pouk otrok naših delavcev v tujini.
Breda Konjar iz Kranja je na podlagi bogatih in razno vrst izkušenj, ki si jih je pridobila pri delu v osnovni šoli, v osnovni j, (5 s prilagojenim programom in v skupnosti za zaposlovanje uspA j pripomogla k sodobnemu reševanju raznolike problematike v osd \ nih šolah. Veliko je naredila, da je zaživelo ustvarjalno sodelavk g Z ustreznimi občinskimi službami, skratka za vraščanje osnovnih v okolje.
Mag. Ferdo Rečnik je velik del svojega ustvarjalnega dela Zavodu opravil za področje srednjega šolstva. Z njegovim strokoV ^ delom je zorela vizija razvoja slovenskega šolstva, z njegovimi spot nostmi za vodenje timskega dela pa je s sodelavci z Zavoda, z nek1 rih fakultet in inštitutov nastala vsebinsko bogata publikacija Izobd ti vanje v Sloveniji za 21. stoletje, ki je izhodišče za nadaljnje stroko' v delo Zavoda.
Najpomembnejše naloge, ki jih je opravljala Marija Tome, vsekakor povezane z drugo fazo prenove srednješolskih prograh § poklicnega, tehničnega in drugega strokovnega šolstva in gimnat \ Zraven je skrbela tudi za neprenehno spopolnjevanje učiteljev, to p1 eden temeljnih pogojev za uspešno vpeljevanje novosti v šolstvo.
Mag. Marija Velikonja je oblikovala model sistematičnega 0l sabljanja vodstvenih delavcev v slovenskem šolstvu. Dolgolh spremljanje različnih ciljnih skupin našega šolskega področja j' potrdilo, da je izobraževanje pedagoških delavcev nepogrešljiv tetf § za kakovostne spremembe v šolstvu. Od tod tudi njeno utemelj1 ' prizadevanje za ustanovitev izobraževalnega centra na Zavodu, ki vsebinsko bogat program.
Kot zunanja sodelavca sta prejela priznanje za uspešno stroko' sodelovanje z Zavodom prof. Karel Haas, direktor štajerskega de-nega pedagoškega inštituta v Gradcu, in prof. dr. Franc Lazah predsednik Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izob1 ževanje.
Čestitamo!
BOŽO VRAČKO
Prosvetni delavec, p.o. Poljanski nasip 28 61104 Ljubljana poštni predal 21 Ziroračun: 50101-603-46509 Tel. (061) 315-585
Upravni odbor: Marija Velikonja, predsednica (Zavod Republike Slo-
venije za šolstvo), Milka Arko (Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo), Ivan Bitenc (Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) in delavci delovne skupnosti podjetja Prosvetni delavec:	Marjana Kunej,
Lučka Lešnik, Stanko Šimenc in Metka Vovk.
Uredniški odbor: Boštjan Zgonc, predsednik, in člani Tea Dominko, Dora Gobec, Gregor Kocijan, Mar-
jana Kunej, Lučka Lešnik, Tine Logar. Lidija Magajna, Janko Svetina, Stanko Šimenc in Vladimir Tkalec.
Časnik urejajo:	Stanko Šimenc
-	glavni urednik, Marjana Kunej
-	odgovorna urednica, Lučka Lešnik
-	novinarka - urednica in Tea Dominko - tehnična urednica. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Časnik izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Naročnina za leto 1991 zflj* 380 SLT za posameznike in < SLT za organizacij.
Za upokojene prosvetne " lavce in študente pedagošl smeri 260 SLT na leto.
Posamezna številka stane -SLT.
Tisk ČTP Ljudska pravica, YU $ 0033-1643.
_____________________________
Naši otroci onstran meje
^ Kriza našega šolstva se kaže tudi v vedno večjem številu slovenskih dijakov, ki se vpisujejo v šole sosednjih držav.
3 n- ^,neraj’ ko spremljam podatke o vpisu otrok iz Republike Sloveni i(,'ie.v šole, me stisne in zmeraj znova se sprašujem, kaj je tisto, n-.ar Je mlade v tako rosnih letih spravilo v objem tujine. Niham med 13 da bi zamahnil, češ da pojav sploh ni pomemben, in med očitki i vesti, povrhu vsega pa se vpletajo vprašanja o narodni ogrože-e "“sti- Ali so naše šole (in tudi jaz kot učitelj) res tako neprimerne, da nUadim ne ustrezajo? Ali bodo ti otroci in otroci njihovih otrok še “stali Slovenci? Morda se v pojavu zrcali le ljudska modrost, ki jo je ^ rt!?* 1 2 * * * * * 8 * olo P0<lobni razpravi zapisala Jolka Milič: je sosedovo pišče l^oneraj kokoš? In vendar: s srednje šole jih vodi pot na tuje univerze ij! ! etos je ljubljanska univerza vpisala le nekako vsakega tretjega Iji *and*data) in od tod bodo odšli s svojim znanjem prej v svet kot Lahko tvegamo pri vsakem desetem mladeniču, da ga izgu-
II
^ utP°iav postaja v zadnjem deset-
i nrixVse bolj Pereč’ čedalje več ' * otr°k je v avstrijskih, mad-! b 'n predvsem v italijan-! ooi	Najširše je pojav se-
I	o l na Goriškem, kjer Novo Go-
II	in"0 'n tjorico ločuje državna
®la. ki poteka sredi ulice in po °hu železniške proge. Letos so ^Pisani onstran meje 204 dijaki, 0 desetina vseh novogori-km srednješolcev, temu je treba ^odati še tiste, ki obiskujejo te-aje za poklicno usposobljenost « o' v Italiji nadomeščajo naše po-1 ,.!Cne šole), prišteti je treba še 'lake v tržaških šolah, nekaj jih je raztresenih tudi drugje, precej lik £ na italijanskih visokih šo-' Glede na lansko leto jih je Slc°raj Štirikrat več!
Žal je treba ugotoviti, da po-av b°lj skrbi italijanske neofaši-7e kot pa matični narod, kajti aradi teh dijakov na slovenskih °ah narašča število vpisanih, el'jo pa si, da bi vsaj tako naglo Padalo kot na italijanskih šo-a. - saj drugače ne bo nikoli y'ru pred nadležno manjšino. £čji del javnosti tostran in on-ran meje pa sprejema pojav kot am po se|jj razuniijjv in jih ne znemirja. Italijansko šolsko
2r°ništv0 v Gorici je celo pri-trbelo 7 milijonov lir za dodatni
Ppuk italijanščine, ki je name-
aien tem dijakom (katera naša
*°la je bila deležna takšne pod-P°re za reševanje svoje speci-t'ke?), goriška občina je dosegla, a so za dijake poenostavili formalnosti pri prehodu meje in še akšno znamenje naklonjenosti 'lahko navedli, ki pa prizadetih 'č ne stane, kajti ves denar za .Jakega šolatja prihaja iz Rima.
kot je dijakov, več ga je in ^njši je strah, da se bo kakšna s?la (jn vse i^j- predstavlja) ukinila.
ima v Italiji le še učiteljišče), pri nas pa je skoraj nemogoče priti na takšno šolo, ki je le v Ljubljani. Preostali so vpisani na šole s slovenskim učnim jezikom. Največ (44) dijakov) je na trgovski poklicni šoli, ki je letos odklonila precej kandidatov, sledi jim 21 dijakov na trgovskem tehniškem zavodu, ki je nekje vmes med našo nekdanjo srednjo komercialno šolo in ekonomsko srednjo šolo (tudi tu je bilo v Novi Gorici letos precej odklonjenih). Enaindvajset dijakinj se je vpisalo tudi na učite-
Gorici ni ali pa imajo premalo mest. Izrabili so torej prednost obmejne lege in dejstvo, da jih šolanje v tujini ne stane nič več kot doma. Vsi pa tudi vemo za odgovor, kdo bo prej dobil službo, tisti z novogoriškim spričevalom ali z italijanskim. Drugo pa je ugibanje, kdo bo imel boljše znanje po končani šoli, vendar bo treba počakati podatke o uspešnosti v poklicu ali v nadaljnjem šolanju. Veliko pomembnejši pa bi bil seveda tisti razmislek, ki smo ga nakazali v uvodu - kaj pomeni za slovenski narod šolanje v tujini, če zajema desetino rodu.
Ni pa res, da se s temi vprašanji ne ukvarja nobena novogoriška šola, kot trdi Marjan Drobež v Primorskem dnevniku 15. oktobra t.l. Sociologinja Andrejka Prijon je za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo, kjer dela, napravila že maja letos zanimivo raziskavo med dijaki, ki so bili lansko šolsko leto vpisani onstran meje. Res pa je, da so nekateri oblastni organi kar grdo gledali ravnatelja, ko je hotel
j Tu in tam pa se podatki upora-i“'jo tudi zato, da se očita našim š°lam nehumanost, manjša pri-v'ačnost programov itn. Vsi pa
8redo molče mimo dejstva, da na
"ovogoriških šolah pač ni prodora za vse kandidate določenih ^eri, posebno natrpani so od-plki z »dekliškimi poklici« in ako se npr. dekleta, ki niso ^Prejeta na trgovsko, administra-'vno ali podobno usmeritev ^ Novi Gorici, vpišejo na po-?°bno šolo v Gorici, raje kot bi Podila na kovinarsko ali lesno
olo v Novi Gorici ali se vozila am bogu za hrbet.
?°m)- Kdor pozna italijanske .°*ei ve, da so tu najnižja merila 'n najlažji program (manjši ugled
Bog sonca in bog lune
Ijišče, ki ga v Novi Gorici ni in bi se morale vpisati v Tolmin ali kam drugam. Preostalih 26 jih je na slovenski klasični gimnaziji, čeprav imamo tudi v Novi Gorici klasični oddelek gimnazije in letos ni bilo pretirane gneče pri vpisu, ima pa naša gimnazija sloves zahtevne šole.
Po teh podatkih sodeč so se vpisali na tiste šole, ki jih v Novi
uporabljati izsledke raziskave. Ti so manj trdni le zaradi majhnega števila zajetih dijakov, obravnavanih je bilo le 25 dijakov, ki so bili lani vpisani na slovenske šole onstran meje, na italijanski srednji umetnostni šoli pa ankete niso dovolili opraviti.
Raziskava je pokazala, da je zelo težko opredeliti populacijo po socioloških merilih. Med vpisanimi prevladujejo dekleta (na
razloge smo že opozorili), še največ vpisanih pa prihaja s tistih območij, ki po tradiciji gravitirajo na Gorico, to je iz sosednjega mesta (lahko bi rekli sosednjih ulic) Nove Gorice in Goriških Brd. Pomembno je tudi, da učni uspeh v osnovni šoli ni značilen za skupino, zelo je razpršen. v povprečju pa so se vpisali nekoliko slabši učenci kot na naše srednje šole.
Analiza raziskave je pokazala, da dijaki pričakujejo od šol v Italiji zelo veliko, vsekakor so zanje privlačnejše kot pa naše šole. Največ jih meni, da je strokovna raven pouka višja kot pri nas. ker prinašajo novejše učne vsebine in so prilagojene evropskemu načinu življenja. Zanje je pomembno, da je pouk bolje organiziran, ker imajo boljša učila, ustreznejši urnik, manj učencev v razredu. Med razlogi za vpis so na tretjem mestu napisali, da si želijo pridobiti znanje italijanščine. Enako pogosto je pričakovanje, da so odnosi med učitelji in učenci bolj sproščeni, dijaki trgovske šole pa so menili, da so v Italiji tudi boljši učitelji kot pri nas. Med odgovori, ki so jih dijaki sami dopisali, pa je zbujalo pozornost mnenje, da je italijansko spričevalo več vredno kot domače. Utemeljena je ugotovitev avtorice, »da so na odločitev za šolanje v Gorici bolj vplivale prednosti in privlačnost šol v Italiji, kot pa slabosti šol v Novi Gorici,« pa naj se nekateri še tako trudijo, da bi to podtaknili kot bistvo vse problematike.
Vsi si želimo, da se bodo našim fantom in dekletom izpolnila prav vsa njihova pričakovanja in da ne bodo razočarani tudi nad šolo v Italiji.
Za nas pa je pomembno, da je strokovna javnost že neštetokrat opozarjala na probleme, ki jih je razkrila tudi ta »pilotska raziskava«, kot jo skromno imenuje avtorica. Vsi vemo, da na naših srednjih šolah, na novogoriških pa še posebej, manjkajo usmeritve, ki so privlačne za dekleta. Vsi vemo, da imamo prešte-vilčne razrede; to učitelja povsem onemogoča, da bi svoje delo opravljal tako, kot si želi in je verjetno tudi sposoben. Naš učitelj je tudi precej bolj obremenjen (in bistveno slabše plačan ter ima veliko manj socialnih pravic) kot njegov italijanski kolega. Precej revnejši je, kar zadeva učne pripomočke, učbenike in učila, ki jih ima na voljo, naše šole pa se z učno tehnologijo in opremljenostjo težko primerjajo z italijanskimi. Nenehno tudi opozarjamo, da imamo preobsežen predmetnik in daje učenec tedensko preveč obremenjen. Prav tako tudi vsi vemo, kako težko je obiskovati pouk v popoldanski izmeni.
Kdo bi torej moral razvozlati ta klobčič problemov, ki pehajo otroke v šole onstran meje? Kdo lahko upravičeno obtožuje naše šole, da so krive za ta pojav? So to morda naše šole in njihovi učitelji ali morda šolske oblasti, naši poslanci v parlamentu, naši organi lokalne oblasti, ki niso rešili vprašanj, na katera so šolniki neštetokrat opozarjali.
ZOLTAN JAN
o'
k-
iti
iV
[13
71
d
št
[Si
Pismo mojemu ministru
Gospod Vencelj, verjemite, da je Vašo zamisel o razglasitvi leta humanizma, leta boljše, prijaznejše šole, celotna armada učiteljev, ki stoji za Vami, sprejela izredno dobro. Verjemite, da kljub vsem zgodam in nezgodam, ki nas zadevajo, v učiteljih še nista ugasnila navdušenje in idealizem, ki ju že po naravi (tudi Z izbiro poklica!) nosimo s seboj in ju zunanji svet že premno-gokrat enači z norostjo.
Verjemite pa, da nam ob tem, ko se moramo namesto za bolj kakovostno stroko bojevati za večji kos kruha, za vsak tolar, ki podpira vzdrževanje naših stavb, za vsak liter olja, ki bo grel naše otroke, zmanjkuje moči. Prizadevamo si za financiranje interesnih dejavnosti. Menite, da ob zvišanih normativih zato, da bi lahko še več delali? - Ne. Zato ker kljub vsemu naših otrok nočemo prepustiti ulici. Te in še mnoge prav banalne stvari postajajo osrednje teme pogovorov v zbornicah. Namesto da bi govorili o stroki nas skrbi denar, denar, denar...
In končno: ustvarjamo in ustvarimo naj prijaznejšo šolo. Vprašam Vas: kako naj nezadovoljen učitelj ustvarja nekaj tako dobrega? Gotovo veste, da je to težko, in odgovorili boste, da bodo (in so že) normativi tako ali tako poenoteni za našo celotno mlado državo. Mislite, da bomo potem vsi zadovoljni? Prav gotovo ne, saj gre ob vsem tem v resnici za enakopravnost strok (priznajmo, da je tako, čeprav nekateri mislijo, da slavisti za svojo zabavo opravljamo množice korektur - večerni pogovor v Portorožu, 18. 9. 1991), in se bodo ob vsem tem porajala še mnoga pereča vprašanja - tudi zastonjsko delo.
Pa bomo vse to postorili, kot smo še zmeraj doslej, le prosimo Vas, razumite nas in nas podpirajte, da nam ne bo treba stavkati in izgubljati moči zaradi stvari, ki so razumljive in podprte z neštetimi resnicami. Skupaj ustvarjajmo in ustvarimo zadovoljnega učitelja v prijazni šoli! Mi smo pripravljeni to narediti - pa Vi?
MARIJANA ERl-BIRK
aktualno
PAVEL ZGAGA
Prosveta ni osveta
Naša zdajšnja zgodovina se razlikuje od prejšnjih izkušenj in drugih obdobij, v katerih je sedanjost po enakem večnem zakonu polzela v preteklost; razlikuje po tem, da je gostejša in da se odlikuje z nevsakdanje visoko specifično težo. Tektonski premiki, ki jih prinaša tak čas, ponavadi za daljše obdobje definirajo površino družbenega življenja. V tej nenavadni go-** stoti pa nastajajoče strategije prelomov pogosto ostajajo nertaz-vidne; ljudje se zato tolažijo z umislekom, ki se mu v časnikarskem jeziku reče, da so »vse opcije še odprte«. S tem se praviloma tolažijo toliko bolj, kolikor manj moči imajo, da bi potegnili noge iz goste lepljive mase zgodovine.
Vsemu temu navkljub je pri nas iz dneva v dan očitnejše, da postajajo družbene dejavnosti - seveda: zdravstvo, šolstvo, kultura idr. - tista področja družbenega življenja, ki bodo plačala temeljni davek državnega osamosvajanja in družbenega preoblikovanja. Da bi tej tezi pritrdili, se ni treba sklicevati ravno na tisto, kar se ponuja samo po sebi: oktobrske stavke, na primer. Takšen vidik lahko njeno ozadje celo zamegli: kakor da je vso zadevo mogoče prevaliti kar na vprašanje plač in delitve kolača, kot da gre le za neko temeljno človeško solidarnost (da, tudi to!) in politično voljo. Pred nedavnim se je neka učiteljska stavka menda končala tudi s tem, da jesensko listje v mestu ne bo pometeno kakor druga leta. (Kaj neki bodo k temu porekli komunalci?!) Usodo svojega individualnega standarda in ambicij lahko zdajšnji učitelj gotovo učinkovito obrne, če preprosto zapusti poklic, za katerega ga vsi tolažijo, da je nadvse časten (če že ni dobro plačan), in si raje izbere čisto ta zaresni poklic častnika. Tu so danes »vse opcije odprte«.
Vendar nam res ne gre zgolj za te individualne - in tedaj nekam naključne - usode, pri katerih je videti, kot da se vse konča že kar s tem, da so tistim, ki so stali v vrsti pred nami, kakor v kakšni Vorančevi zgodbi rezali večje kose. Če pa zajamemo zrak in se s te površinskosti potopimo v godljo pod njo, se naš problem dokaj zamota. Vprašanje plače najprej zaplete neko posebno občutje, ki si ga bom dovolil sentimentalno označiti kot travmo strokovnih ambicij. Če si v tisti dolgi vrsti, ki ji sociologi pravijo družbena delitev dela (in na koncu katere delijo tanjše ali debelejše kose pogače), zasedel nesrečno mesto, sicer lahko zahtevaš večjo plačo (in jo morda celo dobiš). Če pa zahtevaš razmere, v katerih bo moč realizirati visoka gesla o pedagoški ustvarjalnosti in častnem delu, bodo za delilnim okencem zarohneli, da Oliver Twist spet zahteva preveč.
Zdaj te, zdaj one dejavnosti so v človeški zgodovini ponujale posebne možnosti za strokovni razvoj in uspešnost. Industrijska revolucija je ta privilegij naklonila železničarjem (to učinkuje danes kar malo cinično), pisarji državnih uprav so ga uživali pravzaprav zmeraj, učitelji le redko. Naša gosta sedanjost ga namenja junakom osamosvajanja. V časih, ko je videti, da je nacionalni obstoj odvisen od protitankovskih projektilov, terenskih vozil ali pa le novih dnevnikov, bo morda celo najbolj predan učitelj maternega jezika svojo željo po novih zvezkih klasikov nacionalne kulture na polici šolske knjižnice boleče začutil kot potencialno bogokletnost.
Jamranje, da »v teh časih pač ne moremo biti mi na vrsti« in da se »več ni dalo iztržiti«, je sprenevedanje. Različni vrednostni položaji različnih dejavnosti so pač odvisni od različne moči, ki se osredotoča v vrhovih njihove družbene organiziranosti. Ta pa ni zgolj funkcija samovolje; v pluralni družbi še zlasti ne. Dolgoročno je predvsem vprašanje koncepta, jasnega programa. Kriza, ki jo trenutno doživljajo kar vse slovenske družbene dejavnosti, je utemeljena predvsem v tem, da nimajo skoraj nikakršnega koncepta.
Če sistemu, kakršnega predstavlja šolstvo (kultura, zdrav-st\>o...), manjka zasnova, tedaj sklicevanje na stroko nič ne pomaga. Takšno zanašanje bi bilo le znamenje politične nekompetentnosti. Dileme in alternative, do katerih se je stroka dokopala, je treba vendar spraviti v polje javnosti, v diskusijo, oklevanje pa nadomestiti z iskanjem odločitve. Ob vprašanjih podaljšanja obvezne šole, nove mature, vpisa na univerzo itn. stroka sama nikoli ne more napraviti tistega, za kar je potrebna politična odločitev: ne more prevzeti odgovornosti za socialne učinke, ne more uporabiti sredstev moči. Ima le argumente in alternative. Brez nacionalne politične zasnove to ne zadošča niti za - osveto.
^ S
pogledi
Pred letom dni sta dve slovenski gimnaziji: Gimnazija Bežigrad v Ljubljani in II. gimnazija Maribor začeli pripravljati dijake za mednarodno maturo (od tu naprej MM).
Že lani smo poročali, da si MM pridobijo učenci, ki pri nas v angleškem jeziku opravijo pisno preskušajo iz šestih predmetov in stoumega predmeta teorije spoznavanja, ki pripravijo seminarsko nalogo pri enem izmed predmetov in sodelujejo v interesnih dejavno-stih. Sola pošlje pisne izdelke in magnetofonske trakove (preverjanje znanja slovenskega jezika in svetovne književnosti) ocenjevalni ko-misiji v Cardiffu, Anglija. Spričevala imajo mednarodno veljavnost in ugled ter odpirajo maturantom vrata večine svetovnih univerz.
Povezovalka med administrativnim centrom v Ženevi in izpitnim centrom v Cardiffu, med profesorji in drugimi šotami Z MM je profesorica angleškega jezika Barbara Gostiša. To zelo razvejeno delo ji omogoča, da spoznava delo drugih. Pri tem vidi, da moramo biti zelo natančni in imeti strožji red, kot smo ga vajeni. Z delom je zadovoljna, saj so ji vsi pripravljeni pomagati. Kot ena izmed dveh učiteljic angleškega jezika je prevzela nalogo, da išče učno gradivo. Ker nimajo učbenika, morajo sami ustvariti seznam učne literature, ga spreminjati in dopolnjevati. Delo se ji zdi prijetno in zanimivo, saj se s kolegico. s katero učita v obeh razredih, odlično dopolnjujeta.
Po pogovoru z ljubljanskimi udeleženci tega projekta navajam nekaj skupnih ugotovitev:
Delo je za učitelje in učence zelo zahtevno. Posebno lani so morali učitelji veliko študirati po tujih metodikah in utrjevati svoje znanje angleščine. Pripravljati so se morali po novem, saj se programi in metode bistveno razlikujejo od naših. Ker se učitelji zavedajo velike odgovornosti, so negotovi in zaskrbljeni zaradi končnih izidov. Prav zato obremenjujejo učence mogoče bolj, kot bi bilo treba. Ti so skoraj po ves dan v šoli in tudi o njihovi prihodnosti je še veliko vprašanj brez odgovorov.
Vendar pa nobenemu učencu in učitelju ni žal, da je sprejel izziv. Novi pouk je prijeten, razgiban, ustvarjalen, zanimiv, saj je zasnovan problemsko in temelji na čim bolj intenzivnem miselnem delu učencev.
Učitelj ni spraševalec, temveč mentor in sodelavec, zato se večajo sproščenost, spoštovanje in obojestranska motivacija. V učni
Učenci imajo na teden pet ur pouka slovenskega jezika in književnosti. Učenje in matura potekata v maternem jeziku.
Program MM zajema manj del (15 do 20 v dveh letih), vendar so ta obdelana zelo podrobno.
Merila za ustno ocenjevanje so zelo natančno predpisana, pri vsakem ocenjevanju upoštevam uporabo jezika, kakovost in izražanje idej, razumevanje celotne snovi itn. Tudi načini preverjanja znanja so zelo raznoliki, od ocenjevanja dramskih vlog, mimo poglobljenih razprav do natančnih literarnih analiz in samostojnih govornih nastopov.
Končna maturitetna ocena sestoji iz 30 odstotkov moje ocene in 70 odstotkov ocene zunanjega spraševalca. Trudimo se, da bi to delo prevzel dr. Miran Hladnik s Filozofske fakultete.
Prvi pogoj za delo je dobro poznavanje literarne teorije in obvladovanje pisanja esejev - za te veljajo stroga pravila - navedba uvodne teze, dialektičnost argumentov, jasno izražen dosežek na koncu itn.
Učenci morajo napisati tudi po dve seminarski nalogi iz svetovne književnosti, oceni pa ju zunanji spraševalec.
Lahko rečem, da pomeni vse to izredno obremenitev, vendar tudi veliko zadovoljstvo. Delo poteka tako, da učenci »sami odkrivajo«, kar jih motivira, hkrati pa sprošča in zadovoljuje.
DENISE (Tako kot v ameriških in angleških šolah tokrat tudi pri nas dijaki kličejo profesorico kar po imenu), po rodu Škotinja, sicer pa profesorica angleškega jezika:
Sem mednarodna učiteljica in lahko rečem, da delam stodeset-
Skupaj do konca (4. razred)
program sd zajete tudi huma-nostne dejavnosti, s čimer dobiva otrok večjo možnost za celosten razvoj svoje osebnosti.
Vsak učitelj, ki dela v MM, prenaša nove metode v druge razrede. Tu pa je že del odgovora na vprašanje:	Kdo bo ustvarjal
novo, boljšo šolo. In še korak naprej: Kako se bo spreminjal ves izobraževalni sistem pri nas, tudi univerza.
Sicer pa so o svojem delu in izkušnjah z MM moji sogovorniki povedali tole:
SONJA ČOKE, profesorica slovenskega jezika:
odstotno. Rada imam Slovenijo in rada imam otroke. Iz Britanije imam dosti izkušenj in sem lani tu veliko sodelovala pri pripravi za MM. Slovenija potrebuje to novost. Žal pa moram reči, da organizacija ni najboljša.
Med letošnjim in lanskim letom je velika razlika. Lani je bilo vse novo. Učenci so bili negotovi, saj niso vedeli, kaj pričakujemo od njih. Živeli so pod pritiskom, da so bili izbrani med najboljšimi v Sloveniji. Od dvajsetih učencev smo izgubili dva, a spet dobili dva nova. Letos je lažje, čeprav bi potrebovali več prostora.
DAN NA ŠOLI Z MEDNARODNO MATURO
Pogum za korak v neznano
Tu v Sloveniji je učitelj glavni, učenci so pod pritiskom strogih preskusov znanja in ne znajo misliti po svoje. Pri MM postanejo bolj odprti, samostojni, komunikativni ter spoznajo svoje najšibkejše in najmočnejše točke.
všečno, vendar vidim, da delam kar najbolj temeljito in kakovostno.
Učence psihologija in socialna antropologija zelo zanimata, predvsem ker obravnavamo snov problemsko.
CVETKA SOKOLOV, profesorica nemškega jezika:
Z novim programom sem izredno zadovoljna in uživam, ker je delo zanimivo. Obdelamo precej več snovi kot v navadnem programu. Tudi težave so. Ena je poprejšnje znanje, ki je zelo različno. Potrebovala bi več ur, a so dijaki zelo na tesnem s časom. Tudi sama sem zaradi različnih programov, ki jih učim na šoli, preobremenjena. Imam 23 ur pouka na teden (takšno usodo delim letos z večino kolegov, ki poučujejo v MM), kar presega predpisano obveznost, ki velja za srednješolskega učitelja v navadnem gimnazijskem programu. Ker je delo v oddelkih MM precej bolj naporno, bi pričakovala manjšo obveznost ali vsaj večje plačilo.
Mednarodna matura je tudi vzgoja človeka za odnose. Ne zahteva, da me otroci spoštujejo, ker sem njihov profesor: spoštovali me bodo, če bodo spoznali, da znam.
sobnejše - morali pa bi biti sposobni pripraviti za MM tudi povprečne. Pravi izziv bo šele to, zlasti če premislimo, da je MM v svetu predvidena kot sito za vstop na univerzo in bi jo' torej morala biti sposobna opraviti večina naših srednješolcev. Seveda ne v angleščini.
MM - strah in izziv
Sicer pa sta največ vredni sestavini pri tem projektu eksterno preverjanje in analitična obravnava znanosti, ne pa dozdajšnja eklektična. Tako lahko trdim, da je MM kakovostna priprava za študij na univerzi. Res pa je, da so učenci z domačimi nalogami, ki so temelj za razgibane, ustvarjalne pogovore v šoli, občasno dokaj obremenjeni in se včasih zaradi tega pritožujejo.
Mag. TONČKA POŽEK-NO-VAK, profesorica kemije:
V programu MM se učenci lahko odločajo za višjo ali nižjo raven pouka. Večina je vpisala kemijo na višji ravni, ki je smiselno nadaljevanje in poglobitev našega nacionalnega programa. Bistveno pri pouku je razumevanje temeljnih pojmov, dejstev in od-
Ker so ti učenci dokaj zreh' zelo vedoželjni, bodo odlil1 pripravljeni za študij naravosV nih in biotehničnih ved ter cine. Imamo dobro oprerrilf prostor, kemikalije in ustrezni' teraturo.
Temeljno znanje podaj1' v slovenščini, povzemem v' ^ gleščini, v njej pa tudi rešuje probleme.
Izkušnje iz tega pouka pre^ šam v razrede z nacionalnim pr[ gramom, kolikor je pač mogol
Zelo rada učim po novem, Jf tako lahko razvijam in pogW Ijam metodološko znanje, ki ^ ga dobila pri študiju na katedri-metodologijo kemijskega izob'' ževanja v Ljubljani. In sloveni metodologija kemijskega izob'1 Ževanja je na svetovni ravni.
MM pa je strah in izziv!
ANDREJ LOBNIK, profesor j zike:
RUDI KOTNIK, profesor filozofije:
Poleg učencev, ki se pripravljajo na mednarodni izpit iz nemškega jezika, učim tudi tiste iz oddelkov MM, ki se v nemščini izpolnjujejo fakultativno. Na naši šoli učencev ne pripravljamo na mednarodni izpit iz francoščine. Tisti, ki so se ob vpisu v srednjo šolo odločili za ta jezik, obiskujejo fakultativni pouk francoščine. Poučuje ga kolegica z naše šole, profesorica Kitty Zalokar.
V tem programu sem začel poučevati šele to šolsko leto, zato nimam veliko izkušenj. Kolikor pa jih imam, se ujemajo 5 predvidevanji in lahko potrdim to, kar sem mislil in povedal pred letom in pol. Vidi pa se, kje bodo problemi. Naj omenim le tri:
- skupaj z učenci bomo morali najti uspešno pot, da prevladamo razlike med kontinentalnim konceptom dela, se pravi vsebino (to je v MM redkost), in anglosaško obliko preverjanja na izpitih,
MM - kakovostna priprava za študij na univerzi
Mag. BRANE KODERMAN, profesor psihologije in socialne antropologije:
- učenci večinoma nimajo izkušenj s pisanjem esejev po merilih, kakršne zahteva standard MM, zato bomo morali to vaditi (tudi individualno), če hočemo, da bodo po dveh letih to postopno obvladali,
Sproščeno in razgibano (3. razred)
V začetku smo bili precej prestrašeni zaradi odgovornosti, ki smo jo sprejeli z neznanim projektom, saj znanje preverjamo sproti le interno ter bomo šele po dveh letih pokazali, kaj smo naučili. Sicer pa je zame to delo koristno, saj se moram sproti preverjati. Sliši se malce samo-
- zaradi razlik med učenci bo ves čas treba iskati ustrezen diferenciran prijem. Ne bi se mi smelo zgoditi, da bi nekatere, ki pričakujejo več, destimuliral ter da bi druge prikrajšal za podrobnejše delo z elementarnejšimi vprašanji, ki ga potrebujejo.
Ob slednjem se spominjam izjave nekoga, ki je rekel, da nam bo lahko, ker bomo imeli najspo-
nosov med njimi in problemska obravnava snovi. Prav ta nova metoda učencem razvija motivacijo, ki so jo že prinesli s seboj.
Ta program se mi zdi tudi izredno vzgojen, saj je v njem učenec res subjekt vzgojno-izo-braževalnega procesa. Učitelj in učenec se skupaj učita, skupaj raziskujeta, ob koncu programa pa zunanji spraševalec preveri izid tega skupnega dela.
O tem, kakšen naj bi bil poti' fizike, sem že dobil neki vtis, mam pa ga še o znanju učence' Opazil sem, da se program p° uka ne ujema popolnoma z vf bino izpitnega gradiva. Vem, pri maturi dijaki ne bodo težav pri vajah z obkrožanjem11 pri računskem delu. Skrbi n drugi del, ko bodo morali §
vprašanja odgovarjati opisno. • vem še, koliko moramo pri

PROBLEMATIKA NOVIH VSEBIN POUKA ZGODOVINE V ŠOLAH V SLOVENIJI
Resnica v zrcalu preteklosti

Univerzitetni profesorji in predavatelji za zgodovino, ki skušajo v svojih izvajanjih poudariti gospodarske, družbene in življenjske vidike preteklosti, opažajo v študentskem znanju vrzeli, ki jih prejšnji šolski pouk ni zmogel premostiti. Da bi izboljšali učinek šolske zgodovine, smo se v sklopu Zveze zgodovinskih društev Slovenije neprofesionalno lotili predloga vsebinskih reform pri pouku zgodovine.
Cilj pouka zgodovine je, da nauči dijaka razumeti sodobni svet in ob dojemanju vzročnosti dogajanja samostojno, kritično presoditi dogodke, procese in strukture časa, v katerem živi. Zgodovina je bistvena za vzgojo in splošno izobrazbo. Objektivno in trezno naj bi nas ozaveščala glede naše narodne identitete in nam omogočila, da bi znali razumeti in ceniti same sebe brez skonstruiranih mitov in. poveličevanj naše vloge v starejših obdobjih. Na vsakem koraku naše preteklosti naj bi nam omogočila, da bi se kot posamezniki, kot jezikovna ali kot narodnostna skupnost našli tudi v širšem časovnem in prostorskem okviru. Taka zgodovina je bistvenega pomena zlasti za ozaveščanje in vzgojo samozavesti manj številnih narodnostnih skupnosti.
Naštete naloge dajejo zgodovini v šoli nepogrešljiv pomen, ki pa mu resnični položaj tega predmeta v šoli v Sloveniji ne ustreza. Za tako stanje je več razlogov. Na eni strani gre za nemotiviranost pedagoških delavcev v Sloveniji na sploh. Ta je posledica načrtnega krnjenja družbenega ugleda pedagogov na vseh stopnjah po letu 1945. Intelektualci in njihovi vzgojitelji so bili v tem obdobju nezaželeni po načelu, da so neuki pač vodljivejši od tistih, ki razmišljajo s svojo glavo. Materialna plat poklica - beri slabe plače - pa je imela (in ima še) za posledico dolgoletno negativno selekcijo učiteljev v Sloveniji. Kakovost pouka je v takih razmerah odvisna od osebnih pobud in navdušenja posameznih učiteljev, to pa, gledano celostno, ni rešitev za kakovostno šolstvo.
Ob opisanem splošnem stanju pa je predmet zgodovina v šolah v Sloveniji še dodatno šikaniran. Priče smo pojavu, da sorodne stroke robkajo prostor zgodovine in jo porivajo v vlogo obrobnega predmeta. V tem pogledu je do zgodovine zelo agresivno družboslovje. Soroden pojav je sicer viden tudi v zahodnem svetu, vendar pa je za majhen narod tak razvoj lahko usoden.
Predmet zgodovina je pri nas že vse predolgo zastarelo zastavljen, politični zgodovinski faktografiji daje prednost pred gospodarsko, družbeno, življenjskoproblemsko predstavitvijo preteklo-
sti. Pereča pomanjkljivost predmeta je tudi v časovni razvrstit'5 snovi: »slavni« idealizirani bližnji preteklosti namenja nesoraz merno veliko prostora. Ideološki naboj, črno-bele subjektivtf resnice in pretirana sociologizacija so do pred kratkim »štrleli« j1 premnogih zgodovinskih razlag. Vsi ti razlogi, pa tudi razhajanj* snovi z vsakdanjimi spoznanji, ki jih dijak pridobi po televiziji al kako drugače, povzročajo nepriljubljenost šolske zgodovine.
Zavest, da je treba v vsebini pouka zgodovine marsikaj sprernc niti, ni nova. Nekateri prizadevni strokovnjaki, kot npr. prof«' sorja akad. dr. Bogo Grafenauer in dr. Peter Vodopivec so se ten1 vprašanjem posvečali že v sedemdesetih letih ob tedanji refortn' šolskega sistema. Nova ponudba zgodovinarjev naj bi bila tak2: težišče zgodovine naj bi prešlo na zgodovino sveta; dogodki naše zgodovine naj bi se obravnavali zlasti tedaj, kadar so vzore* za značilne zgodovinske procese. Zgodovinski pouk naj ne bi ve* temeljil na podajanju politične zgodovine, temveč celotne zgodaj vine človekovega bivanja v prostoru.*
Ob potrebi po vsebinski prevetritvi programov pa je posebne v zadnjem času postalo jasno, da se bo poslej treba tudi dosledne zavzeti za čim objektivnejšo podobo preteklosti, ocenam s pozith' nim ali negativnim predznakom pa se bo treba odpovedati. Kake hitro nas lahko glede tega zanese, naj ponazorim s primerom, d* je npr. »osvoboditev« nekaterih istrskih krajev po jugoslovanski armadi leta 1945 z italijanskega gledišča interpretirana kot »okU' pacija« prav teh krajev. Družbene, gospodarske in politične spre' membe, ki smo jim priča v svetovnem kot v ožjem domačen1 okviru, nas silijo k popravkom vrste dozdajšnjih sodb o preneka; terih zgodovinskih pojavih. V šolskih razlagah bo treba črtati vrsto pejorativnih pridevkov, ki so npr. spremljali izraz kapitali' zem; odpovedati se bo treba poveličujočim vzdevkom ob pojmi!1 npr. komunizem, revolucija. Te in tovrstne pojave in dogodke b« treba podajati bistveno bolj opisno in pri tem izhajati iz življenja vseh tedanjih ljudi. Taka zgodovina bo lahko poučna in vzgojnS' saj bo podajala trajne resnice in pokazala na večne življenjska vrednote.
Nova izbira tem
Zgodovini bo poleg objektivizacije in prenosa težišča obra nave na svet v preteklosti vrnila priljubljenost tudi nova izbi tem. Zdajšnji svet in čas postavljata pred dijaka vrsto dilem problemov. Zgodovino bi mu lahko približali tako, da bi obravn
dan na šoli z mednarodno maturo
Pogum za korak v neznano
n)u iti v globino, koliko pa bi 'c korali poenostavljati. Morda tl Se*n Prezahteven in učence preveč /ji bremen ju jem.
j. Vsekakor so za novi način uče-Ij0 dijaki zelo motivirani. Zakaj? ■4 nacionalnem programu voli- dlmo dijake od prvega do četr-f ,e8a letnika z enako metodiko in
enako obremenitvijo dvanajstih -it Predmetov. Dajemo preveč infor-i!‘ ^acij, mlad človek pa zato ne it< tnore ustvarjalno delati. Učenci Sl Se is,ega načina naveličajo. Zato 'd i* verjetno v zadnjem letniku to-
neopravičenih izostankov.
Pri MM je sistem dela v zad-ni‘h dveh letih drugačen. Izbirnost predmetov in ustvarjalno sodelovanje med učencem in učite-Jem sta za učenje in napredovale prav gotovo spodbudna. Telava je tuji jezik. V letoš-'f- nlem tretjem razredu veliko govorimo v angleščini, v četrtem pa Se zatika.
Zal po opravljeni maturi kakih statističnih ugotovitev ne bomo dobiti, ker sta skupini po v učencev za to premajhni, kratka, vem, da me še čakajo
Presenečenja.
Skozi program potujemo skupaj

^a8- ALEŠ SOJAR, profesor biologije;
Naš nacionalni program ni v redu, zato uživam, ko delam po ^ednarodnem. Ovira je angleška. Lanski tretješolci so znali tdanj, kot smo upali. To pomeni, tja znajo samo šolsko angleščino.
udi naši učitelji imajo z njo te-iave- Sicer pa pri naravoslovnih Predmetih nimamo težav. Naši
abineti so bolje opremljeni kot recimo devinski ali oksfordski.
Težave pri biologiji povzroča Pomanjkanje literature; naše je malo in še ta ni najbolj ustrezna.
Zaradi končnega ocenjevanja smo vsi negotovi, vendar velja Pravilo, da kadar je ocena dvomljiva, se zmeraj nagne v učenčevo korist.
Obstaja pa klasična admini-strativno-birokratska težava, namreč, še zdaj ne vemo, kakšen bo za učence z MM vpis na našo univerzo. Najboljše bi bilo, da bi
jih sprejemali po merilih za dijake, ki pridejo iz tujine.
Učitelji ocenjujemo učence interno, in to po zelo natančno določenih merilih, ter prispevamo dvajset odstotkov h končni oceni. Pri biologiji ocenjujemo delo pri vajah, poročila in sodelovanje pri pouku.
Naše konference so zanimive, lahko bi rekel-idealne, saj vsakega učenca obravnavamo vsi profesorji, tako da dobimo res celostno podobo o njem.
Dijaki z MM sicer garajo, v pomoč pa jim je, da potujemo skozi program skupaj.
DARKA HVASTJA, profesorica matematike:
Matematika v angleških šolah je precej drugačna kot v naših: pri nas je program predvsem teoretičen, tam pa praktičen. Tako šele iščem pravi način razlage. Zahtevnost njihovih nalog pa je povečini takšna kot v naših naravoslovnih šolah.
Učiti za MM je zelo prijetno, ker odpade vse, kar je v šoli sicer zoprno, to je sprotno preverjanje znanja in ocenjevanje. Kot učitelj pa čutim veliko odgovornost za uspeh pri maturi. Učenci veliko znajo, a niso kakšni posebni talenti. Sicer pa je uspeh pri matematiki večinoma odvisen od pridnosti in vztrajnosti.
Novi tip vaj iz tega programa vpeljujem v druge razrede in to pouk zelo osvežuje.
Prof. FEODORA LUŽO-VEC, razredničarka četrtega razreda, je o svojih učencih povedala, da se je zelo navezala nanje in jim povsem zaupa, zato tudi ne nosijo opravičil za izostanke. Sicer pa vedo, da izostajanje škoduje njim samim.
Prof. BOJANA DVORAK, razredničarka tretjega razreda, doživlja svoje učence kot zelo neposredne, odkrite, kritične in tudi samokritične, med seboj pa tudi kolegialne, saj so takoj pomagali sošolcem, ki so prišli z manjšim znanjem. Zdaj pripravljajo skupaj s profesorji »spoznavni vikend«.
V MM imajo po tri ure na teden namenjene tudi posebnim de-
javnostim: CAS (creativit)1, ac-tion, service). Celoten načrt je delo profesorice Lužovec. tej se ' bo kmalu pridružila profesorica Dvorakova. Profesorici sta tudi razložili, kaj je CAS.
To so tri dejavnosti: kulturna, športna in socialna, vse pa so povezane. Vsaka naj bi bila nevsiljivo socialno obarvana. Če na primer otrok igra inštrument, naj priredi koncert, da ima tudi okolje kaj od tega. Športne dejavnosti zajemajo tudi ogled športnih tekem in pogovor o kulturnem vedenju med tekmo.
Ustvarjalne dejavnosti dodobra zaživijo v koledžu, kjer so otroci ves dan. Pri nas jih prilagajamo razmeram, saj so učenci zelo zaposleni. Obiskujejo gledališke predstave in se o njih kritično pogovarjajo, hodijo v glasbeno in plesno šolo, dopisujejo si Z drugimi šolami z MM. Učenci imajo svoj band, ki jih še bolj druži, to pa je tudi temeljni namen teh dejavnosti.
Socialne dejavnosti so na prvi pogled nekaj nenavadnega, saj je našim otrokom že nerodno, če morajo pokazati vljudnost. To zavrtost bi radi odpravili. Na Zahodu so te stvari samoumevne. Otroci gredo zgodaj od doma in kmalu postanejo samostojni, življenje pa jih sili, da se vživljajo in vraščajo v okolje ter pomagajo drug drugemu.
Pazimo, da otrok v nič ne silimo. Izbirajo si dejavnosti, ki so jim všeč. Iz izkušenj vemo, da te dejavnosti otroka »potegnejo« za seboj. Tako smo v Devinu videli fanta, ki sta se popolnoma sproščeno igrala z otrokom z Dovvno-vim sindromom. Na Dunaju sta dve dekleti pomagali v kuhinji za brezdomce, najprej po dolžnosti, potem pa iz veselja.
Za socialno delo jih motiviramo z mislijo, naj bi se vsak zdrav človek čutil dolžnega, da pomaga bolnim in pomoči potrebnim. Delamo z gluhimi in slepimi. Zdaj navezujemo stike Z ostarelimi za Bežigradom; Z njimi imamo skupne terapije, kot so branje, nastopanje, praznovanje. V Mariboru ima vsak dijak svojega starejšega varovanca, nam pa se zdi to prevelika odgovornost že zaradi morebitne varovančeve smrti. Iščemo stike
Z upokojenimi profesorji angleščine in zdravniki, s katerimi bi se pogovarjali naši dijaki. Mislimo tudi na stike s paraplegiki. Najbolj pa je zaživelo povezovanje z vrtcem v bližini. Naši dijaki učijo otroke angleščino, seveda samo po nekaj besed v povezavi z vsakdanjim življenjem, v vrtcu vodijo plesno skupino, naravoslovne dejavnosti, skupaj telovadijo, hodijo v živalski vrt in podobno.
Športna vzgoja je dejavnost, ki ima v svetu v programu MM širši pomen kot sicer. O tem poroča profesor STOJAN SEDLAR:
Program sem pripravil sam. Upoštevati moram, da so v Britaniji in Italiji drugačni športi kot pri nas. Želim, da je športna vzgoja za te učence sprostitvena dejavnost, saj so po ves dan v šoli. Imajo je tri ure na teden. Posebno ko je blok ura (dve uri skupaj), je delo prijetno in sproščeno. Nekaj programa je obveznega, to so kondicijske vaje, sicer pa se ravnam po njihovih željah. Pri mojih urah je ves razred skupaj, v četrtem razredu deset fantov in deset deklet, v tretjem pa osem fantov in dvanajst deklet. Zanimivo je, da ni težav, ko morajo dekleta sodelovati v fantovskem programu in nasprotno.
Pri delu s temi otroki uživam. Ugodnost je že v tem, da jih je v telovadnici samo dvajset namesto petinštirideset, to pa se zgodi, ko imam fante skupaj iz dveh razredov. Učenci obiskujejo fit-ness klub, imamo pa tudi plesne vaje, to pa daje našemu predmetu poseben mik.
Skupini sta zanimivi, ker so v njiju otroci iz raznih krajev Slovenije; posebno so dobrodošli zunajmestni, ki prinesejo v skupino (razred) ugodno ozračje. Z dijaki tudi sam veliko igram, zato je zelo naravno, da me nekateri tikajo; moja avtoriteta pri tem res ne trpi.
Generacija, ki prebija led * v
TRETJI RAZRED MM
Sami živahni obrazi, ki se po začetni zadregi takoj sprostijo
v veselem smehu. Pol jih je Ljubljančanov, pol pa Primorcev, Gorenjcev in Belokranjcev.
vano temo izbirali v zdajšnjem trenutku: prikaz zgodovinskega izvora in razvoja problemov, s katerimi se srečujemo danes, bi bil gotovo poučen, vzgojen in privlačen za učitelja in dijaka. Pri tem kislim na problem vojne in miru, na svetovnonazorsko razdelitev sveta, na onesnaževanje okolja, na prenaseljenost, lakoto in bedo ipd.
S tako prenovljenim programom bi lahko postavili zgodovino v vlogo, ki jo v resnici zasluži. Ob predmetu slovenščina je zgodovina poglavitna stroka, ki daje nam, Slovencem, odgovor na vprašanje, kdo sploh smo. Ta dva predmeta bi morala biti ob Predmetu matematika in svetovni jezik (angleščina ali nemščina) steber našega šolskega predmetnika. Številčnost predmetov bi ftorali oklestiti na največ osem v posameznem letu, število ur Pouka pa na največ 25 na teden.**
. V zadnjem času potekajo v Sloveniji intenzivna prizadevanja za •zboljšave v vsebinskem in kronološkem razporedu učne snovi pri Predmetu zgodovina. Prizadevanja za razrede od 6. do 8. r. osemletke potekajo dvotirno: po Zavodu za šolstvo in ožji skupini*** v sklopu zgodovinskega društva Slovenije.
Pri načrtovanju smo morali oboji upoštevati uveljavljeni sistem planja, v katerem osemletni osnovni sledi štiriletna srednja šola. Zgodovine pri takšni razvrstitvi seveda ni mogoče podajati kot nadgrajevanje snovi, kot je to uveljavljeno za matematiko in prvi tui' jezik, temveč jo je treba obravnavati v dveh ciklusih. Pri tem naj bi bil drugi ciklus ponovitev prvega na višji, zahtevnejši ravni. Problem, ob katerega trčimo, je, kje najti prostor za zahtevnejše Podajanje snovi v tistih tipih srednjih šol, kjer je zgodovini odmerjeno manj ur kot v osnovni šoli. Ob sodobnih političnih spremembah se pojavlja tudi dilema, koliko prostora za pouk zgodovine nameniti neslovenski jugoslovanski zgodovini.
Odloči naj učitelj
Skupina pri zgodovinskem društvu se je najprej lotila načrtova-nja učnih vsebin, ki naj bi jih obravnavala zgodovina. Kot optimi-rano rešitev je za zgodovino v osnovni šoli dodatno načrtovala tudi en semester petega razreda. Za vsako obdobje je skušala Predvideti poglavje iz preteklosti nekdanjega življenja, gospodarstva, družbe, kulture, znanja in tehnike. V srednješolskem ciklu je Pr°gram zastavljen tako, da dijaka sili v razmišljanje o kavzalnosti 'n soodvisnosti dogajanj, nekoliko pa ga posveča tudi v filozofijo zgodovine.
K osnutku programa, ki še ne zajema urne razdelitve snovi, jjekateri pristojni še niso poslali svojih pripomb. Ko jih bodo, burno o osnutku spet razpravljali in ga dodelali.
Doslej prejete pripombe k osnutku programa so v grobem tele: Uvrstitev zgodovine že v peti razred osnovne šole je - seveda
s strani zgodovinarjev - naletela na številna odobravanja. Več pripomb je bilo formalnih, češ da je jezikovno izražanje v osnutku ponekod preveč zasidrano v dozdajšnjem ustaljenem izrazju, to pa želimo spremeniti: poudarjanje izrazov »delavec« in »kmet« naj bi npr. nadomestili z indiferentnejšim »prebivalstvom« ali drugim ustreznim izrazom. Vsebinska stran z vpeljavo novih, življenjskih, gospodarskih, družbenih idr. problemov je bila skoraj pri vseh, ki so nam odgovorili na osnutek, dobro sprejeta. Pojavilo pa se je vprašanje, ali je smotrno, da je v osnovni šoli v osnutku težišče z domače zgodovine preneseno na občo. V srednješolskem osnutku bi bilo treba nekatere splošne teme dosledneje zasledovati po obdobjih (npr. populacijo, jezik, etnične skupine; razmerje gospodarski razvoj - lastnina: državna, zasebna; lastnina po različnih plasteh ljudi; vpliv tehničnega razvoja na življenje in na politiko; razmerje mesto - podeželje itn.). Zanimivi sta bili npr. dve nasprotujoči si pripombi: na eni strani zaskrbljenost, da obravnava domobranske vojske pomeni, da bomo zgodovino od dozdajšnje belo-črne kazali v črno-beli različici. In druga misel (druge osebe): ali gre po letu 1945 pri nas res le za razne oblike maščevanja ali pa (tudi) za grozljiv način eliminiranja političnih (idejnih) nasprotnikov. K temu naj komentiram le to, da se osnutek ogiba pozitivnim ali negativnim karakteristikam dogajanja v preteklosti. Učitelju samemu prepušča odločitev, ali bo kje prestopil iz povsem stvarnih, opisnih dejstev v ocenjevanje pojava kot pozitivnega ali negativnega. Učitelja namreč pri tako zasnovanem programu nikakor ne gre podcenjevati, saj bo izpeljava le-tega odvisna predvsem od njega.
Opombe:
* Prim. Bogo Grafenauer. Zgodovina v usmerjenem izobraževanju. Naši razgledi 13. 10. 1978, 545-548.
** To je bil že predlog skupine, ki je pred dobrima dvema letoma pod vodstvom univerzitetnega profesorja dr. Nika Prijatelja načrtovala prestrukturiranje predmetnika za srednjo šolo naravoslovne smeri.
*** Delovna skupina za pripravo učnih vsebin za zgodovino je štela pet članov. Program za peti in šesti razred je pripravila Olga Janša-Zorn, doktorica zgodovine, ki predava predmetni pouk na Pedagoški akademiji, ima pa dolgoletno srednješolsko prakso; snov za sedmi in osmi razred je sestavila diplomirana zgodovinarka Anica Kern, ki uči na osnovni šoli v Kamniku. Vsebine za prvo in drugo leto gimnazije je sestavil srednješolski profesor iz Slovenj Gradca Stane Berzelak, ki se je že preskušal tudi pri pisanju učbenika. Teme za tretjo in četrto gimnazijo - zadnja je morda tudi najbolj relevantna, pa je pripravil univerzitetni profesor dr. Peter Vodopivec, ki ima tudi nekaj srednješolske prakse. Sama (izredni profesor na Univerzi) sem sodelovala pri vseh pogovorih, na katerih smo pretresali naše misli o tem, kakšen naj bi program bil, in ko smo v tem ozkem krogu izražali svoje mnenje o pripravljenih vsebinah.
DARJA MIHELIČ
pogledi
Najprej so mi pojasnili, kako so se odločili za MM:
Andreja iz Sežane: Slišala sem za devinsko šolo. Iz razreda smo se prijavili trije. Poskusila sem in uspela.
Tina iz Nove Gorice: Devin sem že poznala. Mene pa na šoli niso podpirali, še odsvetovali so mi, razen psihologinje. Takole po šolah še prevladuje strah pred novim. Zdaj mi ni žal, da sem se tako odločila.
Grega iz Ljubljane: Všeč mi je sprememba. Imel sem stike z Devinom in zvedet dovolj zanimivega. Ta izziv sem rad sprejel.
Čeprav delajo po novem komaj dober mesec, že lahko primerjajo prejšnji in zdajšnji pouk.
Mitja iz Divače: Tu so novi obrazi, V5e je bolj sproščeno, med nami in profesorji je več zaupanja. Pouk poteka bolj zgoš-
na MM pozabijo; če pa bi se radi čim več naučili ob resnem, zanimivem delu, potem naj se odločijo za MM.
Matic iz Domžal: Program MM pospešuje dozorevanje osebnosti. Vsak dan se srečujemo Z novimi problemi; smo pač generacija, ki prebija led. Prav je, da se slovenska kakovost pokaže tudi zunaj.
Krešimir iz Črnomlja: Ta program najbolj pripravlja na univerzitetni študij. V nacionalnem programu je preveč nakopičenih podatkov, tu pa je pomembno razvijanje mišljenja, to, kar dela študij res študij.
Ana iz Loga pri Brezovici: Ta program je primeren za tiste, ki živijo blizu šole. Mi vozači pa imamo težave. Mladinski dom, ki nam je sicer na voljo, je predrag. Ker pouk traja praktično ves dan, večkrat ne morem do-
Ne spravljaj me v zadrego! (4. razred) Vse fotografije: Dražen Frua
čeno, ni več kampanjskega učenja, vemo, da se učimo zase.
Tanja iz Tržiča: Prvi vtisi so zelo dobri. Tu je manj predmetov in zato se laže poglobiš v tistega, ki te zanima. Profesorji so strokovno na višini. Pri biologiji in kemiji je polovico ur praktičnih vaj namesto suhoparnih predavanj in zapisovanja po nareku.
Zanima me, kaj menijo o tikanju med njimi in profesorji.
Katja iz Ajdovščine: Tikanje še ni temelj za dobre odnose. Učitelj mora obdržati avtoriteto.
Rok iz Ljubljane: Z Vi izkazujem profesorju spoštovanje. Težko bi ga tikal. Bolje pa se počutim, če me on tika, ne pa vika.
Povedali so, da jim povzroča največ preglavic neustrezen urnik, pomanjkanje knjig in še premajhna izbira predmetov.
Ne vedo še, kako bo 5 štipendiranjem, če bodo hoteli študirati na kakšni tuji univerzi, upajo pa, da bo tujina pomagala »državici v razvoju«.
Na vprašanje o prihodnjih poklicih so zatrdili, da nikakor ne bi postali profesorji, vojaki in duhovniki, nekaj jih odgovor še išče, drugi pa se že vidijo kot koristni znanstveniki, ekonomisti, časnikarji, naravoslovci, socialni antropologi, eden pa ima večji razpon želja: izbral si bo nekaj od naravoslovja do prava ali pa še kaj vmes. Vsi želijo, da bi bilo njihovo delo ustvarjalno.
ČETRTI RAZRED MM
Moji najbolj zadržani in resni sogovorniki so bili dijaki četrtega razreda. Skrbi jih nadaljnji študij. Za Filozofsko fakulteto pravijo, da je ideološko obremenjena, za študij na medicini jim ni jasno, kaj bo s sprejemnimi izpiti; dvomijo, da bodo dobili štipendijo za študij v tujini, pa tudi od tujine ne pričakujejo pomoči. Če bi jih mlajši dijaki vprašali o študiju za MM, bi rekli:
Helena iz Ponikev pri Štanjelu: Če jim je cilj, da gredo skozi srednjo šolo čim laže, potem naj
mov na kosilo. Taka organizacija res ni najboljša. Rešitev za druge generacije bi bil slovenski koledž.
Ravnatelj, prof. JANEZ ŠUŠTARŠIČ, pa je takole pojasnil, kaj ga. je vodilo pri odločitvi za MM:
Pobuda je prišla od zunaj. Ravnatelj devinske šole je opazil, da so mariborski in naši dijaki zelo kakovostni. Leta 1987 sva bila z mariborskim ravnateljem na Dunaju na slovesnosti šol Z MM. Takrat se je porodila zamisel, da bi Slovenija postala članica mednarodnega združenja, s tem da bi na naše gimnazije vpeljali MM. To je bil za nas izziv, za katerega se ni bilo težko navdušiti in odločiti, saj so nadzorovanje in primerjanje znanja, eksterno ocenjevanje in katalogi znanja - prepričljive vrednote.
Tako smo prva dežela nekdanjega socialističnega bloka, ki je sprejela to novost. Po svetu je MM povsod upoštevana in v zadnjem času vedno bolj cenjena tudi v Ameriki in na Japonskem.
Našim učiteljem so se z MM odprla vrata v svet, saj smo vsakemu omogočili, da je šel vsaj enkrat na leto na spopolnjevanje v tujino. Ob tem se marsikaj naučijo, svetu pa sporočijo, da smo in da delamo. Naši najbolj sposobni učenci pa lahko tekmujejo Z drugimi.
Izkušnje z MM nam veliko koristijo pri pripravah za nacionalno maturo, ki jo bo imela generacija letošnjih prvih letnikov.
Kot zanimivost naj omenim možnost, da bi na slovenskih tleh nastal osmi mednarodni koledž, ki bi združeval učence Srednje in Vzhodne Evrope (za zdaj iz Poljske, Češke, Madžarske, Bolgarije, Avstrije in nekdanje Jugoslavije). O tem predlogu bo morala premisliti vlada. Menim, da bo Slovenija tem bolj ugledna, čim več primerov vključevanja v Evropo in svet bomo imeli.
DANICA CEDILNIK
Kaj teži slaviste II
O prenovi učnih načrtov za srednje šole kaže skupaj premisliti, nato pa z demokratičnimi izpeljavami in argumentiranimi ugotovitvami začrtati temeljne premise. Takšne, ki glede na začrtane vsebine omogočajo profesorju in dijaku dovolj širine in individualnega dela. Eno od razmišljanj je tako: tisto, kar se v četrtem letniku obravnava v ostankih »koncentričnih krogov« in v teoretičnih povezavah (npr. ep in roman, dramatika), je po besedilih marsikdaj prelahko za četrti letnik, besedila v tretjem letniku pa so za dijaka tu in tam pretežka. Pri tem ni upoštevano načelo postopnosti od lažjega k težjemu, npr. Goethejeva pesem prej spada v prvi letnik kot četrti, tudi odlomek iz Odiseje ima mesto ob Iliadi, zdaj pa je z zamudo uvrščena v četrti letnik. Skratka: prvi letnik potrebuje glede na učenčevo znanje iz različnih osnovnih šol nekako nivelacijo, zato naj bo v tem letniku združeno tisto, kar je ob umetniškem besedilu treba spoznati kot spremljajočo literarno teorijo, dosti časa je treba nameniti za to, da bo na voljo dovolj zgledov pesmi, proze in drame, da se uveljavi interpretacija besedil. Šele sprejemanje, dojemanje in razumevanje besedila privede na prag interpretativne možnosti. Interpretacija je, vsaj ponekje pri nas malo zanemarjena, čeprav je temeljnega pomena. Šele od drugega do četrtega letnika bi sledila literarna zgodovina, spet po načelu postopnosti in razumljivosti. Tudi z vidika mature je ta temeljni pogled na razvrstitev snovi razumljiv in prikladen.
V zvezi s tem ostaja problem učbenikov in beril. Razumljivo je skladje med učnim načrtom in berilom. Eden od razlogov, zakaj profesorji niso zadovoljni z zdajšnjimi berili, je ta, da berila nimajo metodoloških in didaktičnih vodil, vprašanj. Drugo je, da učenci posamezne slovenske književnike spoznavajo razdrobljeno, porazdeljeno v več berilih, v enem pa najdemo kar pogosto le eno besedilo. Z več besedili pomembnega avtorja se profesorju odpre širša možnost za podajanje, dijaku, ki je zvedav, pa dodatna priložnost, da spozna tudi neobravnavano besedilo. Noben sodobni učbenik pa naj ne bi ostal brez prikladnih besedil ob pisatelju in njegovem delu; to je v zdajšnjih zadnjih berilih že uresničeno, zelo pa manjkajo ustrezna vprašanja
POSKUS BREZ VEDNOSTI STARŠEV?
Latinščina in elitni razredi
Dopolnilo k zborovanju
V prvem delu članka (25. 10.) razmišlja avtor o stanovskih težavah slavistov, v nadaljevanju pa opozarja na nekatere probleme z učbeniki za materinščino.
k besedilu, seveda takšna, da jih dijak lahko reši glede na svoje zmogljivosti. Dela so povečini dobro izbrana, vendar tudi tako, da dijaku (in včasih profesorju) s hermetičnostjo zagrenijo razumevanje, skratka, pretežka so. Treba se je ogniti takšnemu izboru, ki otežuje umevanje in prej povzroči odpor kot estetski užitek. Izhodišče za izbor besedil je pač dijak, ne profesorjeva in sestavljalčeva učenost. Zato sta interpretacija in postopnost spoznavanja besedil tako zelo pomembni. Če danes kateri od slavistov potoži, češ. imeli smo že boljše učbenike ali berila, se kaže zamisliti in poskrbeti, da dobimo takšna berila, učbenike in priročnike, ki bodo kar najbolj izpolnila pričakovanja dijakov in profesorjev. Take knjige bodo lahko potlej v rabi vsaj deset let.
In ko smo že pri muki: v Bohinjski Bistrici je bila leta 1986 soglasno sprejeta zahteva - le eden se ni strinjal - da je treba poskrbeti za slovensko slovnico v eni knjigi za vse štiri letnike srednjih šol. Slovnica naj bo napisana razumljivo, pregledno, praktično, na ravni srednješolca. Opremljena naj bo z didaktičnimi vajami, recimo temu tako, da zmore vsak povprečen dijak dojeti vsebino slovničnih poglavij brez specificiranih profesorjevih razlag in morebitnih dopolnitev.
Kakor so nekateri problemi le nakazani, ne kaže odlašati s konkretnim delom, da se stvari uredijo in privedejo k izboljšavam. Profesor dr. Aleksander Skaza je pred leti dejal, naj za osnovno šolo pišejo učbenike osnovnošolski učitelji, saj ti najbolj poznajo percepcijske zmogljivosti učencev, za srednje šole srednješolski profesorji, za univerzo pa univerzitetni. Društvo si je prizadevalo, da bi bili pisci učbenikov za leto ali dve oproščeni šolske obveznosti, a bi morali v tem času res napisati učbenik. Vsaj za osnovnošolske in srednješolske se-stavljalce beril in priročnikov naj velja načelo, da praktik v razredu ve o percepciji učenca in dijaka več, kot nekdo, ki ne dela v šoli, poleg tega je treba upoštevati tudi generacijske spremembe tistih, ki se uče.
O tem in sorodnem morajo čimprej povedati svoje mnenje podružnice Slavističnega društva, izoblikovati ugotovitve in jih s sklepi in zahtevami uskladiti in poslati ustreznim ustanovam. IGOR GEDRIH
Obračamo se na Klub staršev za boljšo šolo, da bi vas seznanile s poskusom, ki so ga letos začeli izvajati v petih razredih na različnih šolah po vsej Sloveniji in katerega namen je znova vpeljati klasične jezike v šole. Vsekakor je to zamisel, ki jo starši pozdravljamo. Strinjamo se z obnovo nekdanjih klasičnih gimnazij, nedopustno pa se nam zdi, da se ta poskus izvaja in izrablja še za druge namene. Pod pretvezo (da jih tako imenujemo) »klasičnih razredov« namreč nastajajo elitni razredi. To se morda najlepše vidi prav na Osnovni šoli Prežihov Voranc, kjer je latinščina v vseh štirih vzporednicah, poskusno pa veljata samo razreda A in B, v katerih so samo odlični učenci. Kot vemo, so tudi na drugih šolah v eksperimentalnih »latinskih razredih« samo odličnjaki in kar je še hujše - tako kot na že omenjeni šoli - drugi, to je prav dobri in dobri učenci, sploh niso pripuščeni k pouku latinskega jezika. To trditev vzemite s pridržkom, ker ni preverjena. Tega poskusa ne nameravamo spremljati, to prepuščamo drugim, bolj poklicanim in navsezadnje je bil to tudi eden od razlogov, da smo se obrnile na vaš odbor.
Ne osebno, temveč človeško smo prizadete in ogorčene, da se kaj takega dogaja pred našimi očmi ali bolje rečeno za našimi hrbti: da se brez naše vednosti in privoljenja eksperimentira z našimi otroki.
Vedeti morate, da z namenom šole, da pripravlja omenjeni poskus, starši sploh nismo bili seznanjeni. Skupaj z otroki smo ob začetku šolskega leta doživeli neljubo presenečenje, ko smo ugotovili, da so kljub naši izrecni Želji, naj bi otroci ostali skupaj, razbili nekdanje razrede zato, da bi, kot se je pokazalo kasneje, ustanovili že omenjena elitna razreda odličnih učencev. Sprašujemo se, ali so to odločitev podprli šolski psihologi, pedagogi in profesorji, ali pa je šlo samo za poslušno uresničevanje političnih sklepov? Menimo, da nekritično in nepremišljeno strinjanje j takšnimi odločitvami pedagoškim delavcem ni v čast, tako kot ni v čast nam, staršem, da kaj takega še naprej dopuščamo.
Razbiti razred je bil zmeraj najhujša kazen, ki lahko doleti neki neposlušen razred, ločiti brate in sestre imamo za zločin, razdražiti prijateljstva, ki so se ob pomoči nekaterih dobrih pedagogov oblikovala štiri leta v kolektiv, ki bi bil šoli lahko v ponos, pa razkriva neprofesionalnost ljudi, poklicanih, da vzgajajo naše otroke. Bojimo se, da nas takšne odločitve vodijo daleč stran od humane šole, če je to sploh še cilj današnje družbe in njenega ministrstva za šolstvo?
Ta, tako grobo izpeljani poskus pa razkriva ali pa prikriva še druge šibke točke. Ko smo se, revoltirani zaradi takega ravnanja, obrnili na šolsko pedagoginjo in psihologinjo in nazadnje še na ravnatelja naše šole, da bi zvedeli, kaj nameravajo s tem eksperimentom, nismo dobili zadovoljivega odgovora. Izvedeli smo le nekaj podrobnosti: da je to odločitev sprejel Zavod za šolstvo, in
to v času, ko je v Sloveniji divjala vojna, in da je njihov edini namen vrniti v šole pouk latinščine. Zakaj je bilo za to treba ustanoviti razrede odličnjakov, pa ravnatelj ni znal utemeljiti. Kaj vse to pomeni? Da vodstva šol slepo izvajajo čez noč sprejete in nepremišljene sklepe in potem svojih odločitev niso zmožna niti ustrezno pojasniti, kaj šele odgovorno utemeljiti.
razredih predelali več snovi kot v »navadnih« in si že s tem zagotovili prednost pred drugimi. Morda bo nadaljevanje poskusa v naslednjih letih prineslo tudi zahtevnejše programe za te učence. Neskladje se bo večalo in učenci navadnih razredov ne bodo imeli več nobenih možnosti, da te razlike premostijo. To se nam zdi toliko bolj krivično, ker je ta nasilna selekcija narejena že tako zgodaj, da ni mogla zajeti učencev, ki so recimo posebej nadarjeni za jezike, saj se začne učenje jezika na naših šolah šele v petem razredu.
Če se imamo Slovenci za pravno državo, ne bi smeli obiti tako grobega kršenja pravic naših otrok.
To je samo en sklop problemov, ki jih odpira tako ravnanje. Drugi problem, za katerega se
bojimo, da ga bomo še prektrtfA obžalovali, pa so stiske, ki jih -V čutijo celi rodovi, in ki so ht našem mnenju tako elementatHi prišle na dan prav ob letošm 1 stavkah srednješolcev. Prilik t staršev na otroke v zadnjih raiflh dih osnovne šole, da bi jim orbiti gočili vpis v elitne šole, se bo^f prenesli že na četrtošolce. Se 'T; vedama, kam pehamo otročje s takšno »japonizacijo šol«? %] ne moremo naučiti česa iz Wfj( napak? Mar naši šolniki ničesGf ne vedo o številnih samomočt japonskih otrok, ki so posledični podobnih šolskih sistemov? čf gava zamisel je ta projekt in kdc\( bo nosil odgovornost za vse m0'i goče posledice? Mislimo, da tud1):
mi, starši, če bomo tiho.
LADA ZORN JULA GRUDEN MAJA BIBER
Proti predmetu obramboslovje in vzgoja
ti
ti
:a
ti
it:
0:
k,
T
S\
Menimo, da nam morajo šole^v.	^
dati vsa pojasnila v zvezi z vsa- " kršnimi poskusi, ki jih pripravljajo našim otrokom, da je to naša temeljna pravica, ki jo moramo žal šele izbojevati. Tak projekt, ki so ga, kot je pri nas že v navadi, sprejeli čez noč, zahteva, po našem mnenju interdisciplinarno pripravo, če ne tudi javno razpravo. Prav sramotno pa je, da je izpeljan na skrivaj in brez kakršne koli odgovorne argumentacije.
(Delo, 1.10. Neodvisni Dnevnik, 3.10.1991, Prosvetni delavec)
Ker od predpostavljenih nismo dobili zadovoljivih odgovorov o tem, kaj s tem eksperimentom nameravajo, smo poskušali o njegovih možnih posledicah razmišljati sami. Bojimo se, da bodo tako nastale skupnosti dobrih dijakov marsikje povzročile nezdrave odnose, da bodo spodbujale negativno tekmovanje na škodo prijateljstva in tovarištva, ki smo ga mame prav v našem razredu (4. b) zelo cenile in spodbujale. Druga stvar, ki nas pri tej odločitvi zelo moti in za katero mislimo, da ni v skladu z otrokovimi pravicami, je privilegij otrok, ki so imeli to srečo, da so prišli v elitni razred. Pravim, »imeli srečo«, ker je bilo edino merilo, če smo malo grobi, ne, pa tudi krivični, samovolja predpostavljenih, kajti v teh dveh razredih niso vsi odličnjaki. Nekaj so jih »žrtvovali« za boljše povprečje v navadnih razredih. Poskus je na začetku. Trajal bo najmanj štiri leta. Prvo, kar lahko pričakujemo, je, da bodo v teh
Tri ocenjevalna obdobja kot »zdravilo<
Smo ena izmed šol, ki so imele že lani šolsko leto razdeljeno na tri ocenjevalna obdobja. Vse plasti udeležencev v tem procesu na naši šoli: učenci, učitelji in starši, smo ob koncu leta ugotavljali, da nam takšna delitev veliko bolj ustreza kot prejšnja (na štiri). Morda je primernejša tudi zato, ker je šola v turističnem kraju, ali ker je mogoče prožneje določati delovne in proste dni ter marsikaj počitniško in praznično prilagajati staršem. Prav gotovo so vsi našteti dejavniki in še mnogi ob njih privedli do splošne ugotovitve, da so bila tri ocenjevalna obdobja nekaj dobrega in da si želimo takšne ureditve tudi vnaprej.
To odločitev delno podpira tudi analiza izostankov učencev. Teh je manj. Verjetno lahko naj-
demo vzroKe za to v manjših »predkonferenčnih« pritiskih, pa tudi v odličnem sodelovanju s šolsko zdravnico in zobozdravnico. Zaradi zobne ambulante v šolski stavbi ni bilo več dolgotrajnega »čakanja« v zdravstvenem domu, ko učenec hote ali pa tudi ne med šolsko uro prav rad počaka, »da bo na vrsti«. Z zdravnico smo z osebnim ali telefoničnim stikom dostikrat pogasili bolezenska znamenja »odsotnosti« (beri: stisk!), že ko so zatleli. Šolska zdravnica tudi ugotavlja, da je manj somatičnih in nevrotičnih razlogov, zaradi katerih bi sicer učenci ne prišli k pouku. Tako sodelovanje je veliko vredno in zmanjšuje število izostankov. Zobozdravstvena preventivna sestra se je oglašala na šoli, kontrola sluha je bila opravljena na šoli, zunanji
predavatelji so prihajali k nam, skratka veliko tega, kar smo prejšnja leta opravljali zunaj šole, se opravi zdaj v njej, za vse pa se porabi zelo malo časa.
Pri tem pa so zanimive tele ugotovitve:
-	Pri približno enakem številu učencev na razredni in predmetni stopnji (416 : 474) je razmerje opravičenih izostankov skoraj 1 : 2 (12.812 : 23.798).
-	Opravičeni izostanki sosge v drugem trimestru nekoliko povečali (razlogi so predvsem infekcijske bolezni in zimskošportna tekmovanja) in v tretjem zelo zmanjšali (12.241 - 15.121 -8.248).
-	Neopravičenih izostankov je, razumljivo, zanemarljivo malo na razredni stopnji, ves čas pa se zvečujejo na predmetni stopnji.
- Primerjalno s šolskim letom v štirih ocenjevalnih obdobjih nam rezultati kažejo povprečno malo izostankov na učenca v šolskem letu s tremi ocenjevalnimi obdobji (4. razred = 65 : 37, 7. razred = 53:52, 8. razred = 62:56 opravičenih ur/učenca).
Nasprotno pa naraščajo neopravičeni izostanki (4. razred = 0,5 : 0,1,7. razred = 1,8 :2,4 in 8. razred = 3,4 : 6,9).
Torej, če povzamemo dejstva, lahko ugotovimo, da število izostankov kaže v prid trem ocenjevalnim obdobjem, da pa so še stvari, ki jih bomo morali še spo-polniti in jih izboljšati skupaj - učenci, učitelji in starši.
MARIJANA ERI-BIRK
Osnovna šola
prof. dr. Josipa Plemlja,
Bled
Najprej prosim generalnega sekretarja LDS, g. Romana Lavtarja, naj mi vnaprej pove, kam vse pošilja svoje pisanje. S tem mi bo prihranjeno kupovanje različnih časopisov z istim člankom.
Čeprav je takšna kanonada ob sicer prazni in zatohli vsebini, ki jo je uprizoril omenjeni gospod, sama zase zgovorna, bi zaradi nazornosti dodal nekaj temeljnih dejstev. Le-ta postavljajo navedene aluzije »kom-part« mladca v nekoliko drugačno luč.
' Veseli me, da naj bi bila šola predvsem izobraževalna, ne pa vzgojna ustanova... kot navaja g. Lavtar. Vendar je v delu gradiva, ki že nekaj časa opredeljuje vlogo in položaj naslovnega predmeta v srednji šoli, tudi zapisano, naj se funkcija vzgojnosti opira sama na izobraževalno vlogo vsebin, z nalogo, da bi podajali »spoznavno orodje« mladini. Kajti šola mora dajati mlademu človeku podlago, da se zna v različnih razmerah vesti odgovorno do sebe in drugih. Hkrati tudi mlad človek potrebuje temeljno vedenje o varnostni in obrambni organiziranosti v naši družbi, znanje o preventivi in reševanju v naravnih in drugih nesrečah, konfliktih in njihovem čim bolj nenasilnem reševanju in ohranjanju miru. Zato tako pripravljeni predlog predmeta ponuja »dobro podlago za sprejem določenih vrednot in opremljenosti z znanjem«, kot je bilo na posvetu o tej vsebini v slovenskih srednjih šolah večkrat poudarjeno. Očitno pa ob mobilizi-ranju zapoznelih izbruhov g. Lavtar ni prebral nič od pripravljenega gradiva, čeprav mu je leto na voljo tudi v LDS, pri kolegih, ki strokovno pomagajo razvijati zamisel o demilitarizaciji.
Pri nastajanju predloga vsebin tega predmeta je ob skupini obramboslovcev sodelovalo kar precej priznanih strokovnjakov, raznih ustanov in drugih organov z različnih področij. To bo najbolje opisano v kmalu izdanem zborniku.
Se marsikaj hranim iz »ropotarnice usmerjenega izobraževanja«. Zato vpogled v to polpreteklo dogajanje kaže na nekoliko drugačno razmerje in vlogo nosilcev pri izločanju teh vsebin na eni strani in trdoživost drugih, ki se s strokovno podprtimi argumenti zavzemajo za prenovo. Sploh pa naj navedem le eno opazko za predvsem besedni »pomp«, kar zadeva demilitarizacijo, ki se bo morala »dogajati« najprej v glavah ljudi. In prav tu je tista dolgoročno stična točka med lepo zamislijo, neprizanesljivo resničnostjo in nepokvarjeno zvedavostjo, ki jo izra-
žajo učenci, ter predlogom bin tega predmeta. Kajti učen® zdaj na marsikaj ne dobe odg0, vora, saj je zahrbtno izsiljena re' šitev invalidna za zdajšnje šolsk£ programe, v novih predmetnik^ in učnih načrtih pa ni ničesa* več. Ob pripravah smo vsebini z dobro odzivnostjo »testirali|li med učenci, čeprav to ni bik1 F uradno zaželeno. Zato je v njd".
tudi odsev vsakdanjih vprašat'!.
o varnosti, reševanju, nesrečah^ vojni, miru itn. tako kot jih doK življajo in o njih razmišljajo! učenci sami. Najbrž tudi imenOT vani funkcionar dobro ve, da jo" ta vsebina kot del splošnega civi-* lizacijskega modusa sestavina vseh srednješolskih sistemov * v državah, s katerimi se tako radi e spogledujemo. Naj mimogrede1 omenim, da se v nemških gimna- n zijah (po njihovi analizi) saffl0 pri enem od ključnih družbosloV;f° nih predmetov z zelo podobnim1^ vsebinami ukvarjajo kar 186 uf re mi pa v svoji skromnosti predi*!.'' gamo le 70 ur in prosimo boga
ŠP mnrphitnn triHnpvnr*
še morebitno tridnevno taborje-”1 nje, pa še to je po besedah na',f' mestnika šolskega ministra »Sizi'^ fovo delo, ko se ločujemo odj? Beograda«.	p
V	podporo stroke in v svo)'e bran vsem javno sporočam, dalr Hamler & Co. ni v sporu s kate- ^ dro za obramboslovje. Čeprav j£ ‘r to »trden« argument odgovornil1 za nastalo stanje, kjer je treba za vsako ceno prikriti najprej svoj£ mazaštvo.
V	»zavezništvu z vojno slavo« je bila razgaljena marsikatera plat. Tudi nedoločno sklicevanja na patronat programskih izho-dišč LDS in podstavljanje krofl' skih prič je kvečjemu le slaba reklama za to stranko in neuspe* poskus v kampanji zbiranja odpustkov.
Analogija z vojaškim usposabljanjem je izmišljotina, saj le-tc nima niti v vsebini, ciljih nid v metodi nič skupnega s predlaganimi vsebinami, - morda je v gradivu vidna odločna kritik3 takšnega prijema. Ob tem mi je že kar nekam nelagodno, kak° slabo zmorejo nekateri iz orkestra spremljajočih prikriti svojo akumulacijo ob očitnih alkimističnih prekucijah marsičesa v naši šoli.
G. Lavtar, s funkcionarskega stolčka je le nekoliko preveč samozavestno in nekorektno opravilo (če šolo poznaš le toliko; kolikor si v njej trgal hlače) deli1' mnenje s šolsko strokovno javnostjo. Kajti, če bi imel dober namen, bi bilo prav, da bi tudi poskusil ponuditi boljše. Junaštvo ni v enostranosti ukinjanja...
JANKO HAMLER
(0 pOSTANE OTROK UČENEC SKRAJŠANEGA PROGRAMA
Potrebni so razumevanja in prijateljstva
fl|lL rok - načrtovan, zaželen, i i(l0 0 Pr'čakovan. Veselje in po-^)rvp,ar*ev’ dokler se ne pojavijo
.te^ave- Te se ponavadi po-ijiljb °ri vstopu v vrtec, skratka eVaniu nalog, ki jih pred /fLa Postavlja program pred-rit,'4_,? vzgoje. Velik stres za ča-
ia ---y •	. •
^Itižpi- 4S°Je- Velik stres za ča-,4st lne starše je tudi reševanje 4- Pred vstopom v šolo. In ,tee °Semletno osnovno - ob-#?ivM0 Ž0*anie' O^ok, ki ne more aitl ambicij svojih staršev, ^lrecV i V tem obdobju hude n1etihef Ponavadi se starši v prvih iriia b' °lania nekoliko trudijo,
',roda vL0jv^U ?tr«kupo-agali-jfl|en . se večje težnje m služenje
iO‘i (17 ri3 potisnejo otroka hitro ,jiL vd],e' Starši - zlasti tisti z do-jj. lvljenjsko ravnijo - vse pre-jj 0 ugotovijo, da njihov otrok . poseben in da uspeh v šoli ni »i ° Potnemben. Res je, uspeh le„a P^eni mestu. Na prvem 'tr a Je odnos do otroka. Če t0. Programa ne zmore z lah-Eati t 11111 star^' morajo poma-tVe'■ ljubezen in čas, ki ju po-imo takšnemu otroku, sta
veliko pomembnejša od denarja, ki mu ga lahko damo zato, da sami pred sabo opravičimo svoje razočaranje in svoj malomarni odnos do njega. V takšnih otrocih se največkrat razvije odpor do okolice in upornost proti vsemu, kar želijo odrasli (starši ali učitelji). In uspehi so še slabši.
Tak otrok ob prehodu v srednjo šolo ponavadi pristane v oddelku s prilagojenim-skrajšanim programom. To pa je nov udarec za starše, ki si tega za svojega otroka niso želeli. Odzivi so z obeh strani zelo neprimerni.
Ob pogovorih s starši brž opaziš, da se tega sramujejo, vendar vso krivdo za neuspeh pripisujejo otroku in seveda neprimernemu okolju. Nikoli ne pomislijo, da so krivi tudi sami. Da bi se morali prav s takimi otroki ukvarjati veliko več in veliko bolj potrpežljivo. Ponavadi postanejo strogi, otroci pa se odzovejo prav nasprotno, kot bi si starši in učitelji želeli.
B' rantov pogled
skrice ugašajo
J?Zk° je gledati talost v otro-očeh vsak dan... Nekaj be-^ telim zapisati o otrocih, ki ‘Jo brez čustvene topline do-^Sa ognjišču. r , e“ho je besed o zmanjševanju nosti slovenskega naroda. r premalo pa družba na-'lai’ da bi zagotovila človeka L • 0 Življenje za vse otroke, ki ‘mamo. Nekateri izmed njih ‘‘Votarijo na robu, odrinjeni ~ brez drobnih pozornosti, ■,^‘nega objema, televizije, SNČ. TU(n onj imajo velike otro-e sanje, želje, vendar je cena za j Sanje, ki jo plačujejo vsak dan, dneva v dan jih iz-, oljarno, čedalje bolj drsijo na ■“go stran.
Hudo jih je gledati vsak dan ir vedeti, da je zelo malo možnosti da se bodo razmere zboljšale večkrat se samo še poslabšajo Vem, rekli boste, saj so za tc ustrezne službe, ustanove... Po stopki pri njih se vlečejo, težko jt zmeraj z denarjem, otrok pa po trebujeprijazno besedo vsak dan, imeti mora lepe hlače, čiste srajco, dobro kosilo...
Njihovo otroštvo je žalostno, malo je veselja, smeha, svetlih barv, najrajši imajo črno barvo, njihova velika želja je, da bi šli na morje...
Treba jih je videti, se z njimi pogovarjati, jih doživeti.
ZLATKA JANŽEK
Ob poučevanju v takem razredu kmalu ugotoviš, da ti učenci vztrajno odklanjajo vse, kar od njih strogo in avtoritativno zahtevaš. Veliko primernejše se odzivajo na zahteve, ki jim jih postaviš manj avtoritativno. Praviloma so tudi vzgojno problematični. Sočasno pa prav ti učenci zelo hvaležno sprejemajo vsako prijateljsko spodbujanje in so vzgojno veliko manj problematični, če jim ne dokazujemo, da smo toliko pomembnejši od njih. Potrebujejo razumevanje in prijateljstvo. Zal tega tudi vsi učitelji nočejo spoznati in priznati. Ne morem pritegniti kolegom, ki mi zagotavljajo, da le s strogostjo lahko kaj dosežeš. Vpisi, ukori, izključitve - tega naj si učitelji ne bi želeli. In vendar so v teh razredih prav taki načini vzgoje najpogostejši. Menim, da bi morali učitelji takšnim otrokom bolj pomagati in prav pri njih uporabiti vse svoje pedagoško znanje in izkušnje. Pomagati pa bi morali tudi staršem. Ni lahko spoznati in se sprijazniti
z resnico, da prav tvoj otrok ni tako sposoben kot drugi. Morda bi bila ena od nalog učiteljev, da bi zmanjšali prepad med temi otroki in njihovimi častiželjnimi starši. Če bi pomagali staršem, da bi se zavedli, da potrebuje otrok lepo besedo in pohvalo za vsak še tako majhen uspeh, bi bil to že velik napredek. O tem, da denar ne sme in ne more biti nadomestilo za skrb in ljubezen, pa je starše najtežje prepričati. Neprimerno lažje je namreč otroka odpraviti z denarjem kot sesti z njim za mizo in se pogovarjati o težavah, ki jih ima. Starši ponavadi zagotavljajo, da jih otroci sploh ne poslušajo in da se na vsako zahtevo odzovejo prav nasprotno, kot bi si želeli. In vendar ni tako. Najti moramo le pot do njih. Če smo zamudili več let, bo ta seveda daljša. To bi morali spoznati starši in učitelji, kajti tudi ti otroci so naše bogastvo in moramo jim pomagati do tega, da bodo tudi naša prihodnost.
SONJA PLAZNIK
ZNANJE JE KLJUČ DO USPEHA BRANJE PA JE KUUČ DO ZNANJA
Na naš knjižni trg prihaja nova knjiga psihologa
dr. Vida Pečjaka
HITRO IN USPEŠNO BRANJE
Namenjena je pedagoškim delavcem, učencem, dijakom in študentom ter vsem, ki morajo veliko brati, ali ki učijo Brati druge.
Na kakih ISO straneh odgovarja knjiga na vprašanji: KAJ JE BRANJE in KAKO SE NAUČIMO HITREJE IN BOLJE BRATI. Ima 28 sodobnih vaj za izboljšanje branja, ki jih lahko vsakdo preskusi na sebi in na drugih osebah. Z njimi je mogoče povečati hitrost branja celo za 500% in izboljšati razumevanje za 50%. Poleg tega ima knjiga navodila za urjenje spomina in mišljenja z branjem. Posebno poglavje pa uči, kako uporabimo knjigo pri učenju.
Knjiga sicer ne uči začetnega branja, vendar opisuje napake začetnega branja, ki se potem vlečejo vse življenje. Lahko jo uporabljajo učenci od 12. leta. Primerna je za delo s skupinami.
V knjigi je veliko slik in preglednic z normami za osnovnošolske in srednješolske otroke. V njej so testi za ugotavljanje razumevanja berila in besedilo, ki ga potrebujemo za bralne vaje.
Knjiga stane v prednaročilu in s predplačilom le 20 DEM (plačljivih v tolarjih). Šole, ki bodo naročile več kot 5 izvodov, imajo 10% popusta. Kasneje bo cena veliko višja. Ker je naklada samo 500 izvodov, bo verjetno hitro razprodana.
...........................................-X
PREDNAROČILNICA
Naročam ... izvodov knjige HITRO IN USPEŠNO BRANJE. Ceno 20 DEM (v tolaijih po uradnem tečaju) bomo plačali s poštno nakaznico ali računom (ustrezno podčrtajte).
IME IN PRIIMEK ali NAZIV USTANOVE...............
ULICA IN MESTO
TELEFON..................................................
Izpolnjeno prednaročilnico pošljite na naslov: VID PEČJAK, pp 23, 61104 LJUBLJANA, lahko pa naročite po telefonu na št. 061-311-831. Takoj nato boste prejeli poštno nakaznico ali dobite račun s številko žiro računa, na katerega nakažete plačilo.
ljubezen premika gore
0 deklici, ki so ji pomagali, da ni ostala na robu življenja
Že pred meseci sem hotela napisati nekaj o Dagmar, prečudoviti
nJ‘gi. Potem je bila vojna. Z vsemi žalostnimi razmišljanji in Potrtostjo. Z bolečino nad mladimi ugaslimi življenji. Nemoč ob nasilju okoli nas. Razočaranje nad človekom. Pa spet vera vanj. v zmago nad zlim.
Zato nisem mogla pisati o Dagmar, zgodbi miinchenske pisatelje Dorothee Lehmann, mame mongoloidne deklice, o vzgoji Prizadetega otroka. Dagmar ni delo velike literarne vrednosti, je izmišljanje o tistem delu človeške družbe, ki zaradi čudne igre genov vstopi v svet intelektualno prikrajšan, s kruto nalepko ipngoloidnosti, z brezupno definicijo iz medicinskih leksikonov, k‘ ne obeta skoraj nič, pa vendar pisateljica dopoveduje, da je z ‘jubeznijo mogoče storiti veliko več. In v tem je humano poslanstvo knjige o Dagmar. Zato jo je vredno prebrati. Delo je izdala Založba Ognjišče in jo dobite v vsaki knjigarni.
Dagmar ni ostala ob robu življenja. To, pred triindvajsetimi leti r°jeno drobno bitje tako drugačno od zdravih dojenčkov, bitjece { komaj kaj nosu, močno povešenimi usteci, zlepljenimi očki, štrlečimi neenakomernimi laski, visokim okroglim čelom in ljubimi prstki, je bilo plod ljubezni dveh bitij, ki sta ob rojstvu sprva Z bolečino sprejela drugačnost svojega otroka, potem pa z vsem P°gumom in neskončno ljubeznijo storila vse, da bi v Dagmar razvila, kar je v njej čakalo na razvoj.
»Vem, da mi še ne verjamete, toda nekoč, v naslednjih letih, bo Prišel trenutek, ko boste spoznali, kako čudovito je življenje s takš-n‘m otrokom in kakšno bogastvo vam bo pomenil,« je dejal
Zdravnik.
Dagmar je zahtevala veliko. Veliko več kot normalni otroci. uorothee je morala pozabiti nase, na svoje sanje, na vse, kar je
Želela v življenju doseči. Trudili so se vsi: očka, babica, učitelji, logoped in drugi. Danes je Dagmar dekle z veselimi očmi in radovednim obrazom. Otrok, ki je padel med nas kot zvezda, razširil naše obzorje in spremenil naša merila, pravi nekje pisateljica - v neskončno oporo in upanje staršem vseh mongoloidnih otrok. Dagmar ni mogla razviti intelekta, ni mogla dojeti umetnosti računanja in pisanja, toda na svet je prišla z občutkom za harmonijo in instinktom za toplino. V njej je bila neverjetna volja do Življenja, premagala je vse težave, ki ji jih je prinašala prirojena srčna napaka. Razvila je sposobnosti, za katere se je zdelo, da jih skoraj ni.
Babica jo je imela vse dni na rokah, jo zibala, ji govorila, seznanjala s predmeti v okolici, se smejala, z Dagmar je telovadila-, ji masirala ohlapne mišice. Družina se je seznanjala z vso mogočo literaturo o vzgoji mongoloidnih otrok, razmišljala, kako bi storila za Dagmar največ.
Dagmar je rasla, Dagmar je shodila. Postala je čista. Z zamudo sicer, pri sedmih letih. Shodila je s četrtim letom. Toda shodila je. Naučila se je celo ljubko plesati. Naučila se je igrati na flavto. S svojimi spretnimi ročicami je izdelovala prelepe lesene sklede, in te so krasile stanovanje. V šoli se je naučila obvladovanja, vztrajnosti, prilagajanja drugim, sodelovanja. Predvsem pa je obdajala vse okrog sebe s svojim zvonkim smehom, in znala je ljubiti, potolažiti in razveseljevati. Duševno prizadetost sta nadomestila čar in privlačnost. Zrasla je v ljubezni in ljubezen je tudi vračala, Dagmar je dokaz, da je ljubezen vse. Premika gore. In to je hotela povedati Dorothee Lehmann vsem mamam prizadetih in tudi zdravih otrok. Pričarajte otrokom čudoviti občutek varnosti!
PETJA FAJDIGA-SEVER
odprta
šoa
Kje vas in nas šola žuli
Ureja Tereza Žerdin
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
Križi in težave z matematičnim jezikom
2. razred: Kolikšen bo zmanjševanec, če smo odšteli 3 in dobili razliko 10. Ali: Razlika je 3. Koliko je odštevanec, če je zmanjševanec 10.
5.	razred: Vsoti števil 320 in 470 odvzemi 290. Ali: Produkt števil 250 in 4 razdeli na pet delov.
6.	razred: Zmnoži vsoto in razliko števil 356 in 324. Koliko je produkt?
To je le nekaj primerov, ki delajo nekaterim učencem neskončne težave, tako sedmošolcu Andreju kot drugošolcu Roku, pa Nevenki in Ireni iz 5. razreda. Andreju se dozdeva, da bi morali biti pri teh nalogah neki oklepaji, Nevenka se nikakor ne more spomniti, kaj je to vsota in produkt, Rok pa nima niti približnega pojma, kaj hočejo od njega. V resnici so tovrstni matematični problemi jezikovne naloge. Predvsem terjajo od otrok, da vedo, kaj je to vsota, kaj razlika, produkt, zmnožek, količnik. Razlikovati morajo, kaj je zmanjševanec in kaj odštevanec, kaj deljenec in kaj delitelj. Dajmo si roko na srce in povejmo, ali je nam - učiteljem vse to jasno. Zase lahko priznam, da se sprašujem, zakaj ravno zmanjševanec in zakaj odštevanec. Ali je v teh dveh besedah dovolj prepričljiva po-menskost. Kar zadeva mene, bi oba izraza lahko mirno zamenjali, pa bi se mi zdelo prav tako pravilno, če bi mi tako zatrdila dovolj avtoritarna oseba. Prav tako se mi postavijo dvomi ob deljencu in delitelju: za izraz količnik pa doslej še nisem našla dovolj dobre asociacije, s katero bi otrokom pomagala pri zapomnitvi. Podoben ali pa še hujši problem nastane, če od otrok zahtevamo, da z besedami izrazijo neki matematičnim zapis.
Problem je torej dvosmeren: razumevanje danega izraza in iskanje prave besede, s katero bi opisali neko stanje. Drugače povedano bi lahko rekli, da gre za problem semantike in leksike, pomenoslovja in aktivnega besednjaka.
Prepričana sem, da se je teh stvari mogoče lotiti tudi s treningom. Ze v prvem in drugem razredu učitelji uporabljajo besede, kot so: prištej, odštej, vsota, razlika, dodaj, odvzemi, izgubil si, pojedel si, združi, koliko dobiš, plus, minus, in še, pa še dodaj, manj, proč, stran, prileteli, odleteli, seštevanje, seštej, prištej, odštevanje, odštej, pa še nekaj izrazov, ki so v zvezi z računsko operacijo množenja in deljenja. Otrok torej te izraze sliši, vprašanje pa je, koliko se jih tudi zave v povezavi z računskimi operacijami. V razredu bi na steni lahko visela preglednica, v katero bi sproti vpisovali besede, ki bi jih našli v tekstnih nalogah. Ključno besedo, nosilko pomena in izbora matematične operacije bi v besedilu najprej podčrtali in ugotovili njen pomen ter nato povezali z operacijo. Seveda pa je tega treninga premalo ali pa ga sploh ni, če ostajamo zgolj pri nalogah Z besedilom. Trening mora biti intenzivnejši in bolj usmerjen. Otrok ima na primer štiri kartone in na vsakem od teh po en računski znak (plus, minus, krat, deljeno). Učitelj pove besedilo, učenci dvignejo karton z ustreznim znakom, ali pa kartone z znaki položijo na mizo in po dani nalogi položijo na ustrezen karton žeton. Takšen izolirani trening razumevanja ima to prednost, da v kratkem času naredimo veliko nalog, ki so usmerjene na poslušanje besed in na njihovo pomensko razlikovanje. Počasneje učljivi otroci se zavedo problema in zahtev šele potem, ko spoznajo, da gre za neke vrste ponavljanja zahtev ali za vzorec. Nekaterim na žalost razlage nič ne koristijo, lučke se jim zasvetijo, ko so dovoljkrat ponovili in do spoznanja prišli na podlagi svojih izkušenj.
Razkošnost v barvah
St
Govoreče knjige
Živa beseda - nova zbirka založbe Mladinska knjiga
V tistih vojnih dneh, v tistem času, ko nas je mučila negotovost za našo prihodnost in je bilo le malo misli odmerjenih prijetnim vsakdanjim stvarem, je prišla na svet nova zbirka za otroke. Zalo tba Mladinska knjiga, ki je zbirko Živa beseda zasnovala in izdala, jo je zaradi neprimernega časa, v katerem so izšla njena prva dela, predstavila šele zadnje dni oktobra v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Živa beseda temelji na otroških uspešnicah, te preverjeni in ustaljeni otroški klasiki, bodisi naši ali tujejezični, ki jo je spoznavalo že več rodov otrok. Vsako od teh del je izdano v plastificiranem ovitku v obliki knjige, v katerem sta knjižica in kaseta. Otroku naj bi torej približali besedilo tako, da bi bral in premišljal o njem ali pa ga le poslušal, če mu je tdko bolj všeč.
nar.
Pred nami so torej prva tri dela iz zbirke. Začenja jo besedilo Frana Milčinskega Butalci, natisnjeno v priročni knjižici, s sati-rično-ironičnimi ilustracijami Franceta Podrekarja in v ureditvi dr. Vladimirja Kralja. Knjižica se Zgleduje po tisti, izdani leta 1983 pri isti založbi, pred tem pa so bile pravljice o Butalcih tja od leta 1917 sem, ko so bile objavljene prve, večkrat ponatisko-vane. Mladinska knjiga jih je izdala v letih 1949, 1961, 1975 in 1981, nazadnje pa, kot že omenjeno, 1983 v knjigi z istim naslovom. Te zgodbice enega redkih
Tretja govoreča knjiga je poezija. To je knjižica pesmi Jacqu-esa Preventa Barbara. V njej so izbrane pesmi, ki so izšle pri nas drugič leta 1986 v prevodu in izboru Aleša Bergerja, izbrane pa so iz vseh Prevertovih knjig, razen iz druge posmrtne Peti letni čas, v kateri so bila objavljena bolj ali manj dialoška besedila. Spremna beseda k pesmim predstavlja zlasti tematsko in idejno plat pesnikovega dela in njegovo pesnjenje. Boris Cavazza, Aleš Valič, Maja Sever in Stanislava Bonisegna so to poezijo ubesedili na kaseti in ji dodati tako še eno razsežnost doživljanja in dojemanja te izjemne francoske poezije.
V. K.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
LJUBLJANA, Gregorčičeva 25 - p.p. 481 tel.: 150 300-fax 213 357
RAZPIS ŠTIPENDIJ TUJIH VLAD ZA UDELEŽBO NA POLETNIH TEČAJIH TUJIH JEZIKOV V TUJINI V LETU 1992
Ministrstvo za zunanje zadeve razpisuje štipendije tujih vlad za udeležbo na poletnih tečajih tujih jezikov na tujih univerzah za učitelje in profesorje, ki poučujejo tuje jezike na osnovnih in srednjih šolah ter študente tujih jezikov:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
štipendija za tečaj nemškega jezika v Avstriji, štipendija za tečaj bolgarskega jezika v Sofiji, štipendija za tečaj bolgarskega jezika v Velikem Trnovem, štipendija za tečaj češkega jezika v Pragi, štipendija za tečaj češkega jezika v Brnu, štipendija za tečaj slovaškega jezika v Bratislavi, štipendiji za tečaj danskega jezika na Danskem, štipendiji za tečaj francoskega jezika v Sevresu, štipendije za tečaj francoskega jezika v Grenoblu, štipendiji za tečaj francoskega jezika v Besanconu, štipendija za tečaj francoskega jezika za pedagoške svetovalce BELC/CREDiF,
1 štipendija za univerzitetne profesorje ali asistente v Franciji, 4 štipendije za študente francoskega jezika v Dijonu,
1	štipendija ža tečaj nizozemskega jezika na Nizozemskem,
2	štjpendiji za tečaj italijanskega jezika v Perugi,
2 štipendiji za tečaj italijanskega jezika v Benetkah,
4 štipendije za tečaj madžarskega jezika v Debrecenu,
9 štipendij za tečaj nemškega jezika v ZR Nemčiji za študente germanistike,
6 štipendij za profesorje germanistike v ZR Nemčiji,
2	štipendiji za negermaniste v ZR Nemčiji,
1 štipendija za tečaj poljskega jezika na Poljskem (nižji tečaj), 1 štipendija za tečaj poljskega jezika na Poljskem (višji tečaj), 1 štipendija za tečaj poljskega jezika za prevajalce na Poljskem,
3	štipendije za tečaj ruskega jezika v Sovjetski zvezi za profesorje ruskega jezika,
10 štipendij za tečaj ruskega jezika v Sovjetski zvezi za študente ruskega jezika,
1	štipendija za tečaj španskega jezika v Španiji,
3 štipendije za tečaj švedskega jezika na švedskem,
2	štipendiji za tečaj angleškega jezika v Veliki Britaniji.
Praznik knjige

_____'Ol
Ob frankfurtskem knjižnem sejmu 1991
slovenskih humoristov pripovedujejo na kaseti Janez Hočevar Rifle, Polde Bibič in Jurij Souček.
Tako kot Butalci se vedno znova in še bolj ponatiskuje delo Saint-Exuperyja Mali princ. Tudi tokratna knjižica je, kot že prejšnji, izšla v prevodu Ivana Minattija in opremljena z avtorjevimi ilustracijami. Spremna beseda Janeza Gradišnika je prikrojena prav otroški meri, seznanja pa z avtorjevo osebnostjo, njegovim življenjem in pisateljevanjem. V živi besedi so besedilo oblikovali: v vlogi Avtorja Aleš Valič, Malega princa Lovro Lamovšek, poleg njiju pa nastopa še več igralcev, v režiji Irene Glo-
Kandidati naj pošljejo prijave za udeležbo na navedenih tečajih na naslov: Ministrstvo za zunanje zadeve, Gregorčičeva 25, Ljubljana (ga. Tatjana Kovačič), in sicer najkasneje do 30. novembra 1991.
Prijavi, ki mora vsebovati natančen naslov kandidata in njegove delovne organizacije, je treba priložiti:
1.	življenjepis
2.	priporočilo šole, študentje pa priporočilo univerzitetnega profesorja
3.	fotokopijo diplome.
Študente prijavi ustrezna fakulteta, ki mora prijavi kandidatov priložiti tudi prioritetni vrstni red prijavljenih.
Na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu je sodelovalo 91 držav z več kot 8000 razstavljale!, ki so predstavili skoraj 350.000 del. Seveda se za tako suhoparno številčno sliko skriva izredno bogata kulturna ponudba, ki vsakega obiskovalca s svojim obsegom skoraj ohromi in ga primora, da postane skrajno selektiven in da si podrobneje ogleda le produkcijo nekaterih založb.
S stališča človeka, ki ga zanimajo učbeniki in drugo didaktično gradivo, položaj - kot navadno v Frankfurtu - ni bil brezupen, saj so založbe prikazale tovrstno literaturo na manjšem in obvladljivem prostoru v dvorani 5. Tako je založba Lan-genscheidt predstavila vrsto novih, dopolnjenih slovarjev, za posamezne jezike (npr. angleščino, nemščino in zdaj tudi francoščino) pa poleg njih ponujajo še žepne računalniške slovarje, ki, kot kaže, počasi, a vztrajno spodrivajo ustrezne žepne knjižne izdaje. Slovenščina je še zmeraj zastopana le z enim, t. i. univerzalnim slovarjem, ki pa je med najcenejšimi, saj stane le 9,80 DEM. Številni učbeniki za hitro spoznavanje tujih jezikov so obvezno »obkroženi« z video-in avdiokasetami ter seveda z navodili za uporabo le-teh. Podobno velja tudi za knjižice, namenjene turistom ali strokovnjakom s posameznih področij, ki si
jih brez videogradiva skoraj ne moremo več predstavljati.
Zanimivo novo berilo ža srednjo stopnjo Blickfeld Deutsch je predstavila založba Schoningh, v njem pa so besedila obravnavana zelo sistematično in celostno, spremljajo jih ilustracije, sheme, pisne in ustne naloge, vezane na interpretacijo, vprašanja, nikjer pa ne manjka tudi razlaga novih pojmov. Besedila so obravnavana problemsko, tako da avtor postavi tezo, okoli te pa se razprede mreža razmišljanj; to potrdijo ali spremenijo. V posebnih razdelkih lahko učenec spozna tudi bistvene podatke iz življenja in dela posameznega avtorja.
Tudi založba Schroedel je predstavila veliko novosti tako za osnovno kot za srednjo šolo. Pozornost obiskovalcev so pritegnili osnovnošolski učbeniki za materinščino - nemščino, za angleški jezik, pa tudi za geografijo in biologijo. Za srednje šole je bilo manj novosti, med njimi pa je, vsaj vizualno, zbujal pozornost Atlas sveta, ki so ga pripravili v sodelovanju z založbo Cor-nelsen, in ga je spremljal tudi ustrezen priročnik.
Zmeraj zanimiva založba Cor-nelsen je tudi letos predstavila precej novosti, med njimi verjetno največ za matematiko - nove učbenike za višje razrede osnovne šole in spremljajoče didaktične priročnike za učitelje.
VELIKA BRITANIJA
V stiku z naravo
»Zdaj bom predstavila Su-zanne drevesu,« pravi gospodična Sandi Stevens. Deklici zaveže oči, jo trikrat zavrti okoli njene osi in jo odpelje k drevesu, vse to pa opazuje skupina otrok, starih devet do enajst let.
»No, zdaj ga pa objemi,« reče gospodična Stevens. »Poljubček mu daj,« zavpije nekdo in vsi se zahihitajo.
toliko barv, kolikor jih le lahko najdejo. Za navdih si ogledajo fotografije z umetniškimi deli cumberlandskega slikarja An-dyja Goldsworthyja, ki uporablja šoto, liste, storže, kamne in drug material iz narave. In vse to v učilnici pod milim nebom.
Takšen je videti pouk, ki ga v Low Bank Ground Outdoor Education Centre v Lake Di-strictu, jezerski pokrajini na severozahodu Anglije, imenujejo »down to earth« - to bi lahko približno prevedli z besedami zemeljski, stvaren, praktičen.
V svojem ribniku se učijo temeljnih spretnosti, potrebnih za vožnjo s kanujem. Suzanne se spet prva javi za vajo - tokrat mora zlesti iz svojega kanuja čez devet drugih in nazaj - in dokaže, da tudi dekleta nimajo nič proti vodnim pustolovščinam.
Gre za inovacijski poskus, da bi povezali pridobivanje znanja o naravnem okolju z dejavnostmi, ki jih je mogoče opravljati v tem okolju: hojo, orientacijske pohode, plezanje in vodne športe. Otroci spoznavajo živa čudesa matere Zemlje z vsemi petimi čuti.
Suzanne pazljivo otipa in ovoha drevo, le do okušanja ji ni. Gospodična Stevensova jo nato odpelje proč, jo še nekajkrat zasuče in ji sname prevezo z oči. Suzanne poskuša zdaj najti »svoje« drevo, pri tem pa uporablja podatke, ki jih je dobila s pomočjo rok in nosu. Kmalu se ji posreči. Nato se otroci razvrstijo v dvojice in že prva skupina s prevezanimi očmi ubira previdne, a pogumne korake proti obronkom Grizedaleskega gozda. Ta plameni v najlepših jesenskih barvah, sivozeleni lišaji objemajo stara podrta debla, skalne stene in z gobami obrasla drevesa. Na vzhodu hiti potoček čez zlizane kamne, na zahodu se dvigujejo hribi, zaviti v meglice.
Low Bank Ground je eno od dveh središč za šolo v naravi na območju mesta Wigan. Ravnatelj Geoff Cooper je zadovoljen s kolektivom; sestavlja ga pet učiteljev, devet članov pomožnega osebja in mlad praktikant. Gospod Cooper, ki je doma iz Liverpoola, je prej poučeval geografijo in predmet »outdoor education«, čemur bi lahko rekli kar šola v naravi. Zdaj pa je tajnik Environmental Awareness Group, skupine za ekološko oza-veščanje. Na enem njihovih letakov piše:
»Ali alpinista zanimajo gorske rože in kanuista svet vodnih ptic in vider?«
Geoff Cooper se boji, da mnogih mladih športnikov to sploh ne zanima; preprosto jih ne zadeva. »Vprašanje je, ali šola v naravi dovolj pripomore h globljemu ozaveščanju, k večji zavzetosti in skrbi za okolje,« pravi. Veseli pa ga odnos vviganske mestne oblasti, ki je laburistična, češ da je napredna, in v celoti podpira njihovo delo.
Pripominjamo, da je razpisano število štipendij samo orientacijsko in da ga lahko tuji partnerji spremenijo.
Izbor kandidatov, ki bo predlagan državam, bo opravila pristojna komisija v Ministrstvu za šolstvo in šport, ocenila pa ga bo Medresorska komisija za sodelovanje s tujino za področje izobraževanja.
Podoba se močno razlikuje od industrijskega okolja v Wiganu, od koder prihajajo ti otroci. Vendar jih ni treba prav nič prepričevati; do črke natanko se držijo učiteljevih navodil. Tako si vsak poišče list z drevesa, ki mu je najbolj všeč, ga podrži proti soncu in si temeljito ogleda vse njegove barve, luknjice, žile in madeže. Potem dobijo papirnate slikarske palete in prilepijo nanje
Sicer pa je takšnole središče, ki je pravzaprav stara kmetija in se zdi otrokom »super«, koristno še iz drugih razlogov. Le malo otrok daje domotožje, nekateri pa le imajo težave. In že en teden od doma je zanje dobra izkušnja. Nekateri otroci, ki so v šoli neuspešni, se tukaj prav odlikujejo. V naravi se marsikaj lepo izravna.
Po Times Education Supplement
priredila JANA CEDILNIK
pa tudi bogate zbirke vaj. Med novostmi iz zgodovine je pritegnil pozornost Zgodovinski leksikon za učence, ki bo prav gotovo obogatil pouk tega predmeta. Za nižje razrede osnovne šole pa so predstavili didaktični komplet Svet dinozavrov, ki pa ni deloval ravno prepričljivo; veliko bogatejši je bil didaktični komplet za zgodnje učenje angleščine - Chatterbox. Med priročniki je treba omeniti tudi novi leksikon Religija, ki vsebuje več kot 2000 gesel, v katerih so predstavljene pomembne osebnosti iz različnih religij, aktualna verska in etična vprašanja, na koncu pa je tudi okvirni učni načrt za verouk.
Od drugih
založnikov b
s svojo ponudbo izstopala |L
ška založba Samlaget, ki jo PL ' učbenikov in delovnih ^elLa predstavila tudi bogato obv, niško in obšolsko poljudnozlL stveno literaturo za pošali [ predmete.
V dvorani z računalni^L' video opremo je pozornost-vilnih obiskovalcev priteL,,
podjetje Hexaglot s PreW tvijo številnih žepnih jeziK° L računalnikov, s pomočjo ka|£ se lahko učimo sklanjati,
gati, pisati, pa tudi pravilno®^ vaijati posamezne besede. saL
Tudi pri nas manj znana založba Durr Kessler je predstavila več zanimivih učbenikov in delovnih zvezkov za osnovno in srednjo šolo, ki jih spremljajo tudi računalniški programi, na katerih je označeno, ali jih smemo kopirati ali ne - seveda so prvi najmanj enkrat dražji.
Založba Klett je razstavila bogato gradivo za pouk tujih jezikov pod skupnim naslovom Tuji jeziki v slikah. Gradivo je bogato ilustrirano in opremljeno z zvočnimi kasetami, nastalo pa je v okviru ELI - Evropskega jezikovnega inštituta.
Med ne ravno številnimi ne-nemškimi razstavljalci šolskih knjig in drugega gradiva so zbujale zanimanje predvsem angleške založbe (med njimi Blackie), katerih večletna prizadevanja, da bi napravili šolsko knjigo bolj prijazno, raznoliko in veselo, so obrodila bogate sadove. Tako smo si lahko ogledali novo serijo osmih beril - The New Read, Write and Remember, pet knjižic pravopisa za nižje razrede osnovne šole The Laughing Spel-ler, prikupne učbenike za gospodinjstvo Home Economics for You ipd.
nekateri celo zvočni. V P0: meznem spominu računalnik-^ različno število besed, najzL 1 Ijivejši pa dosega celo šie' ? 400.000!	'a
Seveda se je v Frankfurtu v',<1 vih oktobrskih dneh dogajajc veliko drugih stvari, o kat£( smo lahko brali tudi v na;,:
časopisju. Tako je znano, d3®1
venija samega sejma in sti za predstavitev svojih ni izrabila, saj so nas zast°F,e
povečini tiskaiji. Majhen na ta spodrsljaj je pom61’ predstavitev knjige The Čas®'’'* Slovenia, ki so jo pripravili zlT nji minister dr. Dimitrij Rupf|r°J člani uredništva Nove revije se je je udeležilo veliko Irp1 K predstavitvi naše litefT'’1 ustvarjalnosti pa je odločilne spevala koroška založba Wi®s ^ ki je predstavila Draga JančfP''1
Daneta Zajca in Tomaža

muna.
Če je priložnost, ki jo je Slovenija na letošnjem fran , i8 skem sejmu, nekako spO‘zf med prsti, pa si tega nikakof P bi smeli privoščiti naslednje ‘eP ko bi morale vse naše 2.4'0 j. nastopiti skupaj, tako da bi T^ bolj vidne in udarne, s tenijtaj tudi tržno uspešnejše.
TINE LOGAR
lav
trte
trto
Identiteta na preskušnji
Dober mesec po moratoriju, ko smo svetu še enkrat povedali, da smo zdaj zares zapustili državo, ki je še ostala od Jugoslavije, smo se znašli v nekakšnem vmesnem prostoru. Poleg pogojev, ki jih že izpolnjujemo za mednarodno priznanje, imamo tudi že svoj denar in potni list.
Znano je, da upoštevajo potni list države Slovenije v dobrem ducatu evropskih držav. Na splošno priznanje Slovenije kot mednarodnopravnega subjekta pa bomo morali, kot nam zatrjujejo politiki in diplomati nekaterih pomembnejših zahodnoevropskih držav - med njimi sta dve ali celo tri iz tako imenovanega kluba sedmih gospodarsko najrazvitejših v svetu - še nekaj časa počakati. Nekoliko zagonetno dodajajo, da se bo to najbrž zgodilo okrog božiča. Kot bi nas hoteli razveseliti s prazničnim darilom.
No, če smo že zdržali tako dolgo, bomo pa še nekaj tednov, da se bo zgodilo, kot nam obljubljajo na tujem in doma. Vse tri majhne otoške države, ki se štejejo med evropske in so postale suverene - Islandija po prvi vojni, Ciper in Malta pa po drugi, imajo srečo, da jih obdaja morje, ne pa druge celinske dežele. Zato je bilo ob njihovi razglasitvi samostojnosti, razen pozneje pri Cipru, tudi manj zapletov, ko so zahtevale mednarodno priznanje. Precej dlje pa so morale čakati na ponovno samostojnost Litva, Latvija in Estonija, ker so bile z delitvijo Evrope na jaltski in potsdamski konferenci za 46 let prepuščene sovjetskemu imperiju.
Kaže, da bomo ob čakanju na priznanje imeli še nevšečnosti tudi z našo zemljepisno istovetnostjo. Pojmi, kot na primer Slovenija, Slovensko (izvirno ime za Slovaško) in v zadnjem času hrvaška pokrajina Slavonija celo marsikateremu evropskemu izobražencu povzročajo preglavice.
Vsekakor se temu ni treba diti, saj tudi mnogi ljudje pr'1 komajda ločijo Litvo od La!' ali Letonije, zelo malo pa jih da se je precejšen del te bal!': države nekoč imenoval Livofl1
Ko se je po izteku morat°: pojavil v Evropi slovenski p® list, so ga na primer kot po'"5 normalen dokument spf® v Avstriji, pa tudi v švicarsk Zurichu, že pri obmejnem f hodu iste države, na ženevsk letališču, pa je povzročil zadh in vprašanje: Kje je ta drža' Ker je zaradi temnomodre ba1 in lične izdelave zelo podoF novemu potnemu listu Evrop* skupnosti, je razumljiva z"1® policajev v tistih deželah, k( geografsko nekoliko bolj 0^ Ijene od Slovenije in zato po f jasnilu povprašajo še po star‘ jugoslovanskem »passportu«-
Na eni od mednarodnih kc ferenc oktobra v Ženevi so a1' udeleženci pozornost zbu£ tudi bankovci Republike Slo' nije; žal le med numizmatiki' so se predvsem čudili, da na F narju ni natisnjeno ime, saj P11 mogli vedeti, da so to za zcM boni. Kot strastni zbiralci vsak1 nega denarja so bili pripravi]® tolarje kupiti tudi za višjo ce! od uradnega tečaja pri nas. | tolarski stotak tri švicab1 franke! Ker bodo ti banko’ v obtoku samo do konca maf® so zanje toliko bolj zanimivi-
Sicer pa si izobraženci Ev‘ pejci prav ganljivo prizadeva) da bi razumeli, kaj se dogJ z odmirajočo balkansko fedet cijo. Toda saj to včasih Še 1 težko razumemo. Zato bof morali še nekaj časa potrpežr pojasnjevati predvsem tuj®51 z drugih celin, našo geograf5 identiteto in strpno odgovarja1 kako je z »Jugoslovenijo« ! »Slovakijo«. Tudi vpraša") »Imate radi Havla?« nas ne s” presenetiti.
Vrata so učiteljem zmeraj odprta
-'•'Ob pogovoru z vodjo založniškega centra Zavoda za šolstvo in šport Tinetom Logarjem
ve^a naklada, ni moje področje dela, za to so pristojne d -p. l*e zaloibe. Moje delo je to, kar drugi ne telijo izdajati,« je dejal l0,V?e Logar, vodja založniškega centra Zavoda Republike Slovenije za ft^°. Mnogi, ki spremljamo pedagoško literaturo, smo postali emTni na vrsto zanimivih knjig, ki so v zadnjem letu izšle pri Zavodu ,lV šolstvo. Veliko tem, o katerih danes v šolah največ govorimo >ZVi rirnestri’ integracija, projektno delo, so prav pri tej založbi našle ^ v knjižni izdaji. Tudi »navadna« učiteljica je lahko objavila kv°ia sPoznanja iz prakse. Za današnji čas, ko učitelji raziskujejo V" Prakso in na nekaterih šolah opažamo pravi izbruh ustvarjalno-5t'; l*fiteljev, je odprtost Zavoda za šolstvo še toliko pomembnejša. tli; Vdajajo brez subvencije, za skladišče je le ena soba, provi-^ ie vra^unana v ceni, je največ 30 odstotkov, pri nekaterih !lkah pa je celo ni. Cena poštnine je včasih večja od cene knjige. a'fPr'T?ar prav ,e knjige povedo marsikaj novega, pomagajo učitelju 'itZal * • ler °dpirajo nova vprašanja in izzive za delo. Tine Logar vodi 5%nl-ki center zelo uspešno in v njegovih odgovorih je veliko novih sflVmsliin načrtov.
ILL. Založniški center Zavoda Z.jf. {‘‘blike Slovenije za šolstvo Lf°r,je v razmeroma kratkem .tfn" ,zd,al veliko knjig. Koliko \o'kaL- za °žniški center deluje in
' 'Jili,- Zavod za šolstvo mora nare-
^IralAZiSot:
Liei„eiavnostl- Izhodišče za moje
nt) elic l6' seminarji in aktivi uči-u /ev niso	x__:___i_
,ittinrcatUro' Mnogi uspešni semi-ztOotekar na Zavodu za šolstvo <ne\ ai 1 a za niltm ni ostalo sko-
tloK° Se^a^ OIS^0°prišel "p’kepe °Vn0 mest0 vodje založni-L centra, sem imel povsem
0	C e ' e r°ke za delo. Odločili smo !• s()re7a,,skoraj ne bi bilo seminarja
i^dmelna^l80 ^
tyol etna skupina Zavoda za Prav-° mora za svoje učitelje pri-.(tč.vetr!!, ?ekai konkretnega, vsak ida,[° va^ Pa ^ koncu leta poni^ ohl? , bloSrafijo - o tem, kaj f • ,ayd v časnikih in revijah ali letu Ltl.sodelovanje pri učbenikih
[ottdarJki111' Na tem ’e Velik P°'
■ ^Jk ln to je tudi spodbuda, da
mlaj n tfč delajo in več objavil ^ Založniškem centru de-a le dva urednika - poleg ^ne še Mira Turk in tajnica, ki °za opraviti ogromno dela na « °dr°Čju komunikacije. V pol
1	in Sm° z r°dne obdelave prešli I , ^čunalniško. Od maja 1990
konca leta smo izdali 46 knjig, t 0s Pa že več kot 100 del, če ne 5, Jern° ponatisov. Maja 1990 ' : •ln° iZa^el‘ izdajati tudi interno ‘tv » f10 Ogledalo, ki izide vsak tl' nesec.
ti!
^ ® Pritegnili ste veliko učite-0t|*v’ ki so doslej svoje zapiske M.jll v predalih. Kdo so av-;J0rji izdanih knjig?
rej,
Avtorje lahko delim na tri ?yn^ne' V Prvi so dsti, ki so nekaj narejeno, a nikjer J s° mogli objaviti. Tako je a'l
'rf 8 'ZIDU KNJIGE:
k nam prišla Dušica Kunaver s predlogom, da bi svoje zapiske zbrala v knjigo za starše. Izdali smo njeno knjigo Otrok-dom-šola, pripravljamo pa tudi izid njene druge knjige, ki bo namenjena mlademu učitelju.
V drugi skupini so avtorji, ki sodelujejo pri izpeljavi seminarjev, ki jih organizira Zavod za šolstvo. To so lahko delavci Zavoda ali pa zunanji sodelavci. Tako je Zmaga Glogovec izdala knjigo Nadarjeni otroci v vrtcu, na podlagi seminarjev za ravnatelje pa je nastala tudi knjiga Ane Tomič Teorija in praksa spremljanja pouka.
Tretjo skupino sestavljajo avtorji, ki jih poiščemo mi. Tako delo je na primer Avtizem, napisala ga je Branka D. Jurešič. Pri nas bo izšla knjiga Zgodovina vzgojno-varstvenih organizacij na Slovenskem. To knjigo so druge založbe zavrnile, je pa to delo nacionalnega pomena in pri nas bo izšlo. Merilo za izid knjige je kakovost. Vsak, ki je nekaj naredil, lahko objavlja. Predmetna skupina Zavoda za šolstvo skupaj z recenzenti odloči, ali je delo kakovostno.
• Ena izmed knjižnih zbirk ima naslov Iz prakse za prakso. Učitelji so ob knjigah Projektno delo v osnovni šoli in Integrirani dnevi na razredni stopnji dobili veliko spodbud in praktičnih zamisli za delo. Kaj v tej zbirki še načrtujete?
- Opis projektnega dela in integracije bomo še nadaljevali. V tej zbirki smo izdali že opis naravoslovnih dejavnosti v osnovni šoli od 6. do 8. razreda. Naravoslovnim dejavnostim bomo dodali še kulturne dejavnosti in nova tema, ki jo odpiramo v zbirki Iz prakse za prakso, so kulturni dnevi - načrtovanje in izpeljava le-teh.
Gradivo, ki ga prejmemo, mo-
Tlne Logar
ramo temeljito urediti, saj je pri takih izdajah zelo nevarno, da si premalo strokoven.
0 Veliko del, ki ste jih izdali, je namenjenih učiteljem slovenskega jezika - Skice za književno didaktika, Vesela šola slovenščine, Sporočanje na razredni stopnji osnovne šole, Slovenski jezik v osnovni in srednji šoli... Sami ste slavist in anglist. Kaj bi pri pouku slovenščine spremenili, da bi bil učinkovitejši in prijetnejši?
-	To vprašanje presega vprašanje samega gradiva. Z gradivom lahko le pomagamo - učitelj dobi zamisel, kako izpeljati pouk. V šolah je premalo humorja in igre. Vprašanje o pouku slovenskega jezika je predvsem vprašanje izobraževanja. Študenti bi morali s fakultete prinesti več pedagoškega znanja. Po štirih ali petih letih študija še nisi izobražen za učitelja, temveč si diplomirani slavist. Vprašanje je tudi število ur slovenščine. Materinščine bi morali imeti vsaj toliko kot vsa Evropa in Jugoslavija. V teh dodatnih urah bi dosegli večjo kakovost, in ne le kvantiteto. Problem je tudi v samih učnih načrtih. Če bomo izdelali kataloge znanja, bo mnogo laže delati, saj je težko načrtovati pouk, dokler ne veš, kaj moraš doseči.
0 Med izdanimi knjigami pogrešamo več del predšolske vzgoje. Ali med vzgojiteljicami ni bilo odziva ali pa je v predšolski pedagogiki manj novosti?
-	V predšolski pedagogiki je bil storjen velik korak naprej. Potekali so zelo kakovostni seminarji, res pa ni ostalo dovolj gradiva. Način dela, ki ga v šolah zdaj hvalimo - integracija in pro-
jektno delo, je bil v vzgojno-varstvenih organizacijah nekaj običajnega. Sola je šla pri delu Z otrokom večkrat korak nazaj, saj v vrtcih otrokom ponavadi ni bilo dolgčas. Vzgojiteljice so imele veliko zamisli, niso pa se čutile sposobne o tem pisati. Novi rod vzgojiteljic ima višjo izobrazbo in začenja se tudi sposobnost za pisanje. Vzgojiteljice so pripravljene sodelovati, dogovorile so se za projektno delo z nadarjenimi otroki - projekt Miška. O tej temi govori delo Zmage Glogovec in dr. Draga Žagarja Nadarjeni otroci v WO, pripravljamo pa zbirko sedmih knjig s skupno temo Kreativni otroci in kreativni vzgojitelji. V založništvu imamo na področju predšolske pedagogike torej veliko načrtov.
0 Za srednje šole ste pripravili predvsem navodila in kataloge znanja za zaključne izpite.
-	Težišče je na izdajanju katalogov znanja. Če bi hoteli imeti vse kataloge za zaključne izpite
' na različnih srednjih šolah, bi jih morali imeti 280. Srednje šole so zelo heterogene in so prav gotovo večji problem kot vzgojnovar-stvene organizacije. Katalogi znanja so nastali v približno letu dni. V Angliji nastajajo na inštitutih osem let. Torej je nujno, da imajo naši katalogi slabosti.
0 Kaj pa prevodi?
-	Delno se usmerjamo tudi v prevodno literaturo. Skupaj s kranjsko fakulteto za organizacijske vede pripravljamo prevod francoskega dela o nadaljevalnem izobraževanju. Pobuda je bila obojestranska in skupaj bomo nastopili kot založniki.
Tudi z Zavodom za usposabljanje slušno in govorno prizadetih bomo skupaj izdali delo Govorica rok. To je videokaseta s priročnikom. Skupaj s tem zavodom smo že začeli izdajati serijo slikanic za slušno prizadete otroke.
0 Zavod za šolstvo že 22. leto izdaja revijo Vzgoja in izobraževanje. Letos ste začeli izdajati revijo Šolska knjižnica. Ali lahko pričakujemo še katero revijo?
-	Redno izhaja tudi revija Kemija v šoli, uredništvo le-te je pripravilo celo številko v angleščini za posvetovanje v Angliji. Kmalu bo začela izhajati nova revija Zgodovina v šoli, ki bo namenjena osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem zgodovine.
Sistemsko urejanje izobraževanja odrasiih
edagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani 1991
lva^.nj'8a je nastala kot rezultat raziskave: Prikaz ureditve izobraže-^Unh ?<*rasl'h v drugih državah in ekspertize: Sistemsko urejanje ^v^raževanja odraslih v Sloveniji. Raziskavo je opravil Pedagoški #&!• * .Z nosilko prof. Olgo Drofenik, ekspertizo pa skupaj Pedago-»ns*'tut 'n Skupnost izobraževalnih centrov Slovenije, z nosilcem 'X ti ?oranom Jelencem. Zelo pomemben podatek ob izidu te knjige itari ta’ <'a so raz'skavo naročila in financirala tri ministrstva, in to IDa • 0’ danost 'n tehnologijo ter šolstvo in šport. Ekspertno mnenje Itlr r I?aro^'l0 Ministrstvo za delo. Knjigo je uredila prof. Olga ivi^fenik, recenzenta pa sta dr. Janko Muršak in dr, Ivan Svetlik.
,6i Ker are m -/ein Hr,hrr, Heir, n dročja. raziskovalno in razvojno
delo in kadri. Predstavljeni so sistemi Avstrije, ZR Nemčije (Vladimir Tkalec), Danske, Finske, Švedske (Olga Drofenik), Francije, Južne Koreje, Poljske (Metka Svetina), Italije, Kanade - Ontario, Nizozemske, Portugalske, Velike Britanije (Vida Mohorčič-Špolar) in Norveške (Zvonka Pretnar). Čeprav je večina podatkov iz leta 1988 in vsi viri niso pripravljeni po enotni metodologiji, so zbrani podatki in njihova analiza dober pregled in vpogled v to področje; skupaj z mednarodnimi priporočili in usmeritvami v svetu na področju izobraževanja odraslih pa tudi dragoceno gradivo za ustjierjanje.
Žnat r ?re za ze'° c*0'3r0 delo, ki azuje tudi konkretne rešitve
n'W,°ŽLn0Sti- 8a t0Pl0 PriPoro-.jpa' branje, razmislek in ukre-)i Je- S tem delom in nekate-- ki so že bili izvedeni 'Td ,Veniji pri izobraževanju C^lih, se odpirajo tudi velike 4v2n°sti za ustanavljanje novih #n°^0V 'n P°djet'j 'n vlaganje ^.Področje v katere bo vključe-več kot 100.000 udeležencev
jifa leto.
■ef V r>rv
•tflor' l3™6111 d6*11 kfjige ve^ av" predstavlja ureditev izo-iC^anja odraslih v drugih dr-Jelp ' ^r' tem 50 poudarjeni tile 4*enti: sistem izobraževanja, ’ m- lalc> in upravljale), zakonska in financiranje. po-
^.ditev
in konkretno delo na tem področju v Sloveniji.
Oglejmo si nekatere temeljne poudarke iz pregleda sistemov izobraževanja odraslih v svetu in primerjavo s stanjem v Sloveniji:
Izobraževanje odraslih je zelo razvejen sistem, ki mora zadostiti vsem vrstam potreb (povpraševanja) odraslih po izobraževanju in učenju in s tem tudi osebnim in družbenim. Sestavljen je iz treh glavnih področij: splošno izobraževanje, izobraževanje za pridobitev izobrazbe in poklicno izobraževanje.
Izobraževanje odraslih poteka zelo različno: vodi ga država ali pa poteka zasebno, centralno in lokalno. Izvajajo ga lahko specializirane šole, ustanove, centri, kolidži, šole za mladino s posebnim oddelkom za odrasle idr. Uveljavljeni so študijski krožki, šolanje na daljavo, svetovalni centri ipd. Šolanje je praviloma razdeljeno na predvisokošolsko in visokošolsko.
Avtorji ugotavljajo, da je v Sloveniji izobraževanje odra-.
slih razmeroma slabo razvito in da imamo le del sistema, ki je značilen za razvite države, in to: delavske univerze, izobraževalne centre za delavce in specializirane izobraževalne centre. Poleg tega pa je nekaj drugih, predvsem zasebnih organizacij, ki izvajajo različne programe.
Avtorji ugotavljajo posebno pomanjkljivost slovenskega sistema pri upravljanju izobraževanja odraslih, saj noben vladni organ nima posebne enote za to področje. Podobno velja tudi za zakonodajo, razvoj no-razisko-valno delo in izoEtraževanje andragoških delavcev, kjer so vse dejavnosti bolj ali manj prepuščene različnim organizacijam, posameznikom, zakonom z drugih področij ipd. skratka, to področje je obravnavano nesistematično in nepopolno.
Na področju (inanciranja, ugotavljajo avtorji, namenjajo razvite države za izobraževanje odraslih 1 odstotek narodnega dohodka, pri .nas pa. ga gre jz
pogovor
Pred izidom je tudi prva številka revije Čarobna nit. Beseda NIT pomeni nove izobraževalne tehnologije. Prva številka bo prinašala revijo, dve računalniški disketi s programom in navodili za delo, in videokaseto. To ne bo računalniška revija, saj bo zajemalo vsa predmetna področja in bo namenjena vsem učiteljem.
Načrtujemo še druge predmetne revije, saj je zahteva Zavoda za šolstvo, da si mora vsaka predmetna skupina organizirati, kje bo učiteljem ponudila praktične zamisli iz prakse za prakso. Tudi delavci Zavoda imamo svoje interno glasilo OGLEDALO, ki izide vsok mesec.
0 Časi so taki, da tudi šolske knjižnice ne naročajo več del, ki bi jih učitelji potrebovali pri svojem delu. V čem vidite rešitev?
- Učitelji, ki na šolah dobro delajo in si želijo novosti, si bodo prav gotovo zagotovili svoj izvod. Natančno vem, da bo neka šola naročila veliko izvodov knjig s področja naravoslovja, druga pa veliko knjig za slaviste. Prav je, da je ponudba velika in lahko vsak izbira.
Ideja je bila, naj bi bila dana vsota denarja nakazana kar na račun zavoda za šolstvo, bila pa bi namenjena šolam. Mi bi pripravili paket desetih knjig in jih poslali na šole. To bi seveda pocenilo založniško dejavnost, saj je komunikacija zelo draga. Vendar pa se s to rešitvijo ne strinjam, saj mislim, da je nujno, da šola naroči, kar si želi, in ne tisto, kar jim določim jaz.
Šole so zelo različne, nekatere vzamejo zelo veliko, druge nič. Glede na naročila določim naklado in nikoli ne vem, ali sem se prav odločil. Na neki način prodajam mačka v Žaklju, na šolah pa bi moralo obstajati zaupanje, da bo to, kar bodo naročili, res dobro. Cen ne morem oblikovati vnaprej, saj ne vem, kolikšna bo naklada. Če bi vedel, da bom glede na število slovenskih šol vedno prodal 600 do 800 izvodov, bi bilo moje delo mnogo lažje.
Čim več moramo obveščati učitelje, saj vemo, da na nekaterih šolah komunikacija poteka le med ravnateljem in Žavodom za šolstvo, učitelj pa ne zve, kaj vre je izšlo. Če bo ravnatelj reševal finančni položaj šole s tem, da bo naročal manj strokovne literature, bo s tem znižal raven šole. Vemo, da je velika razlika v tem, kako želijo na šolah delati, in mislim, da bo prišel tudi čas, ko bodo boljše šole dobile več denarja.
0 Če pogledate dela, ki ste jih izdali, in rokopise, ki prihajajo v vaše roke, v čem vidite največji korak naprej v razvoju slovenske šole?
- V demokratizaciji odnosov v šoli irrTudi v demokratizaciji odnosov šola - Zavod za šolstvo. Učitelji so bili predolgo navajeni, da so bila vsa vrata zaprta, zdaj pa so se naenkrat odprla. Vedno bolj se čuti, da smo vsi na istem bregu, da vsi delamo za isti cilj.
Pogovarjala se je
BARBARA HANUŠ
Podatki o založniškem centru
Založniški center Zavoda Republike Slovenije za šolstvo izdaja:
navodila za delo VVO, osnovnih in srednjih šol
priročnike za učitelje
gradivo za učence
učbenike z nizko naklado
gradivo za osnovne šole s prilagojenim programom zvočne in videokasete računalniške diskete druga didaktična sredstva
Od maja 1990 do konca leta smo izdali 46 knjig, letos pa že več kot 100 del, če ne štejemo ponatisov.
Vsak učitelj ima možnost objavljati, merilo za izid knjige pa je kakovost.
Ce bomo izdelali kataloge znanja, bo veliko laže delati, saj je težko načrtovati pouk, če ne veš, kaj moraš doseči.
Če bo ravnatelj reševal denarni položaj šole s tem, da bo naročal manj strokovne literature, bo s tem znižal raven šole.
Na predlog Marjana Čonča smo izdali zgibanko Otroški telefon z naklado 60000 izvodov.
Za pomoč pri pripravi ekskurzij je začela izhajati zbirka Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji. Izšli sta že dve knjigi: Gorenjska in Štajerska z obrobjem.
javnih sredstev le okoli 0,09 odstotka.
V	končnem delu knjige so predlagane rešitve in ukrepi, ki bi jih bilo treba izpeljati v izobraževanju na Slovenskem. Temeljijo na ugotovitvah stanja in primerjavah z razvitim svetom, predvsem z deželami, ki so po velikosti in drugih značilnostih primerljive z nami. Povečati je treba število in vrste izobraževalnih ustanov, urediti upravljanje (posebne upravne enote, medresorski odbor, konkretne naloge v tovrstnih ministrstvih) ter zagotoviti financiranje. Vse to pa mora biti podprto z razvojno-ra-ziskovalnim delom in izobraževanjem andragoških delavcev.
V	času, ko je knjiga nastajala, se je v Sloveniji na področju izobraževanja odraslih marsikaj premaknilo v smeri, ki jo predlagajo avtorji. Ustanovljen je Andragoški center, ki je dobil tudi svoje prostore in denar iz proračuna za začetek dela, pripravlja se nova zakonodaja, potekajo medresorski dogovori, krepi se sodelovanje s tujino.
Nastaja novo samostojno slovensko izobraževalno polje, ki bo zajelo več kot 100.000 slušateljev in nekaj tisoč učiteljev. S tem se pojavlja veliko možnosti za zdajšnje in nove zavode in podjetja, predvsem pa za slušatelje, ki brez ustreznega znanja, ki ga bodo lahko dobili v sistemu izobraževanja odraslih, nimajo nobene možnosti na trgu znanja in idej.
Avtorji knjige Sistemsko urejanje izobraževanja odraslih so tudi med nosilci programa razvoja tega področja v Sloveniji. Znanja in volje imajo dovolj; v naslednjih letih pa jim bo potrebna temeljita pomoč republiške skupščine, ustreznih ministrstev, Univerze, šolskega sistema in služb ter lokalnih oblasti, pri uresničevanju načrtov v praksi. Verjamem, da jim bo uspelo, saj v knjigi dokazujejo, da Slovenija brez mednarodno primerljivega sistema izobraževanja odraslih v razviti Evropi nima nobenih možnosti.
SREČO ZAKRAJŠEK
Kako že, komu se je kaj sesulo?
Na moj stvarni in argumentirani odgovor, Beda pedagoškega potvarjanja in diskvalificiranja (Sodobna pedagogika, 1991/1-2), namenjen pisanju dr. Pedička, Paradigme slovenske pedagogike... (Sodobna pedagogika, 1990/7-8), je avtor teh Paradigem v zapisu, Pedagoška glosa (Prosvetni delavec, 1991, štev. 14), v zadregi za objektivne protiargumente, omalovatujoče in ironično reagiral. Še vedno noče priznati, kako neargumentirano, nekulturno, na nekaterih mestih prav pamfletsko obračunava s povojnim pedagoškim delovanjem dr. Schmidta, pri čemer celo upa zapisati, da se ga je »lotil sine ira et studio«. Še vedno tišči glavo skozi zid, sicer s to razliko, da previdno umirja fronto proti dr. Schmidtu, a jo, zvest dani grožnji, vse bolj odpira proti meni. Toda, tako kot ponavadi, je v njegovi Glosi več umišljenih trditev:
1.	Ni res, da bi jaz na Bledu dr. Pedičku povedal, da v Sodobni pedagogiki »Paradigem ne bom objavil«, pač pa sem se želel z njim pogovoriti o zapletih, ki so nastali, in o želji uredništva, naj besedilo popravi. Seveda mi to ni uspelo, ker mi je takoj, po mojih prvih besedah, revanši-stično zažugal: »Pazi se, tudi tebe bom pošteno pofarbal,« in odvihral.
2.	Ni res, da je privolitev uredniškega odbora Sodobne pedagogike za objavo Paradigem povzročil moj odstop. Zanj sem se odločil že pred to privolitvijo zaradi nesramnih podtikanj dr. Pedička na račun mojega uredniškega delovanja. Preprosto nisem želel več vplivati na (ne)objavo njegovega besedila.
3.	Ni res, da sem »zahteval od članov uredniškega odbora pisne in javne zagovore o njihovih odločitvah, da je časopis SP objavil Paradigme«. Ti »zagovoril« naj bi bili »corpus de-licti nasiljevanja odstavljenega urednika« češ da »česa podobnega ni doživela nobena slovenska revija doslej tudi v najbolj trdih boljševiških časih.« S temi besedami je avtor bolj kot mene ponižal člane uredniškega odbora in jih naslikal kot bedne kreature moje uredniške tiranije.
Resnica pa je taka, da seji, na kateri se sploh ni odločalo o (ne)objavi, spričo živahnosti in delne nekonsistentnosti, razpravi s tajnico preprosto nisva mogla zapisniško slediti. Ostala je edina možnost, da so člani uredništva svoje razprave kratko pisno avtorizirali.
4.	Ni res, da »s prvo verzijo« mojega odgovora na Pedičkove Paradigme uredniški odbor ni bil zadovoljen in da mi ga je vrnil v popravo. Na tisti del besedila, ki se neposredno ukvarja z dr. Pedičkom, ni imel nobene meni znane pripombe. Edina Želja uredniškega odbora je bila, naj omilim očitek njemu, se pravi uredni-
škemu odboru. Ustreči sem mu mogel le toliko, da sem v neki zvezi izpustil eno samo besedo.
3. Ni res, da bi, kakor mi očita avtor glose, s pomočjo »sprevržene citologije«, izkoriščal dr. Schmidta za branjenje mojega »sesajočega se pedagoškega in didaktičnega opusa«. Ni sicer jasno, na čigave citate misli, svoje ali Schmidtove. Toda iz konteksta sodeč, naj bi šlo za Schmidtove. Nič ne bo iz tega. V celotnem odgovoru dr. Pedičku uporabljam le dva Schmidtova citata, a še ta dva sta taka, da ju ni mogoče sprevračati.
Kar zadeva »sesutje« mojega pedagoškega in didaktičnega opusa, pa tole. S pedagoško teorijo se nisem ukvarjal, zato se mi nima kaj »sesuti«. Kar pa zadeva moje teoretično in strokovno delovanje na didaktič- /
nem torišču, na katerem in še na marsikaterem drugem, dr. Pediček pač ni kompetenten, da bi razsojal, čeprav si to pravico nenehno prisvaja, sem pa s plodovi še kar zadovoljen. Ni moja navada, opozarjati nase. Toda če me dr. Pediček k temu sili, naj mu povem, da se zlasti moje teoretične podlage za učno diferenciacijo in individualizacijo množično operacionalizirajo v osnovnošolski, a tudi v srednješolski učni praksi. Bo pa zanimivo prisluhniti obrambi dr. Pedička, na ne le mojo ugotovitev, kako klavrno se je sesula njegova, sicer enostranska, protislovna in slabo domišljena blejska »antropološka pedagogika«, in sicer v njegovem evforičnem teoretičnem branjenju in utemeljevanju usmerjenega izobraževanja ter »samoupravne socialistične pedagogike«. S tem prehajam na drugi del njegove Glose, k podtemi, Cum grano salis.
V njem se dr. Pediček, kakor rečeno, namesto z argumenti, z ironiziranjem in omalovaževanjem brani pred mojo kritiko prav v takem stilu
Carlo Schmelzer: Virus II, 1989, TH
pisanih svojih Paradigem. Kako? Tako da zamenja svojo družbeno in znanstveno vlogo v povojnem raz-- voju pedagogike, z vlogo dr. Schmidta in z mojo. Se pravi, da vse tiste naglavne pedagoške in družbene grehe, ki jih v Paradigmah lepi predvsem na dr. Schmidta in še na koga, zdaj ironično pripiše sebi, dr. Schmidtu in meni pa vse avtorjeve zasluge za razvoj »antropološke pedagogike«, kakor tudi nevšečnosti, ki jih je bil deležen od politike. Kar je v tej reverzibilni taktiki še posebno Žaljivo, je avtorjevo podtikanje, da je dr. Schmidt dobil Kidričevo nagrado zato, ker ga je politični režim izdamo podpiral... in mu zvesto stal ob strani. Po vsem tem, kar je dr. Pediček že »sfabriciral« na račun dr. Schmidta, ta žalitev niti ne preseneča. Prav osupljiva pa je njegova nekritičnost do samega sebe, do njegovega pedagoškega snovanja. Obtožbe, ki jih ironično pripisuje sebi, v resnici naslavlja na povsem pravi - svoj naslov. S tem ko brije norca iz dr. Schmidta in mene, se norčuje iz sebe in razkriva resnico o sebi. Namreč, do kraja resnična je njegova ugotovitev: »Sam pa sem bil v istem času razvijalec našega mehansko-materialističnega pedagoškega nauka, socialistične samoupravljalske pedagogike, doktrine enotne šole... ter teoretik takšne vzgojno-izobraževalne prakse« (PD, 1991/14). Naravnost to, kajti nihče drug ni bil v 80-letih bolj konservativen pedagoški teoretik kot dr. Pediček, ki je razvijal najbolj tehnokratsko in politokratsko različico samoupravne socialistične pedagogike.
Žal te ocene na tem mestu ne bom mogel analitično dokazati v potrebnem obsegu. Za ta namen mi uredništvo PD najbrž ne bo odstopilo potrebnega časopisnega prostora, čeprav bi bilo to dolžno, če me ne želi deskriminirati in če se je že lotilo problematike, ki spričo njene narave in obsežnosti, ne spada v njegov list. Zaradi tega bom podprl svoje trditve le z nekaj značilnimi dokazi, podrobnejšo razčlenitev pa bo našel bralec v eni izmed naslednjih številk Sodobne pedagogike in še zlasti v delu dr. Pedička, Usmerjanje v vzgoji in izobraževanju. Univerzam, Ljubljana 1985. Iz tega dela bodo vsi moji dokazi.
Dr. Pediček se že v Predgovoru omenjenega dela predstavi kot oblikovalec »pedagogike socialistične samoupravne družbe« (str. 10), in to kasneje nenehno ponavlja. In kakšna je ta pedagogika? Nikakor taka, ki bi izhajala iz človeka, humanizma in demokratičnosti, marveč pedagogika, ki korenini v »človekovem delu, v učenju, vzgajanju, izobraževanju in izpopolnjevanju z delom, v delu in za delo« (str. 13). Tej tehnokratski pedagogiki in njenim deformacijam, katerim smo se »etablirani«, »dogmatični«, »marksistični« pedagogi, kakor nas dr. Pediček zaničljivo naziva, Že zdavnaj javno uprli, je podredil vse srednje izobraževanje, se pravi
Resnice iz pedagoške glose
Ob izrečenih ali napisanih neresnicah se odzivamo različno. Če ne gre za zadevo s kakšnimi neposrednimi posledicami, sam največkrat odmahnem z roko, češ saj ni pomembno. Tudi ob branju Pedagoške glose dr. Pedička sem na začetku mislil tako: Toda neresnice so se kopičile in dr. Pediček je z njimi nadomeščal celo stvarna dejstva. S tem je posegel v tisto, kar je in kar je bilo. To je pa že onstran meje, ko bi človek odmahnil Z roko. Ne bom polemiziral z dr. Pedičkom in ne bom mu pisal odgovora; tudi ne bom pisal o njegovih mnenjih in interpretacijah. Pisal bom le o dejstvih. Najprej bom kratko opisal dogodke, o katerih piše dr. Pediček v Pedagoški glosi (Prosvemi delavec, 23. septembra 1991).
Uredništvo Sodobne pedagogike je dobilo 20. novembra 1989. od dr. Pedička prispevek z naslovom Paradigme slovenske pedagogike. Prispevek smo, kot vsakega drugega, prebrali vsi člani uredniškega odbora in o njem povedali svoje mnenje na seji 12. januarja 1990. Vrnili smo ga avtorju v dodelavo. Dopolnjeni prispevek smo dobili 2. februarja 1990 in ga spet vsi prebrali. O objavi tega prispevka je uredniški odbor razpravljal na seji 22. maja 1990, vendar o objavi ni odločal, ker je dr. Strmčnik kot glavni in odgovorni urednik nasprotoval objavi, predlagal svoj odstop in preložil odločanje o objavi na naslednjo sejo. Nekaj dni po seji me je poiskal in me poprosil, naj mu na kratko napišem in utemeljim svojo odločitev o objavi; to, da mu bo rabilo kot zapisnik seje. Ker ob branju vsakega prispevka vedno napišemo svoje mnenje o objavi, tega nisem jemal kot kakšno »jtasiljevanje« (tem
bolj, ker sem ob branju prispevka najavil, da bom svoje mnenje povedal kar na seji; seje se pa nisem mogel udeležiti). Svoje mnenje sem napisal v nekaj kratkih stavkih. Podobne zapise (avtorizirane razprave 5 seje) je dr. Strmčnik dobil tudi od vseh drugih članov uredniškega odbora. Nekaj dni po tem je dr. Strmčnik odstopil z mesta glavnega in odgovornega urednika. Izvršilni odbor izdajatelja revije me je 27. junija 1990 imenoval za začasnega urednika revije (do naslednje skupščine). V tem času smo izdali številko 7-8. Vsebina te številke je bila določena na seji uredniškega odbora 24. septembra 1991; takrat smo se odločili objaviti Paradigme in jih tudi objavili. Od dr. Strmčnika (ki ni bil več ne urednik ne član uredniškega odbora) smo dobili polemični odmev na Paradigme 7. januarja 1991. Po branju tega prispevka smo se na seji uredniškega odbora skupaj odločili, da ga objavimo, sočasno pa menili, da dr. Strmčnik ni korektno prikazal razprav o objavi Paradigem (iz časa, ko je še bil urednik). Med drugim smo mu najbolj zamerili besede, da se je uredniški odbor o objavi sprenevedal (SodP št 1-2, 1991). Ker s tem nismo soglašali, smo mu vrnili prispevek z nasvetom, naj te formulacije popravi. O objavi Strmč-nikovega prispevka smo se dogovorili tako: če tega ne spremeni, bomo v dokaz nesprenevedanja uredniškega odbora objavili naša takratna izvirna mnenja. Ker dr. Strmčnik v teh točkah prispevka ni spremenil, smo v novi rubriki Odmevi vse to objavili. Sam sem k našim mnenjem napisa! kratko uvodno pojasnilo. Pisal sem ga skladno s svojo življenjsko izkušnjo, da se ni vredno z nikomer
o ničemer prepirati. Zato v pojasnilu nisem napadel dr. Strmčnika za nekorektne besede o sprenevedanju. Mislil sem, da to najbolje govorijo izvirne besede članov uredniškega odbora. To mislim tudi danes.
Ker je o tem dr. Pediček napisal v Pedagoški glosi neresnice, moram posebej poudariti tole:
Prvič, člani uredniškega odbora nismo pisali nikakršnih »zagovorov o naši odločitvi, da smo objavili Paradigme«.' Tega, da smo objavili Paradigme, nismo nikjer (ne pisno ne kako drugače) »zagovarjali«! Po odločitvi o objavi Paradigem nismo o tej zadevi sploh ničesar več pisali. Res pa je, da smo štiri mesece prej napisali prejšnjemu uredniku svoja mnenja in utemeljitve o tem, ali smo za objavo Paradigem ali ne (po ustaljeni praksi uredništva so to pravzaprav predlogi za objavo, ki jih na seji pretresemo in se odločimo o objavi).
Tudi jih nismo pisali »uredniku, ki je odstopil«. Takrat, ko smo jih pisali, je bil dr. Strmčnik še urednik. Ker je iz teh mnenj urednik dokončno videl, da je večina članov uredniškega odbora ZA OBJAVO (sam pa je bil proti objavi), je nekaj dni pozneje odstopil. Dr. Pediček nam zameri ta mnenja in jih ironično imenuje »zagovori«; ne zaveda se pa preprostega dejstva: ta naša mnenja so sploh omogočila objavo Paradigem!
Torej povsem naspromo kot pravi dr. Pediček. V resnici so najprej bili »zagovori«, nato odstop glavnega in odgovornega urednika in nato smo objavili Paradigme.
Še nekaj podatkov: seja je bila 22. maja, mnenja smo pisali zadnje dni maja in v začetku junija (zadnja ga je napisala dr. Helena Novak 11. ju-
nija), dr. Strmčnik je odstopil 19. junija, za objavo Paradigem smo se odločili na seji 24. septembra, revija je izšla ob koncu oktobra.
Tudi objavili nismo teh mnenj zaradi »nasiljevanja odstopljenega urednika«. Ravno nasprotno: objavili smo jih, da bi ovrgli njegove trditve o sprenevedanju uredništva. Po odstopu smo imeli z dr. Strmčnikom take odnose kot z vsemi drugimi avtorji.
Drugič, ni res da je uredniški odbor omogočil dr. Strmčniku »bianco objavo« prispevka Beda pedagoškega potvarjanja in diskvalificiranja. Ta uredniški odbor še ni nikdar nobenemu avtorju omogočil kaj takšnega! Tudi ne vem, da bi se kaj takega zgodilo kdaj prej. Strmčnikov prispevek smo vsi prebrali in se odločili ZA objavo. Priporočili smo mu sicer, naj ga popravi, ob opozorilu, da bomo sicer objavili naša izvirna mnenja. Popravljeni prispevek sem pregledal in obvestil člane uredništva, da Strmčnik vztraja pri svojih trditvah in da torej istočasno objavljamo naša mnenja in pojasnilo!
Toliko o dejstvih!
Še nekaj besed o usodi zapisa CUM GRANO SALIS. Res je, da smo zavrnili objavo tega besedila. Sodobna pedagogika objavlja znanstvena in strokovna besedila, omenjeno besedilo pa ni takšne narave. K tematiki iz prejšnjih besedil ne prinaša nič novega, nobenega novega dejstva ali spoznanja. Zato ga tudi nismo objavili.
usmerjeno izobraževanje, človeka, torej učenca in celotno pedagoško teorijo.
Kar zadeva usmerjeno izobraževanje, ga hvali kot »pravo revolucijo ali preobrazbo vzgoje in izobraževanja - delo« (str. H). Po avtorju naj bi bilo za posameznika in njegovo osvobajanje najboljše, da dosedanji splošno izobraževalni sistem vzgoje in izobraževanja nadomesti »s široko zasnovanim sistemom usmerjene vzgoje in usmerjenega izobraževanja za delo, v delu in ob delu« (str. 30, 44. op. 29). Dr. Pediček soglaša, da se morata vzgoja in izobraževanje »odslej razvijati v socialistični samoupravni družbi in za to družbo«, kar zahteva, »da ju pojmujemo kot delo, kot produkcijo, kot sestavni del združenega dela...« (str. 21), da ju »razredno samoupravno opredelimo na temelju marksistične misli, samoupravne teorije in revolucionarne prakse« (str. 22). Od tega, drugim očitajočega »mehansko-materialistič-nega pedagoškega nauka«, po katerem je treba vzgojo in izobraževanje pojmovati »kot delo, kot produkcijo, kot sestavni del združenega dela«, se dr. Pediček v ničemer ne distancira. Vse, kar zmore kritičnega, je le opozorilo na kak »manjkajoči ima-nentno-pedagoški element v obravnavanju naše današnje socialistične samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja« (str. 20). V mislih ima usmerjanje, s katerim »bi kazalo dopolniti koncepcijsko osnovo« usmerjenega izobraževanja.
Temu vzvodu vzgoje in izobraževanja, izhajajoč »iz zakonitosti o primarni povezanosti vzgoje in izobraževanja z objektivnimi, to je material-noproizvodnimi in družbenorazvoj-nimi procesi in odnosi« (str. 23), podreja dr. Pediček tudi posameznika, se pravi individualnost učenca. Med štirimi temeljnimi vidiki vzgoje in izobraževanja (samoupravno organizacijski, družbeno-ekonomski, organi-zacijsko-vsebinski) postavlja »peda-goško-humanizacijskega« na četrto mesto. A še ob tem zadnjem mestu se je avtor zbal, da učenec ne bi bil dovolj podrejen proizvodnim in družbenim potrebam. Zato svari »pred znaki, ki kažejo, da bi na to stranpot utegnili speljati vso preobrazbo
(vzgoje in izobraževanja, F. S.) pedagogi, šolski svetovalni delavci in poklicni svetovalci« (str. 12). Paradoksalno, pedagogi, ki so pred dobrimi desetimi leti očitali dr. Pedičku abso-lutiziranje »pedagoško-humanistič-nega vidika«, naj bi se zdaj, ko je zdrsnil v drugo skrajnost, sami ujeli

njeni teoremi, njene hipoteZ(< , menti in teorije izhajajo iz naJ^0l
vloge človekovega dela v - ^
družbenozgodovinski	^
(str. 14). Na tem temeljnem l'z, gradi dr. Pediček tudi svojo ško teorijo usmerjanja ali orii"1 »mladine in odraslih v de , sklope... področno ali Pan°l združenega dela« (str. 15) pm^L svetovanje, ki »izhaja iz zakot". o primerni povezanosti vzgoje ,fl t braževanja z objektivnimi, toje111 rialnoproizvodnimi in družbe'10^ vojnimi procesi in odnosi« (s,r Ta njegova teorija, ki očitno ■, marja učenca kot osebnost, naj podlaga »oblikovanju peMc znanosti delavskega razreda, ka< meni isto kot pedagogika sociali51 samoupravne družbe« (str. 38)-
V Pedičkovem konceptu vzg°il izobraževanja ter pedagoške te° so misli, s katerimi tudi sam s°l šam, a seveda veliko takega, kar1"^ tuje. Najprej zavračam njegovo tično sprenevedanje, kot da sam1 bil sooblikovalec usmerjenega braževanja, pedagoške znanost'

lovskega razreda«, »pedagogik1.
'stične dna,
moupravne socialistične »marksizacije naše pedagoške Z"11, sti« ipd., se pravi vsega tega, kat 2
žolčno očita »uradnim« in »eta1
nim« »državnim« pedagogom*
pak z dr. Schmidtom na čelu- ZaA joče je njegovo prepričevanje bta dase on s čim podobnim ni n.
•rod l'
identificiral, še več, da se je V' »dogmam« celo bojeval. Že d .
A
mojega kratkega prikaza sledi, ^ ni res. Nasprotno, nihče od, P° ^ tako rdeče »pofarbanih« pedag°S ni podrejal svojega pedagoškega 5 vanja dr. Pedičku tako priljubil^ vseskozi poudarjeni sintagmi in diščnemu teoretičnemu aks'0 »izobraževanje za delo in z delof' ob delu v korist celotnega družben obnavljanja ali reprodukcije«. 8P
tega ne preseneča, da je v tistem & ko sem z dr. Rojcem javno polen' ral proti takemu tehnokratskem" politokratskemu razumevanju llS^ jenega izobraževanja in pedagoški orije, prav ta dr. Rojc kot d'' sekretar predsedstva ZK z zadovoljstvom opazil Pedi/«, snovanje nove pedagoške paradii in jo, kot recenzent Pedičkove knf pohvalil celo na zunanji strani pl"1 s temle priznanjem:
»Dr. Franc Pediček se je v " svojem delu angažirano lotil zahte' naloge: oblikovanja zasnove ped"' ške teorije, ki bo šla korak dlje
Dietmar Čhlmann - Rosenbruch: Kubus, 1989, TH, steklo
v to zanko.
Dr. Pediček ne bi bil dosleden, če ne bi uskladil s svojim tehnokratskim utilitarističnim videnjem vzgoje in izobraževanja in učenca v njiju tudi pedagoške znanosti. Ko išče temeljno merilo za njeno avtohtonost in znanstvenost, ga ne najde nikjer drugje kot v človekovem delu, v učenju, vzgajanju, izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju z delom, v delu in za delo (str. 13). Poudari, da je »ta ugotovitev temeljnega pomena za odgovor na vprašanje »kdaj je lahko pedagogika izvorna in neoporečna znanost? Odgovor: Le takrat, kadar
tradicionalne pedagogike. Sel j" VJ študiji tudi korak dalj od sameg" sll in svojih hipotez v začetku sede,n'l setih let. Njegovo tedanjo temnim relacijo v podstati pedagošek teOtm 'Človek-človek’, je v pričujočem razvil v relacijo: 'Človek-delo’, 'H s tem navezal na širše družbene V noše. Tako mu je uspelo načeti '•' j ski zid’ dosedanej zaprtosti te°!L vzgoje... in odpreti vrata vanjo noterim razsežnostim družbenovln nih vplivov in pogojevanosti.« . , Kako že, komu se je kaj sesul0' ]
FRANCE STRMČNIK
BORIS KOŽUH glavni in odgovorni urednik Sodobne pedagogike
V eni nrihftHnfih številk sašeefl ranita T.m l.i .„,11	/jff
Kepublike Sloveoije za šolstvo in šport ustan Pk -	• — I
komjaki iz Zavoda pripravili odgovore nanja. Še danes zavrti«'
Vaša vprašanja pričakujemo čitnprcj, če je le mogoče, še

KMEČKI GLAS
«1000 IdabUaaa Oalorika 45 Pro44j>: (001) 113-378 Takoil račtm: 80101-«05-4«470
knjižne izdaje čzp kmečki glas
LEPOSLOVNA KNJIŽNA ZBIRKA
A_ Zidar: PRIDI K TOLMTTNU	270
M. Tomšič: fiAVRINKE	400
M. Tomšič: KAFRA	270
F. Černigoj: JAVOROV HUDIČ	270
R. Radeeček: SLOVENSKE LJUDSKE VRAŽE	270
L Malavašič: ERAZEM IZ GRAPE	270
I. Jereb: PREKLETSTVO	270
M. Tomšič: NOC JE MOJA, DAN JE TVOJ	340
L,	Lavrenčič: OSEM KRIŽANIH
TOLARJEV	340
M.	Tomšič: KAŽUNI	270
E. Jurač: POD PRISEGO	300
B. Novak: LIPA ZELENELA JE -V SENCI DVOGLAVEGA ORLA 1,2	630
B. Novak: LIPA ZELENELA JE -KRVAVE REKE 3,4	790
J. Javor: KDO ME SILI TEBE LJUBIT 300 P. Škrinjar: DIVJI VOLČIN	300
F. Frančič: ROSA	250
F. Medvešček: NA RDEČEM OBLAKU VINOGRAD RASE	490
S. Krušnik: SMEH NI GREH	790
M. Brenčič-Jefln: NAŠIH NJIV NIHČE VEČ NE ORJE	340
J. Peternelj: MATEJA	500
I. Sivec: GUSARJI NA OBZORJU	490
POLJUDNOSTROKOVNA ZBIRKA MOZAIK
M. Jelnikar, F. VarcUan: MOJ VRT MOJE VESELJE	410
F. Vardjan: VRTNO ZELENJA-DARSTVO	490
V. Bajec: VRTNARJENJE POD FOLIJO	780
P- Kriškovlč: BIOLOŠKO PRIDELOVANJE HRANE	450
A. Fink: POGANJKI IN KALČKI - VSE LETO SVEŽA ZELENJAVA	450
F. Vardjan: VZGOJA LONČNIC	490
F. Vardjan: REZANO CVETJE	510
I. Golob: RAZMNOŽUJEMO OKRASNE RASTLINE	410
F. Adamič: SADJE IN SADJARSTVO NA SLOVENSKEM	S10
M. Jazbec In sodelavci: V SADNEM VRTU	780
NAŠ SADNI IZBOR	780
D. Gvozdenovič: OD OBIRANJA SADJA DO PRODAJE	490
D. Kerin: SADJE V NAŠI PREHRANI 350
J. Colnarič, S. Vrabl: VINOGRADNIŠTVO	690
A.	Skaza: KLETARJENJE JE
UŽITEK	490
D. Vrščaj: GLIVE OD TRIGLAVA DO JADRANA	1.340
D. Cotič, D. Vrščaj: SLADKOVODNI AKVARIJ	510
G. Gavez: MALI DRUŽNI PSI	420
B.	Leskovic, B. Slavec: NAŠE MAČKE 400 M. Prašnikar: OCENJEVANJE
KANARČKOV	260
J. Popovič, S. Bunta: ZDRAVE IN OBOLELE NOGE	400
G. Leibold: BIOMEDICINA - VSE O SODOBNEM NARAVNEM ZDRAVILSTVU	1.730
B. Mlhajlovič: ZDRAVLJENJE S SADJEM IN ZELENJAVO	810
A Grum: VSAKDANJE IN PRAZNIČNE JEDI	680
J. Fafllk: KOKTAJLI	410
ZBIRKA NASVETOV
J. Mamilovlč: VARSTVO VINSKE
trte	200
S. Zgonec: BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI V OKRASNEM VRTU	260
S. Zgonec: VZPENJALKE IN OVIJALKE	240
S. Zgonec: CVETOČE SOBNE RASTLINE	240
M.	Krese: HIDROPONIKA	160
N.	Mršič: DEŽEVNIKI	240
J. Rihar: VAROZA	190
I. Mrzel: HEMORAGIČNA BOLEZEN 120 L. Šiket: PAPIGA SKOBČEVKA	240
A Žumer: KUNCI	240
R. Jerič, Z. Golob: ŽELVE V NAŠEM DOMU	240
D. Cotič: TERARIJ	260
B. Kryštufek: MALE ŽIVALI	230
P. Zanlnovlč, S. Stariha: NEGA MLADEGA PSA	280
M. Debelak: ČEBELARJEVA OPRAVILA	260
I.	Esenko:ZREJA ČEBELJIH MATIC 260 '
A Gašperšič: ŠAMPINJONI	320
Š. Koso: OSTRIGARJI	260
J.	Logar: IZ DOMAČEGA LONCA	240
KNJIŽNICA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
KMETIJSKI PRIROČNIK 1989	230
M. Leskošek: GNOJILA IN GNOJENJE	190
T. Tanjšek: PŠENICA	190
PREHRANA IN KRMLJENJE PRAŠIČEV	190
J. Pogačar: KONTROLA IN SELEKCIJA V GOVEDOREJI	170
J. Jurca: MASTITISI PRI KRAVAH 170
I.	Plria, M. Mrhar: TRAKTOR	230
F. Zagožen: OVČEREJA	190
M. Jakelj: TABLICE ZA KUBICIRANJE
LESA	230
D. Cizej: KMETIJSKA POSPEŠEVALNA SLUŽBA	230
KMETIJSKI PRIROČNIK 1988	170
M. Kus: KROMPIR	170
J.	Ude: PODIRANJE IN OBDELAVA
DREVES	190
J. Stekar: SPLOŠNA PREHRANA ŽIVALI	170
KMETIJSKI PRIROČNIK 1987	170
HIGIENSKO PRIDOBIVANJE
NAROČILNICA - PD
MLEKA	170
T. Tajnšek: OLJNA OGRŠČICA	170
I.	Vomer, M. Pogačnik: ODGOVORNOST
IN JAMSTVO PRI RAZMNOŽEVANJU DOMAČIH ŽIVALI	170
KMETIJSKI PRIROČNIK 1986	170
ZDRAVSTVENO VARSTVO DROBNICE 170 KMETIJSKI PRIROČNIK 1985	170
KMETIJSKI PRIROČNIK 1990	230
J.	Korošec: PRIDELOVANJE KRME 230 J. Ferčej In sodelavci: GOVEDOREJA 230 M. Amon: UREJANJE HLEVOV ZA
GOVEDO	230
KMETIJSKI PRIROČNIK 1991	390
T. Tavčar: RAČUNALNIK V KMETIJSTVU	190
J. Maček, M. Kač: KEMIČNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN	620
I.	Jazbec, F. Skušek: BOLEZNI GOVED 320
J.	Žgajnar: PREHRANA IN KRMLJENJE
GOVED	830
M. Novak, J. Maček: TEHNIKE NANAŠANJA PESTICIDOV	580
Priimek, in ime
Naslov
Poštna številka in kraj
Naročam knjige:
Knjige bom plačal (ustrezno označite)
□	v celoti ob povzetju
□	v 3. obrokih (velja za naročilo nad 1000 SLT), prvi obrok ob povzetju Stroški poštnine niso upoštevani v ceni.
Podpis:	Št. osebne izkaznice:
Tone Aubreht
V sončnem jesenskem dnevu smo se poslovili od učitelja športne vzgoje Toneta Au-brehta.
Čez dvajset dni bi bil star 47 let. Več let se je bojeval s hudo boleznijo. V zbornici lebdita njegova vedrina in njegov nasmeh. Neko daljno slutnjo prezgodnjega nehanja je povezoval z naravo.
Otroci smrti niso mogli doumeti; najmlajša skupina - tret-ješolčki, so ga kar čakali pred telovadnico: »Saj bo prišel, mora priti, obljubil je...«
Otroke je imel rad; krivic in grobosti ni prenašal. Očetovsko zaskrbljen je bil za vsakega, ki je imel težave; zavzel se je zanj. ga spodbujal. Kako je znal otrokom vlivati pogum; ob njem so pozabili na strah in tesnobo pred vodo, pred morskimi globinami, pred zasneženimi strminami in oddaljenimi cilji.
Delavnik z njim je bil poln življenjskega in pedagoškega optimizma. Tak je prešel v spomin dvajsetih rodov učencev, svojih sodelavcev in prijateljev.
Sodelavci	/
Osnovne šole Stična
Mozart kot ga vidijo otroške oči
Ob gostujoči razstavi Osnovne šole Vransko v Pionirski knjižnici v Ljubljani
»Mozart, kdo je to?« - Tak je naslov razstave, ki jo je priredila Pionirska knjižnica v Ljubljani ob sodelovanju knjižničarskega krožka Osnovne šole Vransko. Ob sicer znanih prireditvah ob Mozartovem letu, predvsem koncertnih, so osnovnošolci z Vranskega ob mentorstvu Marije Završnik priredili nekaj - to pa skorajda presega njihove možnosti. Razstava je zasnovana tako, da gledalec v petih razdelkih sledi najprej pomembnim srečanjem in dogodkom iz življenja Wolf-ganga Amadeusa Mozarta, nato gradivo prikaže Mozartovo privrženost glasbi, področja ustvarjanja. Izvirna je zamisel, da so v tretji razdelek uvrstili tudi našega rojaka Antona Dermoto, kot interpreta Mozartovih vlog iz oper. Sledi prikaz Mozartovega slovesa ob 200 letnici Mozartove smrti, časopisni izrezki in drugo gradivo ponazarjajo, kako razširjeno je bilo ime (skladbe) velikega komponista. Gre za prikaz k jezikom, Mozart jih je govoril več, tu so se učenci omejili na nemščino in angleščino, torej tisto, kar poznajo iz šolskih klopi. Že zamisel s porazdelitvijo je izvirna, obiskovalec se čudi, kako so učenci prišli do bogatega gradiva, ga likovno lepo opremili in uredili celotno razstavo v privlačen prikaz. Pri odprtju razstave so učenci tudi zaigrali odlomke iz Mozartovih skladb. Pionirska knjižnica bo ohranila razstavo do konca meseca. Pionirski knjižnici pa bi zaželeli, da pridobi ozvočenje, ker bi se prilegla Mozartova glasba. Prav gotovo pa je to ena tistih razstav, na katero je vredno opozoriti, mnogim šolam pa je lahko v spodbudo, da se lotijo česa podobnega. Imamo tudi leto Jakoba Petelina Gallusa, ali ne?
L G.
O
ZVEZA DRUŠTEV ZA CEREBRALNO PARALIZO S LO VEN 11E
sporočila
X. GRAFIČNI BiEMALE JUSOSLOVAMSKIH OTROK_________________
oktober 1991 - marec 1992
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki so v petek, 18. oktobra 1991, odprli X. grafični bienale jugoslovanskih otrok. Zaradi na novo nastalih razmer pri nas je slovesnost ob odprtju letošnjega bienala potekala v bolj skromnih razsežnostih.
Od leta 1969 Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki ob pomoči Osnovne šole Jože Gorjup iz Kostanjevice prireja bienale grafike jugoslovanskih otrok. V galeriji je nastala zbirka, ki šteje več deset tisoč otroških grafičnih listov. Listi so se nabrali v 22 letih in pomenijo več kot dve desetletji sodelovanja otrok in likovnih pedagogov v tako pomembnem ustvarjalnem likovnem procesu, kot je nastajanje grafičnega lista. Bienale grafike jugoslovanskih otrok skozi preteklost kaže tesno sodelovanje Galerije Božidar Jakac s skoraj 300 šolami in prav toliko likovnimi pedagogi. Z reformo šolstva v 60 letih se je sprožil val novega in drugačnega poučevanja likovne vzgoje po šolah in tak novi način je prinesel tudi grafiko kot del utečenega šolskega programa. Otroci so s svojimi rezili ob pomoči likovnih pedagogov pripravljali grafično matrico za njen odtis.
Letošnjega bienala se je udeležilo 153 šol z ozemlja nekdanjih jugoslovanskih republik. Za natečaj je prispelo 3441 grafik. Od tega je Žirija pod predsedstvom dr. Andreja Smrekarja izbrala 207 grafičnih listov za razstavo. Grafike bodo na ogled do konca marca 1992 Organizirano je tudi strokovno vodstvo. Vse informacije v zvezi z razstavo je mogoče dobiti po telefonu številka (0608) 60 051.
SVET VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Tržaška c. 79, Ljubljana
razpisuje v skladu z 203. členom Statuta WO Ljubljana Vič-Rudnik delovno mesto
-	VODJE DELOVNE ENOTE
Za vodjo delovne enote je lahko imenovan, kdor izpolnjuje poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje:
-	da je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
-	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo lahko s svojim delom pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog VVO.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov VVO Ljubljana Vič-Rudnik, razpisna komisija, Ljubljana, Tržaška c. 79.
O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
POPRAVEK RAZPISA SEMINARJA ZA GLASBENO VZGOJO
V 15. številki Prosvetnega delavca z dne 7. oktobra 1991 je bil objavljen Katalog programov strokovnega izobraževanja pedagoških delavcev v Republiki Sloveniji za oktober, november in december 1991, v njem pa na strani 15 med seminarji Zavoda RS za šolstvo in šport pod rubriko Umetnostna vzgoja, seminar Glasba 20. stoletja pri pouku umetnosti. Napaka je nastala pri navedbi avtorjev, zato razpis ponavljamo.
Besedilo se glasi pravilno takole:
UMETNOSTNA VZGOJA
Glasba 20. stoletja pri pouku umetnosti Enodnevni seminar za učitelje glasbe v srednjih šolah Vsebina: Glasbena ustvarjalnost 20. stoletja. Predstavitev sodobnega dela v razredu.
Metode in oblike dela: glasbena delavnica.
Predavatelji: prof. Lojze Lebič, prof. Borut Loparnik, mag. Ivan Vrbančič.
Vodja seminarja: Nevenka Verstovšek, telefon: 324-363. Kraj in čas: Maribor, 7. december 1991.
Giotta d. o. o. in projektna skupina Svet
vabita na seminar
SUGESTOPEDIJA, SUPERLEARNING, ACCELERATIVE LEAR-NING
Pot do znanja - ustvarjalnosti - uspeha
Seminar bo v torek, 19. 11. 1991 ob 9. uri v prostorih Mednarodnega centra z deželami v razvoju (velika dvorana), Titova 104, Ljubljana. Vodila ga bo mag. Stanka Kušče-Zupan, svetovalka direktorja Zavoda RS za šolstvo in šport.
Informacije vsak delavnik od 10. do 14. ure po telefonu 061 324978.
Zdraženje učiteljev za prijazno in ustvarjalno čelo in Giotta
vabita na strokovno srečanje v soboto, 23.11. 1991 ob 9. uri na Osnovni šoli Danile Kumar, Godeževa 11 (stavba 1) v Ljubljani
- tja se lahko pripeljete z mestnima avtobusoma št. 6 ali 8. Pogovorili se bomo o opravljenem delu, načrtih; Herman Vernik, diplomirani defektolog in supervizor realitetne terapije bo pripravil predavanje o tovrstni terapiji, zelo pomembni pri oblikovanju pozitivne podobe otrok o sebi; Boris Zupančič, ki sp je udeležil strokovne ekskurzije v Uberlingen, pa bo predstavil videokaseto Življenje in delo v vvaldorfski šoli. Na strokovnem srečanju združenja bomo zbrali tudi prednaročila za različno didaktično gradivo.
Pridite!
GOSPODARSKO POSLOVANJE I
Učbenik za štiriletne ekonomske šole in petletno trgovsko akademijo. Uporabljali ga bodo tudi učenci Dvojezične trgovske akademije v Celovcu.
Gospodarsko poslovanje je temeljni strokovno-teoretični predmet v našib srednješolskih programih Ekonomsko-komercialni tehnik in v eksperimentalnem programu Trgovska akademija. S šolskim letom 1991/92 je bil predmet prenovljen in posodobljen v skladu z družbenogospodarskimi spremembami pri nas. Za vsebine prvega letnika je pripravljen in izdan novi učbenik Gospodarsko poslovanje I. Učbenik je priredba tistega, ki ga uporabljajo v avstrijskih trgovskih akademijah za poučevanje istega predmeta. Naš učni načrt tega predmeta se po vsebini bistveno ne razlikuje od avstrijskega v prvem letniku, zato smo se odločili za prevod.
Pri prevodu so nastale nekatere težave, zlasti glede pojmovanja podjetja, glede pravnih predpisov o podjetjih in pravnih razmerij med podjetji, pa tudi glede korespondence in uporabljenih primerov, ki morajo biti specifično naši. Zato je bilo treba učbenik ustrezno prirediti, vendar tako, da so bili ohranjeni v celoti elementi:
-	zgradba učbenika in njegova vsebina
-	metodično-didaktični prijem
-	številni zgledi in vaje.
Zaradi uporabe učbenika na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu sta prevod in priredba narejena tako, da se ujemata po straneh avstrijskega učbenika; to bo omogočilo dijakom celovške šole neposredno primerjavo istega besedila in način izražanja v slovenščini in nemščini.
Učbenik je izviren predvsem po svoji metodično-didaktični zgradbi. Vsako poglavje se začenja z grafičnimi prikazi, informacije so kratke, ponazorjene s številnimi zgledi. V učbeniku je veliko nalog, s katerimi spodbujajo avtorji učenčevo dejavnost (diskusijske naloge, projektne naloge, igranje vlog itn.). Obsežnejšim poglavjem so dodani povzetki. Za nov prijem, ki ga učbenik prinaša, bo treba usposobiti učitelje.
Poleg skupine šestih avstrijskih avtorjev so učbenik oblikovali: dr. Vekoslav Potočnik, prof. Milena Furlan in mag. Peter Grilc. Projekt je strokovno izvajal Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Založnica je Mohorjeva založba iz Celovca.
Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje je s sklepom potrdil učbenik Gospodarsko poslovanje I za pouk v prvem letniku štiriletnih srednjih ekonomskih šol in petletnega programa Trgovska akademija.
Učbenik lahko naročite pri:
Mohorjeva založba, 61000 Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 6 tel. (061) 211635, 219686 fax: 224616
Imate mladega psa? Ali psa, ki vas ne uboga, pa bi ga radi šolali? Bi radi spoznali svojega psa, njegov razvoj, miselnost in odzivanje? Vse to in še mnogo drugih poglavij zajema prenovljena 7. izdaja knjige O PSIH, ki je plod domačih in tujih izkušenj.
Kakovost knjige potrjuje za nas presenetljivo število ponatisov; že 20 let uspešno kljubuje ne le domačim kinološkim, temveč tudi prevedenim knjigam tujih priznanih avtorjev. Knjiga O PSIH je. pravi priročnik, saj so v njej obdelana prav vsa poglavja o psih, tudi bolezni, razvoj pasem, prehrana, zreja in vsa področja šolanja psov, torej tudi agility, najnovejši, v Evropi zelo razširjen kinološki šport, ter obsežna zgodovina slovenske kinologije. Dopolnjeni so tudi pravilniki, ki so nepogrešljivi za delo vodij tečajev in ekip, pripravnikov in sodnikov.
Knjiga O PSIH obsega 620 strani zgoščenega in sistematično obdelanega besedila, s številnimi izvirnimi skicami, risbami in fotografijami.
Napisal jo je Miroslav Zidar, znani slovenski kinološki strokovnjak z večdesetletnimi izkušnjami.
NAROČILNICA - PD
Nepreklicno naročam knjigo o psih - cena 1560 SLT
Ime in priimek: ______________________________________
Naslov:_______________________________________________
Poštna številka in kraj: _____________________________
A
alpha center
vabi na seminar
POSPEŠENO POUČEVANJE IN UČENJE
Vodi dr. Lynn Dhority Univerza Massachusetts, ZDA
Seminar bo 20. in 21. novembra od 9. do 18. ure* delavnica pa 22. novembra 1991 v Cankarjeve^ domu v Ljubljani. Seminar priporoča Zavod RS z* šolstvo in šport.
Informacije
Alpha Center - tel.: (061) 557-419, Ana Pogačnik med delavnikom od 8. do 10. ure; tel./fax. 064 621-412, mag. Marija Hafner, od 13. do 15. ure.
Pospešeno poučevanje in učenje
Knjiga izvira iz naših razmer in je spontan izraz naših hotenj in uspehov! Zato ne odlašajte in naročile najsodobnejšo knjigo, ki rešuje skoraj vse vaše težave, povezane s psi in njihovo vzgojo!
Knjigo bom plačal (ustrezno označite)
□ v celoti po povzetju
\3 v 3 obrokih — prvi obrok po povzetju
Stroški poštnine niso upoštevani v ceni.
Podpis

ČZP Kmečki glas, Celovška 43, Ljubljana, tel.: (061) 113-272
Št. osebne izkaznice

n. OSNOVNA ŠOLA CELJE, Ljubljanska 46, 63000 CELJE razpisuje dela in naloge
- KNJIŽNIČARJA, višja ali visoka izobrazba, smer knjižni-čarstvo-slovenski jezik
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom in polno delovno obveznostjo v knjižnici. Začetek dela 1. 2. 1992.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
LvDUjr
Napis: Dominik Kolmanič, 1.c. (1991)
je novo razstavišče, ki so ga 7. novembra letos odprli na osnovni šoli Ludvika Pliberška v Mariboru. Za začetek so v sodelovanju s Planinskim društvom Maribor Matica pripravili razstavo planinskih fotografij Jake Čopa. Tako so na šoli, kjer je veliko navdušenih mladih planincev in ljubiteljev narave, oznamovali fotografovo osemdesetletnico, Ludviku pa zaželeli čim več zanimivih razstav.
Metodo pospešenega poučevanja je sredi šestdesetih razvil bolgarski nik in psihoterapevt dr. Georgi Ložanov na univerzi v Sofiji. Razisko'® čustveno izžarevanje učiteljev in ugotovil, da na učence delujejo sugesti’ tako zbude v njih zanimanje in pozornost za učno snov ali pa povzj dolgočasje. Ložanov je svoja spoznanja povezal in razvil učinkovito ^ metodo sugestopedijo; to so kasneje na zahodu preimenovali v »supe(*' ning« ali metodo pospešenega učenja ali celostni model učenja. V nje11
združena najnovejša spoznanja iz lingvistike, raziskav spomina in psiho®
—i----------------------------------x_ ,.x-------------------------j. l ■	•	I
pije. Kaj je tisto, kar omogoča učencem in študentom, da bi si čiru pridobili znanje? Kaj lahko store pri tem učitelji, da najbolj učink0 pospešijo učni proces?
Že pred mnogimi leti so nevropsihologi dokazali, a se obe možgal polovici razlikujeta po različnih nalogah, ki jih opravljata. Če sta f učenjem sinhronizirani, je naše učenje učinkovitejše. Metode dela. kf upošteva celotni način učenja, vodijo k sinhroniziranemu stanju možgafl' vseh številnih raziskavah so tudi ugotovili, da je za učenje najpomemW tisti sistem v možganih, ki nadzira naša čustva. Ce s spretnostjo poučevanj del možganov spodbujamo, je učenje precej bolj uspešno.
Najpomembnejši dejavnik v celostnem prijemu je torej učitelj s s' osebnostno usmerjenostjo z vsemi zavestnimi in podzavestnimi prvinam1 jih vpeljuje v učni proces.
Za slovenske pedagoge, ravnatelje in svetovalne delavce bo metode p01 šenega učenja teoretično predstavil in praktično prikazal dr. Lynn Dhori? je na harvardski univerzi prejel nagrado za izredno poučevanje.
Seminar bo v Cankarjevem domu 20. in 21. novembra 1991, učna delavl pa 22. novembra.
Informacije lahko dobite po telefonu 061/557-419 dopoldan ali 064/621' popoldan.
MOJCA HAFNER