Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, 1. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 15Din,zapoi leta 7,50 Din, za četrt leta 3-75 Din,
Pcsamezna številka 40 p


Poštnina plačana v gotovini.
V
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
mmm mm
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV pri”r“pop"st'
Inserati: Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50p. Pri večkratni objavi
32. štev.
Baniji Radgona, dne 10. avgusta.1922.
Posamezna številko 40 p
IV. leta.
Vzroki socialnih preklici].
Mogočne države so se po vojni začele majati v svojih vedno solidnih temeljih radi štrajkov delavcev. Anglija je prebolela že dvakrat državno krizo samo radi stavke premogarjev, ki držijo pokonci veliko angleško industrijo; v Italiji so boji med socialističnimi delavci in šovinističnimi fašisti na dnevnem redu; tudi češka država se je morala boriti ne samo za konsolidacijo nacionalnih in ustavnih razmer, ampak tudi proti masam stavku-jočih industrijskih delavcev. Da so v gospodarsko zlomljeni Avstriji štrajki vsakdanja prikazen, je znano vsakomur. In pri nas? Pokličimo si v spomin železničarsko stavko spomladi predlanskega leta! Ta stavka bi imela za nas lahko kmalu prav usode polne posledice, ako se ne bi posrečilo železni vstrajnosti in neodjenljivosti takratnega železniškega ministra dr. Korošca, jo razmeroma hitro udušiti s tem, da je ugodil mezdnim zahtevam železničarjev — in odbiti tudi zavratni napad starih sovražnikov jugoslovanske države, ki so podpihovali štrajkujoče z vsemi silami.
Kateri so vzroki teh večnih štrajkov? Velika nezaposlenost. V Angliji so. šteli nekaj časa tri miijone delavcev, ki so živeli vsled nezaposlenosti le od skromne državne podpore. Ravnotako je na Češkem prišlo do štrajkov vsled istega razloga in tudi v Avstriji. Te velike brezposelnosti je kriva ali visoka valut*a ali pa previsoko število strokovnih delavcev, ki so se vrnili iz vojske, pa jih podjetniki ne morejo sprejeti v službo. Na Angleškem in Češkem dela industrija za izvoz. Ker imata obe države visoko valuto, jima blago zastaja v skladiščih. Kakor hitro pa $e podjetnikom polnijo skladišča, znižajo produkcijo (delajo manj), odpustijo delavce, mase odpuščenih delavcev pa inscenirajo splošne štrajke. V Avstriji povzročajo štrajke nizke plače, oziroma padec avstrijske krone rastoča draginja.
Naraščajoča draginja je tudi pri nas vzrok raznim štrajkom. Zanimivo je dognati, koliko činiteljev dela draginjo. V prvi vrsti verižniška trgovina, ki prepreči, da bi šlo blago naravnost iz rok izdelovatelja v roke tistega, ki ga rabi. V drugi vrsti lahko navedemo va-lutne razlike, ki podražujejo vsakdanje potrebščine državam s slabo valuto, in k tem pripadamo tudi mi. Važen činitelj so banke, ki rastejo pri nas v vsa-em mestecu in Lgu kakor gobe po dežju. Banke stojijo s svojim kapitalom v ozadju skoraj vsakega tvorniškega ali trgovskega podjetja. Kakor je pa stara, splošno znana stvar, banke ne računajo z nizkimi obrestmi in dajejo podjetnikom kredit le na silno visoke obresti. Ker dajejo podjetnikom kredit le na silno visok obresti, podražijo s tem blago v precejšnji meri. Neurejene prometne razmere tudi vplivajo na cene. K povzročevalcem draginje moramo konečno prištevati tudi državo, ki s svojim davčnim sistemom neposrednih davkov v obliki trošarine, ca-
rine in monopola podražuje posebno vsakdanje potrebščine. Ali na nezaslišan, ogaben način ne dela draginje podkupljivost pri carinarnah in pri drugih raznih merodajnih državnih uradih od nižje do naj višje instance ter pri transportu (prevozu)? Da, korupcija, ta je tista temna točka v naši domači gospodarski zgodovini od časa prevrata do danes. In najbolj nas mora boleti, da je ta pojav najznačilnejši znak takoimenovanega „balkanizma.“
Zakaj ni težkih socialnih prekucij v Nemčiji? So, a jih kmalu uduši globoko ukoreninjena državna zavest in zavest dolžnosti do dela, posebno v sedanjem težkem položaju nemške države. In te zavesti manjka našemu delavstvu. Ko bomo napredovali v tem oziru, storimo prvi korak do zboljšanja socialnih in gospodarskih razmer.
Obmejni promet z Avstrijo.
Zabeležili smo že, da je naša vlada naredbenim potom uveljavila sporazum, ki ga je sklenila s sosedno Avstrijo glede obmejnega prometa. Določbe tega sporazuma so v glavnem te-le: Kot obmejna cona se smatra ozemlje v širokosti 10 km na obe strani, a cona se lahko sporazumno na poedinih krajih po lokalnih potrebah razširi. Pri vzajemnem obmejnem prometu so prosti vsake uvozne in izvozne pristojbine ti-le predmeti: 1. Seno, slama, trava za krmo, slama za steljo in listje. 2. Sveže sadje, sveže mleko, kislo mleko, živalska kri. 3. Drva in.oglje. 4. Kamen, gramoz, pesek, ilovica, lončarska prst, lapor in vse vrste prstij. 5. Pepel, navadni in umetni gnoj, komina itd. 6. Kruh, navadno pecivo in moka do 5 kg, meso in sir do 2 kg.
7.	Pripravljena zdravila ki jih prebivalci jemljejo po naročilu kakšnega zdravnika.
8.	Poljedeljsko, grozdno in drugo orodje za vsakdanje potrebe. 9. Žito, semena in drva, ki jih prebivalci ene cone prenašajo v drugo cono v svrho, da jih zmeljejo itd. in jih zopet nosijo nazaj. 10. Vreče in drugi zavoji, ki služijo za transport zgoraj navedenih produktov.
Državljani, ki imajo svoje stalno bivališče v obmejni coni ene ugovornice in na ozemlju druge države takisto v obmejni coni, posestva (dvolastniki) imajo pravico s svojo rodbino in s svojimi posli, da lahko svobodno brez vsake uvozne ali izvozne carine prenašajo odnosno gonijo od svoje hiše na posestvo in nazaj te-le predmete :
1.	Živino na delo in pašo. 2. Poljedeljske stroje in orodje, kolikor ga potrebujejo za obdelovanje zemlje. Prebivalci obojestranskih obmejnih con potrebujejo za prehod meje samo navadno legitimacijo, s katero se lahko svobodno gibljejo v obmejni coni druge države. Legitimacija mora biti opremljena s fotografijo in jo izdaje politična oblast odnosno državni obmejni komesarijat, vidirati pa jo mora pristojna oblast druge države. Legitimacije veljajo za 6 mesecev in se iahko podaljšajo. Otroci izpod 12 let, ki so v spremstvu odraslih in so vpisani v legitimaciji le-teh, ne potrebujejo posebnih legitimacij. Zdravniki,
veterinarji in babice, kakor tudi obrtniki, nastavljeni v obmejni coni, imajo prost prehod preko meje, ako izvršujejo svoj poklic v obmejni coni druge države.
Naš program prave ljudske politike bi moral biti:
1.	V politiki krščanska načela.
2.	Kmečko-delavska politika.
3.	Varstvo sirot, sploh rèvnega stanu.
4.	Boj proti kapitalizmu.
5.	Boj proti militarizmu.
6.	Boj proti centralizmu.
7.	Boj proti brezverstvu.
8.	Boj proti pasivni politiki.
9.	Avtonomija na najširši podlagi.
10.	Boj za poštenost v politiki.
Htfeaj s Jatimshi železnici.
(Dopis iz Belgrada.)
Dve tretjini ameriškega posojila se bo uporabilo za zgradbo železniške zveze od Belgrada do morja. Sicer še narodna skupščina ni dala odobrenja za posojilo, vendar je njeno odobrenje izven vsakega dvoma. (Ko to tiskamo, je posojilo že sprejeto! op. ùr.) Takozvana Jadranska železnica je torej zagotovljena. Vsakdo se vpraša, zakaj je Jadranska železnica tako nujno potrebna, da moramo v. najbolj neugodnih finančnih razmerah sprejeti na svoja pleča tako visoka in ogromna bremena pod najtežjimi pogoji ?
Po Statistiki imamov Jugoslaviji vsakoletno povprečno poidrugi miljon ton pridelkov za izvoz. Ako računamo, da je kapaciteta normalne železnice letno 3 miijone ton, a ozkotirne
800.000	ton letno, in ako vemo, da imamo preko 4000 km po večini normalnotirnih železnic, potem je gotovo, da se cela kapaciteta naših železnic pri danih razmerah nikakor ne more izrabiti, upoštevajoč pii tem tudi prevoz v notranjosti države in lokalni promet.
Na splošno rečeno: imamo torej železnic dovolj, seveda je treba z ozirom na novo konfiguracijo države marsikaterih poprav in dopolnitev. Tudi zvez na Jadransko morje nam ne manjka: 1. Ljubljana—Zagreb—Reka, 2. Sunja— Prijedor—Šibenik, 3. Brod—Sarajevo—Metkovič —Gruž.
Naš izvoz se giblje večinoma proti severu in Italiji, za prekomorski izvoz še nismo zreli, ne radi pomanjkanja železnic, ampak radi slabe eksploatacije naših rudnikov. Pri sedanji finan-cijelni napetosti ni misliti na nikak preokret še dolgo vrsto let. Zakaj je potemtakem taka sila z Jadransko železnico?
Strokovnjaki nam zatrujejo, da bi pri nas in pri sedanjih razmerah polovico stroškov za zgradbo vsake vrste železnic konsumiralo ino-stranstvo : za eksplozive, tračnice, železne mostove, skretnice, vozna sredstva, ureditev delavnic, orodje, stroje itd. Druga polovica stroškov bi se uporabila doma za inženirje, delavce, domač materijal itd.
Nobenega dvoma ni, da bo Jadranska železnica tekla preko srbskega teritorija. Zaposleni bodo torej pri njeni zgradbi skoro izključno le srbski inženirji, uradniki, delavci in upotrebljen bo domač < materijal od srbskih dobaviteljev. Lahko računimo, da se bo Jadranska železnica gradila najmanj do pet let. Jadranska železnica pomenja toraj, da bo preko 30 miljonov dolarjev teklo skozi najmanj pet let v žepe naših srbskih bratov.
Samo sedanja večina, ki je vseskozi — izvzeto par slovenskih samostojnežev, hrvatskih demokratov in bosansko-macedonskih muslimanov — srbska, lahko zaključi^ tako velikopotezno eksploatacijo cele države v svojo plemensko korist. Radičevi republikanci bodo stroške te gospodarske hegemonije ravno tako plačevali, kakor mi, ki ne nosimo na tem največjem izkoriščanju cele države nobene krivde.
Z Jadransko železnico se torej sedanji večini zelo mudi, zato je moralo tudi posojilo biti brzo zaključeno, čeprav pod najtežjimi usjovi. Kakor samostojneži in demokratje, tako so tudi Radičevci sokrivi na tem najuspešnejšem ribolovu sedanje vladne večine. Po ustavi smo sicer vsi državljani enaki, a ne pri sklepanju in ustvarjanju zakonov.
Tedenske novice
Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se prične novo šolsko leto v pričetku novembra t. 1. — Šola ima dva odelka. Celoletna šola je namenjena predvsem za učence iz vinorodnih krajev, zimska šola pa za učence iz nevinorodnih krajev. Letna šola traja od 1. novembra t. 1. do 31. oktobra prihodnjega leta, z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev. — Učenci imajo na zavodu vso potrebno preskrbo, to je stanovanje, hrano in snaženje perila. Preskrbo-valnina, ki se plačuje polletno naprej, znaša 200 Din. mesečno. V slučaju rastoče draginje se pa lahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. Šolnino 10 Din mesečno plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbnine in nekaj prostih (brezplačnih) mest, to pa le^ revnejšim kmetskim sinovom, ki se izkažejo z uradno potrjenim ubož-him spričevalom in ki se zavežejo, da ostanejo no končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vrsti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost. Pogoj za sprejemanje je starost najmanj 16 let, neoporekljivost, telesno in duševno zdravje, in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Prošnje za sprejem je pisati lastnoročno na celo polo, kolekovati s kolekom 4 Din., in priložiti en kolek 10 Din za rešitev. Prošnje je vložiti najpozneje do 20. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, oz. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniko spričevalo, 5 spričevalo o nravnosti, 6. izjavo starišev ozir. varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna izjava starišev ali varuha, ki prosijo za prosto ali polprosto mesto, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju, da povrnejo zavodu prejele zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost po čl. 8 zakona o ustrojstvu vojske, to je skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok), pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Podrobnejša pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo.
Nemška marka pada, ker Francija nič ne odneha od svojih zahtev, da mora Nemčija poravnati ogromno odškodnino, ki ji je naložila mirovna pogodba. Radi tega je celo evropsko
Arb'ogast Reiterer, O. T. — r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
„Osrednji list za okultizem“ in pariški „Journal“ poročata 1. 1910. o resničnih sanjah, ki so raskrile strašen zločin. Devetnajstletna Mis Lopanson v Chicagu je videla v sanjah, kako je bil njen brat Oskar v Marengu ubit od nekega farmerja iz soseščine. Prestrašena vsled teh sanj, je po večdnevnem drezanju dosegla, da je smela telegrafično poizvedeti, kako' gre bratu. Odgovor se je glasil : „Oskar izginil !“ Tedaj je smela razdražena deklica odpotovati z drugim bratom na Oskarjevo farmo. „Tam je peljala policijo naravnost k nekemu sosednemu gospodarskemu poslopju, ki je bilo last nekega Bedforda. Našli so vse zaprto. Vrata so morali šiloma vlomiti. V kuhinji so odkrili krvave sledi ; toda Mis Lopanson se tukaj ni ustavila, ampak je šla k kurniku, čigar dvorišče je bilo tlakovano. „Tukaj je zakopan“, je izjavila. Odločili so se, sicer nezaupno, pa vendar na določno zahtevo strašno razdražene dame, da kopljejo. Takoj pod tlakom so našli Oskarjev površnik in dalje v globini poldrugega metra truplo samo. Policija je nemudoma razposlala na vse strani Belfordov Signalement in morilec je bil v Ellis (Nebraska) ujet.“
„Matin“ od 4. junija 1910 poroča, kako so odkrili po resničnih sanjah nekega mrtveca: „Pisatelj Bener in njegovi sorodniki, razen sestre, so našli smrt ob strašnem potresu v Mesini. Njih trupla so našli pod razvalinami, le Bener-
gospodarstvo v nevarnosti, posebno ker Amerika prav nič ne misli odpustiti Evropi ogromnih vojnih dolgov. Pač pa sedaj tirja od Anglije, naj jih poravna, Anglija pa je na drugi strani poslaia raznim evropskim državam med temi tudi Jugoslaviji, naj poravnajo vojni dolg v ogromnem znesku 1098 milijonov funtov šter-lingov.
Monštranca ukradena. Pri Sv. Marjeti pod Ptujem je v noči na 24. julija ukradei neznani tat iz cerkve monštranco in dva ciborija v skupni vrednosti 20.000 K. O tatu, ki je najbrže ostal od poprejšnega dneva v cerkvi in je ponoči po izvršeni tatvini splezal po vrveh iz zvonika, ni nobenega sledu.
Strela ubila mater in sina. V sredo, dne 2. t. m. proti večeru se je pripodila nad Svečino in okolico huda nevihta, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Strela je udarila v grajsko viničarijo na Špičniku ter ubila viničarko Kranjc in njenega 21 letnega sina Petra Kranjca. Oba sta bila takoj mrtva, medtem, ko se 13 letnemu dečku in 15-letni deklici ni zgodilo ničesar, čeravno sta bila tudi v kuhinji poleg svoje matere. Oseminpetdesetletna vdova Kranjc zapušča poleg treh preskrbljenih tudi dva še nepreskrbljena otroka.
Krediti za zdravstvo. Kakor nam poroča finančna delegacija je finančno ministrstvo z brzojavnim odlokom D R br. 91.213, dospelim v Ljubljano 29. julija zvečer, dovolilo zdravstvenemu odseku v Ljubljani kredit 500.000 Din.
Carinski dohodki. V mesecu maju je imela naša država carinskih dohodkov 11,544.796 Din v zlatu 57,311,034-95 v dinarskih novčanicah, vseh dohodkov od 1. januarja 1922 do junija je bilo 405,451.414 dinarjev 61 para.
Darovi Jugoslovenski Matici. Podružnici v Murski Soboti so poslali: Šolska mladina evang. šole v Bodoncih zbirko Din 45-—; šolska mladina iz Andrejcev zbirko Din 12-—; šolska mladina iz Srednje Bistrice zbirko Din 31-50; osobje kr. policijskega oddelka v Murski Soboti zbirko za mesec julij Din 88-55. Naši vrli šolski mladini in njih zavednim učiteljem, kakor tudi požrtvovalnemu osobju kr. drž. policije v Murski Soboti, ki se vsaki mesec z velikodušnim darom spominja našega mučeniškega neodrešenega naroda izrekamo v njih imenu najtoplejšo zahvalo,
Odbor.
Lovske karte. Generalna direkcija posrednih poreza je dovolila, da se za lovske karte za dobo 1922/23 vračuna polovica celoletne takse, ki je bila donešena za lovske karte, izdane v Sloveniji z veljavnostjo od 1. januarja do 31. julija 1922. Interesovane kroge se opozarja v tem oziru na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani št. B II 366/2, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu.
Taksne tarife — sprememba. Delegacija ministrstva financ opozarja občinstvo na spremembe taksne tarife, katere vsebujejo čl. 5—7 zakona o proračunski dvanajstinah za mesec julij (glej Uradni list kos 76 št. 226 iz leta 1922). M. d. je zvišana taksa za vloge, carinske prijave in deklaracije od 2 na 3 Din, za priloge od 0-50 na 1 Din, za spričevala in potrdila, admini-
jevega ne. Tiste dni je izjavilo mlado dekle iz soseščine Benerjeve sestre, da se ji je v sanjah prikazal njen brat in jej pokazal mesto, kjer naj bi se pod razvalinami nahajalo njegovo truplo in jo je prosil, naj to razodene svojcem. Iskali so na označenem mestu in resnično našli truplo profesorja Benerja.“
Pomladi 1. 1914. so poročali nekateri časopisi slučaj resničnih sanj v Welsu na Gornjem Avstrijskem. V tamkajšnji župnijski cerkvi je bila ukradena monštranca sv. hostijo. Za zločincem in njegovim plenom ni bilo sledu. Kmalu potem je videlo neko dekle v sanjah lunulo s sv. hostijo razžarjeno v neki nasipini. O tem so poročali v župnišče. Preiskovali so tu pod vodstvom dekletovim resnično našli lunulo s sv. hostijo zakopano v nasipini in jo potem slovesno prenesli v župnijsko cerkev.
20. decembra 1897 piše igralec Frederik Lane z Adelfijevega gledališča „Družbi za duše-slovna raziskavanja“ v sledečih resničnih sanjah: Videl je 16. dec. 1897 zjutraj v snu, da leži Mr. Terris brez zavesti na stopnicah, ki peljejo k gledališki oblačevalnici. Njegova prsa so bila razgaljena in obleka potegnjena na stran. „In vsi, ki so ga obdajali, so se trudili, da bi mu storili kaj dobrega. Te sanje so imele podobo slike. Videl sem ga kakor na podobi, ki se pred njo dviga in pada zastor.“. Frederik Lane je pripovedoval o sanjah tekom dneva svojih tovarišem umetnikom. Na večer 16. dec. je Mr. Terrisa na cesti pred privatnim vhodom v Adel-fijevo gledališče zabodel nek mož, ki se ga je polotila zasledovalna manija in ki je Terrissa imel za zasledovalca. Po dveh bodljajih smrtno ranjenega so mogli prenesti le v hišo in ga položiti na stopnice. Tam ga je videl Frederik
strativne odločbe in pritožbe od 5 na 10 Din, igralne kvarte in domine od 30 na 50 Din, za kupne pogodbe o premičninah od 1% na 2%. o nepremičninah od 5 % na 6% in za zakupne pogodbe od 1 °/o na 2%- Te takse se pobirajo v zvišanem iznosu izza 1. avgusta 1922. Znižana je in sicer izza 1. julija 1922 samo taksa za stave pri športnih tekmah od 20 % na 10 %.
Obmejni promet z Avstrijo. Kakor poročajo iz Beograda, se je končno uredil obm ejni promet z Avstrijo. Ureditev sloni na spprazumu, ki je bil sklenjen med našo vlado in Avstrijo že 23. februarja t. 1. Ta sporazum se ni mogel izvesti, ker naša vlada ni imela zakonskega pooblastila za njega izvršitev. Sedaj je ministrstvo trgovine v sporazumu s finančnim ministrstvom odredilo, da se avtonomno uvedejo v veljavo določbe o obmejnem prometu med našo kraljevino in Avstrijo. Glavne točke tega sporazuma so: Obmejni velja za prostor v obsegu 10 km z obeh strani državne meje. Za posestnike, ki imajo zemljišča na obeh straneh državne meje, so uvedene posebne predpravice. V svrho kontrole se uvedo posebne legitimacijo za obmejno prebivalstvo, priznavajo pa se tudi špecijalne olajšave za zdravnike in veterinarstvo. Naredba trgovinskega ministrstva stopi v veljavo 5. t. m. (Glej članek na 1. strani.)
Potovanje oziroma preselitev državnih preskrbljencev vpokojencev, vdov in sirot v inozemstvo. Delegacija ministrstva financ opozarja državne preskrbljence, da je po naredbi bivšega finančnega ministrstva z dne 8./10. 1910 (drž. zak. 187) za uživanje (pokojnine, vdovnine odnosno sirotnine) v inozemstvu potrebno dovoljenje, katero izdaja resortno ministrstvo sporazumno z ministrom financ. Državni preskrbljenci, ki zapuste tuzemstvo, ne da bi imeli za to dovoljenje, izgube po naredbi bivšega finančnega ministrstva z dne 25./9. 1858 štv. 47.105 pravico do preskrbnine katero more le Ministrstvo financ pa posebno prošnjo zopet nakazati. Prošnje za tako nakazilo in za dovoljenje, da se je sme uživati v inozemstvu, je vlagati pri onem nakazajočem oblastvu, ki je odmerilo preskrbnino ter jih podpreti z dokumenti in kolkovati s kolkom 3 Din, priloge pa s kolkom a l.Din. Pripominja se, da izdaja Ministrstvo financ dovoljenje za uživanje preskrbnine v inozemstvu samo v posebnih oziravrednih primerih.
Grčija hoče Carigrad in je poslala precejšnjo armado proti prestolici Turčije. .Antanta pa neče o tem nič slišati in opozarja Grčijo, da bo imela opraviti z njenim orožjem, če se grške čete približajo Carigradu.
Šumadinski kmetje v Sloveniji. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je opobrilo kredit v znesku 100 tisoč dinarjev, ki se bo uporabil za izlet srbijanskih kmetov vJSIovenijo. Šumadinci pridejo v Slovenijo pričetkom septembra ter po-setijo tudi ljubljanski veliki sejem.
25 letnico mature ozir. učiteljevanja so obhajale v Mariboru dne 6. t. m. slovenske absolventke privatnega žensk, učiteljišča čč. šolskih sester v Mariboru. Med jubilantinjami je tudi troje muro-
Lane zopet natanko tako, kakor ga je gledal v v sanjah.
Perty poroča v „Splošnem magacinu narave, umetnosti in znanosti,“ VIII, 106: „Nekemu gospodu Thortonu se je sanjalo v eni noči dvakrat, da njegov vrtnar ubija kuharico. Ko se prebudi, hoče iti skozi kuhinjo na mesto, ki ga je videl v snu. V kuhinji zagleda kuharico, opravljeno za poroko, ki naj bi se po njeni izjavi vršila v neki vaški cerkvi, vrtnar pa da jo čaka na koncu vrta z vozom. Thorton ji reče, dn nima nič proti poroki, pa da smatra zakrivanje za krivično ; prej hoče z vrtnarjem govoriti, naj malo počaka. Na koncu vrta ne najde ne voza, ne vrtnarja. Gre dalje k prostoru, ki ga je videl v sanjah, in tu najde vrtnarja, ki z veliko naglico koplje grob. Thorton se mu tiho približa in ga od zadaj naglo in močno pograbi. Vrtnar se ozre, se trese in omedli. Tako je bil preprečen nameravani umor“ — po resničnih sanjah.
To je nekaj členov iz dolge verige resničnih sanj. Dejstvo, da se dogajajo resnične sanje, utegne biti s tem dovolj potrjeno, čeravno se mu marsikateri protivi, ker se ne sklada z njegovo podmeno. Vendar ne gre, da bi dejstva prikrojevali do svojih teorijah, — ampak nasprotno, teorija se mora ravnati po dejstvih. Govoriti o viru resničnih sanj, spada striktno v polje dušeslovnega raziskovanja. Vsekakor jih materializmu ne bo prav lahko razložiti, ne da bi priznal duševni, nevidni svet.
Slutnja.
Sestra resničnih sanj je slutnja. „Slutnjo imenujem več ali manj temen občutek stvari, ki se vrši v daljavi sedaj ali se bo v bližnji bo-
poljskih rojakinj, vse pa se odlikujejo po marljivosti v šoli in kot vrle narodne delavke. Čestitamo jim k srebrnemu učiteljskemu jubileju in kličemo : Še mnoga srečna leta na polju mladinske vzgoje in prosvete!
Poročevalcem o šolskih vrtovih
so bili pri seji odbora učit. društva za polit, okraj Ljutomer izvoljeni nadučitelji Cvetko, Fürst in Ivajnšič. — Upajmo, da bodo se šolski vrti — to najboljše učno in vzgojno sredstvo za kmetsko mladino — pri dobri volji in brižnosti .šolskih vrtnarjev ter ob zadostni požrtvovalnosti krajnih šolskih svetov povzdignili polagoma na ono višino, na kateri so bili v predvojni dobi.
Dopisi.
Gornja Radgona. V sredo, dne 2. avgusta je priredil operni pevec g. Marij Šimenc pevski večer, ki je bil naravnost škandalozno slabo obiskan. Izostali so ljudje, ki vstopnine od 5 din., (ki je za umetn. koncet te vrste malenkostna) in so prišli ne ravno petični gostje. Naš poročevalec je naštel z gostilniškim osobjem vred 29 ljudi, medtem ko so surovi rokoborci v mestu Radgona zaslužili, da jih je malo ne skozi celi teden obiskovalo dnevno nad 40 gornjeradgonskih Slovencev in jim ni bilo žal, pol noči žrtvovati za cirkuško rokoborbo, ki je sicer nudila svoje vrste užitek, ampak se ne da primerjati s predavanjem opernega pevca, ki spada med kulturne delavce. Med obiskovalci, o katerih je bilo pričakovati, da so vsi prišli radi žeje po pevski umetnosti je bilo treba pri par izjemah grajati to, da so motili petje z neprestanim govorjenjem. Ob prvi priložnosti bomo vsako neolikano vedenje med proizvajanjem godbe, petja, predavanja javno ožigosali. Že dalj časa je opažati — ne samo v Gornji Radgoni, ampak tudi drugod, da je Slovencem vsak „ringelšpil“ in tingltangl-cirkus bolj iskreno dobrodošel kot kaka kulturna prireditev. Naša društva in časopisje čaka še ogromno delo, da vzdrami od vojnega duha okuženo publiko k svežemu pojmovanju prpega kulturnega dela.
Most čez Muro v Gornji Radgoni je V tako mizernem stanju, da obstoji resna nevarnost za ljudi in živali. Tramovje je trhlo in večinoma preluknjano in je res prečudno, da tega pristojni okrajni zastop ne vidi, medtem ko pade vsakemu tujcu in domačinu takoj v oči, da je most do križa od nemške strani popravljen in v dobrem stanju in da je takoj prvi tram, ki je last Jugoslavije radi svoje defektnosti jasen svedok, da je tam meja med siromašno Avstrijo in bogato Jugoslavijo. Zganite se merodajni faktorji še predno se most podere!
dočnosti vršila, ne da bi bilo mogoče v vidnem svetu najti kak vzrok za ta občutek“ (Stilling, „Teorija o duhovih“).
5.	febr. 1785 je bila porušena Mesina. V istem času je rekel Goethe Eckermanu, kakor ta sam poroča : „V znamenitem momentu smo ; ali imamo v tem trenotku potres ali pa ga dobimo.“ Cesar Karl VI. je priredil 1. okt. 1740 velik dvorni lov, da bi se z raztresenostjo rešil neprijetne, temne slutnje, ki mu je neprestano vsiljevala misel, da bo kmalu umrl. Na smrt bolnega so ga spravili z lova domu in kmalu potem je umrl.
Stilling pripoveduje o profesorju Böhmu : Bil je nek popoldan v družbi prav dobre volje. Naenkrat ga obide nemir in duševna depresija ; vriva se mu misel, da mora domov, ker pa doma ni imel ničesar opraviti, je hotel kot izobražen mož natanko pretehtati zakaj. Nič niso pomagali vsi mirno premišljeni protiuteži in pomirjevalne misli; pritisk je bil vedno hujši. Profesor konečno vstane in gre domov. Tam najde vse v redu. Tedaj ga začne vznemirjati misel, da mora postelj iz tega v drugi kot. Profesor Böhm postane nevoljen in jezen na nesmiselno notranje drezanje in določno ukazovanje, napram čemur ne premore ničesar preračunljivost matematičnega profesorja. Pokliče deklo in da prestaviti postelj v drug kot, ki se mu zdi neprimeren. In tu glejl Ves nemir je izginil, tako da se profesor čudi in se prav dobro razpoložen vrne v družbo, kjer ostane do desetih zvečer. Opolnoči ga v postelji na novem prostoru zbudi ropot in pokanje. Del stropa s težkimi bruni se udere prav na mestu, kjer je prej
ostala postelj.
(Dalje prihodnjič.)
Kapela. Vabilo na šolski koncert, ki ga izvrši šolska mladina osnovne šole pri Kapeli v nedeljo dne 13. avgusta 1922 ob 5. uri popoldne pri g. Rosenberger-ju v Slatini Radinci v prilog otroške bolnice kraljice Marije v Mariboru in tukajšnji ubogi šolski deci. Na dnevnem redu so deklamacije in razne eno in dvoglasne pevske točke ob spremljevanju domačega orkestra na lok. Vstopnina: sedeži 4 Din, stojišča 2 Din. K mnogobrojnem obisku vabi najuljudneje šolsko vodstvo.
Dolnja Lendava. (Vlom.) V Dolnji Lendavi so v noči na 22. julija dosedaj neznani zlikovci vlomili v stanovanje vpokojenega dež. sod. svetnika Avgusta Modrinjaka. Pobrali so zlato uro z verižico, dalnjogled, dozo za cigarete in usnjato listnico v skupni vrednosti 19.000 K. O storilcih ni nobenega sledu.
Ljutomer. (Himen.) Dne 7. t. m. se je po- ■ ročila tukaj gdč. Inka Karba, učiteljica pri Sv. Križu z g. Viktorjem Kladnikom, inženerjem. Bilo srečno!
Ljutomer. (Sprememba posestva.) Steyer-Kodoličevo posestvo na Kamenščaku pri Ljutomeru so kupili gg. Šinigoj, Rosenberg in Zemljič Fric.
Križevci pri Ljutomeru. Ponoči 4. t. m. je nepričakovano umri zadet od kapi občeznani in priljubljeni gostilničar in posestnik Ignac Hauptman, star 74 let. Pokojnik je bil rojen v Cirknici župnije St. Ilj v Slov. gor. Po dovršeni ljudski šoli je dovršil sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru, nato kmetijsko šolo v Grot-tenhofu in še 6 mesečni enološki tečaj v Klosterneuburgu. Dolga leta je bil graj-ščinski oskrbnik v Marenberku in v Lokavcih, polnih 45 let pa gostilničar in posestnik v Križevcih, kjer je 1. 1892. pozidal lep, enonadstropen hotel. G. Hauptman je bil priljubljena in spoštovana osebnost; bil je bistrega uma še v pozni starosti, rad je vsakomur dobro svetoval, imel za vsakogar prijazno besedo, posebno poznan pa je bil po svoji brezprimerni dovtipnosti. Županoval je v občini 13 let, porotnik je bil 20 let, član gasilnega društva in obč. odbora nad 30 let in še do smrti. Rad je podpiral vsako dobrodelnost. Z uprav velikansko udeležbo pri pogrebu so podali domači župljani dokaz, kako ljub prijatelj in znanec jim je bil oče Hauptman. V častnem številu so se razven več gg. duhovnikov udeležila pogreba gasilna društva iz župnije v uniformi in „Sokolsko društvo Križevci“ v kroju; zastopan pa je bil tudi Ljutomer in Veržej. Po izpeti nagrobnici „Blagor mu“ ... in primernem grobnem poslovilu so zaropotale grude ... „Danes, oče Hauptman in nikdar več!“ Bodi dobrodušnemu možu lahka zemljica muropoljska !
Beltinci. Dne 4. tega m. je ob 3. uri popoldan izbruhnil ogenj pri posestniku Ferdinandu Ćašarju v Beltincih, kateremu je pred par dnevi zmlačena slama začela goreti, kopica slame je bila 10 do 15.000 K vredna katera je skoro popolnoma zgorela. Ogenj se je naznanil z običajnim zvonenjem ; nakar so ljudje od vseh krajev na pomoč prihiteli. Kako je ogenj nastal je dosedaj neznano» Zahvaliti se je vsem občanom kateri so prihiteli z domačo in sosedni občani z Bratovsko brizgalnico na pomoč. Ker Časarov in sosedni vodnjaki so bili kmalu izčrpani je ljudstvo trudapolno vodo nosilo od daljnih vodnjakov. Uprava veleposestva je dala velike sode napolniti in tja postaviti, da se ogenj lokalizira. Sosednja poslopja pa so se vsa s plahtami pokrila in z vodo polivala, da se ogenj ni mogel razširiti. Ako bi se eno ali drugo sosedno poslopje vnelo, tedaj ne bi bilo mogoče ognja lokalizirati. V tej nevarnosti se je videlo, kako dobro bi bilo, ako bi bila organizirana požarna bramba, ker v tem slučaju je vsaki komandiral, in ljudstvo ni znalo koga bi ubogalo.
Murska Sobota. Posledica pijanosti. Ruski kapitan Aleksander Desinov je v pijanosti ustrelil posestnika Triebla pri
Sv. Ani na Ajgnu. Kapitan se nahaja v zaporu v Murski Soboti.
Gornja Radgona. V nedeljo, dne
6.	avg. se je vršila v parku ob Muri velika ljudska veselica v korist Jugoslov. Matice, Zaščite dece in Gasilnega društva. Sodelovala so razna društva kakor kmet. bralno društvo s pevskim in tamb. odsekom, pevsko društvo „Zora“ ter godba gas. društva. Glavna točka dnevnega reda pa je bila tombola, ki je marsikaterega igralca prijetno iznenadila. Obisk veselice je bil kljub skrajno nesigurnemu vremenu sijajen in uspeh nad vse pričakovanje ugoden. Opazil se je največji nedostatek, da je bil za polovico klopi in miz premalo. Prireditev sama pa je dala naši narodni meji zopet dokaz, kako silen je slovenski živelj pri vzajemnem sodelovanju vseh slojev in strank in kako malenkostni smo, kadar se cepimo. Veselični program se je izvedel precizno, le potek tombole je bil malce dolgočasen. Pevske točke, kakor tudi tamburaški zbor in godba so nudili obiskovalcem veselice obilo duševnega užitka, medtem, ko so številni šotori pod spretnim vodstvom požrtvovalnih rodoljubnih dam in gospodov skrbeli za telesne potrebe. Veselica je trajala v pozno nočno uro. Bodi na tem mestu izrečena vsem in vsakemu, ki je sodeloval za sijajni potek veselice izrečena najprisrčnejša zahvala za trud in žrtve, brez katerih bi veselica ne uspela. Ob spominu na to ljudsko veselico je želja pametnih rodoljubov, da bi se tu ob meji večkrat vršile take veselice, ki vsaj za en nedeljski popoldan združijo v prijetni, neprisiljeni zabavi vse ljudi brez razlike na stan, stranko in narodnost in naj bo vsak prepričan, da bomo le-s takimi skupnimi nastopi imponirali državljanom sosedne avstrijske republike, s katero želimo trajni mir in sporazumno složnost. — Čistega dobička je dosegla veselica okrog 40.000 kron.
Vse dopisnike in inserente ponovno opozarjamo na to, da vpošljejo vse svoje dopise odn. inserate, ako žele imeti iste priobčene v številki tekočega tedna najdalje to torka zvečer ali srede zjutraj, ker se list že navadno v sredo tiska.
Razne vesti.
Za naša društva.
Kdor zna citati, naj čita — med vrsticami.
1.	Ne udeležuj se niti najmanj duševnega življenja v društvu! Vnemaj se samo za zabavne večere in šaljiva predavanja. Čemu si pa v društvu, ako ne zato, da se zabavaš in kratkočasiš ?
2.	Odklanjaj v društvu vsako delo za svoje brate! Društvene prispevke plačuj gotovo šele po desetem opominu!
3.	Prihajaj v društvo manj ko mogoče! Ako pa hočeš vendarle kedaj počastiti društvo s svojim obiskom, ker je na programu kaj „zanimivega“, pridi vsaj eno uro prepozno! Tako boš vzbudil pozornost in pomnožil predsedniku njegovo delo in skrb.
4.	Debate se nikdar ne udeležuj ! Skušaj jo motiti in odvračaj še druge od razgovora!
5.	Pri zborovanjih pij kar največ mogoče in kadi izmenoma cigarete, cigare in pipo kakor fabriški dimnik.
6.	Ako je navzoč kak gost ali tuj govornik, naj se nikdo ne briga zanj ! Pustite ga stati v kakem kotu! Naj Čaka!' Tako bo dobil vsaj pravo sliko o vašem društvu !
7.	Društvene prireditve naj se ne pričenjajo nikdar pravočasno !
8.	Prireditve naj bodo čimbolj dolgočasne in prazne, da ne bo imel noben posetnik kaj koristi od njih.
9.	V društvu nikdar ne govori o javnem življenju, o katoliškem pokretu v Jugoslaviji in svetu, o domovini in tvoji delavnici! — (Posneto pò nekem kršč. soc. glasilu.)
Ulj sem poravnal naročnino?
Hranilnica in Posojilnica v Radincih ^
deluie z uspehom ob mejil______
Obrtna razstava v Celju.
(12.—22./8. 1922.)
Odbor obrtne razstave je začel razpošiljati vsem razstavljalcem nakazila njih prostorov in navodila glede dopošiljanja razstavnih predmetov. Te predmete je vposlati na naslov: „Javno skladišče in prevozna družba d. d. v Celju za odbor obrtne razstave“. Razstavne predmete je na voznih listih označiti „Izložbeno blago“. Razstavljalcem se dopošljejo tudi brezplačne per-r manentne vstopnice, katere veljajo tudi kot legitimacije za polovično vožnjo od vstopne postaje v Celje in obratno. Opozarjase razstav-Ijalce, da morajo isti sami urediti razstavne prostore. Tisti pa, ki želijo, da jim razstavni odbor to uredi, javijo naj to v najkrajšem času odboru obrtne razstave v Celju. Zavarovanje razstavnih predmetov oskrbi zavarovalna banka Sl a v i j a pod jako ugodnimi pogoji. Delo na razstavišču je postalo jako živahno in kaže, da bode razstava v polni meri odgovarjala svojemu namenu. Želeti je, da razstavljalci kolikor je mogoče kmalu dopošljejo razstavne predmete, da se delo lahko mirno in v redu izvrši. V prihodnjih dneh se bode razposlalo na razne kraje vstopniceäza obiskovalce razstave v predprodajo. Te vstopnice veljajo istotako kot legitimacije za polovično vožnjo po vseh železnicah naše države. Razstavni odbor poziva tem potom ponovno celjsko prebivalstvo, da priglasi v razstavni pisarni prenočišča za posetnike razstave. Razstava je za celjsko mesto in okolico tako velike gospodarske Važnosti, da je pričakovati od strani prebivalstva \ največje podpore. Razstava bode privabila v Celje nebroj tujcev, kateri bodo spoznali lepoto našega mesta in posečali istega tudi v prihodnje kot letoviščarji. Seveda se mora nuditi obiskovalcem obrtne razstave vse le mogoče ugodnosti, da se jih na ta način pridobi za nadalnji poset. Jasno je, da leži prihodnost Celja in okolice le v največjem razvoju industrije, obrti, trgovine in tujskega prometa. V teh panogah našega gospodarstva je iskati poboljšanja blagostanja našega celjskega prebivalstva.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
(Od 8. do 17. septembra.)
Razstava vrtnarskega društva v Mariboru. Kakor smo že večkrat omenili na tem mestu, tvori razstava vrtnarskega društva del pokrajinske obrtne razstave. Radi tega naj vpošljejo vrtnarska podjetja svoje oglase za razstavni katalog — v kolikor se še to ni zgodilo — odboru pokrajinske obrtne razstave oziroma pooblaščenemu oglasil-nemu zavodu R. Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 16. Opozarjamo pa vse interesente, da se sprejemajo oglasi za katalog, samo še do 1. avgusta. Zato naj nikdo ne zamudi tega roka, ker se pozneje ne morejo več sprejeti in uvrstiti v katalog.
Nagrada za najlepše okrašeno okno ali balkon. Razstavni odbor naznanja, da bo za časa razstave (od 8. do 17. sept.) hodila po mestu posebna komisija, ogledovat s cvetlicami okrašena okna in balkona. Strankam, ki bodo imele najlepše okrašena okna se bodo doposlale posebej v to svrho izdelane diplome. Za najlepše okno pa se bo priznala krasna nagrada. Pričakujemo, da bodo vrle Mariborčanke med seboj pridno tekmovale.
Vsem vrtnarjem in razstavljalcem priporočamo naj pridno negujejo za razstavo določene vrtne pridelke in naj animirajo v tem smislu tudi druge vrtnarje, ki se morda še niso prijavili za razstavo. Prijave se še vedno sprejemajo. Vsi tozadevni dopisi naj se pošljejo na naslov: L. Kegel, vrtnarna vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Obrtni kongres ob priliki pokrajinske obrtne razstave se vrši dne 10. septembra 1922 ob 10. uri dopoldne. Lokal objavimo še pravočasno. Vse predpriprave za ta kongres je prevzelo Slovensko obrtno društvo v Mariboru. — Poživljamo vse in vsakega i posameznega obrtnika iz cele naše države, da se tega za vse važnega in velepomembnega obrtniškega zborovanja zanesljivo vdeleže. Vsa obrtna društva opozarjamo in prosimo, da že danes začnejo pripravljati in zbirati materijal, tako, da bomo lahko stvarnov in točno obravnavali vse obrtniške zadeve. Čim večja bo udeležba tem večji bo uspeh. Obrtniki,
pridite polnoštevilno!
Razstava vajeniških del. Opozarjamo ponovno vse mojstre na razstavo vajeniških del. Dajte svojim vajencem priliko, da izvrše primerno delo za to razstavo. To‘ne bo le v korist Vašim vajencem, ampak v čast Vam samim. ker s tem sami pokažete svojo zmožnost, da ste dobri mojstri in vešči vzgojiti zdrav obrtniški naraščaj. Prijavnice je vposlati pravočasno razstavnemu odboru. Opozarjamo ponovno, da je razstava vajeniških del brezplačna. Brez prijavnice ni mogoče dodeliti prostora. Najboljša vajeniška dela se bodo nagradila.
Dovoz razstavnega blaga. Ponovno opo-zarjamojvse razstavljalce, da mora biti razstavno blago najkasneje do 3. septembra na razstavnem prostoru v svrho razvrstitve na dodeljenih prostorih. Pozneje došlo razstano blago je izključeno od delitve.
Delo_ na razstavnem prostoru pridno napreduje. Če ne bo nobenih neprevidnih ovir in če bodo vsi razstavljalci z dopošiljanjem razstavnega blaga točni, bodo vse predpriprave do otvoritve izvršene. Zato prosimo vse razstavljalce točnosti !
Popust na železnici uživajo vsi obiskovalci razstave, ki se izkažejo z legitimacijami in znakom, ki se te dni razpošljejo. 50% popusta velja tudi za razstavno blago, če je naslovljeno na : razstavni odbor pokrajinske obrtne razstave v Mariboru.
Ocenitev razstavnega blaga in podelitev diplom oz. nagrad. Ocenitev bo izvršila posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov obrtne in trgovske zbornice v Ljubljanom Zagrebu, ter potrebnih strokovnjakov. Vsi razstavni predmeti se ocene tik pred otvoritvijo razstave, tako, da ne bo nobenemu članu znan producent, vsled česar je izključen vsak očitek pristranosti. Oceni se pa samo ono blago, ki dospe pravočasno na razstavni prostor, to je najkasneje do 3. septembra. Zato naj zunanji razstavljalci pravočasno odpošljejo svoje predmete.
ft
Pravo originalno
Erenyi
omm
té
francosko vinsko žganje
se dobiva g vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah-
Mala steklenica.................K	18
Srednja „.......................K	50
Velika „........................K	100
Erenyi DIANA
francosko vinsko žganje
je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanji!
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust.
Zahtevajte cenik !
(Oblastveno zavarovanoI)
Na prodal kinoaparat
skoraj nov ! Ceno pove upravništvo M. Straže.
1 sodar in 1 delavec
za kletarska dela, trezna, se sprejmeta takoj v stalno službo pri Fricu Sestiljič, Ljutomer
llHniln pn a l mlatilnica za motorni po-ir II 11 II tl V Ir gon, 1 bencinova lokomobila j I Ulili	e 6HP. Dalje 1 motorna mo-
torna garnitura 4—6 HP.
1 parni stroj 6 HP stoječi kotel 9Atm pritiska. 5tonski tovorni avto, vsi stroji v najboljšem stanju. Za oddati je še par komadov ročnih mlatilnic po zelo nizki ceni..
Kupim pa vsaka množinu: ft'Ä1;
nerabne poljedeljske stroje kot strojno litino. . Prosim cenj. ponudb s ceno.
Martin Herp poijed. stroji n Bratanečicih IZ
Sv. Lenart, p. Velika Nedelja (Slovenija).
Ženitna ponudba!
Mladenič krog 30 let star, prijetne zunanjosti z milijonskim premoženjem se želi priženiti na kako večje posestvo ali drugo podjetje. Ponudbe pod „št. 100“ na upravništvo „Murske Straže“.
Sodarske pomočnike
sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu v hiši
Fran Repič, sodarski mojster,
Ljubljana-Trnovo.
Ponudbe direktno na naslov.
Prodam lepo posestvo,
meri okrog 10 oralov. Je lepi gozd, njive in sadonosnik. Cena po dogovoru. Več pove lastnik Jakob Sattler, posestnik na Ščavnici št. 38 pošta Gornja Radgona.
Diamolt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard Dužanec, Zagreb, Skladišče Strossmayerjeva ul. 10.
Seno, slama, drva, premog, žito, krompir,
carila in druge deželne ailUJü pridelke kupuje in
prodaja
Andrei Oset
Maribor, Aleksandrova c. 57
Telefon štev. 88.
Medić, Robove S Zanki
d. z o. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. Skladišče: Novi Sad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon štev. 64.
POBBUŽHICfl MflHlBOH SonJ,sMh
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
f ji	M	_||| Lak za pode. Emajlni lak. Linoleum lak ** za pode. Brunoline.
^Ceniki se začasno ne razpošiljajo!^		
Pozor Kolesarji!
j
$r‘-0 v
""'//t/Z’1*'' *»*&
Ravnokar dospela nova moška in ženska dvokolesa znamke Puch, Styria, in Diirrkopp po jako ugodnih cenah!	A
Imam vedno v zalogi plašče (Mänteln), zračnice (Luftschläuche) in vse druge kolesne potrebščine.
s®
Benjamin Dibelčar in drug
meh. delavnica v Gornji Radgoni
Mlinarskega
vajenca
sprejme takoj gosp. Alojzij Kegl, pos. mlina Hrastje-Mota, p. Radinci. Stanovanje, hrano in nekaj obleke dobi pri posestniku mlina.
OBRTNA BANKA, podružnica v LJUTOMERU
izvršuje vse bančne transakcije najkulantnejše
Inter, telefon št. 2
Račun ček. urada št. 12.726