Domači prijatelj HM A#....-, A -*v -1 Ul. TO *** prtič**® POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. LET N I K III / ST. 3 CENA 7 DIN SALDA-KONTE Pazite ŠTRACE — JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE — MAPE KNJIŽICE ZA ODJEMALCE IšSŽpGfas sltezJnaslov! RISALNE BLOKE svojega gojpoba ITD. ,,GRAMOFON“ ■ Centrala za splošno gramofonijo III BI III A. RASBERGER, LJUBLJANA ■■■ (v palači Pokojninskega zavoda) ■ Sil Miklošičeva cesta štev. 34 (v nepoarednjl bližini glavnega kolodvora) priporoča svojo bogato zalogo samo NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH prvovrstnih gramofonov in električno posnetih gramofonskih plošč. KNJIGOVEZNICA Specialna trgovina. K. T. D. Samo preizkušeno, kvalitetno blago. — Kataloge aparatov in sezname plošč poši- Ijamo interesentom zastonj. V LJUBLJANI Lastna delavnica za mehaniko in po- KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. 6 pravo vseh vrst gramofonov in drugih aparatov. (II. NADSTROPJE) „PROJA“ terpentinska krema daje usnju lep blesk ter ohranjuje usnje. Kdor varčuje, uporablja edino ,,PROJA“ terpentlnsko kremo! Dr. Oetkerjev: pecilni prašek, vanilijev sladkor, puding, kreme in šartlji so najboljši! Nova izdaja! „Šolska knjiga" (v nemškem Jeziku) , cena Din 15-—. Dr. Oetkerjeiii recepti: Izdaja „P", gratis, ,, ,,F“, ilustrira- ne receptne knjige (v nemškem jeziku), ki jih dobivate pri Vašem trgovcu, če pa ne, pa direktno pri Dr. A. OETKER, d. z o. z., Maribor Priložite Din 5'— v znamkah. Naročnina za reviji «Domači prijatelj* in «Naš obzor» je Din 60—, polletno Din 31-—, četrtletno Din 17-—. Naročnina samo za «Domačega prijatelja* je letno Din 40'—, polletno pa Din 2V—. Ameriški naročniki naj pošljejo v priporočenem pismu 2 dolarja. Posamezna številka stane Din 7•—. Izdajata konzorcija revij «Domači prijatelj* in «Naš obzor*. Odgovoren za izdajateljstvo, uredništvo in upravo urednik Emil Podkrajšek. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič) — vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13, priti. Vse one čitatelje, ki še niso poravnali naročnine, prosimo, da nam po položnici, ki smo jo priložili prvi številki, takoj nakažejo za obe reviji Din 60'—. Kdor ne namerava naročiti, ta naj na ovitek zapiše: «Ne naročim!» in vse številke tekom treh dni vrne pismonoši, sicer je dolžan plačati naročnino. Vse naše cenjene naročnike pa prosimo, da pokažejo naši reviji svojim prijateljem in znancem in nam sporoče njih naslove, da jim bomo poslali oba lista na vpogled. — Kdor prejme pomotoma dva izvoda, naj drugi izvod odda svojemu znancu. Vsebina 3. številke »Domačega prijatelja". Ivan Lah: Borba za vnuka. (Konec.) — Sigrid Undsetova: Kako sem prvikrat srečala uboštvo. (Po franc, prevodu Pavel Karlin.) — Ksaver Meško: V noči. — Ivo Peruzzi: Pozdrav. — MileKlopčič: Poročena. — Frederic Mauzcns: Živa blagajna. (Prev. dr. Anton Debeljak.) — Miran Jarc: Alojz Gradnik. — Prof. Saša Šantel: Rajko Šubic. — Praktični nasveti. — Moško perilo. — Ohranite otrokom prve zobe. — «Čudo kuhinje.* — Razno pecivo. Vsebina 3. številke »Našega obzora" Ivan Vuk: Pokvarjen otrok. — Jacques Cezembre: V pasti. — Roald Amundsen: Kako sem postal raziskovalec. — Nekaj o letalstvu. — Radio. — Radiofonija na polutniku. — Za kratek čas. — Nagrade. Slika na naslovni strani je delo Rajka Šubica. V «Domačem prijatelju* in «Našem obzoru* je zaradi pomanjkanja prostora izostalo nekaj važnih člankov, ki jih bomo objavili v četrti številki. PLAŠČ f Iz dobrega meltona v vseh barvah 268 Din, Iz modernega mellranega sukna 320 Din, Iz finega velourja 780 Din, obleka Iz modnega flanela 90 Din, Iz moderne volnene k tkanine 300 Din, dunajska konfekolfa A 650 Din, trpežno volneno krilo 48 Din, L fino iev|ot krilo 72 Din, moderno volneno 90 Din, krasna flanel bluza 41 Din, velour '■ 64 Din, dekllika parhent obleka 38 Din, V dekliški sukn. plašč 146 Din, vse v krasni Izdelavi, solidno In dobro blago, razprodaja veletrgovina: R. Stermecki, Celje 83, Slov. Plilte takoj po veliki novi llustrovanl oenlk z več 1000 slikami. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Naročila čez 600 Din poštnine prosto. Tvornica kemičnih In farmacevtskih preparatov Ph. Mr. J. Kolar, Ljubljana Vil. Priporoča cenjenemu občinstvu: EMULSIA OLC1 JECORIS proti slabokrvnosti in tuberkulozi. L. Mikuš, Ljubljana Mestni tpg štev. IB Na malo! Ustanovljeno leta 1839. Na velikoI iliittllAiiAillllitiUlliiiiilllltliilllltiliillliiitilllliiiii KLIŠEJE I VSEH VRST, ČRTNE IN AVTOTI- M «' PIJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH M RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA • - NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZ-« VEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH | W TOČNO PO NAROČILU IN V NAJ- I KRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, UUBUflwa ■ TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽB« Z 0. Z. SV. PETRA NASIP 23. otepa Stttkinja ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le &CHICHT0V0 M I LO I L-» kjerkoli se nahajate! Kot dihljaj tanka plast ELIDA pudra Vam vsaki čas napravi čudežno, baršunasto mehko kožo, ki Vam podeli milino in 1-jubkost. ELIDA PUDER DOMAČI PRIJATELJ ILUSTRIRANA DRUŽINSKA REVIJA LETO III. MAREC 1929. ŠTEV. 3. Ivan Lah: Borba za vnuka (Konec.) edtem se je pojavil na vratih prileten mož krepke gorjanske postave, pravi kmetiški gospo* dar, s strogoresnim obrazom in trdoživim pogledom. «Vi ste gospodar«, sem rekel. «Sem.» Podal sem mu roko, ki jo je sprejel z vidno hladnostjo. «Jaz sem brat... prišel sem ... mati me je poslala, da stvar uredimo in da vzamem otroka s seboj.» «No, prav«, je zamomljal. Ubogo dekle, koliko si prestala pred tem trdostrogim človekom! «A jaz ga ne dam«, je zaplakalo dekle na ves glas in je planilo v hišo, kakor da ga hoče bra* niti z vsemi silami. «Kaj da ne,» je zarobantil stari za njo. «Kaj pa hočeš z njim. Bog, da ga odnesejo.« In vendar se je zdelo, da se je tudi v njem zganilo nekaj očetovskega. Hotel je še nekaj reči, pa mu je beseda zastala v grlu in zdelo se je celo, da jo je zaustavil jok. «Naredite, kar hočete«, je rekel in odšel po ozki gazi proti vrtu. Medtem je stopila na prag drobna kmetiška ženica. Vedel sem takoj: to je mati. Podala mi je roko in pol smehljaje pol jokaje zmedeno pozdravljala: «Lepo, da ste prišli... Uboga naša Ančka!... In njega je bilo škoda, tak postaven fant je bil. Pa rada sta se imela. Kadar je utegnil, je prišel sem gori. O nesrečna vojna ... Saj bi ga tudi jaz ne dala«, tu jo je premagal jok, «in vsi ga imamo radi, a saj veste, če se poroči... je že tako ... stopite no v hišo.« Stopil sem za njo in v hiši našel še dve ženski pri peči, na tleh ob zibelki pa je klečala uboga mlada mati, objemala in poljubljala otroka, klicala ga z najslajšimi imeni in ihtela v groznem obupu: «Jaz te ne dam, jaz te ne dam, ti moj svet, moja nebesa, angel moj! — Zakaj mi te hočejo vzeti? Zakaj ste z menoj tako kruti? Kaj sem storila, da me tako mu* čite!« Obe ženski pri peči sta strmeli vanjo in si brisali solze iz oči. Dragi moji, priznam vam, da me je ta pri* zor tako presunil, da sem se težko premagoval; zdel sem se sam sebi rabelj, ki trgam mladi materi otroka iz naročja; bilo mi je žal, da sem se spustil na dolgo pot v takem opravku, ki se me prav za prav nič ne tiče; toda spom* nil sem se na mater in se zavedal, da vršim njen ukaz. In ne samo njen, ampak tudi ukaz življenja. Nekoč čez mnogo let mi bosta mati in sin hvaležna za to mojo pot... Tudi starka je premagovala jok, dasi se je izkušala obvla* dati, ker je spoznala, da je tako prav: «Vidite, tako je... Saj vem, da je hudo. Vsi smo ga radi imeli. Tudi jaz... In tudi on, če* prav ni nikoli rekel... Dolgčas nam bo ... Ko bi vsaj — ne takoj... Saj ga moramo obleči in pripraviti za na pot... O, revček moj!« In tudi ona je pokleknila k zibelki in izkušala tolažiti hčer, a sama je milovala otroka, kar je mlado mater še bolj užalostilo: «Ne, ne, pri meni ostane, če se nikoli ne po* ročim, zanj bom živela, ne k tujim ljudem ...» «Saj nismo tuji«, sem ugovarjal. «Mati bo lepo skrbela zanj. Tudi njej je težko, razumite, izgubila je sina, iz ljubezni želi videti njego* vega otroka. Saj ne gre na drugi svet. Lahko ga zopet vidite. Ko bo velik, vas pride obiskat. Gospodar bo, vsi mu dobro hočemo. Laže mu bo pri nas ko pri vas. Saj veste, kakšen je svet.». Vse to je vplivalo tolažilno na obupano mater. Dvignila je otroka iz zibelke: «Glejte ga, kako je lep! Ves je kakor on, se že smehlja in tudi govori že: ata.. . mama!...» Zadnja beseda jo je zopet spravila v obup. Obe ženski pri peči sta ji začeli razumno pri« govarjati. Videlo se je, kako se je borila sama s seboj. Hodila je z otrokom v naročju po hiši in z jokom in smehom vzklikala besede po* nosa, obupa in bolesti. «Vam nimamo s čim postreči«, se je spom= nila starka in silila, naj sedem. Medtem se je vrnil gospodar, ki je ves mračen sedel k peči. Tudi v njem se je bil boj, a zmagovala je moška preudarnost. Vedel je, da bo dekle pre* bolelo prvo bolest ločitve, in misel, da je otrok v dobrih rokah, jo bo pomirila, da bo počasi pozabila nanj. Medtem se bo našel snubač in laže bo govoriti, ko ne bo zapreke; kar je bilo, je bilo — pozabi se in življenje gre svojo pot. Spoznal sem njegove misli in ga povabil k mizi na razgovor. Govorila sva o gospodar* stvu in raznih dogodkih zadnjih časov, da se je dekle medtem nekoliko pomirilo. Prisedla je tudi starka in začeli smo mirno razpravljati o naši zadevi. Dekle je z otrokom pobegnilo iz sobe. Dogovorili smo se, da mi bodo otroka prinesli na kolodvor, ko jim iz mesta sporo* čim, kdaj pojde vlak. Medtem bodo izkušali potolažiti dekle. Rekel sem, da tudi jaz želim govoriti z njo na samem, preden odidem. Starka me je odpeljala v drugo sobo, kjer sem našel dekle'pri mizi: pred njo je na bla* zini ležalo dete. Sklanjala se je nad njim in poljubljala s solzami sliko mojega brata. Pri* bližal sem se ji ljubeznivo in zdelo se je, da se je vdala v svojo usodo. Gledala sva bratovo sliko, pripovedovala je o tistih prvih dneh, ko sta se seznanila, in vso dolgo povest do tre* nutka, ko je prišla vest, da je padel. Videlo sc je, da ga je resnično ljubila. Pripovedoval sem ji o domu in o materi. Tako sva se sprijateljila in čutil sem, da so sorodniškc zveze v njej mnogo bolj žive kakor v meni, ki se mi je zdelo, da sem prišel v to hišo kot popolnoma tuj človek. Vse to jo je popolnoma umirilo in obljubila je, da bo sama dete lepo oblekla in pripravila za pot. «Samo kako ga boste pomirili vi, ki niste na* vajeni«, je rekla in se zopet sklonila nad dečka. Tudi jaz sem ga od blizu pogledal. «Vidiš, stric«, je rekla, in deček se je zasme* jal. To jo je utolažilo. «Vidite, kakor da vas pozna.« Poigral sem se še nekoliko z otrokom, dobro vedoč, da bo materi tem laže slovo od njega, čim bolj bo čutila, da je pri domačih ljudeh. Poslovil sem se od prijaznih ljudi in odšel proti mestu.« In zdaj, gospoda, — tretje poglavje. Ako je bilo prvo veličastno resno in drugo bolestno žalujoče, bo to — grenkosmešno. Prinesli sta otroka na kolodvor oni dve stari ženski, ki sem ji bil opazil v sobi. Lepo je bil zavit v tople zavoje, da se je samo malo videla rdeča glavica iz belega vzglavja. Razumel sem, da ni mogla priti mlada mati z njim, pretežko bi ji bilo slovo vpričo javne množice; in tudi stara mati ni mogla priti — tudi njo bi gledali in rekli: glejte, izročila je vnuka. «Težko je šlo«, je pripovedovala ženska, ki je držala otroka v naročju. «Uboga Anka! vrgla se je preko njega in ga pokrivala s svo* jim telesom. Da ga ne da in ne da. Vse nas je odganjala, ko smo ji prigovarjali. Potem je še mati izgubila glavo. Pričela je jokati in je zahtevala, naj otrok' ostane pri hiši. Otrok je bil že lepo napravljen in naenkrat so si pre* mislili. Celo stari, ki je prej vedno robantil, je bil mahoma druge volje in je zagrmel iz veže: «Kaj bosta jokali, pa naj ostane, kakor ho* četa«. Medve pa sva rekli: «Če gospod nad* poročnik želi, da vzame otroka domov, zakaj bi ga ne dali!« Tolažili sva vse tri, kar sva mogli. «Saj ne bo nihče vedel,« sva rekli, «in Bog ve, kako se mu dobro godilo. Bodite pa* metni!« Veste, bali sva se, da bi si dekle kaj storilo, če bi prišla na kolodvor. Nazadnje sva ga šiloma vzeli. Oh, ubogo dekle, kako je jo* kalo. Stokrat ga je prekrižala in prosila, naj ji odpusti, da ga izroča v tuje roke. «Kaj tuje,« sva rekli, «to so bogati ljudje, pošteni so in dobri, da se zanimajo za otroka.« Tn potem zopet stara. Da je to sramota za hišo, da imajo še toliko, da bi preživih še enega otroka. Bila je popolnoma druga nego prej, ko ste bili vi gori. In celo stari je pristopil in ga pogledal, kakor ga ni pogledal še nikoli. Saj ga sploh ni maral videti. A zdaj! Bil je kakor zmeden. Odšel je na vrt in ga ni bilo več! Taki so ljudje, Bog jih razumi. In vsega mu je dala s seboj, mleka in plenic in povojev. Samo kako boste vi to uredili, ko niste navajeni. Oh, to je bilo slovo. Spremljala naju je še nekaj časa in obstala tam v snegu. «Vrni se,» sva rekli, «nama se mudi, gospod nadporočnik čaka, saj ga boš še videla.» Pa ga je zopet poljubljala in križala. Veste, rada ga je imela, dosti je pre* stala zaradi njega.» Tako sta pripovedovali ženski. Medtem je prisopihal vlak in moram reči, da mi je bilo že nekoliko nerodno, ker so se začeli ljudje zbi* rati okoli nas. Plačal sem ženskama bogato za pot, saj se mi je zdelo, da sta to pričakovali, zato sta se tako potrudili. Nesli sta mi otroka v vlak in ga mehko položili na klop. Vlak je oddrdral. Stopil sem k oknu in gledal na one višave, mislil sem na mlado mater in priznam, da mi je je bilo žal. Zdaj sloni revica nad prazno zibelko in poljublja zadnje spomine svoje žive ljubezni... Zdel sem se sam sebi kakor tat, ki ji je odnesel morda edino srečo. Toda kaj se hoče! Življenje je včasih tako trdo in strogo z nami, če posegamo po njegovih prepovedanih sadovih. K sreči v vlaku ni bilo preveč ljudi, tako je šlo izpočetka še precej dobro. Otrok je spal in mogel sem se nemoteno prepustiti svojim mi* slim. Tudi ljudje niso bili preveč vsiljivi, kajti takrat si videl na vlakih mnogo nenavadnih potnikov. Kmalu pa je postala zadeva- zelo resna. Otrok se je prebudil in zajokal. Odgrnil sem mu obražček in je — trenutno umolknil. Gledal me je. Neznani obraz ga je zanimal in zdelo se mi je celo, da se mi je nasmehnil. Tudi jaz sem ga pogledal kar najbolj Ijubez* nivo in ga skušal nekoliko pozibati. Pogledal me je resno, kakor da me je spoznal. V tem trenutku je zagnal jok, da so se vznemirili vsi sopotniki. Izvlekel sem iz zavitka steklenico z mlekom in mu ponujal sesalček, toda ves moj trud je bil zaman. Spoznal je, da ni matere pri njem. Tako se je začel najtežji del tega mo* jcga potovanja. Kaj naj storim? In pot do doma je še tako dolga! Ženske v vozu so se zbrale okoli mene in njim se je posrečilo, da so počasi otroka pomirile ... Gospoda, ni* komur ne bi privoščil takega potovanja. Kaj vojna, fronta, prepeljavanje iz kraja v kraj! To je bila zabava v primeri z velikim bojem, ki sem ga boril s tem malim junakom. Nekaj časa je bil mir. Enakomerno drdranje vlaka ga je uspavalo. Toda kmalu se je zopet vznemiril in odslej je bil neutolažljiv. Zaman so se tru* dile ženske, ga prenašale na rokah, tolažile, ajale. Sto in stokrat sem se pokesal, da sem se spustil na to neumno pot . . . Potniki so godrnjali in moja zadrega je bila čimdalje večja. Tako smo prišli do Linča. Z velikim trudom sem dobil sobo v zanejnarjenem ho* telu, kjer sem plačal ženskam, da so prevzele otroka s prošnjo, naj ga izkopljejo in pre* vijejo in skušajo nasititi, potem naj ga polože v posteljo in pazijo nanj. Odšel sem po mestu, da se vsaj za nekaj ur iznebim tega groznega joka, ki mi je napolnil ušesa, glavo in srce. Vi se smejete? gospoda, toda povem vam, da v svojem življenju še nisem imel težjega opra* vila. Vrnil sem se v hotel pozno v noči. O ta noč! Preživel sem jih mnogo na fronti, grmečih, rjovečih, ropotajočih. A kaj je bilo grmenje topov in pokanje pušk proti tistemu ne* skončnemu otroškemu joku. Splazil sem se v sobo tiho in neopaženo in skušal neslišno leči na posteljo poleg njega. Otrok je spal. Toda začutil me je in potem ni bilo več miru. To* lažil sem ga na vse načine — toda brez* uspešno. In v tem joku je bilo nekaj očita* jočega, nepomirljivega. Kakor da je plakala duša. To ni bil samo glas, to je bil klic po materi. Bil sem utrujen in počitka potreben. Dolgo sem slonel v postelji in čakal, da se otrok pomiri. Svitalo se je že, ko je vstopila hišna in prevzela vlogo varuhinje. Jaz pa sem odšel v sosedno sobo, da si malo oddahnem od prečute noči in odpočijem za nadaljnjo pot. In čudno! Otrok se je pomiril in zaspal. Ko pa sem se mu zjutraj približal, me je pogledal s tistimi čudnolepimi očmi, vztrepetal je in jok se je zopet začel. Naprosil sem hišno, naj ga prinese k vlaku na kolodvor in tako se je pot nadaljevala do Dunaja. Naval v vlaku je bil velik. K. sreči so ženske kmalu spoznale moj položaj in se zavzele za otroka. Tako sem srečno prevozil neskončno dolgo pot in na Dunaju opustil vse poskuse, da bi se vživel v vlogo dobrega strica. Predal sem otroka hišnam v hotelu in pohajal ves čas po mestu; vlak je odhajal šele zvečer. Bal sem se te vožnje v noči, toda drugega vlaka ni bilo. Kdor se je takrat vozil z Dunaja, ta ve, kako se je poto? valo v tem preseljevanju narodov. V gručah so se tiščali ljudje v nerazsvetljenih vozovih z razbitimi okni, skozi katera je pihal mrzel semerniški veter poln dušečega dima... Tako smo potovali. Naj vam ne pripovedujem o ne? jevolji in godrnjanju potnikov, ki so se jezili na brezbrižno mater, ki ne zna pomiriti otro? ka, kajti v temi niso videli, odkod prihaja jok. Moj junak je; zaspal šele proti jutru sredi svežnjev, kamor smo ga bili položili... Ako vam povem, da je zmanjkalo tudi mleka in da ga takrat na kolodvoru ni bilo mogoče dobiti, si lahko mislite, kako sem nadaljeval pot proti Ljubljani. Toda ko sem se ji bližal, sem se zdel sam sebi junak, mnogo večji nego takrat, ko sem se vračal s fronte ... Na domači postaji me je čakal voz in sredi trdega mraza sem tiste dni pred božičem do? spel domov. Otrok se je čudno pomiril in spal skoraj ves čas. Obšla me je strašna misel, da bo v bolesti izdihnilo to mlado življenje, pre? aen doseže svoj drugi dom. Toda otrok je dihal mirno in ko smo obstali pred hišo — bilo je pozno zvečer — je stala mati na pragu. «Ali si ga pripeljal?)) «Sem.» Vzela ga je z voza in odnesla v hišo. Spal je še vedno. Položila ga je na posteljo in gledala. Nagnila se je nad njim in se razjokala. Otrok se je prebudil, gledal jo je, dolgo, dolgo, ne? premično, in ko so mu dali mleka, je pil s slastjo, kakor da je razumel njeno ljubezen in sladke besede, s katerimi ga je obsipala... . Tudi jaz sem spal po tem potovanju dolgo, dolgo, in ko sem se prebudil, se mi je zdelo, da je v hiši novo življenje ... Toda ko je prišel božič, sem nehote mislil na tisto samotno domovanje na planjavi in na mlado mater ... Gospoda, moja povest je končana. Finis! Da sem glasbenik, zdi se mi, da bi se dalo to še drugače povedati — a zdaj boste raz? umeli, zakaj so na svetu povesti, ki jih je težko pripovedovati. Ali naj vam popišem radost svoje majke, ko se ji je moj nesrečni junak prvič nasmehnil? Čemu? A zdaj vidite, kako težke so včasih naloge, ki se zde na videz zelo lahke, in kako težko je bilo anektirati to, kar je bilo po naših mislih tako naše. Pogled s Kofc na Triglav in Bcgunjščico. Sigrid Undsetova: Kako sem prvikrat srečala uboštvo Pisateljica te za njeno umetnost zelo značilne črtice, Norvežanka Sigrid Undset, je prejela pred nedavnim Kohlovo literarno nagrado za leto 1928. Njen slovstveni sloves temelji na povestih, ki v preprosti obliki raz« glahljajo o vprašanjih otroške in ženske psihe, o ženski nasploh, o njenem, v resničnosti in v literaturi neprc« stano spreminjajočem se videzu, o njenem duhovnem življenju, ki sc nam zdi zdaj tako zamotano, globoko, zdaj spet tako enostavno in prazno. Ves ta čudoviti mehanizem stvari, ki nosi ime ženska, postane, če ga razbiraš iz del Undsetove, čisto navadna, realna, raz« umljiva in otipljiva reč. Odlikovana avtorica je izdala dva velika cikla ro* manov. K prvemu prištevajo njeni življenjepisci in tolmači dela: Marta Oulie (1907), Srečni vek (1908), Jenny (1911), Uboga bitja (1912), Pomlad (1914), Blesk začaranega zrcala (1927), Modrc device (1918), Pomladni oblaki (1921). Drugi njen cikel pa vsebuje tri knjige obširne epopeje: Kristina Lavansdatter, in sicer: Legendo o VignLjot in Vigdis (1909), Legendo o kralju Arturju in o vitezih od okrogle mize (1915) in Legendo o svetem Halvardu (1920). * Ne spominjam se več, za kateri rojstni dan so mi bili dali punčko Gerdo. Prav gotovo pa takrat še nisem hodila v šolo. Menda sem bila izpolnila šele sedmo leto. Stanovali smo v ulici Lyder*Sagen. Ta ulica je imela hiše ali prav za prav hišice z vrtovi samo ob eni strani. Ob drugi strani pa se je razprostiral obširen nezazidan prostor, čudo* vito zemljišče. Tam so na enem koncu že od* rasli otroci bili žogo, koj zraven smo mi drugi na kupu kamnov in peska zidali blatne bajtice ir. gradili ceste, malo dalje smo si umivali noge v umazani, neblago dišeči luži. Prav zadaj, že blizu županovega travnika, je rasel kup kopriv in med njimi nekaj mršavih mali* njakov. Tam smo si vsako leto že kar po sv. Janezu Krstniku pošteno opekli roke in noge, ko smo trgali še nezrele zelene maline. Otroci so pač otroci, povsod enaki! S poseb* nim veseljem in poželenjem pa smo gledali na županov vrt. Ta visoki gospod ni imel otrok, zato se nihče od nas nikdar ni upal stopiti na njegovo posestvo. Neizmerno radi bi bili to storili, zakaj stalo je tam mnogo po* nosnih jablan, hrušk, češenj, in njive so bile tam, polne repe, korenja in redkve ... toda ... O vseh teh dobrotah in o konjih in kravah, ki smo jih včasih videli na županovem travniku, smo si često pripovedovali čudovito zanimive zgodbe. Najstarejši med nami so se spominjali celo, da se je pasla neke jeseni na tem travniku Jcar cela čreda prašičev, in to več dni zapored. Mi vsega tega niti verjeti nismo mogli in še na misel nam ni prišlo, da bi nas kdaj doletela taka sreča, da bi bili priče kakšnega tako poseb* sebnega, imenitnega dogodka. Kajti mnogi izmed nas še nikdar niso videli živega prašiča. Vsi smo bili pač mestni otroci in najmanjši kajpak še nikoli niso bili na kmetih. Tisti dan, ko so mi bili podarili voziček in punčko Gerdo, je blesteče sijalo mlado maj* sko solnce. Še danes vem, da sem nosila ta* krat belo obleko, ki je še nisem utegnila uma* zati. Stopala sem po ulici, voziček je nerodno poskakoval pred menoj, zakaj cesta je bila, kakor vse v Oslu, če imajo hiše samo po eni strani, od sile zanemarjena. V lužah med kamni in peskom pa je odsevalo temnomodro pomladansko nebo, na katerem so jadrali svetli oblački. Srečala sem dve mladi prijateljici. Povedali sta mi takoj, da stoji sredi travnika konj, ki je dobil ponoči žrebička. Hotela sem jima po* kazati voziček in punčko, toda vse tri smo ob tej nenavadni novici popolnoma pozabile na igrače. Hitele smo naravnost na travnik. Vse, kar sta nii bili ravnokar oznanili, je bilo do kraja res. Vsi otroci iz naše ulice so bili že tam. Stali so okrog konjske mamice in se raz* govarjali o čudežu. Neverjetno se nam je zdelo, da bi te tanke, suhe, visoke noge mogle nositi žrebe in njegov droben, razkodran rep. Opazili smo tudi, da je novi stvor svetlodlak, mamica pa da je črna. Čudno, čudno! In ko je žrebiček potaknil glavo pod mater, da bi pil pri njej, nas je vse pogrelo in skoro strah nas je bilo, ker smo bili tako blizu skrivnostim narave... Toda že nas je prišla naša služkinja klicat k južini. Zdajci sem opazila, da je moj vozi* ček prazen: Gerde ni bilo več nikjer. Joj, joj! Povsod smo poizvedovali. Vse otroke sem vprašala po njej in še v hiše smo pogledali in na vrtičke. Gerda je brez sledu izginila. Prija* teljici Mili in Maja, ki sta bili že večji in zelo podjetni dekletci, sta hoteli po stražnika. Tega pa jima nismo pustili. Zato sta z našo služ« kinjo kar sami pričeli podrobno detektivsko preiskavo. Nina, ki ni bila na bog ve kako dobrem glasu, se je morala temeljito zagovar« jati in je pri tem seveda tako strahovito kri* čala in javkala, da je kmalu k strogi razpravi pritekla tudi njena mama. Ta nam je kruto zapretila, da pojde k Mili, k Maji in k nam domov povedat, kaj počenjamo z njeno ubo« go ... no, vse vkup ni nič pomagalo. Gerde, izgubljene punčke, nismo našli več. Vse je bilo zaman. -Potočila sem seveda nekaj bridkih solz, toda zadeva se mi nikakor ni zdela bogvekaj tra« gična. Saj sem imela punčko komaj nekaj ur in ni mi še tako prirasla k srcu. Pa tudi res* ničnih las ni imela, bili so samo naslikani na njeno porcelanasto glavico in obleka izgub« ljene punčke, ki jo je bila sešila moja mama sama, je bila iz preproste kotenine, toda zelo, zelo bela in s pisanimi cvetkami posejana, po« vrh pa še odičena s čipkami in zidanimi pent« ljami. Toda kaj, ni je pač bilo več! Ker mi je voziček še ostal, sem položila vanj svojo naj« lepšo punčko, ki pa je morala vedno samo ležati, kajti bila je brez las, brez rok in brez nog in vsi so se ji smejali. Najbrž bi bila punčko Gerdo že davnaj po« zabila, če bi se ne bilo zgodilo nekaj, kar vam bom zdajle povedala. Le poslušajte! Dva, tri mesece po tem dogodku me je naša služkinja vzela s seboj v Balkeby. Ne spo« minjam pa se več dobro, kaj je imela tam opraviti, morda je šla obiskat svoje znance ali kaj podobnega. Prišle smo do enonadstropne, vegaste lesene hiše, stisnjene med skoro nove, velike zgradbe. Pozneje so to bajto gotovo po« drli, zakaj zaman sem jo iskala. Dobro pa vem, da bi jo bila našla, če bi še stala na tistem mestu. Rjavkaste^ je bila poslikana, od vlage pa je barva vlekla že na sivo. Omet se je bočil v mehurčke. Ko je služkinja stopila v pekarno po kolačke, sem s prstom predrla več takih mehurčkov, to me je neznansko zabavalo. V pritličju te ubožne hišice sta bili dve trgovi« niči: pekarna in čevljarnica. V to poslednjo sva stopili s služkinjo. Čevljar z velikim modrim predpasnikom je sedel na nizkem stolčku. Obraz je imel siv« kasto«rumen kot testo in zelo slabe volje je bil. Ko sta bila s služkinjo izmenjala rtekaj besed, sva vstopili v sosednjo sobo. Tam je bil zrak oster in slab; kamor sem se ozrla, vse se mi je zdelo čudno novo in tuje. Najprej sem opazila dve postelji, kakršnih še nikdar nisem videla: bili sta rdeče pleskani. Žimnice in blazine so ležale kar vprek druga na drugi in tako visoko, da mi ni šlo v glavo, kako mo« rejo ti ljudje zvečer, ko se odpravljajo spat, zlesti skoro pod strop ... V tem trenutku je vstopila neka ženska. Na prsi je stiskala drobno dete. Natanko se še spominjam, zob skoro ni imela več, v obraz je bila čisto rumena, toda lakti in prsi, ki so se kazale izza bluze, so bile zelo bele in pod pro« zorno kožo so kot črne nitke tekle modre žile. Helena, naša služkinja, ki je kramljala z njo, je dejala nenadoma: — No, kako je pa kaj Solvejg? Ne spominjam se več, kaj ji je odgovorila siromašna žena, toda Helena mi je bila že poprej povedala, da imata čevljarjeva dekletce moje starosti. Zdaj me je še vprašala, ali jo hočem videti in z njo govoriti. Prikimala sem seveda in odšla k Solvejg. Ležala je v kuhinji. Tam je bil zrak tako težek in zatohel, da me je postalo strah in pri srcu me je zabolelo. Dekletce je bilo zelo drobno, bledo in svetlolaso. Slonelo je v kotu ob steni v veliki postelji. Odeto je bilo v rož« nato nočno košuljico. Vprašala sem jo po imenu in po starosti — — oboje sem seveda že vedela: ime ji je bilo Solvejg in mojih let je bila — toda kaj bi ji sicer rekla? Ona pa me nasprotno ni vprašala ne za ime ne za leta; to se mi je čudno zdelo. — Ali si zelo bolna? sem jo vprašala. — Seveda, seveda. Bule imam v bokih. Dva« krat so me že operirali v bolnici, dvakrat, veš, je odgovorila skoro ponosno. Ni mogoče, ni mogoče, sem rekla. Ali te je hudo bolelo? Solvejg ni odgovorila. Jaz ji pa tudi nisem vedela nič reči. Z nogami sem cuzala kavču« kasto pentljo na slamniku, ki sem ga nerodno mečkala med rokami. Vrata v čevljarnico so bila odprta, v kuhinji je zaudarjalo po smoli in po vlažnem usnju. Mati bolnega dekletca je stala ob štedilniku in kuhala kavo; otroka je še vedno držala v naročju. Vonj žitne kave in slabega mleka se je mešal z duhovi iz čev« ljarske delavnice. V tej ubožni kuhinji menda nikdar niso odprli ozkega okna. Končno sem morala spet nekaj reči. Vpra« šala sem mlado bolnico: — Ali ti nikdar ni dolgčas, ko moraš vedno samo ležati? Solvejg mi ni takoj odgovorila. Potem pa je potegnila nekaj izpod blazine. — Papa mi je dal tole, je rekla. In pokazala mi je zeleno popleskano škatlo za nabiranje rastlin. Obešena je bila na pisani vrvici. — Mama mi je pa dala tole, je rekla. In izpod zglavja je pokukala punčka. Glavo je imela iz porcelana, plavi lasje so bili kar naslikani nanj. Četudi je bila že zelo zama« zana, sem takoj spoznala njeno belo obleko s cvetkami in židanimi pentljami. Bila je Gerda. Zardela sem, solze so mi stopile v oči. Zdelo se mi je, da sem bolnemu dekletcu storila strašno krivico. Nisem se upala dvigniti po« gleda in tudi besede nisem mogla spraviti iz grla. V tem trenutku se je čevljarjeva žena, ki je ob štedilniku natakala kavo v okrušene sko« delice, nenadoma ozrla vame in ugledala moj zardeli obraz. Stopila je takoj k postelji svoje nesrečne hčerkice, ji potegnila punčko iz rok in jo položila nekam v stran. — Nikar ne kaži takih igrač bogati deklici, je dejala in se prisiljeno nasmejala. Potem pa se je okrenila še k meni in hitro rekla: —-Ti imaš pa gotovo mnogo lepših in večjih doma, kajne? Za hip sem se ozrla kvišku. Njen pogled je blodil po kuhinji, ustnice je čudno krčevito stisnila na skoro brezzobe čeljusti. Potem pa jc dejala s čisto drugačnim, medenim, spoštlji« vim glasom, da sem kar zatrepetala od studa in nerazložljive bojazni: —; Seveda, seveda, ti imaš druge, lepše punčke. Ampak naši ubogi Solvejg se tudi ta zdi zelo lepa--------še za dve kroni sem jo kupila pri Wollmanu, da povem po pravici... Zena je nato na dolgo in na široko pripove« dovala, kako je bilo takrat z nakupom te punčke. Čutila sem, kako so se ji večkrat usta« vile oči na moji sklonjeni glavi. Spominjam sc, da me je nato povabila v izbo na kavo. Zaman sem se branila in za« trjevala, da mi je mama prepovedala piti kavo. Popila sem jo celo skodelo in pojedla dva slaba kolačka, ki ju je bila Helena kupila v pekarni. Čevljarjeva žena me je tako silila, da sem jo morala ubogati. Ko sva se s služkinjo vračali domov, sem silovito jokala. Nisem pa hotela povedati za« kaj. Toda Helena mi je rekla, da naj bom kar srečna in zadovoljna, da nisem tako bolna kot Solvejg. Dobro mi bo delo, je dejala, da sem videla, kako žive druge deklice. Jokala sem čezdalje bolj. Tedaj se je služkinja ustrašila, obljubila mi je bonbonov in me rotila, da ne smem povedati mami, da sem jo spremila v Balkeby. Kmalu sem se potolažila. Začela sem spo« torna premišljati, kaj vse bom storila za Sol« vejg. Pojdem jo obiskat in jo bom kratkoča« sila. Iztuhtala sem mnogo dobrot. Ob misli, da bom postala dobrotnica uboge bolne Solvejg, sem se polagoma pomirila in končno se mi je povrnila dobra volja. Od vsega, kar sem bila sklenila, nisem po« zneje nič storila. Imela sem namreč samo sedem oere. In še tisti večer, ko sva z mamico molili večerno molitev, sem se spomnila na siromašno, malo bolnico in iznova mi je potok grenkih solz zalil oči. Toda o punčki nisem zinila nikomur. Služkinjo Heleno so naši do« mači pošteno ozmerjali in nikdar več nisem smela v Balkeby k ubogi Solvejg, ki je bila tako nevarno bolna. * Tako sem prvikrat srečala uboštvo. Nekaj lef pozneje mi je nekega dne povedala mama, da smo tudi mi postali ubožci. Še danes pom« nim, kako sem se takrat zgrozila od tesnobe in kako so v čudni vročici zagorela moja de« kliška lica. Ali smo bili torej tudi mi obsojeni, živeti v okuženem ozračju, pripogibati hrbte pred ljudmi, jih gledati z bojazljivimi očmi in govoriti z njimi ponižno in sladko ko med? ... Postala sem doraslo dekle, postala sem žena. Naučila sem se vedno bolj spoznavati življenje. Tudi uboštvo. Toda najhujšo revščino — ponižanje, ki se roga siromakom — sem spoznala s sa« njarskim nagonom otroka tisti dan, ko sem začutila v sebi zločinsko dušo, v kuhinji pri čevljarjevih v Balkebvju, ob ženi, ki je skrila punčko Gerdo. (Po franc, prevoda — Pavel Karlin.) Fotostudija. Leva slika: Vladimir Gajdarov, ki je v preteklem mesecu nastopil na našem gledališču in v tukajšnjem kinu Matica. S svojo moško lepoto si je osvojil mnogo ženskih src. Njegova partnerica na sliki je Eliza la Porta. Spodnja leva slika: Človeška opica. Jahalni šport v Ameriki. Desna in srednja slika kažeta borbo z divjim ne^ ukročenim konjem in na zadnjih dveh slikah vidimo že dresirane plemenjake na dirki. Na zgornji sliki vidimo dve Američanki, ki v največjem diru stoje menjata konja. Deca na maškeradi. Leva slika: Kot v spalnici. Spodnja slika: Moderno stanovanje. Levo spalnica, desno salon. Vsa oprema je enostavna, gladka. Omare so vse vzidane. Okna velika. Sodobno stanom vanje se odlikuje po svoji mirnosti in dela vsled ekonomične izrabljeno-' sti vtis prostornosti. Mala Breda. Desna slika: Kot v spalnici. Spodnja slika; Moderni divan z blazinicami, polici s knjigami, slike naših mojstrov in rože na pručki. Vse to dela vtis domačnosti in vabi k odpočitku. » r.Sklal ." *> n m i Hhi Mile Klopčič: Zima v Kotu. Poročena Šla sem s teboj čez reko Ki. Od dragih mojih voda me deli. Predaleč mora moj bolestni vzdih, predaleč roma solza tja do njih. Onstran so se mi odtujili Vsi: starši, bratje in sestre. Tu v mrzlem severu so naložili breme na hrbet žene. Jesensko listje pada, pada ... V samoti tvojega stana je pičla ljubezen, pičla še hrana. Tri leta že! Prezgodaj pada na mene ivje, zgodaj slana. Vsak tvoj migljaj sem izpolnila; sem s tem tvoj srd si zaslužila? Na delo rano zjutraj že hitim, in v delu pozno v noč bedim. Hotela bi spati, da bi se več ne zbudila, mladost se v solzah mi osiplje in mre. Da še bi se enkrat samo nasmehnila, saj sem še mlado, mlado dekle. Miran Jarc: Iz mladih pesmi Slovo daj, nevestica, belim nočem, ko sama drhte si prisluškovala srebrnim obzorjem, ki so šepetala skrivnosti odete v boječi: „Li smem?'1 A v školjko — srce ukleni poljan mesečinskih svetov žuborenje, ko prvič te zdramil vriščeči bo dan, srcu prisluhni, pij hrepenenje. Ksaver Meško: V noči Draga, že spiš? Zvezdice sevajo v tiho ti kamrico, angelci ti pojo pesem uspavanko. Zvezdic vseh sevanje, angelov vseh sevanje, Ivo Peruzzi: Pozdrav angelov pevanje mojega je srca tajni odmev: Ljubim te! Pozdravljeno solnce, ki v prsih vstaja, balkoni sanjavi in pesmi — adijo! Tamkaj od vzhoda nov dan se poraja, blišče se planine, se trate smejijo. In prsi razgaljenih k zdravju in sreči korakajo drzni bojarji prirode... Vi merci daljin, vi orači plamteči, kovači, kujoči si boljše usode: Vaš dan ni več dan mogotcev državnih, in družba zavisti, laži in tesnobe, vaš čas ni umiral v spominih preslavnih, napoj vaš je poln — zdravilne grenkobe. Resnica na desni, na levi Pravica, a jasen pogled in trdno za veslo. Neskončna Ljubezen užiga jim lica, nikjer ni programa in v srcu je geslo! Pozdravljeno solnce, ki v prsih vstaja, vam borcem pozdrav iz te blatne doline! Življenje življenju si roko podaja in naše teme so in naše jasnine... Frederic Mauzens: Živa blagajna Iz francoščine prevedel dr. A. Debeljak Razširil je roke v znak zadivljenosti. «Ampak izpregovorite vendar, gospod Ber* nard!» je nadaljeval. Recite kaj, da bom vedel, ali se najina telesna istovetnost razteza tudi na govorico ...» «Gospod...» sem zajecljal. «Imenitno! Saj sem si mislil! To je sijajno!* Mož je v svojem razburjenju nekolikokrat na slepo koraknil po izbi... Mel si je roke, tleskal z dlanmi in se smejal... «Ah! srečna misel, ki me je obšla!» je vzklik* nil. Njegove oči, ki so bile zbog smeha ob* robljene z gubami kakor staremu Kitajcu, so strmele v moje, enolikšne in enake barve, samo da so mi bile od začudenja okrogle kot loterijska^ kroglica. «No!» je dejal. «Ali ste se zavzeli? Nujte, zavedite se, gospod Bernard. Resen pomenek imava in časa ne smeva tratiti... Dovolite?* Potegnil je k sebi stolico in sedel. Jaz sem storil isto, iz golega posnemanja, samogibno, kakor mesečnik, govoreč sam s seboj: «Sanja se mi... To so očividno sanje, in sicer naj* bolj nesmiselne od vseh, kar sem jih kedaj imel...» «Gospod Bernard,* je povzel možanec, pred* stavim se: Elzear Philibert, francoski Kanadec, iz Ouebeca ...» Prekiniti moram svojo pripoved. Ivona je vstopila z obema prejšnjima poglavjema, ki sem jih ji dal čitati. * «Ali, ubogi botrček. saj to ni tako!* mi je velela. «Najprej si o meni naredil navdušen portret... To je dočista smešno ... Napraviš mi to veselje in prečrtaš dotične odstavke, kajne? ... Potem pa govoriš o Cruchatu, o Starem Sevresu, o Nikotu, o svojih prvih do* godivščinah, ko si bil Živa blagajna... Tvoji bravci tega ne bodo čisto nič razumeli!* «Kako?» sem del presenečen. «Nič ne bodo razumeli?* «GotOvo ne!» je nadaljevala. «Ker si bil pred petnajstimi leti junak dnev.a. si domiš* ljaš, da se ti je treba samo imenovati, pa da vsakdo poreče: ,1, kako pa! Živa blagajna ... Tisti Overnjat... Demant in slepo črevo .. ‘ Ampak kdo neki se še danes tega spominja?* «Meniš?» sem zamrmral malo poparjen. «Tako je kakor z mano... Moja slika je bila v novinah pred dvanajstimi leti, ko je bil ubogi papa ubit in ko si ti rekel, da mi hočeš biti za* ščitnik ... Omenjali so po listih, v kakih oko* liščinah sta se vidva spoznala... Rekli so nekaj besed o vajini izredni dirki okoli sveta... Ampak drugi dan se ni več mislilo na to in za mesec dni ne bi bila ena oseba od sto več znala povedati, kdo je Ivona Loustau. mlado* letna sirota Matije Bernarda ...» «No, pa kaj?* «Prižgi svojo svetiljko! Povej, kdo sva!* In položila mi je na mizo obe poglavji ter odšla. Kar se tiče njene slike, je ne bom zatrdno nič popravljal. Glede ostalih reči pa ima prav, zato hočem kar se da na kratko posneti zgodbe, na katere sem že nekolikokrat meril. Pred petnajstimi leti sem bil težak v službi starinarja Cruchata. Nekega dne sem po ne* okretnosti pogoltnil sloveč demant, ki sem ga držal med zobmi, medtem ko sem popravljal okov, kamor sem ga mislil zopet vložiti. Ta zoprna nezgoda se je pripetila baš tedaj, ko je zbiratelj baron De Chasseneuil kupil dra* gulj (ki je bil dvojno dragocen, saj poleg svoje notranje vrednosti je imel še nenadomestljivo vrednoto spomina, ker je krasil prvo fran* cosko tobačnico, namreč ono, ki jo je Nicot* prinesel Katarini Medicejski...). Kakor čreš* njeva koščica se mi je Nikot — tako se je nazival ta demant — po nesreči ustavil v sle* piču. Kirurgični operaciji pa sem se odločno uprl. To ni bila zlobnost od moje strani, mar* več bojazen pred ranocelnikovim nožem, tako nepremagljiv kakor malosrčen strah. Gospod pl. Chasseneuil je bil obupan, Cruchat pa besen. Redarstvo se je izjavilo, da je brez moči: tatvine ni bilo, temveč edinole smola — pri kateri sem bil seveda jaz prva žrtev, zakaj Nikotova navzočnost v mojem slepiču mi je neprestano grozila z vnetjem slepega črevesa. Stvar je vzdignila dosti hrupa. Novinarji so me hodili izpraševat, fotografirat in kine* matografirat, tako da so malopridneži vsega sveta v kratkem vedeli, da biva v Parizu v prodajalni «Stari Sevres* na Lafittovi cesti živa blagajna (tako me je krstilo občinstvo) ... mož... komaj mož... nebogljen, ponižen in šibek starček, čigar trebuh, mršav od slabo plačanega dela, ima v sebi demant iz francoske krone... milijon, ki ga samo s konico ka* kršnega si bodi noža že lahko spraviš iz nje* govega skrivališča ... Ker so se proti meni poskušali zločinski na* padi, mi je policijski načelnik dodelil za osebno stražo slovitega redarstvenega nad* zomika Loustauja. Neki moj bratranec, debel, sebičen in pe* tičen samec, ki sem mu bil jaz daljni pa edini sorodnik, Honore Plaisance, me ie brez truda * Jean Nicot (1530—1600), francoski diplomat, je pri* nesel duhan na Francosko. Po njem je imenovan nikotin. (Op. prev.) in težave prepričal, da je ta zaščita nezadost* na, in me pregovoril, da me je smel on ugrabiti. «Vse nate preži», je rekel. «Chasseneuil, Cruchat in jaz ne poznamo tatinskih zvijač. Nikar se torej ne zanašaj, da te bomo mi bra* nili. Ostane še Loustau. Ampak on je sam proti sto drugim. Zaključek: pazimo, ali pa si izgubljen. Jaz mislim takole. Kratko malo jo popihava po angleško ter odideva v tujino, kjer bova živela pod izmišljenim imenom. Nikoli se ne bo izvedelo, kaj se je z nama zgodilo. Rešen boš.» Neutegoma sva torej ostavila redarja, sta* rinarja in zbiratelja redkih stvari ter odja* drala v Avstralijo, kjer naj bi skupaj lepo v miru živela do moje smrti (meni je bilo pet* deset šest let in sem bil videti precej zdelan), nakar bi se moj bratranec Plaisance (mnogo mlajši in osobito čvrstejši)polastil demanta... O tej razrešitvi kajpada on ni nikdar zinil niti besedice, vendar jaz sem uganil njegovo prh krito misel... Ali ne zmeša se tako lahko sled možu, ka* kršen je bil Loustau, niti strašanskim razboj* nikom, ki so pazili na vse pretege. Plaisanca in mene so zopet dohiteli in na novo nama je bilo bežati. Ah! kakšna mora! In nepričako* vani konec, ko sva se vrnila na Francosko, še vedno zasledovana, ta napad vnetja slepega črevesa, ki se je nenadoma pojavil, kakor da me je kdo z bodalcem dregnil v trebuh ... operacija takoj nujna, pod pritiskom bolečine sem slednjič privolil vanjo ..., oba zlikovca, ki sta se izdajala za ranocelnika in ki ju je Loustau podrl na tla v trenutku, ko sta me hotela uspavati... kako me pravi zdravniki kloroformirajo ... in prebujenje! Mojega bra* tranca je zadel mrtvoud, Cruchat je prišel na nič... vse to zaradi okoliščin, ki bi bilo pre* dolgo govoriti tukaj o njih . . . Ampak po* zneje mi je bilo življenje sladko, brez obla* kov, zbog Plaisanceovega imetja (ki sem ga navsezadnje podedoval, dočim se je bratra* nec tako trdno nadejal, da bo dedoval za menoj), življenje v lastni čedni vili ob Seini v Courbevoii, kamor je Loustau, sedaj moj najboljši, moj edini prijatelj, prihajal ob ne* deljah s svojo ženo in hčerko, da smo skupaj jedli kračo ali piščanca in ga zalili z dobro kapljico! Življenje brez oblaka, ki pa na žalost ni trajalo dolgo! Loustau je izgubil svojo ženo in ta velika tuga mojega prijatelja je bila prva senca ... Potlej sem nekega jutra omedlel, ko sem razgrnil novine, ki sem bil šel ponje v nabiralnik ob vrtnih mrežnih vratih ... Glav* nega paznika, dobro znanega Loustauja, so z dvema kroglama iz samokresa ubili roparji, ki jih je skušal zapreti. Nato je bilo še nekaj stavkov, ki jih nisem mogel do kraja raz* brati: «... častna smrt... Žrtev dolžnosti... Notranji minister in prefekt... Zlata sve* tinja ...» Besede so mi plesale pred očmi, in ko sem jih dvignil iznad dnevnika, kjer nisem nič več razločil, sem se brez misli ozrl proti Seini, ki se mi je zdela zastrta z gosto meglo ... Gospod baron pl. Chasseneuil je mož iz* brane dobrote. Ta bivši državnik in sorodnik najstarjih obitelji v saintgermanskem pred* mestju, naju je, Loustauja, preprostega straž* nika, in mene, nekdanjega hlapca v «Starem Sevresu», vselej štel za prava prijatelja. Do* spela sva hkratu v bolnico, kjer je nadzornik izdihnil svojo dušo. In ondi sem mu izrazil svojo namero, da bi vzgajal Ivono. «Nobenega sorodnika nima več, niti dalj* nega», sem dejal. «Njen boter in njena botra sta zelo ubožna in zelo stara človeka, ožja rojaka temu nesrečnežu... Že nekaj časa je, kar sta se umaknila v svoje selo v Pirenejih... Dekletce jih niti ne pozna . v Mene ima za svojega kuma, ker me je od nekdaj tako kli* cala, še sam ne vem, zakaj ...» «Vi boste njen varuh», je rekel gospod De Chasseneuil. «Jaz napravim potrebne ko* rake.» In vrli mož mi je stisnil roko ter me gledal, kakor da bi me rad poljubil. Toliko da se mu nisem naslonil na rame in se po mili volji izjokal. V takih trenutkih je človek neumen. Še nekaj let sreče, vendar globoke in ob* enem skaljene sreče, kjer je bilo živega ve* selja, obžalovanja in nepokoja ... Pričujoč* nost plavolaske, divne, srčkane, vedno tako pridne, tako prikupne, tako radostne deklice je bila zame neprekinjena divota ... * Ali v ta zamik se je mešal otožni spomin na nesrečnega očeta, mojega edinega prija* telja (gospod De Chasseneuil stoji previsoko, da bi ga navzlic vsemu smel smatrati za kaj več kakor za pokrovitelja), in skrb zastran odgovornosti, ki se mu je zdela pač težka za ramena bornega starca, nesposobnega v za* motanih prilikah, kakor sem pogosto dokazal, priletnega moža. čigar okrogla, častitljiva imo* vina je bila posledica pravcatega slučaja . .. «Varuh!» sem si ponavljal. «Dolžan, voditi nekoga skozi življenje, čeprav jaz sam nisem bil nikdar zmožen voditi samega sebe ...» Sicer nisem bil kdo ve kolikokrat v nevar* nosti, da bi bil dal svoji varovanki kak ukaz ali vsaj preprost nasvet, ki bi se ga bil uteg* nil kesneje kesati. Kajti zapovedovala je v hiši prav za prav ona, njene najmanjše želje so bile postava, in ta postava, ki sem se po* božno uklanjal pred njo, me je tupatam ne* koliko osupila . . . (Nadaljevanje prih.) ravie in sreča Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvaru= jete lepoto in zdravje Vaših zob. KALODONT Alojz Gradnik Povedal-vam bom iz pravljice, ki sem jo bog ve kje čital in mi je ostal v spominu samo kratek odlomek, podoben mračno*trpkemu napevu, ki se znova in znova povrača v melos diji človeškega življenja. Živel je človek, kraljevič v daljni deželi. Samoten in mrk je prebival v ozki celici viso* kega stolpa in redkokateri državljan ga je imel priliko videti. Celo njegovi 'najbližji so se ga boječe izogibali in niso vedeli, kako naj si razlagajo njegovo molčečnost, ali iz neum* ljive ozlovoljenosti ali iz sila samoljubne domišljavosti. Kraljevič, ki je v dnevu preš sedel ure in ure v svoji dvorni pisarni, pa je na noč skrivaj in brez spremstva ostavil samotni stolp. Preoblečen v navadnega držav* ljana se je udeleževal vseh razveseljevanj, v katerih iščejo ljudje radosti in utehe. Ali vsakokrat se je vrnil še bolj žalosten in potrt. Nekoč pa je k sebi poklical velikega duhovna, ki je bil vešč vseh zemskih in nadzemskih ved. «Ti, duhovni,« mu je dejal, «ki je tvojemu srcu vse očito, ali si srečen?« «Srečen?» je oni zmignil z rameni, «nihče na zemlji ne more biti srečen. Vse, česarkoli se dotakne naše poželenje, ki vre iz večnega ognja, je le bežna podoba, ki nas samo mami in moti.« «To so prazne besede,« mu je odvrnil kra* ljevič, «jaz pa hočem, da bo radost in uteha teh minljivih stvari večna. Povej mi, katero sredstvo naj si za to izberem?« «Ne poznam tega sredstva, visočanstvo«, je odvrnil veliki duhovnik. In kraljevič je ostal sam s svojo žalostjo. Ko pa je bila noč njegove bolesti najgloblja in najtemnejša, ga je obšlo nenadno spoznanje. Vzel je papir in dal v besedah izraza svoji veliki žalosti. In tedaj se mu je prvič po obrazu razlil smehljaj sproščenja in radosti. To pa, kar je napisal, je bila — pesem ... Na to davno zgodbo sem se spomnil, ko sem vam hotel govoriti o pesniku «Padajočih zvezd« :— Alojziju Gradniku. Gradnik je pri nas najmočnejši pesnik tiste bolesti, ki jo doživi človek iz strašnega raz* očaranja nad minljivostjo in praznoto opojne radosti, kot jo nudi svet. Človek, ki bi rad kakor Faust zaklical trenutku: «ostani mi, tako si lep!«, in ki z Nietzschejem nagonsko za* hteva: «vsaka radost hoče biti večna!«, tak človek, ki je preveč prirodnoelementaren, da bi se tolažilno in slepljivo zadovoljeval z iz* umetničenimi dogmami in modrostmi, bo kot pesnik dal pretresljivo močnega izraza tem doživetjem, izraza, ki se ne zdi odvisen od vsakokrat drugačne, vladajoče sodobne misel* nesti, ampak je enako svež in živ v vseh do* bah. Taka pesem je trajno živa, ker je izrazito osebna, ali doživeta tako močno, da govori ’ sakomur, ker je iz tiste globine čuvstvovanja, v kateri si duše odpevajo: ..... dva vodnjaka oddaljena vrh zemlje sva. V globinah pa sc le eden v drugega pretaka. In če so ta doživetja po svoji osebnosti ne* odvisna od časa, tudi oblika, ki jih izraža, ni podvržena predpisom in okusu menjajočih se literarnih struj, ampak je tista, ki so jo upo* rahljali veliki renesančni liriki in za njimi sloviti pesniki*klasiki vseh dob: Sonet, njega različne inačice in izvedenke in ustaljena ki* tična oblika. Ta aristokratski kult individualnosti se oči* tuje v vseh smereh, porazširjen na kult pred* nikov, objemajoč lasten rod, obkrožajoč na* rod z žarom strastne pripadnosti, ki je prav za prav le drugačna oblika nagonske želje po obdržanju samega sebe. Kakor drevo, ki raste pod zvezde, pa se s svojimi koreninami krče* vito okleplje zemlje, iz katere izrvano bi mo« ralo žalostno poginiti, ocvetelo in izsušeno. To vse se mi je zdelo potrebno poudariti, ker šele iz tega gledanja moremo pravilno razumevati in poglobljeno podoživljati živ« ljenje, ki se nam razodeva iz Gradnikovih pesmi. Od leta 1917. sredi grozot svetovnega po« žara pa do danes je izdal Gradnik tri svoje pesniške zbirke: Padajoče zvezde (ki so izšle še v drugi izdaji leta 1923.), Pot bolesti (leta 1922.) in De profundis (leta 1926.). Med prvo in zadnjo knjigo leži deset let: doba, v kateri so se zgodili v Evropi silni prevrati, se izmenjalo v literaturi dokaj literarnih struj in smeri, druga drugo bo« jevito naskakujoča, vsaka zase izpovedujoča edino zveličavni program «nove umetnosti». Doba, ki je prej neznana imena postavila skoro nenadoma v vidno ospredje, znana pa prav tako nenadoma zatemnila, omogočila ne« katerim koristolovcem, da so se vsaj za nekaj tednov poskusili tudi v umetnosti, upajoči, da se utegnejo vsaj tu proslaviti, kajti v teh letih je šlo večini le za izstopanje v ospredje. Po« tem pa so razburkani vali bliskovitih pre« senečenj in menjav spet začeli upadati in se vedno ostreje začeli pojavljati obrisi novih celin in tvorb. Zdaj pa odpri vse tri Gradnikove knjige. Skoro niti sledu ni v njih idejnih prevalov, ki so tako močno vplivali na tako zvano so« dobno umetnost. Kako to? Prvič, ker je Gradnikova lirika predvsem «osebna» lirika, drugič ker obseza Gradnikovo pesniško do« življanje tisti svet, ki je odvisen od nespre« menljive zakonitosti v nasprotju z okrožjem površinskega razumničenja in razmišljanja, namreč svet elementarnega čuvstvovanja. Eros Življenje in Smrt (Padajoče Zvezde) sta polarna varuha tega sveta. Od obeh sije na človeka v središču dvojni usodni žar: mese« činsko srebrn in mračno zamolkel in pesnik jima odpeva kakor vztočni ujetnik, ki se ne more iztrgati iz tega začaranega kroga ma« mečega videza (koprene boginje Maje!), ne da bi sc pri tem izkoreninil iz življenja. Ali prav Gradnik je zato dal v moderni slo« venski liriki najžarovitejši izraz razvihanega erosa (n. pr. «Pisma»), ki ni nikak lahkokril, bleščeč, menuetno igrav amor, ampak neiz« bežna usodnost. Sploh se «usoda» znova in znova temotno oglaša iz teh rdeče razžarjenih pesmi. Oglaša se kot zamolklo šumenje črne reke, v kateri se zrcalijo «padajoče zvezde«. Vsa ta doživljanja so »padajoče zvezde«, vedno več in več se jih izkresi, vedno več in več se jih utrne v brezdanjo noč. Sanje moje, cele roje vas življenje pokončuje, pa vas vedno nove struje v smrt pošilja srce moje. Ta «pot bolesti« je neprestano kroženje živ« ljenja ob stenah, za katerimi preži nerazodeta skrivnost večnosti. In še je ta pot bolesti ne« prestano obnavljajoča se žeja, ki zanjo ni utehe: Pil sem te in ne izpil, Ljubezen bi hotel, da bi bila noč ta večno, ker samo v temni noči mi nesrečno srce je moč tolažiti z lažmi. In kakor da se samotni svečenik boginje iMaje zaveda, da ne bo čutom nikoli dano pogledati za steno vesojstva, v skrivost zvezda, poje: Če so zvezde previsoko, tu na zemlji ognja išči... in se tolaži: Ah, morda je v nemiru mir kot v slasti skrita bolečina in morebiti od vseh ver nevera vera je edina, dokler se ta muka ne razodene v najgloblji izpovedi: Zrl sem v strašne teme svojih brezen: in ker je pogled moj bil zastrt od bridkosti, nisem vedel, Smrt, da si najskrivnostnejša Ljubezen.,. To so že glasovi iz globin — de profundis —, to je križev pot telesa, ki brezupno zahteva nikdar nehajočo vseradost večnega življenja v telesu. V razpaljeno žarkem lirizmu se vži« gajo krvavi zublji vročičnih izživljanj, dokler se v trudni uklonitvi ne povesijo v neskončno mirnost spoznanja: Vem, da sem kakor vrh vode mehur, ki vstane in se razpusti in zgine, a reka moči dalje breg in prod. Ti verzi vplivajo kakor globoko spoznanje starih prorokov, ki so v svojem duhovnem gledanju zrastli v prav isto modrost. Tako se konec poti duhovnega življenja stika s kon* cem poti življenja mesa kakor dvoje končnic v sebi zaključene krožnice. Kakor zakliče srednjeveški mistik po Bogu kot središču duhovnega življenja, tako pa «večni romar, večno cestam gost», ki se mu resničnost razblinja v zvočne spomine, zakliče po — Materi: Življenje nas od Matere odloči in bol in bolečina so le želje, da bili z Materjo bi zopet eno. Mati se pobrezmeji v Pramater*zemljo, ki je mističen simbol zagrobnega življenja: V megleni in mirnomampči noči Smrt dobrotljiva zopet vse pripelje v ljubeče tajno nas naročje njeno. Iz zemlje si, v zemljo se povrneš — to je krogotok življenja v telesu. Gradnik mu je dal pri nas silno besedo mistične zvočnosti. V Sinu je nadaljevanje življenja, ki se je v jazu zaključilo: in ko ne bo moj grob nikomur znan, boš ti življenja mojega spomin. S teboj v neskončno večnost sem razpet, tvoj cvet in tvoja nova pot mi pravi, da smrti ni in da je vse prehod. V «Sinu», tej pet sonetov vsebujoči pesnitvi, je izpel Gradnik bistvo sebe pesnika in člo* veka. Moral bi vam prečitati ves cikel, da bi zajeli vso veličino in globino te izpovedi; mimo katere ne poznam enakovrstnejše v slo* venski liriki. Družina, rod, narod — vse samo žive pri* spodobe za Pramater*Zemljo, poslednjo va* ruhinjo in zaščitnico pred strahotno nežna* nostjo vesolja*Duha. Kako čudovito se sklada to življensko naziranje z miselnostjo Kitajcev, ki so našli v rodu in narodu kot pobrezmejeni družini prav isto svetišče v zameno za trans* cendentalno religioznost, ki jim je nepotrebna (Ku*Hung*Ming: L’Esprit du peuplc chinois). To slednje sem poudaril le zato, da pokažem v kako nujno nagonskem sorodstvu s tem vztokom korenini Gradnikovo zanimanje za kitajsko duševnost, ki ga je dovedlo do tega, da nam je podaril svojo «Kitajsko li* riko». V tej zvezi — rod, narod je pobrezmejcn človek*posameznik — se nam odkrije vsa notranja nujnost Gradnikove domorodne lirike. Že v «besedah umirajočega dijaka« se oglasi klic: «0, mati, o domovina daljna«: to daljno domovino ob Soči, deželo brd, vino* gradov, vitkih srebrnih topolov, cipres, oljčnih gajev, cvetočih breskev obiskuje kesneje pes* nik v trpkih spominskih vrnitvah, ki jih po* nazoruje in obnavlja v slikah in motivih iz Kobarida, Brd, Medane, Devina, Komna, Tol* mina, in v pesmih «starega begunca« se do* živetja zlitja človeka z zemljo izkričijo v verze: Jaz sem le ena trava tvojih polj in sem samo en kamen tvojih gor in samo ena kaplja tvojih vod. O, domovina! Glej, iz zemlje tvoje vsesal vse šoke svoje sem davnine. Moč tvoja moja je in bolečine so tvoje zdaj vse bolečine moje. Zdaj vem, da sem le kri od tvoje krvi... A tudi to doživljanje zavzame vedno širši obseg in poslej njegova «zemlja» ni več samo dežela oljčnih gajev, temveč kraljestvo uedi* n jen ja. Tako je zrastel pesnik Padajočih zvezd v klicarja integralnega jugoslovanstva. * Gradnik pa je pomemben tudi kot odličen prevajalec. Kot človek izbrane kulturne oblike in aristokratske umetnosti se najrajši bavi z deli pesnikov, ki so živeli izrazito samoniklo in izven množice, zato je umljivo, da se je s posebno ljubeznijo ustavil pri Indijcu Rabin* dranathu Tagoreu, čigar pesnitve nam je po* slovenil v petih knjigah: Vrtnar, Žrtveni spevi, Rastoči mesec, Žetev, Ptice selivke. Njegova kitajska lirika pa je živa priča, s koliko tenkočutnostjo in podoživljenostjo se je pesnik bavil z liriko vztočnega nebeškega carstva. Iz evropskih literatur je omeniti po* slovenitev Bodenbachovega Mrtvega mesta, izbor iz lirike Ade Negri, Sem Benellijevo Lju* bežen treh kraljev, zdaj pa pripravlja Gradnik prevod slovitih portugalskih sonetov Elizabete Browningove. Iz premnogih snovanj, ki jih skuša pesnik še uresničiti, naj izdam samo še načrt zbornika Arabske lirike, ki bi naj bil ne samo vzporeden kitajski, temveč donos k novim antologijam iz svetovne književnosti: iz staroegipčanske, malajske itd. Kajti, da po* novim pesnikove besede: «Če smo Slovenci postali svetovni narod, ali ni tedaj tudi naša dolžnost, da »se seznanjamo s svetovnimi lite* raturami, predvsem z literaturo najvišje kul* turnih narodov, in tedaj se ne smemo zado? voljiti samo s spoznavanjem evropskega pes« ništva, ampak se moramo razgledati tudi v književnosti drugih kontinentov. Naš izobra? ženec je še vedno odvisen v prvi vrsti od nem? ških prevodov. Kako mu naj zamerimo, če sega po njih, ko mu zbog naše malomarnosti ne moremo nuditi slovenitev. In končno, ali nismo bolj potrebni dobrih prevodov kot sla? bili izvirnikov?» Rajko a Rajko Šubic: Ex libris. Za Rajka Šubica, grafika in ilustratorja, umetnika detajla in risarskih fines, Ljubljana ni bila ugodno mesto za njegovo umetniško delovanje. Komaj leto dni je preteklo, odkar je sledil Lojzetu Žagarju in zapustil domo? vino. ; , Nemo propheta in patria? Ne vem, ali velja to tudi za nas. Poznam domače prenoke, ki se glede priznanja ne morejo pritoževati. Morda je ležalo to v Šubičevem značaju, ki mu je tuje vsako vsiljevanje? Tega ne bom dalje preiskoval. Izkratka Šubic se je nekega dne Gradnikovo celotno delo je izraz tistega globoko v sebi snujočega in živečega pesnika, ki mu je umetnost najvišji in najneposrednejši izraz življenja. Zato mu je vsako strujarstvo, literarno verižništvo in modno programstvo tuje. Kakor je vedno živel mimo hrupnega tekmovanja in zanešenjaštva, mimo novotar? skih borb in senzacij, tako je dorastel v tisto višino, ki mu gre kot enemu najjačjih naših sodohnih pesnikov, v Šubic odločil, da se preseli na Moravsko. Odzval se je namreč vabilu tovariša Ludovika Schnei? derke, brata v Ljubljani znanega portretista Josipa, in otvoril umetniško delavnico v Uher? skem Hradištu. V tem prijaznem moravskem mestu je našel takoj odobravanje umetnost ljubečega občinstva. Že junija meseca je pri? redil skupno z L. Schneiderko kolektivno raz? stavo, ki je obsegala 27 Šubičevih akvarelov in risb. Omeniti moram namreč, da ljubi Šubic razen grafike posebno akvarelno tehniko, v kateri dosega s svojo umetniško vestnostjo Rajko Šubic: Delo. zelo lepe uspehe. Vsa razstavljena dela so bila plod nekajmesečnega bivanja v Uherskem Hradištu, a nikakor še niso pokazala vsega dela našega umetnika. Kajti grafične minija« ture, ki so za Šubičevo ustvarjanje najznačil« nejše, najbrže zaradi manjšega formata niso našle mesta v tej razstavi. Gmotni uspeh raz« stave ni izostal — prodana je bila tretjina vseh razstavljenih del, a važnejši je bil moralni uspeh. Ta se je pokazal predvsem v naročilih, med katerimi omenjam v prvi vrsti ex«librise, ki je v njih Šubic pravi mojster. Čudno, da se navada prilepljanja knjižnih znakov med našimi bibliofili noče udomačiti. Drugje so zbiratelji, ki se že specializirajo v zbiranju ex«librisov gotovih panog; videl sem že zbirke muzikalnih ex«librisov, drugi zbirajo samo bakropisne, tretji morda samo barvaste ex«librise, drugi zbirajo samo bakropisne, tretji morda samo barvaste ex«librise. Ne na« vajam takega amaterskega neumetniškega kri« terija pri zbiranju kot primer, ki naj bi mu Slovenci sledili, ampak poudarjam s tem le veliki razmah ex«librisne umetnosti, ki je pri mnogih zbirateljih postal že pravi šport. Naj se mi tudi očita propagiranje gojenja umet« nosti z neumetniških vidikov, kaj zato: tudi pri nas bi si želel takega športa. Ljubši mi je ta}c zbiratelj, kakor tisti tipični slovenski inteligent, ki sploh ne ve, kakšen namen ima ex«libris. Ko je grafično udruženje v Zagrebu izdalo lansko leto mapo ex«librisov in je bila ta mapa na razpolago v vseh ljubljanskih knji« gamah, ni bila prodana menda niti ena v na« šem mestu s 60.000 prebivalci, vkljub temu, da so pri mapi sodelovali tudi slovenski umet« niki. Seve mapa je pokazala, da grafično udru« ženje ne forsira nove smeri in zato so molčali o njej naši visoki umetnostni pismoslovci... Celo vrsto Šubičevih ex«librisov imam pred seboj, ko pišem te vrstice, in jih z veseljem ogledujem. Občudujem v njih pravo pristno grafično občutenje, ki se kaže tako v konceptu kakor tudi v perfektni tehniški izvedbi, bodisi da so izdelani kot radiranke ali pa kot leso« rezi. Da si nabere več motivov in si poveča splošno obzorje, se je odpravil Šubic med po« čitnicami na potovanje skozi Tatre, ki je tra« jalo mesec dni. Posetil je Trenčin, mesto ob črnem Vahu. Lepo staro mesto s slovaškimi, Rajko Šubic: Konji na Savi. madžarskimi in židovskimi prebivalci. Sliko« vitost mesta povečujejo kmetje v svojih pe« strih narodnih nošah, a ozadje mu daje stari romantični grad. Pot je vodila naprej v ozkih dolinah in čez strma pobočja, skozi mnoga mesteca in vasi in mimo mnogih starih gradov in ruševin. Šubičevo romantično razpoloženje ga je ustavljalo pri vsakem slikovitem motivu, tako da si je prinesel domov okoli 80 akvare« lov in risb, ki jih predeluje v radiranke. Izdati namerava mapo s temi gradovi. Gotovo lepa misel, ki bo našla med ljubitelji lep odziv. Razen tega pripravlja tudi mapo z radiran« kami iz Uherskega Hradišta, kajti okolica tega mesteca s svojimi valovitimi obrisi ga navdu« šuje od dne do dne bolj, čeprav danes ne živi več v tem kraju. Preselil se je namreč v Vse« tin, kjer ima razna naročila. Med drugim bo akvareliral interieur tamošnje lekarne, v kateri se nahaja nekoliko krasnih Manesovih fresk. Odkar je preminul slikar Gorup, nimamo Slovenci razen Rajka Šubica nobenega izrazi« tega slikarja živali. Najbolj so mu pri srcu konji, in stavim, da tudi v tujini pozabi na vse krasote, če zagleda na cesti plemenskega konja ali pa tudi koščeno kljuse. V Vsetinu spravljajo v zimskem času les iz gozdov. Mali dolgodlakasti konji so vpreženi v kratke sani, na katerih leži deblo drevesa, medtem ko se vejevje vlači po tleh. Taki motivi so kakor ustvarjeni za Rajka in gotovo jih bomo še videli na kaki sliki. Slika na naslovni strani in tri reprodukcije med to razpravo me odvezujejo dolžnosti, da izpregovorim o vrlinah teh del še posebej. Na noben način pa ne morem skleniti teh vrstic, ne da bi izrazil veselje nad hitrim uspehom našega umetnika v bratski republiki, kjer je umetniška produkcija razmeroma na višji stopnji ko pri nas. Ni nam treba poudariti, da jc za vsakega človeka glavni pogoj, da ima vedno sveže in čisto perilo. To pa za družabnega človeka še ni dovolj, ker veljajo tudi za perilo modna pravila, ki se jih pa moški nič kaj radi ne drže. Tako smo videli na letošnji elitni plesni prireditvi, kjer je bil predpisan frak in smoking, nekaj mlajših gospodov sicer v smokingu, imeli pa so mehke srajce, eden tudi mehak ovratnik in celo pisano samoveznico. Ali so se tako oblekli zato, ker ne poznajo modnih pred* pisov, ali pa iz same komodnosti, kdo to ve. Če že ob* lečemo frak ali smoking, potem se moramo že toliko potruditi, da oblečemo tudi temu primerno srajco, ovrat* nik in zavratnico. K fraku pritiče trda poškrobljena srajca, visok ovratnik z vogali in bela petlja. Za smoking velja isto, samo namesto bele vzamemo črno petljo, ni* ko.li pa samoveznice. Pri promenadni, obleki imamo lahko tudi pisane srajce z enakimi ali pa belimi ovratniki, ni* kdar pa ne visokega ovratnika z vogali. Pri športnih sraj* cah mora biti ovratnik vedno tak kakor srajca. Veliko greše naši gospodje pri zavratnicah. Te morajo biti vselej v harmoničnem skladu z obleko in barvo srajce. O tem pa prihodnjič kaj več. Na zgornji sliki vidimo nekaj vzorcev sodobne mode za moško perilo. Pokažite naši reviji znancem in prijateljem! PRAKTIČNI NASVETI OHRANITE OTROKOM PRVE ZOBE! Morda se to sliši nekoliko čudno, kajti znano je, da zrasejo rilčki (mlečni zobje) prav za prav samo za nekaj let, potem pa sami od sebe izpadejo. Kljub temu pa je ta opomin prav umesten, in to iz zelo tehtnih vzrokov. Ako ostanejo pri otroku prvi zobje zdravi toliko časa, da jih po naravni poti nadomeste drugi, tedaj je s tem zagotovljen pravilen in močan razvoj drugega zobovja, ki je name« njeno za vse življenje. Vsak prezgodaj izpadli rilček (mlečni zob) vpliva neugodno na pra* vilni razvoj druge garniture zobovja. In ne samo to, lahko se namreč dogodi, da so prvotni nedostatki vzrok, da se čeljust ne more pravilno izoblikovati. Nakažene čeljusti so dostikrat tudi posledica dveh razvad, ki se tako pogosto pojavljata pri deci in ki jih je treba kakor hitro mogoče odpraviti. Nobena mati ne sme trpeti, da vtika njen otrok prste v usta. In ako otrok diha samo skozi usta, naj tudi takoj ugotovi, iz katerega razloga izvira ta navada. Dokazano je namreč, da se tudi zaradi teh dveh razvad lahko popačijo čeljusti. Nepravilno izoblikovano zobovje ni samo grdo, ampak ima tudi slabe posledice za zdrav* je, in sicer iz lahko umljivega vzroka, ker se z njim ne more prežvečiti hrana. Ako se torej pokažejo na rilčku poškodbe, jih je treba nemudoma odpraviti, zakaj le pre*. rado se zgodi, da se prav tako oboljenje pojavi tudi na novem zobu. Malenkosten trud in izdatek, ki je zvezan z zdravljenjem, zagotovi otroku lepe zobe in mu za vse življenje obvaruje zaklad, ki ga ni mogoče dovolj ceniti. Da se obvaruje zobovje pred različnimi ne* varnimi poškodbami, je potrebno, da se usta temu primerno negujejo. Zobovje in ustna duplina morata biti vedno čista. Spričo tega dejstva je dolžnost staršev, da svoje otroke že v zgodnji mladosti navadijo na uporabo zob* ne ščetke. Pri izbiri čistilnih sredstev za zobe je potrebna primerna previdnost in dosled* nost. Zobna krema K a 1 o d o n t, ki se že 40 let uspešno uveljavlja, se z mirno dušo lahko da v uporabo tudi otrokom. Ta krema je učinko* vita, na znanstveni podlagi preizkušena zmes, ki vsled tega, ker je tako dobro zmleta, niti najmanje ne ograža tanke sklenine otroškega zobovja. Z njo se površina zob gladko izpolira, hkrati se pa tudi temeljito očistijo gubice in vsi deli ustne dupline. Otroci še posebno radi uporabljajo Sargov Kalodont zato, ker se moč* no peni in ima prav prijeten in svežilen okus. Kdor je pričel negovati usta že v zgodnji mladosti in je uporabljal v ta namen Sargov Kalodont, ki preprečuje vsako nabiranje raz* krajajočih se ostankov jedil med zobmi, tega ne bo nikoli zob bolel. Zdravi otroci z zdravim zobovjem lepo rasejo in se razvijajo tako, da so jih starši kar veseli. Kadar pa odrasejo, bodo srečni, da imajo lepo belo zobovje, ki bo svojo nalogo kot žvečilni organ lahko brez* hibno izpolnjevalo. «ČUDO KUHINJE«. Ta najnovejši aparat za peko in dušenje so preizkusili v poizkusni kuhinji dr. Oetker ja in ga odobrili. Posebno prednost mu daje to, da se dajo z njim nad majhnim plinovnim pla* menčkom in brez pečice ob neznatni porabi plina speči najlepši kolači in torte. V tem apa* ratu pečemo lahko tudi brez masti, tudi na ražnju, meso in ribe vseh vrst. Pečenka ostane lepo sočna in tako prihranimo tudi nekaj masti. «Čudo kuhin je« se dobiva v raznih veli* kostih skoraj v vseh trgovinah z gospodinj* skimi predmeti. Nadaljnja prednost tega aparata je v tem, da v njem lahko dušimo sočivje v njegovem last* nem soku, s čimer mu ohranimo vse važne mineralne in druge snovi (vitamine). Kolači in pecivo se speče po dr. Oetkerjevih navodilih v tem aparatu jako lepo, ako se ravnamo po tehle pravilih: 1. ) beljakovine ne tolci; 2. ) testu prideni kolikor mogoče malo te* kocine; 3. ) testo stepaj samo tako dolgo, da so vse primesi dobro premešane; 4. ) testo naj bo kolikor mogoče gosto. Kako uporabljamo «Čudo kuhinje«. Kolač pečemo nekako 25 minut ob zmerni vročini (ventilacija naj bo samo napol odprta), nato pa še kakih 20 minut ob slabi vročini (popolnoma odprta ventilacija). Plamen naj bo ves čas majhen. Nizko pecivo, kekse itd. pečemo samo ob slabi vročini, to je ob popolnoma odprti venti* laciji in srednje močnem plamenu. Peče se nekako 20 minut. Vsakemu aparatu je prilo* ženo splošno navodilo o uporabi. Opozorilo: «Čudo kuhinje« ima ob robu po* krova in ponve luknjice, ki jih lahko odpi* ramo in zapiramo s tem, da obračamo pokrov in na ta način reguliramo vročino. Razno pecivo. Peka ima dvojen namen: 1. ) da se v vročini škrobova zrnca razpočijo in s tem škrob razkroji in deloma izpremeni v druge snovi (sladkorne), da je potem laže prebavljiv; 2. ) da dobimo s pečenjem, med katerim se združijo različne aromatične snovi, okus, ki ga imamo pri dobrem pecivu tako radi. S pečenjem se torej spremene posamezne sestavine testa, posebno sicer skoraj popol* noma neprebavljiva moka, v rahlo pecivo, ki želodcu dobro tekne. V ta namen je nujno potrebno vzhajalno sredstvo. Prej običajna neka s kvasom je ne* prikladna, ker morajo biti vsi pridatki pri* merno segreti in se mora testo pripravljati v toplem prostoru. Potem mora testo še dve do tri ure počivati na toplem, da vzhaja, ker se nam sicer pecivo ne posreči. Zato je na peka z dr. Oetkerjevim pecilnim praškom dokaj bolj preprosta in varna, zakaj ni se nam treba ozirati ne na temperaturo pridatkov, ne na temperaturo prostora, v ka* terem pripravljamo testo. Ko je testo naprav* ljeno, ga denemo lahko takoj v pečico: lahko ga pa tudi pustimo več ur v pekači. Preden ga denemo v pečico, ne da bi mu to kakorkoli škodovalo. Zato nesemo pecivo tudi lahko k peku, kar je posebno pripravno za gospodinjo. ki sama nima dobre pečice ali ki je ne mara nalašč za to kuriti in nima «Čuda kuhinje«. Nadaljnja prednost dr. Oetkerjevega «Ba* kina« je ta, da lahko hranimo z jajci. Pol za* vitka «Bakina» nadomešča vzhajalno beljako* vino treh do štirih jajce. Vsako z «Bakinom» pripravljeno pecivo je jako lahko prebavljivo in tekne imenitno. Če hočemo ugotoviti, ali je pecivo dobro prepečeno, vzamemo tenko koničasto trščico in jo zabodemo v sredo peciva. Ako se drži trščice kolikaj testa, testo še ni prepečeno, če ne, ga pa, ako je tudi na zunaj že lepo zarume* njeno, vzamemo lahko takoj iz pečice. Nekaj časa ga potem še pustimo v pekači, nakar ga zvrnemo; dobro pa ni, če pecivo takoj na to nesemo na mrzlo. Natančnejša pojasnila glede vseh vprašanj dobimo v vsepovsod razširjeni knjižici: Dr. Oetkerjevi recepti, izdaja F, ki velja pet dinarjev in se dobiva v vseh trgovinah in pri Dr. Oetkerju, d. d. z o. z., v Mariboru. Kolači in torte niso samo v kras vsaki mizi, ampak so nam tudi prijetna in potrebna izpre* memba v prehrani. Ako jih uživamo, se vselej dobro počutimo in dobivamo tudi od dne do dne večje veselje do življenja. Važne pripombe: Namesto sirovega masla, lahko pri vseh na* vodilih uorabljamo tudi dobro «Margarino». Vsa navodila za kolače in torte veljajo zz pekače in obroče, ki imajo nekako 24 cm \ premeru. Pecivo pa bo lepo in dobro le tedaj, ako s< bomo natančno ravnali po vseh navodilih. Kri je nosilka življenja, ker obavlja izmenjavo snovi v človeškem telesu. To pa je mogoče samo čisti in zdravi krvi. Zavoljo tega očistimo svojo kri s prirodnim «Planinka» zdravilnim čajem, pripravljenim iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. «PIaninka» zdravilni čaj # čisti, osvežuje in obnavlja kri in ves organizem. Zahtevajto v lekarnah samo pravi «Planlnka» zdravilni čaj, ki se no prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20,— z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubljana. Breches, pump, kratke hlače za turistiko za dame in gospode, izdeluje modni salon A. PAULIN, Kongresni trg 5.