jlDvmshl dom Štev. 59 17 iiubliani, 11. mutca 1936 leto 1. Ptcilen ic liptozmic Nemci Pctcnja, sc Itamcu m imroic pegalali Tmmila m sanKUjc preti tl rnillll Pariz. 11. marca. o. Včeraj je imel francoski ministrski predsednik Sarraut daljši govor plode novo nastalega položaja v Evropi. V tem govoru je ugotovil, da je Nemčija storila težko napako, ki ho imela lahko usodne posledice Dejal je, da francoska vlada ne zavrača nobenih pogajanj, ki hi mogla zagotoviti mir in izboljšati razmerje med Francijo in Nemčijo. Nikdar pa se Francija ne bo pogajala z nikomur pod vtisom kakršnihkoli groženj. Omenil je francosko pritožbo pri Društvu narodov ter izjavil, da pomeni nemško dejanje napad na mednarodno zaupanje. Obrnil se je na vest vseh narodov in jih pozval, naj napno vse sile, da rešijo načela pravičnosti, da branijo človeške pravice in da ohranijo mednarodno moralo. Francoska vlada računa na udanost narodnega predstavništva in na njegovo ljubezen do domovine. Prepričana mmmh—mmmmmmmmmMmm—m—mmmmm—m je, da danes v Franciji ni ne stranke, ne vere, ne plemena, ki bi moglo spričo splošne nevarnosti priti na dan s strankarskimi zahtevami. Francija bo v okviru Društva narodov storila vse, da z drugimi narodi zagotovi Evropi in svetu mir. Sonkuje Pari*, 11. marca. o. Zunanji politični krogi izjavljajo. da je zdaj na dnevnem redu vprašanje o eventuelnih sankcijah proti Nemčiji, ker je treba nemški vpad v Porenje smatrati za izzivalno delo napadalca. Odločitev glede tega vprašanja ima seveda parlament sam. Vodilni politični krogi so v načelu že razpravljali o sankcijah, niso s« pa raz-govarjali o času. kdaj naj se Sankcije začno. Glede nemških mirovnih predlogov in glede novih pogajanj, kakor si jih zamišlja Hitler, izjavljajo Francozi, da ni govora o pogajanjih, dokler Nemci ne izpraznijo Porenja. V tem vprašanju podčrtavajo razliko med francoskim in angleškim stališčem. zlasti kar se tiče sprejemljivosti Hitlerjevih pogojev. Jtnllitt ni zonis Rim, 11. marca. b. Pri razčiščevanju trenutnega evropskega političnega položaja izjavljajo odločilne osebnosti, da se bo Italija zadovoljila z vlogo opazovalca in se ne more udeležiti nikakih sankcij, ki bi jih Zma narodov sklenila proti Nemčiji. Italija sankcij načelno ne priznava in nima interesa na tem, da bi uporabljala proti komu drugemu orožje, s katerim so ženevski krogi pri abesinski vojni hoteli zadeti njo. Obsedno slanic v Bukarešti Bukarešta, 11. marca. Romunski parlament bo sprejel predlog zakona o podaljšanju obsednega stanja v Romuniji do 19. novembra t. 1. — Vlada utemeljuje svoj predlog s tem, da mora imeti spričo zapletenega inednaroegn položaja v rokah močno sredstvo za preprečenjc eventuclne agitacije tujih elemetov v Pomunm. P teli Judom Varšava, 11. marca. AA. Havas poroča: Včeraj je prišlo v mestu Psitik v bližini Radoma do težkih neredov, v katerih je bil ubit neki Žid in en antisemit. Neredi so se ponovili in antisemitski elementi so hoteli maščevati smrt svojega tovariša. Začeli so ropotati in zažigati nad sto židovskih trgovin. Poklicana je bila policija celo iz Varšave, toda demonstranti so metali kamenje na policijo. Policija je morala rabiti orožje in je bilo 6 demonstrantov ubitih, 19 pa jih je bilo ranjenih. Oblasti sc boje, da se bodo nemiri razširili. k Bclgrorta: Uažue nesti za Slovenijo Spremembo zakonu p učbenikih ustanDBitro kmetijskih zbotnit Belgrad, 11. marca. ni. Današnje zasedanje Narodne skupščine se je začelo ob 19.35. Otvoril ga je predsednik skupščine Čirič. Po sprejemu zapisnika zadnje seje je skupščina sprejela poročilo imunitetnega odbora, ki predlaga, naj ee sodišču izročita tudi (»oslanca dr. Srpko Vukanovič in Tasa Dinič. Potom je skupščina prešla na pretres proračunskega predloga o državnih dohodkih. Kakor hitro bo sprejet predlog proračuna, bo fin. minister dal skupščini v pretres predloge dopolnil k finančnemu zakonu, ki jih je vlada predložila. Med temi dopolnili so pooblastila za posamezna ministrstva. Tu nahajamo predvsem pohlastilo prosvetnemu ministru. da lahko izpremeni in dopolni zakon o učbenikih iz leta 1929. S tem pooblastilom se bo vprašanje slovenskih učnih knjig rešilo tako, kakor zahtevajo naši interesi. Kmetijski minister bo dobil pooblastilo, da lahko postopoma organizira kmetijske zbornice. Ta odločitev kraljevske vlade pomeni veliko stopnjo pri izgradnji naših samoupravnih teles. Prometni minister je pa prejel pooblastilo, da določi gradnjo novih železnic v državi in da za to uradno najame potrebna posojila. Pri tem pooblastilu glede novih železnic je upoštevana v veliki meri Slovenija. Koufereuca lokamskib pogodbenikov se seli o lendon Victd) o Parizu - nit odločilnega Pariz, 11. marca. o. Včeraj sta »e vršila dva sestanka v naglici sklicane konference zastopnikov vseh držav, ki so podpisale lokarnsko pogodbo. Druga seja se je vršila zvečer in je potekala zelo dramatično. Do sklepov pa ni prišlo ne na enem, ne na drugem sestanku in so zastopniki posameznih pogodbenic samo izmenjali svoja stališča glede evropskega političnega položaja Francoska vlada je zastopala stališče, da bi bilo treba zdaj, ko je iokarnska pogodba postala ničeva, skleniti nov lokarnski pakt, kateremu naj bi se pridružile vse članice Zveze narodov razen Anglije in skandinavskih držav, ki nameravajo glede Nemčije hoditi svoja pota. Angleški krogi pa so mnenja, da je Edenov govor zagotovil pomoč Franciji in Belgiji. Druga seja, ki se je vršila zvečer, je odločila, da naj se sestanek zastopnikov držav, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, preseli v London, kjer bo razpravljal o svojih ukrepih v neposrednem stiku TUt nem ucjnc 1 cnmiia daje uttimnUim nemim London, 11. marca. V zvezi z nadaljevanjem konfercncc predstavnikov lokarnskega pakta poročajo iz nepotrjenih virov, da bo Francija v Londonu zahtevala ultimat proti Nemčiji. Nemčija mora takoj izprazniti zasedeno porensko ozemlje, sicer bo Francija zahtevala proti njej uvedbo najstrožjih gospodarskih in vojaških sankcij'.- To od-•ločitev francoske vlade smatrajo kot reakcijo na angleško oklevajoče stališče v vprašanju Porenja. Položaj se je zaradi tega silno zaostril in je treba pričakovati najresnejših zapletljajev. Pariz, 11. marca. AA. Havas poroča: V merodajnih angleških krogih tolmačijo včerajšnje sklepe takole: Rezultati včerajšnjih razgovorov so predvsem v tem, da se je pojasnil resen značaj sedanjega položaja in nevarnosti, ki so nastale zaradi kršitve lokarnske pogodbe od strani Nemčije. Eden je prišel v Pariz, da se točno informira o položaju in stališču francoske vlade, in svobodno se lahko reče, da ni imel nobenega namena prinesti kakršenkoli sklep. Odločno se oporekajo vesti tiska, da je londonska vlada že sprejela kake sklepe. Eden je hotel pridobiti francosko vlado za pomirjenje, toda zaradi stališča francoske vlade in zaradi tega, da bi dobil od svoje vlade pooblastila, se Eden vrne danes v London, da bi tako lahko francoski vladi dostavil definitiven odgovor, V angleških krogih se ostro obsoja odločitev nemške vlade. Obsoja se tudi, da je Hitler prevzel inicijativo v trenotku, ko sta francoska in angleška vlada intervenirali pri njem, da zavzame stališče in otvorijo nova pogajanja. Po vsem tem pa Nemčija ni zasedla Porenja samo simbolično, ampak tudi efektivno. Kar se tiče Hitlerjevih predlogov, se ugotavlja, da daje Hitler z levico to, kar jemlje z desnico. Sklicevanje na pakt med Francijo in sovjetsko Rusijo je samo izgovor. Odpoved pogodbe pa je prav tako nevarna za Belgijo kakor tudi za Francijo. Zasedanje DH v soboto o londonu Ženeva, 11. marca. o. Sestanek sveta Društva narodov je sklican za soboto 14. marca. Sestanek se ne bo vršil v Ženevi, marveč v Londonu. To sc je zgodilo na željo Anglije, ki bi rada bila v nepresta- nem stiku z zasedanjem sveta Društva narodov, in ker noče, da bi kaki tuji vplivi odločali pri stališču angleških politikov. Od tega sestanka je odvisen nadaljnji razvoj evropske politike. Volloni gooot de. Soebbelsn v B celinu Nem ti ja se udeleži londonskega sestanka Dli Berlin, 11. marca. o. Sinoči je imel državni minister za propagando v berlinski Dcutschland-halle shod, ki je otvoril volilno sezono v Nemčiji. Njegov govor so prenašale vse nemške oddajne postaje. V tem govoru je dr. Gobels ponudil roko Franciji rekoč, da hoče francosko ljudstvo mir, prav tako želi miru tudi Nemčija. Zato sta Nemčija in Francija poklicani, tla začneta s tem delom. Nemčija zaupa v dobro voljo Anglije, zaradi tega hoče ravnati sporazumno z njo. Mi smo šli v politiki svoja pota in uspeh dokazuje, da so bila ta pota prava. Danes mora svet računati z Nemčijo in če spregovori Fjitirer, zagrabijo njegove besede ves svet. Nemčija je dosegla zdaj svojo edinost, v Nemčiji živita zdaj cii^ narod in ena vojska. Gob-belsov govor so prenašali v ‘200 berlinskih dvoran, ki so bile vse nabito polne. London, II. marca. Po informacijah iz Berlina ho Nemčija na londonskem sestanku sveta Zveze narodov zastopana. Nemški delegat na tej konferenci bo von Ribbentrop, o katerem so sc razširile vesti, da je odločno nasprotoval takojšnji militari-zaciji porenjskega ozemlja. Poziv Nemcem o inozemstvu Ne>vyork, 11. marca. .Nemški poslanik pri Zedinjenih državah je pozval vse nemške državljane, ki žive v Ameriki, naj bodo pripravljeni, da v primeru potrebo takoj nastopijo vojaško službo, kadar bodo dobili poziv. Na ta poziv se bodo morali takoj odpraviti v domovino. V Abesinifi divin boi nupce}... lendon, 11. marca. AA. Reuter poroča: Poskus pogajanj za mir med Italijo in Abesinijo pod egido DN je samo za malo časa ustavil sovražnosti na fronti. Na vseh frontah na severu se vrše mrzlične priprave za ofenzivo. Prav lako pripravljajo Italijani najhitrejše dovažanje potrebščin v prve vrste fronte zaradi novega napredovanja, ki 6e pripravlja. Streti hočejo še edino armado, ki zapira pot v Dessije. Tej poveljuje osebno abesinski cesar in je v njej 50.000 vojakov cesarske garde. Ta abesinska vojska se pomika proti severu, medtem pa se italijanske čete približujejo krajem okoli jezera Ašan-gi. Na obrežju reke Takaze so Italijani utrdili svoje položaje. Zavzeli so vse klance in hočejo nadaljevati s prodiranjem južno od reke v smeri proti provinci Godjam. Reuterjev dopisnik na italijanski severni fronti poroča, da se je italijanska ofenziva začela včeraj. Dopisniku je bilo sporočeno, da hoče italijansko vrhovno poveljstvo končati vojno hitro z naglo zmago. Italijanska armada upa, da bo lahko izzvala odločilno bitko 6 četami abesinskega cesarja, ki so še edine abesinske čete, ki so še sposobne vojne. Napredovanje na vseh sektorjih se vrši hitro, v kolikor to dopuščajo razmere, ker je treba pokrajine sproti čistiti in graditi ceste. Bombardiranje je bilo za ‘M ur prekinjeno v nedeljo, da se da na zunaj znak za to, da je Italija pristala na ponudbo DN. Takoj nato je letalstvo znova začelo delovati. Reuterjev dopisnik poroča iz Addis Abebe, da so italijanska letala hudo bombardirala kraje v provinci Gondar in Humbat. Število žrtev ni znano. V prestolnici je včeraj prišlo do nove panike in prebivalstvo je zbežalo v okoliške vasi, ko so javili prihod nekoliko italijanskih letal. Zdi se pa, da so se letala vrnila proti severu, potem ko so bombardirala dve vasi 60 km severno od Addis Abebe. Današnja predstava »Gosposki dom« v ljubljanski drami jo odpovedana. itaiiiilil V Med diplomati »Jaz mislim, ekselenca, da smo dobro zavarovali mir.« »Popolnoma moie mnenje, gospod kolega.« z angleško vlado. Na la sestanek je angleška vlada povabila tudi Brucea, predsednika Zveze narodov. V zvezi s sestankom v Parizu in Londonu so v Ženevi odgodili sestanek Sveta trinajstih in pa zasedanje Društva narodov, dokler se ne končajo razgovori med lokarnskimi [»godbeniki. Sestanka v Parizu so se udeležili francoski zun. minister Flandin, angleški zun. minister lord Eden, lord Halifax, Georges Clerk. Italijo je zastopal pariški poslanik Cerruti, Belgijo ministrski predsednik Van Zeeland in grof Kerkhove. Politiki lete Pariz. 11. marca. Danes je ir. Pariza odpotoval z letalom v London francoski zun. minister Flandin. Angleški zun. minister Eden pa je danes iz Pariza odletel v Ženevo, odkoder se jutri z letalom vrne v London. 1 tali|a se smele Rim, ti. marca. o. Z ozirom na neuspeh vže-rajšnjih pariških razgovorov prinašajo italijanski listi ironične razlage in pravijo, da je smešno, da zahtevajo Francija, Anglija in druge države od Hali jo, naj zdaj jamči s svojo avtoriteto lokarnsko pogodbo. Ne zavedajo se pa, da je Italija obtožena prav zaradi podobnega koraka kakor Nemčija, proti kaleri naj zdaj nastopi. Opni nad Španije Madrid 10. marca. TO. Iz vseh krajev države poročajo o novih komunističnih izgredih. Drža o zaposlenih nekaj tisoč delavcev, kar pomeni^ veliko pomoč tamošnjim krajem. Sedaj so tudi že začeli graditi skladišča’ na Kninskem polju, v katera bodo namestili gradbeni materijal za to progo. Običajna kmečka drama Ljubljana, 11. marca. Stara rak-rana našega kmečkega življenja so družinski prepiri, ki se pojavljajo, ko stari gospodar izroči sinu svoje posestvo in pride v “hišo mlada gospodinj«*. Pred sodišči se razvijajo zaradi teh prepirov dolge in drage pravde, ki dostikrat poženo poprejšnje trdno in lepo gospodarstvo na boben. Pred malim senatom je opazovalec včeraj imel priliko, da se je poglobil v tako kmečko družinsko dramo. Aktivni igralci drame: stari oče France, izklesana korenina, ki se oklepa domačije, jo hoče izročiti sinu v svobodno gospodarstvo. Sin France, njegova žena Frančiška in ženin oče France. Na zatožno klop je sedla 34-letna, že zgarana ženska Frančiška, žena Francetova. Na možev dom je prinesla 50.000 Din dote. Velika kmetija se nahaja v bližini občine Rudnik. Sprva je vladal po poroki leta 1929 lep mir in sloga. Začeli pa so se prepiri med starim in mladim gospodarjem. Sledile so tožbe. Naposled je prišlo tako da*leč, da je stari gospodar ovadil snaho zaradi tatvine. Zadevo je prijelo v roke državno tožilstvo. In mlada žena, ki se tudi ni mogla s taščo, je bila obtožena, prvič, da je lani novembra vzela staremu 5 mernikov koruze, drugič, da je lani vzela 500 kg krompirja in 80 kg koruze v skupni vrednosti 500 Din. Obtoženka je zanikala, da bi vzela koruzo. Zaslužila jo jc s »tabrhom« pri sosedi. Krompir je res pobrala, ker je bila v potrebi, pa je na njivi gnil. Stari gospodar je kot priča zelo živahen. Glede ! dote je omenil: »Nisem nikdar videl niti pare.« j Neka priča: »Saj ga vidiš starega. Ne dolgo, ima j že ves nos rdeč.« Stari gospodar France: »Ha, ha. Tisto pa tisto. Še deset let bom živel.« Druga priča jc omenila, da bo šlo posestvo kmalu na boben, če se bodo tako pravdali- Državni tožilec g. Branko Goslar je kratko plediral za obsodbo v smislu obtožbe. Zastopnik starega gospodarja dr. Mojzer: »Lepa je domačija. Stari gospodar apelira na visoko sodišče samo, da se zaščiti s kazensko sankcijo njegova imovina, dokler ne bo zatisnil®svojih oči. « Branilec dr. Fr. Frlan: »Stari je pustil raje krompir na njivi gniti.« Opisal je v živih barvah vso hudino kmečke družine, ki živi v prepiru. Mlada gospodinja Frančiška je bila obsojena le zaradi prestopka tatvine iz nuje, da je vzela 500 kg krompirja, na 300 Din denarne kazni ali, 5 dni zapora. Staremu ima plačati 300 Din odškodnine. Oproščena pa je bila od obtožbe zaradi tatvine koruze. Branilec je proti sodbi prijavil revizijo in priziv • Moža se je hotela znebiti Celje, 10. marca Pred malim senatom sto sedelo danes na založni klopi 22 letni pos. sin Videmšek Avgust iz Bevc pri Velenju in 30 lelnn ženo delavca Štern Štefanija, prav tako stanujoča v Bevčah. Obtožnica očita Sternovi, da je potem, ko je po zrelem preudarku sklenila usmrtiti svojega moža Šterna lakoba, poskušala naklepoma zavesti Videmška Avgusta. da bi le ta usmrtil njenega moža s tem, da mu je oktobra lanskega leta pisala iz Slovenjgradca pismo, v katerem ga lepo prosi, naj odločno poseže v njen nesrečni zakon ter moža spravi s poti. S tem bo padla zadnja ovira za njuno skupno življenje. Videmšku pa očita obtožnica, da je pojem poskušal zavesti Kovača lakoba, da bi le ta usmrtil Šterna Jakoba in mu 6. januarja izročil v ta namen nabasano lovsko puško. — Zena se je na vsak način hotela otresti moža, ki je njeno nezvestobo zaslutil in začel njenega ljubimca zasledovati. Ko je Kovač prišel dne 6. januarja letos k Videmšku, mu je ta dal piti jabolčnico, mu izročil puško ter mu obljubil 1000 Din, mizo in posteljo. Kovač je puško res vzel, vendar jo je nesel k orožnikom in vso zadevo naznanil. — Sternova zanika vsako krivdo in pravi, da je treba pismo drugače razumeti, toda sodišče se je postavilo a stališče, da je mislila s tem na odstranitev svojega moža, kakor je razumel pismo tudi Videmšek, ki je k dejanju nagovarjal Kovača. Videmšek prizna, da je'izročil« Kovaču puško in mu rekel, naj ustreli Sterna, zanika pa, da bi obljubil Kovaču kak denar oli kako drugo nagrado. Zaradi tega sta bila obsojena Videmšek Avgust na 1 leto in 3 mesece, Štern Štefanija pa na 1 leto robije. Poklicni tatovi na zatožni klopi Kradli so kakor srake. Celje, 10. marca Pred malim senatom okrožnega sodišča so se vrstili danes na zatožni klopi sami izkušeni možic, katerih glavni poklic je, koko na lep način priti do tuic lastnine. Omenimo noj najprej Oprešnika Aniona, 49 letnega delavca, ki je bil žc menda sedemkrat obsojen, dvakrat zaradi tatvine na kazen najmanj strogega zapora. Danes je sedel na zatožni klopi zaradi 12 različnih tatvin, ki lin ie izvršil v času od 29. novembra 1935 do 21. decembra istega leta. Oprešnik je kradel večinoma Ponoči in na različnih krajih. — Pri izbiraniu tuie lastnine ni bil prav nič izbirčen. KradeJ je verige, sekire, škafe, vrvi, obleko, moško, žensko in otroško, brente, lonce, konjsko opremo, naiveč pa je ukradel raznovrstnega pe-iila. Kot star nepoboljšljiv grešnik je bil danes obsojen na 3 leta robije in izgubo častnih pravic za dobo 5 let. Oprešnik s kaznijo ni bil nič kaj zadovoljen. Drugi junak, ki je sedel na zatožni klopi zaradi tatvin, je 39 letni brezposelni rudar Poklač Baltazar, stanujoč v Selu pri Velenju. Poklač ima na vesti 9 večjih in manjših tatvin, ki jih je izvršil v času od 14. do 20 decembra 1935 na ozemlju med Slovenjgradcem in Celjem. Kradel je kokoši, brizgalke, med, cerkveno opremo, kolesa, sifon, odeje itd. Cerkvene stvari je kradel iz kapelice posestvo Gradič pri Velenju, v Slo-venjgradcu in v Žalcu. Obdolženec prizna vse navedene stvari. Zaradi teh grehov bo moral sedeti 1 leto in 10 mesecev, odsedeti bo moral pa tudi še 10 mesecev robije. Poklač je bil namreč pred kratkim amnestiran, zato bo moral sedaj delati pokoro tudi še za prejšnje grehe. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 11. marca: Heraklrj. Jutri, četrtek, 12. marca: Gregor Vel. * Lekarne: Nočno službo imajo: dr, Kmet, Tyr-še\a 11, mr. Trnkoczy, Mestni trg in mr. Ustar, Sclenburgova 7. Kaj bo danes Društvena soba ŠL Peter: ob 20 sestanek fantovskega odseka Št. Petcrskcga prosvetnega društva. Predava glavni urednik dr. Ivan Abčin o kulturnem boljševizmu. Trnovska prosveta: ob 20 prosvetni večer. Predava dr. Ivan'Knific o potovanju okrog Afrike. (Skioptične slike). Društvena soba Kodeljevo: ob 20 debatni večer fantovskega krožka. Salezijanska prosveta — Kodeljevo: ob 20 sestanek dekliškega odseka. • Zborovodja Šuligoj pripelje svojo hrabro pevsko četo Trboveljske slavčke zopet v Ljubljano in izvaja z njimi v veliki unionski dvorani v ponedeljek 16. t. m. zvčer svoj sijajni program Najlepše točke pa tudi popolnoma nove zbore nam bodo zapeli naši Slavčki. Ljubljaničani posetite koncert, za kateraga se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Rezervni in vpokojeni častniki ter vojaški uradniki, ki doslej iz kakoršnegakoli vzroka še niso vrnili črne častniške legitimacije, naj to nemudoma store. Legitimaciji je priložiti eno novo sliko 4X6 ter oboje oddati v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7/1 soba 1. O Wittgensteinovi klavirski tehniki piše nek kritik dobesedno takole: Tehnika Wittgensteinove leve roke (slavni pianist igra namreč samo z levico) je naravnost čudovita, ki mu omogoča najtežje skoke, izvedbo najtežjih pasaž in more istočasno z isto roko spremljati najdelikatnejšo in najbolj občuteno melodijo. Glas, ki ga izvablja z levico iz inštrumenta, je sonoren in edino on je sposoben, da izvaja n. pr. med drugimi Ravellov klavirski koncert, ki je pisan samo za levo roko in Wittgen-steinu posvečen. Ta umetnik bo igral prvič v Ljubljani v petek, dne 13. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Vpliv visoko-gorskega podnebja na človeka. Jutri bo predaval v alpinistični šoli T. k. Skale fiziolog dr. Seliškar o tem važnem in zanimivem predmetu. Začetek ob 20. Vstop prost. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri. Sreda, 11. marca: Družinski oče. Red B. Četrtek, 12. marca: Pesem s ceste: Red Četrtek. Opera. Začetek ob 20. uri. Sreda, 11 marca: Katarina Izmajlova. Red Sreda. Četrtek, 12. marca: Apropos, kaj dela Andula? Red A. Radio Programi Radio Ljubljana: Sreda ti. marca. V2 Valčkova ura (plošče). — 12.45 Vremenska napoved, poročila. — 13 Napoved časa, obja-va sporeda, obvestila. — 13.15 Slavno tenorji (plošče). - W Vremensko poročilo, bornrni tečaji. - 18 Mladinska ura: Josip Stritar : Janko Bože — prizor za inadino (izvajajo člani rad dram. družine). — 18.40 O okultizmu (co*P. prof. Josi.p Šimenc). — 10 Napoved časa. objava siiureda, obvestila, vremenska napoved, poročila. — 19.30 Nacionalna ura: Humor in satira v našem leposlovju (trosp. Nikolajevič ta Belg-rada), — 20 Prenos \7j ljubljanske opere:: V I. odmoru: Uvodno predavanje (gosp. Matija Brajvmicar). V II. odtraoru: Napoved 6a&a, objaav sporeda, poročila. — Konec ob 23. Drugi programii Sreda, tl. marca. Belffrad: 19.50 Slovenske pesmi poje zbor Slovenskeara pevskega društva v Belgradu sodelujeta gg. Ivan in Viljem Skalar (citre). — 21 Jazz. — ZaOreb: 20 Prenos ta Ljubljane, — 22.15 Prenoe ta kavarne. — Dunaj: 13.25 Mozartovn opera »Ugrabitev iz Soraila«. — 22.10 Vesi e viže. — 23.25 Plesne plošče. — BudimpeSta: 20.15 Orkestralni in solistični koncert. — 32.25 Ciganska glasba. — 28.20 Plesna glasba. - Trst— Milan: 18.lt) Komorna glasiva. — 20.35 Ptazettijeva opera • Orseolo*. — Bi m—Bari: 17.15 Glasbena zgodovina — 30.35 Abrahamova opereta »Havajska roža«. - Vraga: 30.10 Igra. — 21 češka filharmonija izvaja nove češke skladbe: Maštolirjeva I. simfonija. — 22.15 Nedbalova opereta »Poljaka kri« v esperantu. — Bratislava: 20.05 Monyhertova igra »Beneška pesem*. — 20.15 Knhatove violinske skladbe. — 21.15 Vojaška godba. — 22.30 Plošče. — Varšava: 30 Lahka glasba in plošče. — 21 Chopinove klavirske skladbe. — 31.50 Večer v spomin Tarasa Ševčenka — poje ukrajinski zbor «.Lysenko , — 32.20 Salonski orkester igra t* Plos. — V ta Nemčija: 20.15 Ura mlade goneracije. — Berlin: 30.45 Brahmsovi zbori. — 21 Plesna glasba. — Koniaebe.ru: 20.45 Harfa. - 21 Slav nostna glasba. — Hamburg: 20.45 Nordijska glasba. — Vratislava: 30.45 Sodobna nemška glasba. — Livsko: 9n.4.5 tVagnerjava »Valkira«. — Knin: 20,50 Haydnova •nevoigra ■ Lekarnar.. - Frankfurt: 30.45 Pester večer, — Stuttgart: 20,45 Flavta. 22.30 200 let klasičnr pjeene glasb«. — Monakovo: 20.45 Eeerjeva Igr« »Kameniti mož«, W/ ^>|TN . f -44 cr-,1 •* • - :: Moč navade Oče boksar kaznuje sina za alabo spričevalo. Železniški delavec — Ljubljana, 10. marca. Delavstvo — kader želez, osebja Pretežno večino osebja na naših železnicah predstavlja železniško delavstvo, ki se deli po službenih panogah na delavstvo pri gradbeni 6kiž-bi, delavniški in kurilniški službi ter na delavstvo prometne in transportne službe. Ta delavski kader nosi na svojih ramah največji del ogromnega železniškega aparata. Ta glavni sestavni del železniškega osebja opravlja najtežjo in najmanj priznano službo, dasi bi bilo pričakovati, da bo vsaka javna ustanova osebje, na katerega ramah počiva tako važen del železiškega obrata, tretjrala tako pravično, da bi to postopanje lahko služilo privatnim delodajalcem za vzgled, kako naj se v današnji dobi ceni delavstvo in njegova sposobnost. Po prvih letih ujedinjenja Po prvih letih ujedinjenja so bile gmotne razmere našega železniškega delavstva še nekako znosne. Delavci na železnicah so bili sicer slabše plačani, kakor delavci v drugih strokah, vendar pa je bila plača še dostojna. Železniška uprava je opravičevala nižje prejemke delavcev na železnicah z ugotovitvijo, da je zaposlitev pri železnicah stalna, dočim je zaposlitev v privatnih podjetjih nestalna. Železniško osebje se je tem nazorom upiralo, navajalo svoje argumente, vendar n’ nikdar uspelo z borbo, da se izenačijo prejemki s prejemki privatnih delavcev. Tudi ni uspelo pozneje, ko so postale razmere glede stalnosti mnogo slabše kakor pri zasebnem delavstvu. Štednje na škodo delavstva Kako se pri železnicah ne sme štediti, so nam pokazali bivši režimi. Bistvo štednje, ki sc je izvajala pri nas do nedavnega, je v tem, da so bili krediti za delavsko osebje znižani in to brez ozira na potrebe železnic. Zlasti letne sezone bi morale vedno biti čas, ko naj bi se delo na popravilu prog vršilo z vso intenzivnostjo, da se tako proge če že ne zboljšajo vsaj obdrže v istem stanju. Vsa zadnja leta sem pa smo doživeli, da je ravno panoga progovzdrže-valne službe počivala, delavstvo pa sc je radi pomanjkanja krediteov pošiljalo na — brezplačen dopust. Posledice: splošno propadanje železnic Posledice tako škodljive štednje na škodo delavstva seveda niso mogle izostati. Ne samo da je bilo v zadnjih letih socialno uničenih nešteto železničarskih družin, čutijo te posledice jako občutno tudi naše železnice: proge, ki so bile pri nas že itak v slabem stanju, so propadale naprej ter padle tako daleč, da je morala železniška uprava radi slabega stanja prog znižati brzino vlakov, Storje- I nega greha ni bilo mogoče več popraviti tako hitro, kakor je železniški obrat zahteval in ugled naših železnic, ki so bile glede točnosti v naši državi vedno vzor ostalim pokrajinam, je neprestano padal. Za JNS je bil denar... Železniško osebje se je vedno zavedalo, da z železniško ustanovo živi in pada. Zato je vdno, kadar je bilo v polpreteklem času pač mogoče, povzdignilo svoj glas ter opozarjalo na pogubno gospodarstvo pri železnicah. Pri tem pa ni našlo nobenega potrebnega razumevanja ne na pristojnih mestih in ne v javnosti. Vsi dobro vemo, da je bilo v teh časih vse usmerjeno samo v eno: v povzdigovanje in prospeh slavne JNS. In temu cilju so morale služiti naše železnice. Delavstvo so pošiljali na brezplačne dopuste, pustili »o propadati železniške proge, zanemarjali so vozne parke, sredstva pa, ki so bila za vse to namenjena, so razmetavali za prevoz ljudi za zbore v nebo povzdigovane JNS. Delavec — objekt političnega izkoriščanja Denar za potrebe in namene JNS se je moral najti. Kje ga torej dobiti, ko je znano, da so bile državne blagajne izpostavljene eksploataciji vsemogočne stranke, hudo izčrpane. In v takih slučajih je bil zopet železniški delavec tisti, ki so mu stisnili želodec. Kralkomalo niso izvršili gotovih železniških del, delavcem so skrčili delov, čas ali jih poslali na dopuste, denar pa uporabili za namene in cilje JNS. In tako je postal železniški delavec navaden objekt političnega izkoriščanja slavne JNS. Prišlo je celo tako daleč, da je železniški delavec padel pod nivo berača: progovni delavec je zaslužil v neštetih slučajih mesečno le 300 do 500 Din, pa je moral od tega plačevati še davek, pen-zijski fond, bolniško blagajno in še prispevek za organizacijo . . . Kdo je kriv? Nc moremo trditi, da bi bili za stanje, v katerega je zašlo železniško delavstvo, zakrivila samo splodna gospodarska kriza, ki ni prizanesla skoraj nobenemu stanu, torej tudi ne železničarjem. Dejstvo pa je, da bi se železničarjem lahko godilo mnogo boljše, če bi se ljudje, ki so nosili odgovornost, te odgovornosti tudi zavedali. Kakor poveod, pa je bilo zlasti v celotnem problemu najbolj vidna partizanska usmerjenost prešnjih režimo splošna gospodarska kriza, ki m prizanesla njen posamezni del je moral biti izključno samo vprega pri vozu, ki je preko neštevilnih žrtev vlekel umetno napihnjeno in z injekcijami vzdrževano JNS. Kjer je šel ta voz, tam so bile za njim razvaline. In tako je bilo tudi pri železnicah in pri železniškem osebju. S tem pa že dobimo tudi odgovor na vprašanje: kdo je kriv? Smučarski Vinski trgovec: »Pri kom pa kupujete vino?« Hotelir: •»Menrja se šalite. Prt vas, kakor veste... .c Trgovec: »Tako? Hm... Dajte mi tedaj rajši čašo piva.« Slovensko planinsko društvo nudi letos ysem smučarjem s tem, da je odprlo najvažejše smučarske postojanke v Triglavskem pogorju in poskrbelo za strokovno vodstvo teh smučarskih tečajev, najlepšo priliko, da nadoknadijo v naših planinah letošnjo slabo zimo. Res je: smučarska sezona je pri kraju vsaj v glavnem, ampak alpinskega smučanja to prav nič ne moti, saj ve, da je bela opojnost v zgodnji pomladi lepša kot le kedaj. Smučarski tereni pri nas so tako lepi, da ni treba hoditi nikamor drugam in tudi vodstvo tako odlično, da se more udeležili teh tečajev vsak, tudi oni, ki še ni dovolj podkovan v smučanju. Saj ic ravno namen teh smučarskih tečajev SPD, da da tudi začetnikom v alpinskem smučanju prvo šolo, ki jih tako usposobi za smučanje v visoko alpskem terenu. V Triglavskem pogorju bodo oskrbovane sledeče postojanke SPD: 1. Koča pri Triglavskih jezerih — 1683 m — v času od 15. marca do 15. maja. Koča je preurejena za zimsko bivanje ter je na razpolago devet kurljivih sob z 25 posteljami, razen tega še kurlji-vo ležišče za 15 oseb. Prenočnina znaša za člane na skupnem ležišču Din 10, v sobi Din 20, za nečlane na skupnem ležišču Din 15, v sobi Din 30. Celodnevna prehrana pri daljšem bivanju Din 35 za osebo. Izhodišče za poset koče pri Triglavskih jezerih je železniška postaja bohinjska Bistrica. 2. Triglavski dom na Kredarici — 2315 m — je oskrbovan tudi od 15. marca do 15. maja. Na razpolago je 10 kurjenih sob z 20 posteljami ter skupno ležišče za 25 oseb. Prenočnina znaša za člane na skupnem ležišču Din 10, v sobi Din 20, za nečlane na skupnem ležišču Din 20, v sobi Din 30. Celodnevna prehrana pri daljšem bivanju Din 40 za osebo železniška postaja z.a izhodišče na Kredarico ic Mojstrana Triglavski dom je naj-višin zimska postojanka v Julijskih Alpah. Snežne prilike so idealne, krasna smučišča preko ledenika in v Gornjo Krmo nudijo izvežbonim smučarjem nnjvečji razmah. Smuški tečaji sc'bodo vršili v triglavskem domu na Kredarici in v Staničevi koči v času od 15. marca do 15. aprila tl. Smuški učitelj bo poučeval v nadaljevanju smuške tehnike tj. obrate na strminah, nadalje orijentaciio, kartografijo itd. Poučeval bo učitelj l/.SS g. Stopar, ki je letos sodeloval na olimpijadi v Ga-Pa ter pri tekmah Tisa v lnomostu, kar je zadostno jamstvo, da bo smučarski tečaj eden najboljših. Prijavnina znaša za osebo tedensko Din 50, za tri dni Din 30 in zn en dan Din 10. Prijavnino pobira oskrbnik skupno nri obračunu z gostom. 3 Staničeva koča — 2332 m — ic oskrbovana tudi od 15. marca do 15. maja 1936. Na razpolago so štiri kurljive sobe s 13 posteljami ter skupna ležišča za 16 oseb. Cene za prenočišče so enake kot v ostalih postojankah na Triglavu. Celodnevna prehrana pri daljšem bivanju znaša Din 40 za osebo. Staničeva koča je idealno visokogorsko zimsko smučišče s prostranim razgledom na številne vrhove julijskih Alp, gornjo Savsko dolino s Karavankami, Kamniške planine in daleč v avstrijsko Koroško z Visokimi in Nizkimi turami v ozadju. Dostop je iz Mojstrane čez Dolino Krmo osem ur, težji dostop čez Kot šest ur. Krasne so smuške ture na Rjnvino tri ure, na Urbanov vrh eno uro, na Begunjski vrh eno uro. Informacije radi vodnikov in nosačev za Kredarico in Staničevo kočo dobite pri Lahu in Lojzetu Rekarju v Mojstrani ter pri M. Skantarju v Srednji vasi Tarifa za gorske vodnike je Din 120 dnevno. Nosač za nošnjo do 20 kg za pota iz Mojstrane ali iz Bohinja na Kredarico in Staničevo kočo sme zahtevati Din 80, za nošnje iz Bohinja na Sedmera jezera Din 60. Pri več kot petdnevnem bivanju veljajo članske prenočnine tudi za nečlane. SMUČARSKI KILOMETER LANCE Smučarski kilometer-lancč je disciplina, ki za praktično smučanje nima prav nobene vrednosti; vendar pa vlada za to panogo izredno zanimanje. Gre za to, kakšna je največja brzina, ki jo je mogoče doseči na smučeh. Zato pa je treba izbrati prav posebno strmo pobočje, ki mora biti skrbno pripravljeno in zavarovano. Tudi smuči morajo biti zelo težke in na prav poseben način zgrajene. Zanimanje je vedno večje i pri tekmovalcih i pri gledalcih. Ta km-lancč so izvedli prvič 1. 1930. Največjo hitrost pa je dosedaj na smučeh dosegel Avstrijec Leo Gasperl, ki je 1. 1932 dosegel povprečno hitrost 136.6 km na uro. Letos se je ta hitrostni poizkus vršil sedmič zopet v St. Moritzu in sicer na Coroiglia. Vendar je hitrost, ki so jo letos dosegli na 100 m dolgi proti, zaostajala za hitrostjo, katero so dosegli prejšnja leta. Najhitrejši je bil Švicar Arnold Bultiež, ki je dosegel hitrost 118 304 km na uro. Najhitrejši na specialnih smučeh pa je bil Avstrijec Jack Lackner z 117-935 km Campbell hoče doseči hitrost 550 km na uro Kakor poročajo iz New Vorka, se pripravlja znani avtomobilski dirkar Sir Malcolm Campbell na nov rekrdni poizkus, s katerim hoče izboljšati svoj lastni rekord. Dosedanji rekord, ki znaš« 480 km na uro, jc postavil lansko leto na svojem dirkalnem avtomobilu »Modra ptico« na obali Floride. Ameriški konstnikter Horlan Fengler sporoča, da so dela na novem avtomobilu že skoraj končana in da bo čimpreje izvedel poizkusne vožnje. Stroški zn gradnjo tega avtomobila so znašali preko 3,000.000 dinariev, hitrost pa, ki jo bo mogoče doseči, bo znašala 550 km. Pred reorganizacijo Mestnega pogrebnega zavoda Ljubljana, 10. marca. Mestni pogrebni zavod je bil ustanovljen med svetovne vojno. Vojne razmere so oležkočevale razvoj zavoda pri nabavi potrebnega obratnega inventarja, trgovskega blaga, konj itd. Iste težkoče so obstojale glede človeškega materijala, zavodnih uslužbencev, nosilcev in spremljevalcev pri pogrebih. Kljub vsem ležkočam na jc podjetje zadovoljivo vršilo svojo nalogo in finančno uspelo. Takoj prvo leto je imelo 205 izvršenih pogrebov in 6709 kron čistega dobička, naslednje leto pa že 1648 pogrebov in 48.468 kron dobička. Dobiček je potem stalno naraščal in je dosegel 1 1927, najvišji znesek tekom svojega obstoja, namreč Din 113.000 Že pr: ustanovitvi mestnega pogrebnega zavoda se je poudarjala kot pogoj za uspešno delovanje potreba po lastnih obratno-poslovnih prostorih kakor tudi potreba po zgradbi prepotrebne mrtvašnice, oziroma mrtvaške veže Do uresničenja prvega vprašanja je prišlo šele 1. 1927-28, drugo. Slovenski poslanci v belgrajshi skupščini Pod tem naslovom smo včeraj objavili pregled, kako so slovenski poslanci opredeljeni v belgrajski skupščini. Ta pregled popravljamo v toliko, da g. Josip Benko ni član kluba JRZ, marveč poslanskega kluba skupščinske večine. Maribor Lekarne: Lekarniško nočo službo vršita lekarna »Pri sv, Arehu« na Glavnem trgu in Sira-kova lekarna »Pri Angelju varihu« na Aleksandrovi cesti. Kaj bo danes. Predavanje dr. Gosarja. V prostorih Jugoslovanske strokovne zveze v Sodni ulici 9, predava v okviru kluba kat. akadem. starešinstva v Mariboru vseučiliščni profesor in naš znani sociolog dr. Gosar o kolektivizmu in o sodobnih socijalnih problemih. Predavanje se vrši drevi ob 20 ter se nadaljuje jutri ob istem času in v istih prostorih. * Zlata Gjungjenac gostuje. Samo ekrat bo gostovala primadona ljubljanske opere gospa Zlata Gjungjenac v letošnji sezoni v mariborskem gledališču in sicer jutri v četrtek zvečer v vlogi Made-leine v »Plesu v Savoyu«. Predstava bo za red B. Prazgodovinsko najdišče |e odkril mariborski zgodovinai prof. Baš v Ceršaškem gozdu pri Št. liju. Obstoja iz gomil in velikega gradišča s tremi nasipi po vzorcu Poštelc na Pohorju. Po Veliki noči se bodo začela izkopavanja. Najdišče leži čisto na meji, da ga mejna črta reže po sredini, pa bo zaradi tega vršil izkopavanje poleg mariborskega muzeja graški arheološki muzej pod vodstvom znanega ravnatelja prof. Scmida Mednarodni glasbeno -pedagoški kong. v Pragi Začetkom aprila meseca t. 1. (4.—9.) bo prirejen v Pragi važen in zanimiv mednarodni glasbeno-pedagoški kongres, ki hoče s pomočjo predavanj, diskusij in praktičnih glasbenih ter pevskih prireditev pokazati, kaj se je do sedaj na glasbcno-pedagoškem polju storilo. Ta kongres prireja Združenje za glasbeno izobrazbo, kateremu stoji na čelu minister zunanjih zadev g. dr. K. Krofta in katero skrbi za razvoj glasbene kulture in glasbenega čustva pri mladini in odraslih. To Združenje skrbi za to, da se glasbena izobrazba, kot pomemben predmet, uvede v osnove narodnih, meščanskih in srednjih šol ter da to glasbeno izobrazbo vodijo strokovni glasbeni pedagogi, ki bi v šolah zavzemali enaka mesta kot drugi nameščenci. Razen tega bo Združenje vršilo tudi nalogo, kar se tiče glasbene potrebe v javnem življenju (popularni koncerti, gramofon, radio). Na kongresu bodo predavali o vseh novih vprašanjih češki profesorji Nejedly in Helfert, prof. Edw. Deni iz Cambridge, gener. inšpektor Roger-Ducasse iz Pariza, prof. G. Brazul iz Bukarešte, gospa Šackaja iz Moskve, prof. J Benton iz Ko-penhagena in drugi. Češki skladatelj E. Krenek bo vodil diskusijo za temo. »Kaj pričakuje glasbena izobrazba od skladateljev«, prof. J. Chantavoine in C. Sachs iz Pariza bosta govorila o radiu, gramofonu in glasbeni izobrazbi. Znani strokovnjak in organizator v glasbeni izobrazbi L. Kastenberg bo podal pregled o stanju lajiške glasbene izobrazbe v poedinih državah. Iz navedenega je razvidno, da je Združenje začelo svojo akcijo v ožjem sodelovanju z najboljšimi strokovnjaki in institucijami vsega sveta. čeprav nič manj važno in potrebno, čaka še danes rešitve. Zavod je prišel na ta način do svojih prostorov, da je kupila takratna občinska uprava posestvo na Amrožcvem trgu št. 7 za znesek Din 1,200.000, nakar se je izdalo za adaptacije obratnih prostorov Din 930.000. Ker je občinska uprava istega leta kupila tudi še pogrebno podjetje Rojina v Sp, Šiški in Konkordijo v tukajšnji splošni bolnišnici, so je za te izdatke najelo in porabilo posojilo v znesku Din -3,300,000, s katerega amortizacijo sc je pričelo s t. januarjem 1. 1?29. Letna amortizacijska kvota Din 280.500 se plačuje iz tekočih dohodkov-mesntega pogrebnega zavoda. Z nakupom dveh konkurenčnih podjetij se konkurenca še vedno ni odpravila. Boj se je bil pred vsem za pogrebe in splošne bolnišnice ki jih je oskrbovalo konkurenčno podjetje in sc )e končal s tem, ko je postal mestni pogrebni zavod z razsodbo državnega sveta z dne 10. sept. 1930. edino opravičen izvrševati na ljubljanskem teritoriju pogrebe umrlih. Podjetje je nato z novim letom 1931. prevzelo izvrševanje tudi takozv. ubožnib pogrebov iz splošne bolnišnice. Posledica j« bila. da je zelo porastlo število izvršenih pogrebov. Od 710 v letu 1930. je poskočilo na 1209 v letu 1931. in ic znašalo potem vedno nad 1000, lani 1167. Nove razmere so torej ugodno vplivale na razvoj podjetja, zato pa je zavod s 1 majem znižal pogrebni razredni cenik in cenik dajatev za 10%. Kakor že od vsega početka, tako st jc s posebno intenzivnostjo načelo vprašanje mrtvaške veže na pokopališču pri Sv. Križu, ko je dobil Mestni pogrebni zavod monopol. Nedvomno je, da je zgradba mrtvaške veže nujno potrebna, neodložljiva in v socialnem in zdravstvenem pogledu za ljubljansko prebivalstvo največje važnosti. Vsa preddela in načrti so bili že pred leti gotovi in se je že tudi nameravalo graditi. Dela bi imelo izvršiti neko ljubljansko gradbeno podjetje, ker pa še niso bila zagotovljena za zgradbo potrebna sredstva, je še fina-i»čni odsek pod prejšnjim županom odredil meseca septembra lanskega leta, da se ima oddaja gradbenih del preklicati. Naš poročevalec se je informiral, ali smemo Ljubljanačani pričakovati v kratkem zgradbo mrtvaške veže, pri načelniku finančnega odseka dr. Korunu. Izvedel je, da je zgradba možna, če bo mogoče skleniti tak finančni aranžma, da se nc bodo obteževale mestne finance, da se bo torej amortizacija gradbene glavnice krila iz tekočih zavodnih dohodkov. Če se bo tak finančni aranžma posrečil, kar je precej verjetnosti, se bo potem še letos pričela graditii mrtvaška veža. Seveda ho treba še poprej zgraditi vodovod do Sv. Križa in urediti dovoz. Vsi stroški so proračunani na okoli 1,500.000 Din. Za amortizacijo potrebni znesek bi se stavil v proraču-n šele prehodnje leto. Z mrtvaško vežo bi se režija mestnega pogrebnga zavoda znatno znižala. Izvedla bi se reorgar-izacija tega podjetja »n bi se potem mrliči na teritoriju bivše Ljubljane nič več ne izpostavljali r»« mrtvaškem odru doma, temveč v mrtvaški veži pri Sv. Križu. Za priključene občine k veliki Ljubljani pa ta izpostavitev ne prihaia v poštev, ker imajo priključene občine svoja pokopališča. Stran 4, .»SLOVENSKI DOM«, dne 11. marca 1930. Japonke in še marsikaj da, zn kakršnokoli ccno se pač da, samo da se je »iznebi«. Koliko je vredno njegovo blago, največkrat niti ne vc, saj ga ima ob dobri letini od sile dovolj, som pa sc končno tudi mnogo zanj ni mučil in potil. Japonske kmetice bi gotovo drugače prodajale... Kadar pa je slaba letina, pa ne gre vse tako brez skrbi. Kmet takrat niti ne ve, kaj in koliko bi smel prodati. Zemlja prav za prav ni njegova, ker pripada njegovim fevdnim gospodom. Pridelek pa je prodal že kar naprej. Kaj potem, čc nastopi slaba letina ali kake vremenske nezgode? Pridelek je slab in malo ga je, včasih ga ne ostane niti za seme. Cene riža se dvignejo. Japonski kmet je prodal svoj riž že davno prej, takrat, ko še ni vedel, kakšna bo letina, in razume se, mnogo ceneje. Pecimo, da ga je prodal nekako toliko, kakor ga je sedaj pridelal. Kaj bo jedel, ko je vendar njegova glavna hrana riž? Za zadnji prihranjeni denar si mora sedaj kupiti riža in ga plačati dražje, kakor je pa prc.j svojega prodal. Po neprevidni kupčiji tako zapravi še ves svoj, včasih tudi ne tako skromen prihranek. Zena pa ne sme reči niti besedice. Ženske za svoje pravice Pa z rižem bi že še kako šlo, toda z japonskimi ženskami je malo drugače Vpliv Zahoda je podkopal njihovo lojalnost. Mlada Japonka že ne posluša več svojih staršev, če ji izberejo nesimpatičnega ženina. Tudi tako je postala žena že korajžna, da svojemu možu, ki se mudi z doma »po opravkih« in pošlie še po denar, da samo kakih 30 senov, ali kar bi se po naše reklo: za črno kavo. Tudi na gledališki oder... Se pred 300 leti japonske ženske niso smele nastopati na gledališkem odru. Igralski poklic je bil samo za moške. Danes pa je že skoro obratno. Sicer nastopajo v starih dramah še vedno izključno samo moški, ki prevzamejo ženske vloge in posnemajo tudi ženski glas. Pcdki pa so laponci, ki te drame tudi razumejo, in zahajajo k njih predstavam le nekako iz navade. V sodobnih dramat-skih delih nastopajo skupaj moški in ženske, zgodi se pa prav pogosto, da ženske igrajo tudi moške vloge. Na odrih, kjer se predvajajo poleg plesov popolnoma japonizirane revije, pa kraljujejo izključno le japonske amazonkc. So ljudje, ki rin drugem obsojajo prav vse in se čudijo ravno tako vsemu, ničesar pa nočejo videti na sebi takega, kar bi bilo res treba obsoditi. Takih ni prav malo. Posebno pa se radi obregnejo ob one, o katerih vedo, da pripadajo nižjim slojem, ali o katerih mislijo, da pripadajo manj kulturnemu narodu. Japoncem se pa na drugi strani gotovo ne zdi prav lepa navada, da si noše ženske mažejo ustnice in barvalo lica, še boh pa sc jim gotovo zdi neumno, da Evropejke hočejo postati na ta način mlajše in lepše. Razumljivo je, da se bo človeku, ki se mu čudno zdi, da so črnci črni in da radovedno obrača oči, če vidi na mestni ulici žensko v jahalni obleki, zdel tudi Japonec smešen in čudaški. Pa naj bo že tako ali drugače, naj sc čudimo črncu radi njegove barve, naj se oziramo radovedno za pojavo ženske v jahalni obleki na ulici, ali naj se nam tudi Japonci zde še tako čudni in morda celo smešni, vendar imajo prav ti nekaj posebnega, svojevrstnega na sebi. Vse polno je pri njih stvari, ob katerih sc Evropejec rad spod-tika, in se nam zde res nerazumljive, če slišimo o njih ali jih beremo. Tudi šege in njihove navade so dostikrat za nas zelo zabavne. Nam se res ne more drugega kot čudno zdeti n. pr. to, da Japonci smatrajo od dvojčkov za starejšega onega novorojenca, ki je prišel pozneje na svet. Skoro nam uide na smeh, ko odpremo japonski roman, kajti na prvi strani ni začetek, ampak konec, ker Japonci začno pisati od zadaj. Zanimivo je n. pr. tudi to, da se po mnogih japonskih gledališčih predvajajo ameriški filmi. Hladni ljudje Pravijo, da so Japonci prccej hladni ljudje, lo bo gotovo) res, vsaj kolikor sc tiče čuta ali nagnjenja do njihovih lastnih žena. Japonska žena gre po ulici vedno nekaj korakov za svojim možem. Med potjo le redko spregovorita kako besedo. Da. bi mož ženo zabaval, to na Japonskem ni v navadi. V Evropi je seveda drugače, in naše meščanske žene bi se gotovo bridko pritoževale, če bi uvedli laponske navade. Vsaj nekatere prav gotovo, laponec jo smatra le za oskrbnico svoje družine, drugega mnogo ne zahteva od nje. Mož sam se zna zabavati po svoje. Odhaja z doma »po poslih«, med katerimi je dostikrat tudi veseljačenje. Ce mu na njegovem »službenem« potu zmanjka denarja, naroči ženi, naj mu ga takoj pošlje, kajti v mestih kot so Tokio, Kioto, Osaka in dr., malo petični ljudje ne izhajajo dolgo. Zena si seveda ne upa odkloniti možu denarja in mu ga pošlje v dobri veri, do ga bo prav uporabil, laponski kmet teni svojo ženo skoro tako, kot ceni živino, ki mn dela na polju. Pravi, da mu tehta najmanja za dva osla. Kmet in njegov riž Ko na riževih poljih pospravijo pridelek, začno že s sajenjem najrazličnejše zelenjave. Posla iirri nikdar ne zmanjka. Mož si da opravka s tem, da zalogo naloži na voz, io odpelje na trg in pro- Mednarodna tekma frizerjev se je vršila v Berlinu Slavka na newyorških nebotičnikih Velika stavka, v katero so stopili uslužbcnci newyorških nebotičnikov, in katera traja že 6 dni, ovira v mnogočem življenje treh in pol milijona ljudi. Upanja, da bi se stavka končala, pa še ni. Nasprotno pa se stavka celo širi v še druge predele mesta. Vodje stavke so izjavili, da bodo nebotičnike in palače, katerih lastniki nočejo podpisati s svojimi uslužbenci pogodb, pustili na cedilu. Stavkajoči so organizirali iz svojih vrst straže, ki neprestano pazijo na svoje ljudi, da ne bi prekršili stavke in se vtihotapljali v delo. Pred stavkokazi se stavkujoči branijo kar z noži in strelnim orožjem. Dnevno naštejejo do 400 takih napadov na stavkujoče, kar ima za posledico, da se stavkokazi že več ne upajo vstopiti na delo. Nič ne morejo opraviti vsi ukrepi oblasti, ki skušajo ščititi one, ki gredo na delo. Stavkujoči so svoje nadzorovalne oddelke organizirali po zgledu ameriških gangsterjev: nenadno napadejo in se prav tako naglo zopet umaknejo. Pri tem navadno razbijejo nekaj oken, pretepejo stavkokaze, prerežejo električno napeljavo, napravijo^ še kako drugo sabotažno delo in izginejo, še preden dospe policija. Ljudje si pomagajo sami Odnos najemnikov do stavkujočih je zelo različen. Mnogi izmed njih se zabavajo s tistimi, ki bi bili voljni delati, ali pa se celo udejstvujejo sami kot stavkokazi. Tako so se najemniki nebotičnika London Terrace, ki je najvišja stanovanjska hiša na svetu, združili in si najeli sami ljudi, ki so bili voljni stopiti v delo. V nekaterih drugih hišah pa so ženske stanovalke prevzele vse posle vratarjev, kurjačev, uslužbencev pri dvigalih. Neka bogata gospa je z izredno spretnostjo vršila, službo na dvigalu v nebotičniku, kjer stanuje, neka znana filmska igralka in se je oprijela posla telefonistke. Tudi vse telefonistke so se namreč pridružile stavku-jočim. Iznajdljive ženske Človek naj si predstavlja položaj newyorške gospodinje, ki stanuje v dvajsetem ali tridesetem nadstropju, sedemdeset ali devetdeset metrov visoko ali štiristo do šeststo stopnic od pritličja do svojega stanovanja. Trgovec ji doslavi vse potrebščine do hiše, vendar nič dalje, in ii le po telefonu sporoči, da ji je blago dostavil. Toda iznajdljive gospodinje so si znale pomagati s tem, da so organizirale štafete od nadstropja do nadstropja. Najemnik v pritličju odda potrebščine za stanovalce gornjih nadstropij stanovalcem prvega višjega nadstropja. Ta oddaja vse stvari svojemu, eno nadstropje višjemu stanovalcu in blago roma tako dalje do pravega naslovnika. Vendar se ta iznajdba ne da uporabiti pri vseh primerih. Otrok, ki jih vozijo na izprehod, pač ne morejo podajati iz roke v roko. Bivši svetovni boksarski prvak Demp-sey si je pomagal s tem, da je voziček z otrokom kar sam ponesel skozi vsa nadstropja doli do ceste. Odvetniki, zdravniki in ljudje sličnih poklicev, ki imajo svoje poslovne prostore v višjih nadstropjih nebotičnikov, si tudi ne morejo dati poslati svojih strank kar po ročnem dvigalu, kakor so si ga zamislile gospodinje. Nekateri od njih so storili najboljše, ko so kar enostavno zaprli svoje pisarne, ker se namreč tudi po telefonu ne morejo več pogovarjati s strankami. Bojazni Tako stanje pa se je pokazalo kot nevarne tudi v drugih primerih. Istočasno je pritisnil zelo hud mraz od vzhoda in utegnejo zaradi stavke za take vremenske izpremembe občutljivi ljudje ostati brez zdravnikov. Previdni glasovi med občinstvom pa vedo celo za največjo nevarnost, namreč za razširjenje kake epidemije kužnih bolezni. Zaradi tega so se zaskrbljeni ljudje že obrnili na guvernerja newyorške države, naj v zadevo bolj odločno poseže. i Doslej še ni nikakih izgledov, da bi se stavka končala ugodno tako za stavkujoče, kakor za najemnike. Nasprotno pa je vodstvo stavke celo izjavilo, da bodo stopili v stavko še uslužbenci pri dvigalih v 35 drugih največjih newyorških hotelih. Eden izmed vodilnih funkcionarjev organizacije hotelskih uslužbencev pa je dejal, da se bodo tem stavkujočim pridružili še uslužbenci ostalih hotelov, po številu kakih 5000 ljudi. To so uspehi? Ruski list >f’ravdnc poroča tole: Nedavno je prinesel neki oče v popravilo v zadrugo (.-Švejnik« — Jalutorovsk) obutev svojega 7 letnega otroka. Reklo sc nm je, da bo stalo 6.13 rubljev. Čez 6 tednov je bilo delo izvršeno. Račun: blago 2.15 rublja, delo 4 r., socialna dajatev 0.79 r„ direktni stroški 0.94 r., različni obratni stroški 4.54 r., organizacijski dodatek 0.52 r., 6troški zveznega kapitala 1.32 r. — Novi čevlji pa sitanejo 10 rubljev. To kalkulacije niso napravili buržuji, tnarveč (-ovjptska obrtna družba ondotnega okrožja. Nikoli se človek ne veseli tako nad čim, kakor se je veselil nad kom. *• o ^Takoj rešilni pas sem! Vi se vozite s prosto karto, torej nimate pravice do njega ... Jaz sem plačal prvi razred. Ponoči in podnevi grade ob enaki svetlobi jez za novo elektrarno v Seattlcn na tihomorski obali USA 24 Mrtvi in dva živa »V Oslo. V velikem mestu je človek prostejši.« In znova je začel romati po sobi, boječe in brez moči. Tedaj pa je zopet nekaj rekla za njim, zdaj v malo ostrejšem tonu: »Tega ne bi smel napraviti!« Obrnil se je in prisluhnil. »Cesa ne bi smel napraviti?^ Ni imela poguma, da bi dvignila svoj obraz, le z globoko razburjenostjo v glasu je dejala: »Onega... takrat... Malo več poguma bi že mogel pokazati.« Pogledal jo je in ni odgovoril. Nekaj uporu podobnega je bilo v njegovem pogledu. Dvignila je pogled in opazila. »Da,« je rekla trmasto, »to mislim. Vse življenje se bomo pokorili za to. To imaš od tega.« >Drugega nič?« »Drugega?« Stopil je za korak bližje k njej: »Ti si pozabila, da živim,« je rekel. »Pa četudi mi nikdo od vas ne privošči življenja.« _Ko ga je pogledala, ne da bi odgovorila, je stopil tik do nje in ponavljal v največji razburjenosti: »Jaz živim, — živim, — živim!« Potem se je obrnil in šel. Ona pa je ostala sama, bleda in pretresena. 4. Večerni listi so prinesli vest o Liidersenovem povišanju, v penzionatu so jo morali zaliti, dame z madeiro, moški pa z wluskyjfem. Liidersen je bil v denarnih zadevah precej previden, čeprav ne ravno skop gospod. Najprej se je precej branil, potem pa, ko so energično pritiskali vanj, je vendarle privolil v slavje. In ko že ni mogel drugače, se je izkazal ter kupil dobro madeiro in pravi pravcati whisky. Ko se je slovesnost začela, je Liidersen samozavestno položil svoje bogate darove na mizo. Po večerji so se zbrali v salonu. Bili so polnoštevilno zbrani, ali kakor je rekel inženjer Engelhardt, celo nadštevilno. Liidersen je bil malce neroden, sicer pa kar čeden gostitelj; obnašal se je počasi pa lepo. Svoje zadržane in krmežljavo slovesne narave, ki jo je sleherni dan kazal, ni mogel kar tako čez noč sleči. Čutil pa je zato dobro, kako mu lahko in opojno stopa v glavo, da je on zmagovalec, na drugi strani pa mu je bilo dokaj težko, biti gostitelj, pa se mu je zato tuintam zataknilo. Toda gospodična učiteljica Larsen, ki je v imenu dam imela glavno besedo, mu je bila dobra opora. Ni bila le ceremonijar, imela je tako rekoč celo slavnostni govor. To se je zgodilo po prvi nekoliko medli in prisiljeni zdravici. »Vidite, takle je torej junak!« je spregovorila. »Kako pametno, da je krepost včasih poplačana. Kajti vi vendar niste bili najstarejši prosilec, kajne gospod Liidersen ?« »Ne,« je odgovoril. »Bili so trije starejši od mene.« Varno se je razgledal, preden je nadaljeval: »Najsta-rejši je bil Berger. On je za dve leti starejši od mene.« »Ah da, to je oni, ki je blagajno predal razbojnikom.« »Da.« Gospodična Larsen mu je molče, ali zato prisrčno prikimala v priznanje. • Eden od inženjerjev si je z levim kazalcem mislivo šel vzdolž svojega dolgega nosu, dvignil glavo in sredi tišine spodobno povedal: Ampak, to mora biti vseeno vražja stvar zanj.« Te besede so za nekaj časa pokvarile razpoloženjs ali ga pa vsaj oslabile. Eden drugega so pogledovaii. Saj bi skoraj prišlo do katastrofe. Grešnik se je oziral v zadregi in svesti si krivde. Toda gospodična Larsen je v Ltidersenovo veliko olajšanje rešila položaj, kajti na svoje veliko presenečenje je zučutila mali bodljaj v svoji vesti. »Oprostite, gospod Iversen,« je rekla, »kaj ste prav za prav hoteli reči s tem?« Iversen je bil v zadregi in so j(. parkrat počehljal po tilniku. »Kako to reči?« — — jaz SPm se enostavno spomnil ubogega grešnika.« »No, kaj potem? Namreč z Bergerjem?« Iversen se je umikal in izmikal. »No ja, seveda,« je govoril, »nikakor ne mislim braniti tega človeka. Le to mi je prišlo na misel, da mora biti pr.okleto težko, — oprostite mi, prosim —, ako gredo kar tako preko tebe, kakor da si omejen.« »Ali bi vi svojo blagajno prepustili?« »Jasno, da ne bi, to je seveda bilo neumno.« Gospodična I^arsen ga je pogledala strogo in s šolano uglednostjo: »No, torej. Kaj pa še hočete?« Nič ni pomagalo, Iversen je dobil po prstih. Gospodična Larsen pa si je s ponosno zadovoljnostjo vrgla nazaj svoje tenke, rum^nosive kodre. Liidersen se pri vsem tem ni najboljše počutil. Večkrat je nevoljno pogledal inženjer ja Iversena. In ko se je spomnil neke nedelje in nekega ponedeljka, je tudi Rogusa in Engelhardta ostro pogledal. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina l2 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava! Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čee. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.