Številka 4 Trst, v petek 4. januvarja 1907. t r* * XXXII. jcr Izhaja dan •i ri veleli«- : rram^fi ca in, Dcaeđelitia cd 9. in :!imu.__ ..»u.;- oe Številke se prodajajo po 3 bvč (6 p.totink> • -t.ao-.-ii-. tc-bai:50 *tot. V.a oglase v retstu li'-'a do 5 vret K 20, vsaka na-, :• vr m C i'." Mali oglasi p., 3 st. beseda, najmanj pa 0 i;. — Oglt>e spremn a ir-^rvini •-'drirN norir- — Plačuje se izkijučno upravi Sdinost G^tifo n?>lftičnnna za Primorsko po Edino t v-aro5rina t.-.ij'. vas ieto 21 K, pol :eta 12 K. o oesece 6 K. — ! naročbe brez doyoBlare naročnin. uprava ne ori .1 Vsi dopisi nai -te rtnAi-j& o na aredni^tvo lista. Npfrankiv . oisma se ne sprejemajo rokopisi so ne vridajo. Naročnin. oj!h ? >• rer!r»:nt ; ? :• ciljati na uprav* UllEDM-TVO: ui »ilor^o <);»! ittt lf». fNurodni do:-". Izdivate!) in ?JarisniJa tiskarna kouac i ..Edinost4, v Trstu, ; Giorgio Galalti St. 18. ; Pi»StiiO'hrant!r.lynl rarTin St. M1.6VJ rO.*9 r.av. 1167. Mesečna priloga : „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOcIflUNE UESTI. Niže-avstrijski đeielni zbor. Nezaupnica ministra za trgovino. DUNAJ Med došlimi vlogami se nahaja interpelacija posl. Biichle in tovarišev jrlode delovenja društva „Svobodna šola", in nujni predlog Silbererja in tovarišev, s kate-rim izreka nižeavstrijski deželni zbor svojo popolno nezaupnico ministru za trgovino zaradi odreljin-ga povišanja poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Zbornica je po tem po daljši debati vsprejela šestmesečni proračunski provizorij in računski zaključek za leto 1995. Nato je bila vsprejeta nujnoit predloga Silberer, s katerim je deželni zbor izrekel nezaupnico ministru za trgovino povodom povišanja poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. K stvari je namestnik grof Kielmannsegg omenil, da je bila ta reforma neobhodno potrebna, da se omogoči zboljšanje položaja poštnim, in brzojavnim uslužbencem ter se pridobi sredstev za spopolnitev telefonske mreže. Zvišani dohodki poštne uprave vsled tarifne reforme ne bodo nikakor zadostovali, da se popolnoma pokrijejo osebni in obratni stroški. Pripravlja se predloga o naknadnem kreditu, v kateri se obrazlože veče naknadne zahteve za osebne svrhe ter za spopolnjenje telefonske mreže. Ker se bo državni zbor v kratkem bavil z naknadnim krediton, se mora namestnik zavarovati proti predlogu. Predlog Silbererja je bil potem soglasno vsprejet. Prihodnja seja jutri, t Dvorni glediščni igralec Witte. DUNAJ 3. Danes predpoludne je umrl dvorni gledališču i igralec Witte, star 59 let. Dvorna operna pevkinja se obesila. DUNAJ 3. Upokojeno dvorno operno revkinjo so našli danes v njenem stanovanju obešeno. Vzrok samomora je bil strah pred o s lepljenjem. Dr. Geismsnn — dvorni svetnik. DUNAJ 3, „Fremdenblatt" poroča, da /e cesar podelil državnemu poslancu in členn deželnega odbora dr.u Gessmanu, naslov »ivornega svetnika. Plenarna seja avstrijske delegacije. BUDIMPEŠTA 3. Predsednik princ Lobkovic je otvoril sejo ob 4. uri 15 min. Grof* Serenvi, ki je bil imenovan moravskim leželnim glavarjem je položil svoj delegatski mandat. Pred prehodom na dnevni red se je delegat Dobernig pritožil, da so imeniki delegatov, povabljenih na dvorni obed. napisani na tiskovinah, ki imajo madjarske rubrike. Temu poskusu, da bi se madjarski jezik uvedel tudi v avstrijsko delegacijo, se je treba takoj energično upreti. Predsednik je izjavil, da je takoj zahteval, ko je prejel imenike, da se dotične rubrike previdijo z nemškim prevodom. Vabila na delegate so sicer sestavljena v nemškem jeziku in imeniki niso pravzaprav določeni za delegate, ampak za pisarno. Nato je govoril državni vojni minister FZM Schiinaich ter sporočil vest, da sta vladi obeh držav odobrili zakonski načrt o Teskrbovanju vojaških vdov in sirot. (Živahna nohvala) in da se ta zakon predloži zakonodajnima zbornicama. Državni vojni minister ■o izrazil svojo zahvalo obema vladama in delegaciji. Na to je delegacija prešla na dnevni red. Poročevalec grof Clam-Martinic je podal j »oročilo proračunskega odseka o vojnem proračunu. €rof i'laun-Martinic je pokazal na kratko izjavo, ki jo je državni vojni minister podal v odseku, češ, da se ne privole Ma-djarom več nikake nove koncesije. Vkljub temu se je bati, kajti ogrski trgovinski minister je v svojem novoletnem govoru proglasil kakor vladni program gospodarsko samostojnost Ogrske, in nihče ne veruje, da bo po izvedeni gospodarski ločitvi še možno vzdržavati gkupno armado v sedanji sestavi. Vendar se je nadejati, da merodajni krogi ne dopuste, da bi se ta simbol moči Avstro-Ogr- uničil. Zato je govornik predlagal, naj se predlogo vsprejme. Na to je bila otvorjena generalna debata. — Del. Delugan je urgi-ral, naj se uvedejo v armado različne reforme, izlasti reforma vojaškega pravosodja. — Del. Exner je priznal delovanja vojne uprave na tehniškem polju. Govornik se je najodločneje potegoval za to, da bi se tudi mali obrtniki udeleževali nabav za vojsko ter je predlagal tozadevno resolucijo. Vojaško skladišče zgorelo. PORTSMOUTH 3. Včeraj okolu 11 ure po noči je v več skladiščih blizo arzenala izbruhnil požar, ki se je vsled močnega vetra laglo razširil. Gasiti so pomagale čete in oddelki mornarjev z ladij, nahajajočih se v pristanišču; okolo 3. ure zjutraj je bil ogenj pogašen. V skladiščili so zgorele oprave armadnega zbora, vredne mnogo tisoč funtov šterlingov. PORTSMOUTH Škodo, ki jo je . provzručil požar v vojaškem skladišču, cenijo | uradno na 250.000 funtov šterl. (H milijonov j kron.) Vojni [mini&ter Picquart v Alzirju BIZERTA 3. Ob 10. uri predpoludne i je dospel semkaj križar „Toude" z vojnim ministrom Piccjuartom. Vsled prošnje vojnega ministra ni bilo nikakega uradnega vsprejema. Nesreča na železnici. DEBRECIN 3. Na postaji Som Kiraly-Hazaerske železniške proge sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Sed na katerem je na Vidov dan dne 15. ju- Važna institucija „Slovanskega kluba" je nija 1389 junak Miloš ubil sultana Murata I. nadalje „šola slovanskih jezikov". S to šolo . in na katerem je istega dne v krvavi bitki je dana možnost vsem, ki se hočejo seznaniti j knez Lazar poginil in Srbija izgubila svo-s katerimkoli slovanskim jezikom, da se ga bodo. Ironija slovanske usode! Ffb^ke in priuče z izborno metodo in v kratki dobi, bolgarske čete, mesto da se maščujejo na Stran II. »EDINOST« štev. 4 V Trstu, dne 4. januvarja 1907 stoletnih turških navalih, se ravno na Koso- j vem polju trebijo in namakajo Lazarjev popel z bratsko krvjo, ne da iz nje vsklije svoboda srbska, ampak da jo prikujejo še debeleji okovi. Mi se hočemo še povrniti k ternu predmetu, a sedaj obrnimo pažnjo na tisto rtre-tjo roko", ki bi hotela izrabiti Kosovo, da na me-.to srbsko-bolgarske vojne konvencije poči druga srbsko-bolgarska vojna. Neki bol-; garski diplomat je priznal te dni, da Avstrija nudi Bolgarski vse. samo da jo spravi v so-; vraštvo s Srbijo. V tem grmu leži zajec ! Lota 1«85 je bila Avstrija največa pri- j jateljica srbskega kralja Milana, ker se ta nesrečni kralj ni ustrašil niti tega. da je svoj narod vodil v klanje in do sramote pri Slivnici. Danes vlada v Srbiji strogo ustavni kralj Peter, ki dovaja svoj narod do emancipacije od ,.soseda", ki še misli, da je Srbija njegov vazal. Zato pa v Bolgarski — na žalost — ne vlada naroden človek, ampak Koburgovec, N.-mec po rodu, ki mu ni v krvi. da bi delil ž-jlje svojega naroda. In ravno v t e m j e največa nevarnost v e č i h komplikacij. Ali mi zaupamo v zrelo zavest bolgarskega naroda, da bo znal brzdati vrato-1 mno politiko Stančeva, bolgarskega ministra za vnanje stvari, in tesnega prijatelja kneza Ferdinanda. Mi verujemo, da je nositeljem nemškega ..Dranga"' mnogo do tega, da zanesejo sovraštvo med balkanske državice, ali verujemo tudi v zdravo zavest Slovanov na Balkanu, da bodo znali pokvariti tudi to veselje slovanskih varuhov. Med tem pa se je glasilo srbskega minira predsednika Pašica, „Samouprava", izreklo /. najodločnejim dementijem vesti tujih novin, ki trdijo, da se je bolgarska vlada javno in službeno izjavila proti namišljenemu nekorektnemu vedenju srbske vlade glede makedonskega četovanja. Srbija ne pomaga četam, a na turških tleh jih ne more brzdati. Ali, ('•• tudi Bolgarska malo bolje moralno pritisne na svoje četnike, se v Makedoniji hitro pomiri, a s tem zmanjka materijala za ..soseda", ki oe hoče maščevati radi poraza ob carinskem vprašanju. O „zaroti" proti kralju Petru ne treba izgubljati niti ene besede, ker nam je znana poslovica : što se babi htilo, to se babisnilo! Kako govori knez Nikola Črnogrorcem ! ki jih ima. jih je žal mnogo na glasu radi svoje nedelavnosti. Danes so nastopili resni časi za Srbijo in je odvisno od okretnosti; srbske diplomacije. A da Srbija more vzdržati boj, mora dobiti na svojo stran dobrih; prijateljev politiških in še boljih prijateljev! trgovskih. A vse to more doseči jedino agilna, vešča in rodoljubna diplomacija. Kulturni boj na Francoskem. Župani in cerkveno zvonenje. Župan v Toulu je prepovedal vsako zvonenje po cerkvah. „L'Aurore", glasilo mini-sterskega predsednika Clemenceau-a, to hvali in priporoča v izgled tudi drugim županom. In v resnici je našel toulski župan že več ( posnemalcev. Nova papeževa okrožnica. „Giornale d' Italia" poroča, da izda pa- j pež v kratkem novo okrožnico o stvareh na Francoskem. Dogodki na Ruskem. Odbor za slovanske stvari. V Petrogradu se je pod predsedstvom barona Stigliča sestavil odbor za slovanske stvari. Odbor si je postavil za nalogo, da bo proučeval slovansko življenje ter povspeševal čim intimneje zveze med Rusi ter zapadnimi in južnimi Slovani. V to svrho se bodo vršila predavanja ter se prirede tudi potovanja v slovanske dežele. Drobne politične vesti. Polon y i odstopi? Iz Budimpešte poročajo, da se v koalicijskih krogih govori, da gotovo odstopita pravosodni minister Polon vi in državni tajnik v ministerstvu za notranje stvari Hadik in sicer radi starosti. Na dan sv. Nikole pogostil je knjaz Nikola v svojem dvoru prve narodne poslance ter je ob tej priliki imel govor, ki je odmeval na daleč izven mej male srbske države. Nam ne dovoljuje prostor, da bi priobčili ves ta znameniti govor, ampak podajamo le nekoliko stavkov iz istega. Ti so : ,.Moj dragi narod je vedno veroval v moje srce, to odprto knjigo, v katero so urezana trpljenja in muke srbskega naroda in v kateri so delom in mislimi in \semi duševnimi iu telesnimi napori označene smeri in težnje za njegovo dobro, rešitev in veličino... ...Mi bi tudi danes mogli zavrteti kolo, ki smo je plesali, kolo. ki so nam je predniki in pesmi zastavile v zaobljubo (tu je mislil knjaz na katero si bodi vojno, ki bi morala obvarovati srbsko čast in svobodo).... Ustava je modra in sveta ograja vsakemu srečnemu vladarju. V tem ča-u, v katerem me je Previdnost navdahnila, da nar»>du z ustavo dam vlast, a sebe stavljam v srečno možnost, da tu li nehote ne storim druzega. nego dobro ; v tem času, ko se nis t-in u dal usodnim nasvetom, da bi deželi dal upravo, protivno prirojenemu mi uverjenju, svojemu demokratskemu verovanju, podajam zasluženo obljubo tako. da ustavo, to trdno vez med vladalei in narodi, vsi mi prenesemo iz mrtve knjige v živo knjigo — v junaška srca naša. Ustava ne bo — kakor to črnogorski zlolietnici še sedaj napovedujejo — v povod notranjim nemirom, malenkostnemu osebnemu trenja in odstranjevanju od idealov, ki so nak prednike v teh gorah veselo nav-du- vali. Kar je v svetu čettitega iu blagorodnoga v ljubavi nas vsporeja s Spartanci. A mala Sparta, osrečevajoča se svojimi ustavnimi svobodami, ne manje nego se svojo hrabrostjo, s-.- je vspešno borila z veliko Perzijo toliko v Aziji, kolikor v Evropi. Želim, da se take ustavne svohode udomio in ukoreninijo v naši dragi domovini. <]•. 'odo s tako ustavo prošinjeni moji gorjanci. Na ustavo — koga drugega neki ? — dvigam čašo. ker ona je zaščitnica pravice, reda in svobode. Ona jf* okrilje naše samostalnosti. ona je najzanesljiveji odbij;dec stre-ajev. ki rušijo vlade in države, najtemeljiteje zasnovane". Črnogorska skupščina je vsprejela predlog div. Marusi<:a, da se oficijelno ime skupščine glasi : rSrpska narodna skupščina kneževine < rnegore*. Srbska diplomacija. Začetkom novega leta ima srbsko uiiui-steritvo za vnanje stvari rešiti zelo važno vprašanje : premeščenje in spopolnjenje srbskih odposlancev in kjnzulov v inozemstvu.: Danes Srbija nima odposlancev v Petro-j gradu, Parizu, na Dunaju, na Cetinju, a kon-! zula ni \ Skoplju ni v Prištinu. Med onimi,' © „Indipendente- vidi strahove. Te ilni je prineslo radikalno italijansko glasilo precej dolgo, zelo jakovo lamentacijo radi tega, ker razpuščena ginnastica še ni dobila naslednice, da-si sta od razpuščenja minoli že dve in pol leti, da-si se je bil takoj po raz-puščenju osnoval poseben odbor, da pripravi potrebno za ustanovitev novega društva, in da-si so pravila že potrjena. Nova „Associazione Ginnastica" čaka še vedno onega, ki bi jej udahnil življenje — tako toži xIndipendente". — Mi bi to mirno prepustili njegovi žalosti, da nismo posneli iz omenjene lamentacije, da se „Indipendente", ki je vsikdar vojevit do skrajnosti in ki navadno vsakomu grozi s pestjo, sedaj trese v strahu, ker vidi po krasni palači pokojne Ginnastike — strahove. Ako se bo — tako se glasi mila tožba — čakalo še nekoliko — pripade premoženje pokojne Ginna-stiche, ker ne bo dediča, državi. Ali to ni še najgrozneje. V duhu že vidi z grozo, kako se bodo potem v stari ponosni Mpa-lestri" — „ki je bila zavetišče tolikim generacijam naše ognjene mladine in ki spominja na tolike ure viharnega entuzijazma in voje-vitosti" — gibali kaki Sokoli, ti „coni del malaugurio", (gavrani nesreče). Nas je pretresla ta lamentacija do dna duše in komaj smo potajili solzo sočutja, ko smo gledali, kako se heroj trese in boji — rudečesrajčnih strahov v palači Ginnasticlie . . rIndipenclente" naj se potolaži. Tako daleč menda nismo še, da bi kaka avstrijska vlada tako strogo nastopila proti „Lidipendeutovi" stranki. Sveti — Tittoni že pomore, da ne pride do tega. Kar se pa tiče zasedenja „pa-lestre" po Sokolih, ga moremo potolažiti, da nas Slovencev želje ne segajo še tako visoko gori do — ulice Rossettijeve in se mislimo še precej časa zadovoljevati s trgom pred vojašnico. „Indipendente" naj se torej pomiri in naj nam veruje, da junaki, ki verujejo v strahove, postajajo — smešni. Kako pačijo naš jezik! Prišla nam je v roko ta-le okrožnica: V. BI.! Podpisani želi ponuditi V. BI. svoje muzikalne istrumente to je „orkeštron" in „automatični orkeštron" rg!asovici" iu ,.istotake avtomatične", najboljše in jako moderne za gostilne, za kavarne i. t. d. Kupovanje tega blaga zagotavlja linancijelno korist, namreč denar ni zgubljen. Pozna se dobroto tega blaga, ker v najmajnših lokaljh. to dosti časa rabijo. Podpisani zastopnik zagotovi, da blago iz tovarne pride, katere je on edini zastopnik v Trstu in po deželi. Se ne boji nobene konkurence in cene so zmerne, plačevanje na obroke. Ob enem prevzame vsako popravo po poročilu : edini ki razume tako stvar v Trstu. Prosi, pisati mu, na naslov v Trstu za vsakovrstno kupovanje ali poprave, in on bode razlagal cene in pokazal ilustrovani cjenik. Priporoča se z bilježim Karol Paoletich v Trstu ulica Scuole Nuove 9." To je pravi škandal. Sicer pa je to toli priporočano „blago" za gostilničarje popolnoma nepotreben instrument. Nekaj dobička prinaša samo s početka, a kmalu se ga vsakdo naveliča. A če si že kdo hoče naročiti kaj sličnega, naj naroči pri kaki češko-slo-vanski tvrdki. Dokler bo g. Paoletich v svojih okrožnicah tako neusmiljeno pakedral in pačil naš jezik, mu more zaveden Slovenec odgovoriti le s tem, da meče njegove ponudbe v koš ! Županom v Nabrežini je bil predvčerajšnjim enoglasno izvoljen gospod Ivan C a h a r i j a, klesarski podjetnik in posestnik. Castitamo na tej izvolitvi toliko novemu županu, kolikor občini nabrežinski. Imenovanja v poštni stroki. Poštni oficijali Anton P e z d i č, Hinko S u s t e r -s i c h, Ferdo S e 11 a n, Fran S c h m u t z in A»ton D i e t z so imenovani poštnimi kontrolorji v Trstu. Umrl je tukaj v sredo komisar vojne mornarice v pokoju Jakob pl. Kuhacevich, v starosti 8-4 let. Tiskovna pomota v brzojavki o žrebanju ljubljanskih srečk. V včerajšnji tozadevni brzojavki se je urinila tiskovna pomota. Glavni dobitek v znesku 40.000 K je zadela srečka št. 67.836 (in ne 77.836), tretji dobitek v znesku 1000 K pa srečka št. 71.551 (in ne 71.751). Razglašenje letošnjih narodnih priprostih pesmic. Na novega leta dan popo-ludne se je vršilo na velikem ljudskem plesu pri Sv. M. Magdaleni spodnji drugo razglašenje narodnih pesmic za sedanjo pustno sezono. Kakor prejšnjo nedeljo v Skednju je bila tudi pri sv. M. Magdaleni spodnji lepa udeležba. Društvi „Slava" in „Velesila" sta skupno in ob spremljevanju godbe proizvajali nove priproste pesmi, ki so bile vse brez izjeme navdušeno pozdravljene. Vendar se je zdelo, da pesmi zložene v taktu valčka najbolj ugajajo. To velja toliko o Pižonovem valčku „Nezvesta", kolikor o Ferlugovem valčku „Moj biser11 Gospod skladatelj nas je jako zadovoljil takrat; to velja tudi glede teksta, ki je jako lep. Društvi sta jako hraležni vsem skladateljem, da so znali tako lepo umevati in upoštevati namen, ki ga imata društvi. Narodni kolek v korist Ciril-Metodi-jeve družbe se sedaj prodaja v Trstu v sledečih lokalih : v tobakarni Lavrenčič na trgu Caserma, v tobakarni Stanič v ulici Molin piccolo, v tobakarni g^spe Krstan na vogalu Acquedotta št. 2 v Zitkovi hiši, v kavarni iu restavraciji „Balkan" ter administraciji našega lista. Rodoljubi! Žrtvujte mal dar v podporo naši slovenski deci. Dajte nam knjig, da jih damo ljudstvu! Akademično ferijalno društvo „Adrija-4 v Gorici je izčrpalo svojo denarno moč z ustanovitvijo prve potovalne knjižnice, ki naj potuje iz enega kraja v drugi, ki naj vrši trojni namen : 1. naj izobrazuje in navaja ljudstvo k sa-moizobrazbi; 2. naj pospešuje ustanavljanje stalnih ljudskih knjižnic ; 3. naj deluje proti našemu narodnemu nasprotniku. Z geslom, da je le v prosveti ohranitev našega naroda, je začelo društvo „Adrija" svoje delovanje. V zadnjih počitnicah je priredila ,.Adrija" nekaj predavanj, sedaj stopa med ljudstvo s potovalno knjižnico, ki je za naše kraje nekaj novega, a tudi nekaj vele važnega in prepo-trebnega! Akad. ferij. dr. „Adrija" ima uspehov, a bi mnogo bolj delovalo, če bi imelo sredstev. Kaj pa naj bo ena ootovalna knjižnica za toliko množico, ki željno steguje roko po knjigi, a je nima ? Nima vira za izobrazbo ! ? Potovalnih knjižnic potrebujemo mnogo! Do Vas, rodoljubi in rodoljubkinje, se obrača odsek „Adrije" za potovolne knjižnice s pozivom, da mu priskočite na pomoč z d e n a r-n i m i prispevki ali mu pošljete knjig, ki Vam leže nerabljene kakor neplodonosen kapital v omarah ! Vsak vinar se vsprejme hvaležno in se dobro naloži! Radodarne prispevke, bodisi v denarju bodisi v knjigah, vsprejema stud. iur. Fran C igo j, Gorica ulica Formica 12. Imena cenj. darovalcev se objavijo v časopisih ! Božičnica v Rocolu. Iz Rocola nam pišejo : Božičnica tukajšnjega otroškega vrtca, izpala je kar najsijajneše toliko v moralnem kolikor v materijalnem obziru. Vsa čast našim zavednim rocolskim starišem in vsemu ostalemu si. občinstvu, ki se je tako Jštevilno odzvalo našemu povabilu in tako pripomoglo, da se je ta res veseli otroški praznik tako lepo izvršil. Razporeda ne bomo ocenjevali ; le toliko moramo povedati, da se je točka za točko redno vršila na splošno zadovoljstvo občinstva in da so se nekatere točke morale ponavljati na splošno zahtevanje. V igri „Indijska sirota" (v treh dejanjih) so otroci naj-častneje rešili vsaki svojo nalogo. Ganljivi prizori so izvabljali solze v marsikatero oko. Posebno v tretjem dejanju ni bilo nobeno oko suho od ganotja. * Seveda gre tu prva in posebna zahvala naši vrli gospici vrtnarici Tončka Čargovi, ki se je toliko trudila, da nas čim več iznenadi in pokaže, kaj vse se da doseči s potrpljenjem. Krona vsej veselici pa je bila zadnja točka vsporeda : predstavljala se je krasna „živa slika" : prihod nebeškega deteta na zemljo. To lepo sliko so morali ponoviti na občno željo. Res lepega užitka nam je priredila vrla voditeljica otroškega vrtca se svoje četico nedolžnih otročičev. Čast komur čast ! Ali nje trud je bil v nedeljo obilno poplačan. Kako zna ceniti njene zasluge, pričalo je mnogoštevilno občinstvo, ki je prav z navdušenjem dajalo odduška svoji zadovoljnosti pozdravljaje jo burnim ploskanjem. Ne smem » pozabiti tudi, da je nedeljsko našo božičnio počastil s svojim obiskom naš vrli narodni zastopnik v mestnem svetu tržaškem, gosp. dr. Otokar Rvbar. Žensko podružnico družb • sv. Cirila in Metodija v Trstu je zastopala g.a Maša Grom. Došlo je tudi še nekaj odličnih rodoljubov iz mesta in okolice. Po dovršeni božičnici šli smo v notranje prostore gospod, i Skiluna kjer smo pri dobri kapljici domačega vina ostali še dolgo v prijateljskih pogovoril:, dočim se je mladina v veliki dvorani veselo sukala. Razšli smo se z največo zadovoljnostjo v srcu. Res velik, da, naravnost neverjetc preobrat se je izvršil v razmerno malem času v tem našem Rocolu. Ljudje. Id so bili nekdaj naravnost sovražniki vsega našeg i narodnega gibanja, so odprli oči in vidij » jasno, kdo jim želi dobro, kdo deluje za njihov napredek. Spoznanje je prišlo in — poboljšanje. TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Obdolžen, da je ukral konja. V včerajšnjem listu smo poročali o konju in kočiji, ki sta bila ukradena Ivanu Pranidi, ki ima svoj hlev v ulici del Boschetto št. 28. Predvčerajšnjim popoludne sta se pa steklar štetan B., stanujoči v ulici Castaldi, iu mehanik Ivan Vatovec nekaj sprla. Štefan B. je vzel nož iz žepa in hotel z istim zabosti Vatovca. a ta je pozval redarja in dal Štefana II. aretovati, češ, da ga je hotel raniti z nožem, ker mu je očital, da je on, Štefan, isti, ki je z nekim drugim človekom ukral Pranidiju konja in kočijo. Vatovec je tudi pred redarjem trdil, da je resnica, kar je on Štefanu B. očital, namreč da je on tat Pranidijevega konja. Vsled tega je redar aretoval Štefana B. in povabil Vatovca na policijo. Na policiji se je pa dokazalo, da je Štefan B. popolnoma nedolžen, vsled česar je bil takoj izpuščen. Pogumen voznik. Včeraj sem ob 4 l/r. uri popoludne jo pridrl po ulici Sanita proti Velikemu trgu dvovprežes, prazen in težek voz za prevažanje peska z običajnim težkim zabojem, v katerem je klečal voznik. Konja, veliki, težki živali, sta se pa splašila, ker sije snelo zadnje desno kolo. Krčevito je vozuik držal vajeti, a zastonj : konja sta drla v silnem diru čez Veliki trg proti ustju Borzneg trga, oziroma Korza in strašna nesreča bi s • bila zgodila, ako bi se vozniku ne bilo posrečilo zaviti konja na desno proti železnem stebru električne obločnice sredi trga. S strašansko silo je voz zadel ob steber, uprega se je utrgala, voz se je vstavil, a konja sta dirjala naprej. Bolj leže kakor kleče na razbitem vozu je vrli voznik držal vajeti ter ustavil konja. Oje voza se je ob tresku na železni steber zlomilo. Trg je bil precej poln občinstva, tudi dva redarja sta prišla potem, ko je od silnega napora in strahu obledeli voznik junaško in v lastni smrtni nevarnosti preprečil nesrečo, katera bi se bila zgodila, ako bi bila konja zdirjala na Borzni trg in Korzo. Mož pač zaslužuje javne pohvale za njegovo vstrajnost in hladnokrvnost, ker j' ravno s svojo vstrajnostjo na vozil, kjer mu je pretila smrtna nevarnost in s hladnokrvnostjo vspričo te nevarnosti prihranil bogve kakšno nesrečo. Nesreča na južni železnici. Predvčerajšnjim ob 6. uri 45 minut zjutraj je povozil tovarni vlak št. 166 na Opčinah delavca Žiga Veršalek iz Krakova v Galiciji, ki je bil uposlen pri tvrdki Gilhel in Forti na gradnj novega openskega kolodvora. Ponesrečencu so šla kolesa čez sredo telesa. Na kak način da je prišel Veršalek pod vlak, ni znano, ker ni bilo navzočega (nobenega delavca in začenja delo še le ob 7. in pol uri. Pretepen brez vsacega vzroka. Kurjač Josip Hok je šel predsinočnjim se svojim pastorkom, Viljemom Boglej, po ulici Vienna. Hkratu so ga obkolili trije mladeniči. Na vprašanje, kaj da mu hočejo, so ga začel, oni trije — ki so pa njemu popolnoma naznani — pretepati. Hok se je branil, kaker je le mogel, a pri tem mu je pomagal tud: njegov pastorek Viljem, ki je pa dobil hu : udarec s pestjo po obrazu. Ker se je na t nekdo približeval, so jo oni trije naglo pobrisali. Enemu njih je padla z ramen suknja, ki je pa ni niti pobral. Hok je pobral suknjo in šel na policijo, kjer je prijavil dogodek. Pozneje je bil ar -tovan neki Dominik L., na katerega je letel sum. da je bil eden onih treh. A na policiji je Dominik jasno dokazal, da je nedolžen česar se ga dolži in bil je izpuščen. Pijane babe so pač najgrši pojav, k si ga more človek misliti. Predvčerajšnjim popoludne je gospod Ruggero Zoldan našt. i ležečo na tleh v ulici della Ferriera 49 letno Ano B. Baba ie bila tako piiana. da se n. mogla ni makniti. Da prihrani drugim ljuderi ta ostudni prizor, je gospod Zoldan pozva' izvoščeka iu odvedel pijanko v mestno bolni.š-nico, kjer so jo djali v opazovalnico za umobolne. Se o eni pijanki nam je poročati. A čudno, da je tudi tej krstno ime : Ana. 3 J letna Ama G. je bila predsinočnjim v krčmi »Ai tre pompieri« na širini Santorio Santorio. Bila je pa tako pijana, da ni več vedela, kaj počenja. Slednjič je začela trgati s seb obleko. Pozvali so redarja, ki je napravi konec temu škandalu s tem, da je pijano Ančko odvedel na bližnjo redarstveno stražnico, kjer so jo zaprli za toliko časa. da je prespala pijanost. Neznani tatovi. Emil Močik, stanujo* v Barkovljah št. 159, je prijavil včeraj pred- V Trstu tliie 4. januvarija 1907 ..EDINOST • štev. 4 Stran l T peludne na policijskem komisarijatu v ulici L-d Ki ci. da mu je neznan tat ukral zim- -1. suknjo in jonič, v skupni vrednosti 200 kron. Josip Miklauc. stanujoči r Škorklji št. je pa istotam prijavil, da mu je ne-k.! > ukral jopič, vreden 9 kron. — ( f\Ijarju Franu Levčer. k: je vratar :.:še št. 5 v ulici di Cavana in ima v veži i>t? hiše svoio delavnico. so neznani tatovi iz : ielavnice ukradli 2 para čevljev, v skupni : ednosti 7 krcn. — Zidar Severin Avian. ki stanuie v : i del Toro 'po naše bi se reklo v »bikovi nI: i") št. *>, je prijavil včeraj na policiji, da . u je nezr.an uzmovie ukral iz spalnice zim--k > sukrjo. vredno 32 kron. — Čevljar -Tosip deli'Angelo, ki ie vra-liise št. 23 v ulici del Lazzaretto vec- ;e prijavil, da mu je neznan tat ukral '- lavnice v Teži rečene hiše 2 para čev-\ vrednih 12 kron. — Alojziju Stok. ki stanuje v ulici dei ri >t. >o neznani tatovi predvcera;- - lm popoludne, ko r:i bilo njega doma. _:..dli raznih dragocenosti, v skupni vrednoti 120 kron. Suknja, ukradena v kavarni. Ivan v;:istitti ki -tanuje v Liši ši. 1. na trgi 15 let društveni predsednik. Predsednik ljubljanskega pevskega društva -Slavec", g. Ivan Dražil, slavi prihodnjo nedeljo petnajstletnico kot predsednik tega društva. Njegovemu delovanju se ima Slaveca v prvi vr?ti zahvaliti, da zavzema med tukajšnjimi društvi odlično mesto. Društvo mu priredi v -Narodnem domu" v nedeljo ,časten večer". Koliko davka se je plačalo v Ljubljani minolo leto? Direktnih davkov je bilo leta 190*i v Ljubljani predpisanih 1,205.289 K 54 st. in sicer hišnega davka 634.490 K IS st., zemljiškega davka 15.S12 K 66 st.. splošnega pridobninskega davka 123.883 K "4 st.. pridobninskega davka javnih podjetij 422.551 K 11 st.. rentnega davka 6820 K 11 st.. davka na plače 1731 K 7H st. V primeri s 1905 se ie zvišala davčna moč Ljubljane za 23.792 K 70 st. Umrlo je v L-ubljani leta 1906 12*4 oseb. Vesti iz Štajerske. Mariborski zdravniki so sklenili z ozirom na vladajočo dragin;o zvišati svoje zahteve. Slovenski razredi celjske gimnazije se opuste. Iz Celja poročajo, da namerava Denarna posojila ANTON KUKIZ v vsakem znesku. proti jam- stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja to- Trgovina, oziroma krojacnica po°d SgodT^^Si^hipttr'pSI Trsi. ulica Tomnte št. 34 (t doti tiso v vsakem znesku se dajejo po želji strank nuova citta di Siieste". proti primernim obrestim oziroma proti amor- vttttva 7atcva tizaciji. Obrniti seje na« OSIPA ZIDABIu -l uit ' , . . Xi ulica delia Caierma št 14. I. nadit <,zgotovljemh obIek za odrasle ,n dečke od 9.—12. predpol. in od 3.-6! popoludne. i == vsake vrste. ■ ' " - Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novost*. JOSIP ROŽE mizarski mojster Trat. ulica Giulia štev. 10. Trat izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim konsumnim, posojilnim in drugim zavodom po deželi za nove stavbe. 3 Dr. Fran Korsano specijalist za sifiiitiCne in kozrre bolezni itd. v Trstu ~f ima g svoj ambulatorij 7 bm s. Nlafiš st. 9 m Jiimzi: Eaito do 6.11 (.opol. {3 slovensko gimnazijo. (D&Ije ra. čemi strani; , ili-,' i . • -- - viada opustiti slovenske aimnaziiske razrede ..o »Toldoni. e !-ii sel predvieraimmi po-. . - i- * * = -lT -i* , - , , t- r • V 1 i v * enu ter ustanoviti v Mariboru popolno .dne v karamo .trancese na borznem J _i___" _ _____1 * Prišedši v kavarno ie >lekel -uknjo. jo besil in potem sedel ter si dal prinesti črno _ kavo iii Ko it- popil kavo in pre- 1 11 ■»■1 . .snike. ie vstal, da bi odšel. Šel ie po ..Gospodarsko podporno drilstTO" iekd — a suknje r.i Ido' == v Trebčah = Sukn a ie bila vredna 60 kron. | , . . _ • , . bo imelo Suknja ukradena v kremi. Jakob . v , enček, stanujoči na Greti št. 13r je bil šel. F^ClIll ODCDI 2 DO T :: isinočnjim na polič vina v neko krčmo v uli. lel Belvedere. Ker je bilo v krčmi v nedeljo dne 20. t m ob 3 uri pop. : •: . je bil slekel suknjo in "jo obesil na ' klin. Ko je pa hotel oditi iz krčme, ni bilo v lastnih prostorih • sukni- r. . klinu. Sukni.- je bila vredna 49 kron. In še ena suknja ukradena. K^kor - »idi. so predvčerajšnjim tatovi spravili suknje .' Alojziju Valmarin. ki stanuie v ■ lici delle S'itte I" untane. je predrzen tat suknjo kar z ramen, ko je šel preko; mkrra ie uii«:e della Ca-erma. Valmarinova vredna kron. Smešnica. V; Cr.. računstva. l"ci-' • - - iek. ti .jjii jaz si laj dre jabolki is cena - Se - c. koliko jabolk boš imel. kol - č oir. j r - — .Jožek: ..Nobenega:••—» i t e 1. .Kake tn > — -Tozek: .Kt-r bi iib i . 5- . t i € 120 b: -ei domov*. Dvoglava beseda. . e od desne ca lero. veliko, historično mesto beseda ti cfja pove! Če "ita> pa z leve na de^no. be-£da pove ti. kar cesto zemljan: zaman si žele ' Rešitev jutri). Sole i ar ta vreme Danes: T t. ;ko: h. ■ >: Dobrimir: Biljka- — Jatri: Teiesf^r.; - ?i tn-fenec Ber'.v?; Grozlana. — Tempera -v, t : eraj : b 2. uri p-.^olaine — 11: Cclsins. — --č r.fers' : blaćno. deremo. DNEVNI E E D 1. PotdrsT predsednika. '1. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Rnmi nazreti Na obilno udeležbo vabi S tužnim sresm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gospa Uršula ud. Sancin roj. Pangerc c. kr. poštarica v Dolini rojena dne 26. septembra 1S55., po kratki bolezni., prejemki sveto-tajstva za umirajoče, danes ob 7. uri zjuir^j mirno v Gospodu zaspala. Pokopana bo v soboto dne 5. januvarja iqo;. ob S. uri pred-poludne. — Predrago pokojnico priporočamo v pobožno molitev. DOLINA (pri Trstu), dne 3. januvarja 1^07. 1 A L U J O Č I : JOSIP PANGERC, oče. Marija Vodopivec roj Pangerc, sestra, — Josip Pangerc, brat Jakob Vodopivec. ?vak. — Uršula Pangerc, roj Prašeij, >vakinja. Jesipa VoiopiT«c Josip Vodoplv«c Itu Vodopivec K&rol Vodopivec Stefu Vodopivec Oskar Pasgarc Zdrsvko Fsc^erc ne:-*ti. Zvonimir Pantere Ljublvoj Pantero Ljubica Pantero Srečko Pandoro nerik . ODBOR. ..Vzajemno podporno društvo" za zavar. goveje živine v Trebčah \abi na evo] redni občni zbor ki ga priredi v dvorani ..Gospodarskega društva * ' v nedeljo dne 6. januvarja t. I. ob 3. ari popoludne. Društvene vesti in zabave. Kakor znano že leta in leta izza pred . - r. h >ezon. ie eden naj odlične; šib plesov.' - p- prireja v;ako leto odbor tržaških - it Llag naiven otroškim vrtcem. Ta ples f -tanek vse slovenske inteliger.ee iz vse — ;e okolice: zato se tudi letos sestane, r n^ik vrlih gospa v blag namen, da nam tradicijonelni ples in sicer v DNEVNI REP: 1. Pozdrav predsednika H Pcroćilo lajaika. ■i. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Razno Xa oiiino udeležbo tabi ODBOR. tL veiiii. z .-.redi to dn:- li. anuvaija 1S»07. Čitalnica pri sv. Jakobu opozaija r ■ :e in pevc-e na pevsko vajo. k: se \"rši t petek v društvenih prostorih ob na-.. .ri. ?]«rejemajo se nove pevke in pevci. ODVETNIK C t c kr »odn. svetnik v pokoju je otvoril svojo odvetniško pisarno v TRSTU Via San Sebastiano štev. 2 I. nadstropje. Vesti iz Kranjske. Državna obrtna šola v Ljubljani. / ]" \;se" -rt o; -to;: i Ljubljani . kr. ume-telz,j- 'rtLA -trokovna ^»'a pod vodstvom riTLatelje subi» a. ki pa obstoii >edaj le j ./■: veh j.lelkov : oddelek za lastno obrt in ■i« za umetno vezenie in Cipkar--tvo. " - - . vlada 1 ndar konečno odločila 2.. to. -e ta šola ^popolni v kompletno rrtno - ' .•:». kakor r dosedaj nimamo na j : agu. Sola bo imela čez 50 pro-. t in iteliev. Učni ;'rzik bo slovenski. Z. • .-.irj-r.o »brtno k»lo pa je treba :-r£: .-m- pc slopja in Lastna občina Ijnb-■ - ka je prevzela nalogo, da s podporo t c vani: faktorjev zgradi primerno po-' -. Na rte za impozantno poUopje. ki bo ! . c h o 11 ter 'j. Ac A: K u m p v Iliriji pa ^-dnimi otcijali- Samomor. b. - : or '.k pri t kaj-! topničarskem j>olku 0=kar K unertj i. }' u n e r t - i e 1 d. k: je zaradi dolgov ; moral pred kratkim kv;tirati, se je včeraj v! Gr. d a -rreli]. -Sirer pa K^mert duševno) i '.-nda ni ■>:'. popolnoma normalen. Mnenje gospoda dra. G. Punaro Gospod j. serravallo T U K I S. TRST Drttfjo mi je. da Vam zamoran izjaviti, da sem po "parali Vašega železnatega kina-vin a se kravah o (Vino d i China Fenuginoso Serravallo). zamofjel bon sta tova ti fgod ne posledice v vseh slučajih, v katerih je bilo potrebno okrepča joče zdravljenje. TUNIS, 1". januvarja 1906. Dr. g. funaro. Prihranitev na plinu do E - ta p* Podjeije Gasspar po zistemu M oinverma bmayr & Co., Dunaj Ifkljačci zastopnik z zulo^ za Tr>t: S RUD AN, Via Golši št. 3 — Telef. 1889 | BOŽIČ — NOVO LETO ! ms- Celi tekoči mesec! krasni predmeti primerni za darove prodajajo se po tovarniških cenah v novi galanterijski trgovini E. MIONI TRST, ulica S. Rntonio 2 (Palazzo Treves) ulica Malcanton TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMfO S. KATALOGI BREZPLAČNO. btr t EDINOST c stev. 4 V Trstu, dne J. januvanji Pet volov skočilo z vlaka. I*>lenjski Kalifom.i proti Japoncem Nev- tovorni vlak je v sredo /večer na svoji vožnji y«rški list rSim" poroča iz San Frančiška, v Ljubljan-i i/_nibil pet volov. V tunelu pri ,la se je tamkaj ustanovila „Zveza za i/.k\y> Šmaiju so se odprla vrata, kjer so bih voli. če njo Japoncev*1, ki je pričela zelo živ;:hno nakar sta skočila z vlaka dva vola, ki ji1: j«- : ^itacijo. Namen „Zveze* je izključiti vse .la- vlak povozil. Pozneje je skočil z vlaka tretji ponce iz državnih šol. Krčma „AS Trifoglio" Siavnim društvom fe pn "'.r« s*>sta n k in ptrsko, vipavsko in djilraatinsho vino. Dober kra-ki čunov in bilanc, revizijo zadružnih knii/ t ^iiporoča Be sL ubćiustvu prave za občni zbor, .^pr membe •t-ran. Izvrfitna kuhinja. P Katarina Vatovec. vol, ki ga je vlak tako poškodoval, da m> ga Ameriški de oboj V Segedinu se je Vesti iz Soriške. morali takoj oddati mesarju, da ga je ubil. y/ n,Volverja ustrelil tamošnji trgovec Eisler. Potem sta skočila iz voza še dva vola. y pismu, ki ga je zapustil, pravi, da ga je na to nagnal ameriški dvoboj. „Saharski cesar" izgin 1. Pariški 1/. Komna nam pijejo : V kakem redu je listi javljajo, da je brez sledu izginil „saliar-vozna pošta Komen-Nabrežina, o tem priča ta-ie j cesar" „.7ae«|ues Lebaudv", in da se že slučaj : ve£ mesecev ničesar ne ve o njem. „Jactjues ime Jli. decembra so vzele 4 o*ebe vozne. ^ , . j ] Yt(-. č;lsa bival listke KomenOsabre/.ma. Na vpraša rje. je lise , * - i kak list na razpolago, je odgovorila upraviteljica, ! tUdI V llsill. da še eden za popol. vožnjo. Dotične o»ebe so j Ženske ie&kor odvetnice, odšle proti Nabrežini /. namenom, da vMtopgo uedavno nastanili dve mejpotoma, ko jih doteče postni voz. v i.orjan- 1 V Parizu gospe kakor O+a.amaI/o jab lki lepe debele po 2S nove. j at.fv 12 trJ bia-ersKa kiog™™. — loo kig. 2.; goidm. ?,hz»;jev Predaja Fran V e r t o v c e, trgovina jestvin, ulica j Ca?ernia 14. pravil, vknjiženje spremenit) odbora v zadružni register, i-j .i.. -i I novih drti-tev, likvid cijska p isiopanjn i:i i 'iri - ir . 5tev iz trgovinskega reg stra. reševan je v-eh IruŠtve-nasproti davčnim in političnim obli-m.ijflm ovrstne nasvete v zadružnih stvareh. Ve.'IĆir.e j t*10.)® delovanje v zadružnih stvareh j • p ir>>.: <: - vsako delo izvršim hitro v popolno ?.;ul ' .Mnoga laskava priznanja in spričevala nu zairr . , | T> 1 m - 'iivct aio n i ui • Radi odpoicvania , 30 kovinskimi plo5čcmi; izbrani, večinoma ru ' ski komadi. Igra mebfco in harmonično, primeren za j t/ioln 7p|jg društvo in rodbino. - Cena 35 gld, vreden i)0 gld, I IX,5>,U . Via Nuova št 11, IV. rad., desno. 13& repa s Kranjske, je v w ; ! ni'a dobah v zalogi J u - i . D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon l4o."». Skem je bil vo2 natlačen "in postiljon m" hotel" odvetnici. Ob tej priliki je omenil neki pari-vsprejeti onih 4 oseb ter jih je meni nič, tebi nič,! ški list, da je sedaj v Združenih državah nad os ta vil na ce>ti, svoje sedeže. čeprav so pošteno plačale Vprašamo: je-li to pravilno, da ne rabimo ; izraza '* Prosimo odgovora strani, <11 se bomo vedeli ravnati odvetnic. Ker je pa tamkaj sedaj okolo 89.4-ft* odvetnikov, niso omenjene odvetnice , „ . ™ i posebno nevarne tekmovalke. V Indiji, Novi bujesra izraza.' Prosimo odgovora od kompetentne 1 - T ___, . ^ , J - - - i. Kai tacejra se Zelandip, Meksiku. Cilu, .Japonski, Švedski. Kaj tacega ne sme ponavljati, zato naj poskrbe oni, ki so poklicani v to ! Znano nam je namreč, da kriv j*! le postiljon. oziroma njegov gospodar. Električno raxsv«tlJavo so vpeljali v goriški prvostolni cerkvi. zanimiv »pia o oglejski baziliki je objavil baron A. Teuffenbach v nemškem jeziku. Goriški •lektrišni tramvaj. Konsorcij za zgradbo elektnčne železnice v (iorici je dobil dovoljenje za zgradbo še druge tramvajske črte. Ponarejen denar. V času od 17. do 27. m. m. so zaplenili v poštnem uradu št. 3. r Gorici pet ponarejenih kron in 1 goldinar. Mestna občina goriftka je kupila za 157.C00 K Stabilevo hišo na Travniku, kjer se nahaja kavarna Evropa. V to hišo se preseli nekaj mestnih uradov. Rojanin je bilo v Gorici lani v župniji stolne cerkve 140 moških, 101 ženskih ; umrlo je 110 moških, 2o4 ženskih; v bolnišnici jih je umrlo 116; porok je bilo 85. — V župniji cerkve Sv. Ignacija na Travniku je bilo rojenih 80 moških, 7?J žensk, umrlo je 73 moških. 34 ženskih : porok je bilo 64, iz župnije 04. V župni cerkvi na Plačati : rojenih moških 77. ženskih 71: umrlo moških 56, ženskih 45: porok je bilo S6. Vesti iz Istre. IP"FILIdflLKfl BANKE „ANION" v TRSTA v- J II f§ se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami 98ecksm i ni "i— | 1 1 _IS ■I Finski in Norveški za morejo ženske svobodno izvrševati odvetniško prakso. Le Švica stav-^ Ija neke posebne pogoje, in sicer : dober glas, t kavcijo .'J0<>o frankov in svedočbo sposobnosti, ki jo podeljuje sodišče. Omožene odvet-j niče morajo vrhu tega imeti dovoljenje svojega moža. Število zdravnikov v Avstriji. Glasom oficijelnih podatkov je bilo koncem leta 1906 v Avstriji 11.937 praktičnih zdravnikov ; leta 1905 le 11.764. O Časnikarstvu na Japonskem poroča neki angležki list nastopno : Do leta 1871 so izdajali ob izrednih prilikah na Japonskem le neke vrste prospekte, ki so .jih ' raznašalci prodajali po ulicah. Pravih Čas-1 nikov ni bilo. Dandanes je na Japonskem: nad 1500 časopisov, večina teh so jutranji listi. Ako se pripetijo važni dogodki, tedaj ■ prirejajo listi posebne izdaje, ki jih prodajajo ; po ulicah. Japonski listi so v obliki tako veliki kakor francoski ter imajo štiri, šest,: osem do dvanajst strani, kakor n. pr. list, „Jiji-Schimpo". Vsi listi stanejo na ulici 2 Ekscelenca Flapp. Pod tem naslovom se I stotinki ; le „Jiji Schimpo" je dražji in stane bavi zadnji „Omuibus" v obširnejem članku s kri- 4 stot. Vlada ima pravico za dlje časa su-▼icami. ki jih počenja ta cerkveni prelat našemu j Spendirati list, ki jej ne Ugaja oziroma ga narodu s tem, da preganja naš jezik celo po hrvatskih župnijah in da zapostavlja one^svečenike, ki se le nekoliko čutijo Hrvate. Svečeniško geslo v škofiji poreško-puljski je sedaj : Bodi Italijan, popolnoma zatreti. Novinarji so radi tiskovnih pregreškov lahko obsojeni v ječo od 2 mesecev do 2 let in v velike globe. Omeniti pa delaj kar hočeš; bodi Hrvat, ali varuj se, ako je da je tU(Ji na Japonskem navada, da ne deluješ v italijanskem duhu! . V Cal- licf ^»U deluješ v i talij Halje dokazuje „Omnibus" s šematizmom v roki, kako škof Happ skrbi za hrvatski narod svoje škofije ! Puljski list našteva namreč imenoma one župnije, v katerih živi naš narod, a jim Flapp usiljuje italijanske duhovnike. Flapp utegne reči, da nima Hrvatov, ali mi mu odgovarjamo, da tndi za časa prejšnjih škofov ni bilo hrvatskih šol, pa vendar so bili med našim ljudstvom narodni svečeniki. Ali kako dela Flapp? Če nima domačih duhovnikov, kliče Trentince in dalmatinske renegate ! Zakaj pa jih ne kliče z domačih otokov : Cresa in Krka? Zakaj ne iz Kranjske?! Mi smo navajeni molčati na vse krivice — tudi na one, ki nam jih dela škof Flapp. Skof Mahnič ne dela Italijanom niti stoti del krivice, ki jo dela nam škof Flapp, ali koliko pisanja in tožeb niso že poslali Italijani v Trst, na Dunaj in — v Rim?! Kje so vzroki temu grdemu postopanju? „Omnibusa odgovarja: .lasni odgovor je podkrepljen z žalostnim dejstvom, da razuu škofa je še drugih posvetnih škofov v vrstah italijanake -injorije, ki v svoje nečiste politične namene menjavajo dekrete in nameščajo svečenike, ki so jim po godu. Grenka in žalostna je ta resnica, ki jo je trebalo enkrat obelodaniti. Ali hočemo še obširneje govoriti, da dozna tudi širša javnost, kak duh vlada v škofijski palači v Poreču. Za danes pa poživljamo vsakogar, naj povpraša pri kompetentnih faktorjih, je-li se delovanje tega škofa strinja z nauki katoliške vere, pa če je prav tajni svetovalec Njeg. Veličanstva, hišni prelat Nj. Sv. Pija X. rimski grof, vitez reda železne krone itd. itd. itd. e se ne začne »koro temeljito trebiti plevela, bomo mogli v malo letih tudi pri na* zapeti kakor starec Milovan : Nit se krsti nit se izpovida. Nit je čuti da tko pnpovida. Književnost in umetnost. Srbska književna zadruga. Kakor imamo mi svojo ,Slovensko Matico", a Hrvati rHrvatsko^, tako imajo tudi Srbi t kraljevini jako dobro književno dru/.bo „Srpska književna z druga". Tej zadrugi je daroval kralj Peter te dni pet tisoč dinarov ter je s tem postal nje največi dohrotnik Razne vesti. f Stevo Kutuzović. Dne 29. de- bra je v Gudincih na Hrvatskem umrl poslanec Stevo Kutuzović, star 63 let. Originalen časnik. V Postirgu na otoku Hraču v Dalmaciji, ki šteje 2UU0 prebivalcev, izhaja list po imenu ,,Narodu, ki se ga ne tiska, niti litogralira, oziroma razmnožuje na kateri drugi način. „Narod"' izhaja le v enem iztisu in urejuje ga tamošnji učitelj pod nadzorstvom občinskega odbora. List poroča o lokalnih dogodkih, piše o vsem, kar je potrebno in kori>tno za ljudsko izobrazbo, in ko je list spisan, obesijo ga (seveda pod steklom in okvirjem) na naj primerneje m kraju v mc-stecu, da ga lahko vsak čita. Dvainsedemdeset linčovanj. List ,.Nexv-Orleans Pecajune" je objavil listo lin-čevanj, izvrženih leta 1906 v Združenih državah. Skupno je bilo linčovanih 72 oseb. in sictr 7<» črncev in 2 belokožca. Vsa ta linčovanja so se iz>ršila v južnih državah, iz-vzemši enega slučaja, ki se je pripetil v indijanskem teritoriju. Leta 1905 je bilo samo 66 žrtev. Triintrideset od linčovanih oseb so Lile obtožene nasilstva, 33 ropa, druge pa manjih zločinov. ima skoraj vsak list po dva vrednika, enega pravega, drugega pa „odgovornega4*'. Tunel pod kanalom La Manche. Londonski list „Standardu je priobčil dalji članek o projektu tunela pod kanalom La Manche, ki se v obliki zakonskega načrta čim prej predloži angležki zbornici. „Standard" ne nasprotuje projektu novega tunela, kateremu priznava velike gospodarske koristi, toda dostavlja, da pride v prvi vrsti v obzir vprašanje o varnosti Angležke, ter izrazuje sum, češ, da bi bila ista absolutno zavarovana pred vsakim napadom od strani kontinenta, kakor seje zatrjevalo v vojaških krogih. List ne sumi o lojalnosti Francoske, meni pa, da bi zamogel sovražnik prodreti na francosko ter bi ista, če tudi le za kratko dobo, zamogla izgubiti lastnino uhoda v tunel tako, da bi nepričakovani sovražnik nakrat stal pred vrati Angležke. Mraz po Italiji. V Italiji je vladal te dni hud mraz. Na novega leta dan so imeli v Benetkah 5 stopinj mraza. Občuten mraz so imeli tudi v Veroni, Padovi, Tre visu in Rimu. Kardinal obolel. Kakor poročajo iz Rima je nevarno obolel kardinal Sebastijan Martinelli, ki je star 59 let. Listnica uredništva. Gosp. F. V. v J. B. Vaše potopisne črtice žal ne moremo priobčiti, kei je stvar preveč ,,eks-cesivnega kolorita", da se poslužimo Vaše figure, črtati ali izpremeniti kaj — pa nam niste dovolili' In tudi je prinesel naš list žt* nebroj potopisov iz Italije in o Vezuvu. Rokopis Vam vrnemo, dasi je to proti našim pravilom. Pošljite stvar kakemu drugemu listu, ki jo gotovo sprejme z veseljem ; nam pa morda kaj druzega ? Priporočamo se ! MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 8to U L-esćdo; mastno „iskane besede se računajo Jenkrat več. Najmanjša prm< jbina 40 Btotink. ■■ Plača se takoj. === Kdor Uveli Trsta p! s men o naroči kik , BALI OGLAS", joiij« denar v naprej, tr.r drujač« n« ba njegov oglat o&javljen ' »I oseba pezr.aea Upravi lista. Tarifa Je aztisnjena na čela „MALIH OGLASOV" In vsakds , ttko preračuni, koi:ko iru je plačati s tem. Ca prešUJa besade Oglasa treba nulovlti na „IBSERATNI ODDELEK- ..Edinosti". I Nt vprašanja potem pisem bo dajal „IISERATNI ODDELEK" ! informacijo edino lo, če bo pismu pr:loiona znamka za odgovor l7nilhi! i A nekdo med P0,j° starega sv. An-IfcjJUUII JO tona in ulieo Coroneo jako važoe dokumente. Kdor jih je naiel naj jih prinese pod naslovom, kateri je na izgubljenih spisih proti primerni nagradi. 5 Prva slovenska zaloga is tovarna _ pohištva A.NDREJ JUG — Trst, ulica av. Lucije 5t. 18 (s* deželnim sodiščem). Gene "brez konkurence. — Svoji k svojim ! Stanovanje Fabris. (2 sobi, sobico, kuhinjo, vodo plin) iščem ne daleč od kavarne 1455 prejema vplačila na tekočI račun, plačevaje 2*/,% obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime po 3 */«*/• 3 V/. 3 V/. v Napoleonih : dnevni o'povedi stalno po 3proti )> 3'/f% na Sest mesecev „ 3s,>°/e na eno leto stalno ; v kronah: proti 4 dnevni odpovedi ,, 30 n »i na ftesl mesecev stalno na bančni žiro plačevaje brez nikake omejitve zneska 2*///„ letnih obrestij, izvzeinši slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila % dnem zvrfllviega se vplačila. IzvrHJ« U k«rentl9te inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dunaj, Budapeat in za druga glavna mesta monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlasčuje, da domieilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troškov. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu, prosto vsakoršnih troškov, mt-njlčne vrednote italijanske banke (Banca d* Italia), neapeljske banke (Bunca 41 Napoli) in na sicilijansku banko (Banea di Slcllia). Prevzema pod najzmernejsimi pogoji nakup in prodajo Javnih kreditnih državne rente, delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vrednost. Odpira tekoče račune z domaČimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-ljeriju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru. Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržišča v Londonu, Parizu, Hamburgu, Berolinu itd. po posebnih pogojih. Izdaja In prejema men;ice in nakaznice na katero-koii evropsko ali izven-evropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržišče. Depositni oddelek. Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednoitnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vn-dnostij kakoršne-koJi vrate. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izpl ačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji, ■ Filijalka Banke Union — oddelek za blago — preskrbljujfc nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, (police o nakrcanju, warrante itd. in jamči za J plačilo carine. _I _ ___ i U Dr. KOLE —-- bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik Dr. A. Mittak, ulica della Zonta št. 7, I. — TRJdT Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Haus Schmidt, bivši sodrug I)r. A. Mittdka odlikovan z ,,Graud Prix'4 in zlatimi kolajnami mi raste\\:h V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. —....... ■ x£gr prva zaliOga vina UMBERTO ZUCGO TRST — ulica Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna vina Istrski refo&k po 72 stot. liter; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Opolo iz Omlilja po 80 st liter; razun tega W Iz bera finih likerjev v buteljkah, ""^g PSkUiLITETA ReMiz Karžet (ii lastnili viaojradM umlrn pristen 31 buteljka. Pošilja tudi na dom. — Jamči za pristnost lastiih pridelkov. Za gostilničarje _ ^t-^ _ cene po dogovoru Trst Austro - Američana — Ncw-Yor Anonimno parobrodno društv/o. — S. 9, Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med z najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč gor za prevažanje izseljencev. V Trstu dobivajo potniki pred odhodom ]j;»inikov hrano in stanovanje v i zglajenem hotelu: „PENSION-AUSTRO-AMEIUrANA". Iz TSi'TA odhajajo parniki vsakih 8 dni. — Brzt ln elegantni novi parolk ■hm G e r t y —tihim odpotuje v NEW-YORK dne 12. januvarja 1907. Cene jako nizke. I Za natančaeja navodila treba sc jg obrniti na upravo Sruštva: Jrst, ul. jtfolin piccolo Z Zaloga obavala jjff. JVtađHz Pnhictvn fevetI° ali te3iu0> se prodaja; po- I UllIdLVU polne sobe in uosamezni komadi I z bera atolic. Cene, da se ni bati tekmovauja. Ulica Farneto 12 [nnfproti Okr. boln. blag i A. G u 11 i c h, TRST — ulica S. Caterina štev. 6 — TRST Zadnje novosti moških in ženskih čevljev J PreTzamejo se naročila 50 meri. Specijaliteta cstIJst zi Dotrarjeae n® Jfajnaveji Dohod amerikanskih, francoskih in italijanskih vzorcev. - pete iz gooija. - Velika izbera angl. „Creme".