Ni ? Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v o4meriki. ? r The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. ira rešiti. Parnik Orinoco je poškodovan spredaj. Nemški parnik je dobil na strani veliko luknjo. Na lijem -o bili štirje mornarji ubiti in 32 je ranjenih. Oba parnika sta sedaj vsidrana v tukajšnjem zalivu. Ne>r*ro je provzrocii kapitan nemškega parnika. Kapitan Orinoca mu je -i_: llizoval. naj -e izogne na desno, v. sar pa ni hotel storiti, ter je mi-lil. da b »de Orinoco itak prehitel. Še e ko je bilo že prepozno, se je nemš -i parnik okrenil na desno. Ori-noro je takoj pričel pluti protiparom, toda kljub temu je zavozil z ve.iko silo v nem-.vi parnik, na kterem je vsled te^ra nastala 12 čevljev široka luknja, »ločim je Orinoco spredaj zelo poškodovan. Kapitan anležkega parnika Orinoco je takoj ukazal spustiti rešilne Čolne v vodo, toda panika je bila taka, da je bi.o mogoče spustiti le dva čolna na vodo. Ko so nesrečo na obrežju opazili, prišlo je na lice mesta več malih ladij. na ktere se je rešilo več mornarjev in potnikfov, kteri so padli v vodo. Paris, 22. nov. Na pa miku Kaiser Wilhelm der Grosse so bile štirje izseljenci ubiti in več je ranjenih. Med slednjimi sta dva smrtno ranjena. V Cherbourgu so našli v vodi več mrtvecev. Škoda na nemškem parniku ve i a $200.000. KAZNOVANI PRODAJALCI LEDU Pet članov philadelphijpkega trusta ledn kaznovanih, drugi so oproščeni Philadelphia. Pa., 22. nov. Obravnava proti takozvanem trustu ledu, oziroma njegovim 14 članom, je bila včeraj končana in sicer pred sodnikom Wilsonom. Pet obtožencev, kteri so bili obdolženi, da so na izreden način podražili led, je bilo obsojenih v plačilo denarne kazni v zneskih po $75 in poravnavo sodnih stroškov. Obsojenci so se smejali, ko so zvedeli, kako kazen so dobili. Sedem drugih obtožencev je bilo oproščenih in dva &e nista prišla na vrsto. Ljudje, ki so prisostvovali razgla-Šenju razsodbe, so bili vidno razočarani. Snežni viharji. Nevihte na jezerih. MNOGO NESREČ NA MICHIGAN-SKEM IN ERIJSKEM JEZERU. Mnogo ladij je poškodovanih in par se jih je tudi potopilo. NA JEZERU SUPERIOR. Grand Rapids, Mich., 23. nov. Vče-raj je pričel na Miehiganskem jezeru divjati izreden vihar, pri kterem so utonili trije možki, ki so stali na pomolu pri vhodu v Holland Harbor. Vihar je bil tako jak, da se jim ni mogla približati ni jedna ladija, da bi jih rešila. Marinette, Wis., 23. nov. Med viharjem v minoiej noči padel je velik tram na glavo mornarju vlačnega parnika O. M. Fielda, Joseph Kimperju. Slednji je smrtno ranjen. Jadranka Ottawa je zelo poškodovana in je dospela semkaj. Sandusky, Ohio, 23. nov. Jadranka At hems, ktero je vlekel za seboj parnik Pratt na Erijskem jezeru, se je pri včerajšnjem viharju potopila. Kapitan Maokey iz Milwaukee in šest mornarjev je Utonilo. Ladija je plula, naikrcana z že.ezno rudo, iz Esca-nabe v Boston. Detroit, Mich., 23. nov. Parnik Ohauncev Hurlburt, ki je plul v Buffalo, N. Y., je na Erijskem jezeru v včerajšnjem viharju zgrešil svoj pra-vec in je pri Leamingtonu obtičal na peščeninah. Parnik ni poškodovan, toda morali bodo večino blaga izkrcati, predno ga bodo zopet splavili. Tovorni parnik Conemaugh se je med viharjem razbil. Mornarji so se rešili. Detroit, Mich., 23. nov. Iz Marquette se poroča, da je na jezeru Superior obtičal v pesku parnik Panama.. Možtvo je najbrže utonilo. BOJ NA PARNIKU. Nezadovoljni potniki medkrovja parnika Haverford. Philadelphia, Pa., 23. nov. Vsled izredne meirie moral je parnik Haver-ford, na kterem je 1040 potnikov, od nedelje naprej do včeraj čakati 90 milj daleč od luke na vhod. Na parniku je bilo dovolj jestvin ko je dne 7. novembra ostavil Liverpool, toda razna peciva so pošla, ko je parnik moral v megli čakati. Vsled tega je zavladalo med potnik medkrovja nezadovoljstvo n v torek zvečer se je vnel med potniki in mornarji splošni pretep. Končno so šest glavnih razgrajačev prijeli in so jih sedaj izročili tukajšnjim oblastim. Most se je podrl. Bridgeport, Conn., 21. nov. Pri Naugutuek Junction grade nov most in včeraj se je podrl oder. Pri tem so bili trije delavci ubiti in več je ranjenih. Tri ranjence so prepeljali v bolnico in jeden od slednjih bode vsled zadobljenih poškodb najbrže umrl. PRIJATELJ VSAKOGAR. Mnogo ljudi je, ki so zelo družabni in se spoprijateljijo kmalo z vsakim, kogar najdejo. Brez vsakega formalnega predstavljenja oni govore in se šalijo ter so središče vsake družbe. Vsakdo ima take ljudi rad. Oni so "dobrovoljci". Zopet drugi ljudje so pa takorekoč mrzli in tihi, kterih prisotnost v družbi pomenja negotovost in pomanjkanje iskrenosti. Oni se izogibajo družbi in ljudje se jih ogibajo, dasiravno se jim radi tega ne more zameriti. Oni so bolni. Njihovo pre-bavanje ni v redu. Oni ne morejo jesti in spati in se ne vesele svojega življenja. Oni se počutijo vedno neugodno. Rabite Trinerjevo ameriško grenko vino pri prvem znaku kake bolezni, izgubi teka, bledem jeziku, slabem prcbavljanju, bolezni v hrbtu, bledosti, glavobolu in nervoznosti. Ono Vam uredi ves sistem, ker upliva direktno na prebavalne organe in po njih na vse truplo. Ono napolni Vaše arterije s čisto, zdravo krvjo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Ccieago, HL 229 milijonov divtdende. Poslovanje železnic. STATISTIKA O DOHODKIH IN IZDATKIH ŽELEZNIC V ZJEDINJENIH DRŽAVAH. Velikanske s vote kot posledica splošne prometne prosperitete. DAVKI. Washington, 23. nov. Komisija za meddržavno trgovino je objavila poročilo o dohodkih in izdatkih železnic v Zjedinjenih državah za leto, ki se je končalo s 30. junijem 1906. Brut to dohodki železnic so znašali v imenovanem letu $2.312.700,000, oziroma $10,543 na miljo. Dohodki za prevažanje potnikov so znašali 618, 555,934 dolarjev ali po $2811 na miljo. Za tovorni promet so dobile železnice $1.640,942,S62. Prometni stroški so znašali $1,537,877, oziroma 97 milijonov dolarjev veeč nego lani.. Drugi železniški dohod'ki so dosegli svoto $132,624,982. Železnice so izplačale $229,406,598 dividende in $6S,903,2SS lavkov. Kitajska zatre porabo opija. PEKINŠKA VLADA JE NAROČILA URADNIKOM, DA MORAJO ONI PRVI PRENEHATI S KA-D EN JEM. Vse opijarne bodo zaprli in opij se sme prodajati le v zdravstvene s vrhe. ODREDBE. ROOSEVELT NA PUERTO RICO. Pozdrav prebivalstva in Rooseveltove obljube. San Juan de Puerto Rieo, 22. nov. Predsednik Roosevelt se je peljal z avtomobilom iz Ponce preko vsega otoka v glavno mesto San Juan. Prebivalstvo ga je na vsem potu navdušeno pozdravljalo. Razdaljo 80 milj je prevozil v šestih urah in 30 minutah, ustavil se je le v večjih mestih ob potu, kjer je govoril kratke govore zbranemu prebivalstvu. V vseh svojih govorih je zatrjeval, da iskreno čuti s prebivalstvom otoka in da bode vedno skrbel za to, da dobe Puerto-ričani prej ko mogoče državljanstvo in samostojno vlado. Mesto Ponce je bilo lepo okrašeno po večini z ameriškimi in španskimi zastavimi. Predno je ostavil mesto, je obiskal tudi višjo šolo, kjer ga je več sto otrok pozdravilo s himno America". Ob 10:30 se je oil peljal iz Ponce. Vsa družba se je peljala v 11. avtomobilih. Ustavili so se v Ca-guas. Cayey in drugod ob cesti. Iz daljnih haziend so prišli peoni z družinami. da pozdravili predsednka. V Rio Piedras so Roosevelta sijajno sprejeli. Od tu do San Turco, je bilo na obeh straneh ceste vse polno ljudi. Pri vhodu v mesto San Juan so napravili meščani predsedniku krasen slavolok, kjer so ga pozdravili vsi mestni zastopniki in ga potem spremenili v mesto. Danes zjutraj se je Roosevelt vrnil v Ponce, kjer se zopet ukrca na Loui-siano in odpluje domov. BOJ Z RUSKIMI ANARHISTA MI. Osem članov socijalno-revolucijonar-ne stranke v Lib a vi dospelo v New York. Naselniški urad na Ellis Islandu v newvorskej luki bode poslal nazaj v Rusijo osem mož, kteri so se v Libavi v Rusiji ukradli na ruski parni Kovno in dospeli semkaj. Pri njih so našli listke, iz kterih je razvidno, da so člani neke socijalistične družbe v Libavi. Ko je dospel parnik v pristanišče, so mornarji skušali došlecem preprečiti izkrcanje, kar se jim pa ni posrečilo. Nato je prišlo mornarjem na pomoč več čuvajev, kteri so rabili kole, toda kljub temu so. jim socijalisti ušli. Sedaj so jih prijeli na pomolu severo-nemškega Lloyda, kjer so se hoteli ukrcati za pot v Južno Ameriko. (Ko si namenjen ženo, otroki ali pa sorodnike ter pt^ateQe v Ameriko vzei' piši za pojasnila in vožne cene na: FRAI § Alf SER, m Oreeawich St, New Yorfc, N. Y, ker tu bodeš najpoSteneje in najbolje postrefen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh ip>^Ditnib parobrodnib dnwb Peking, 23. nov. Včeraj so postale pravomočne. vladine odredbe glede prepovedi prodaje in porabe opija za vse dežele kitajskega cesarstva. Novi zakoni so nastaii vsled truda naprednih uradnikov in pred vsem po zaslugi podkralja Yuan Shi Kaja. Novi zakon obstoji iz jednajstih točk. Slednje določajo, da se na Kitajskem ne sme pridelovati mak in poraba opija mora tekom desetih let popolnoma zginoti. Z makom posejana zemljišča se morajo vsako leto pomanjšati za desetino in na novih zemljiščih se mak sploh ne sme sejati. Vse osobe, ki rabijo opij, se morajo registrovati, kakor tudi količina opija, kterega imajo v zalogi. Samo registrirane osobe zamorejo kupiti o-pij. Ljudje stari nad 60 let morajo prenehati kaditi opij takoj in oni pod 60 leti morajo vsako leto za 20 od-stotikov opija manj porabiti. Ako tega ne store, se po 10 letih objavijo njihova imena kot ona zločincev. Vse prodajalnice, ki razpeeavajo opij. se morajo zapreti; to velja tudi o opijarnah. To se mora zgoditi v šestih mesecih. Uradniki se morajo prvi odpovedati opiju. Vsi princi, vojvode, podkralji in tartarski generali morajo javiti prestolu, da se v gotovem času odpovedo opiju. V tem času jih lahko nadomestijo drugi u-radniki in ko ozdravijo, prično zopet s službovanjem. Vsi drugi uradniki morajo ostaviti opij v 6 mesecih. PEARY ZOPET NA POTOVANJU. Njegov parnik Roosevelt je odplul iz zaliva St. George v Port aux Basques. St. George's Bay, N. F., 22. nov. Pearvjev parnik Roosevelt, s kterim je potovala njegova ekspedicija proti severnem tečaju, je odplul včeraj zvečer v Port aux Basques, kjer bode na-krcala premog in nadaljevala svojo pot v Sydney, N. S. Parnik je dospel semkaj z ekspedi-eijo minolo soboto, ker mu je pomanj kovalo premoga. Tukaj so ukrcali osem ton premoga, ker ga več sploh ni bilo moogče dobiti, vendar bode pa to zadostovalo za pot preko zaliva St. Lawrence. V Port aux Basques bodo zopet ukrcal premog. Knez godbeni kapelnik. Kneza Roberta Broglio je zavrgla njegova rodbina, ker je poročil pevko Estello Aleksander. Brez sredstev je knez Broglio služil za natakarja. Sedaj je pa žena sprejela službo pevke, knez pa mesto kapelnika v kolonial nem gledališču v Parizu. ELnjiževnost. iz Ljubljane na Slovenskem pripo-slali so nam ravnokar izišli slovenski prevod Bourgetovega romana "Kaz-poroka". Prevod je oskrbel A. Ka-lan. V romanu se opisuje zakon Mme. Darrasove, ki se je ločila od svojega lahkoživega soproga in potem živela s svobodomislecem Albertom Darra-som po uzoru sedanjih modernih časov. Roman opisuje posledice zakona, ki dovoljuje ločitev zakona ter "dokazuje", da je potem maščevanje neizogibno. Roman je sicer najboljše delo Bo urge to vo, toda sedanjemu času nikakor ne odgovarja, zlasti pa ne dobi, v kttrej živimo v Ameriki in ktera" nastane prej ko slej tudi v naše j starej domovini. "Razporoka" je izšla kot prvi zvezek "Leposlovne knjižnice" v Katoliški knjigarni v Ljubljani. Ista knjigama izdala je tudi 1. se-šitek "Ljudske knjižnice". Zvezki izhajajo po dvakrat na mesec in pri občujejo prestave angleških in dragih povesti senzacijonelne vsebine. Vesti iz Rosije. Izdana zarota. V ASTRAHANU SO TERORISTI NAMERAVALI UMORITI GENERALNEGA GU-BERNATORJA SO-EOLOVA. Pomanjkanje vsled slabe letine na Kavkazu. Mohamed an ski običaji. DROBNOSTI. Petrograd, 23. nov. Iz Astrahana se brzojavlja, da so tam prišli na sled velikej zaroti proti tamošnjemu generalnemu gubernatorju Sokolovu. Sedaj so zaprli teroriste, kteri so hoteli izvesti umor. Generalnega guber-iiatorja je v minoiej noči probudil nek njemu nepoznan mož. Slednji mu je naznanil, da je bil zajedno z drugimi teroristi odbran, da umori naslednji dan Sokolova, da mu pa vest ni dala miru, radi česar je naznanil zaroto. Sokolov je njegovo navedbo dal preiskati takoj na to so zaprli vse zarotnike. General Golokapov, bivši guberna-tor v Jelizabet-polju, kterega je nek nepoznanec smrtno ranil, še živi, toda okreval ne bode več. Napadalec je ušel. Golokapov je zatrl ustajo na Kavkazu. Petrograd, 23. nov. Iz krajev na Kavkazu se javlja, da je v nekterih okrajih vsled slabe letine zavladala beda. Mohamedanci prodajajo svoje hčerke premožnejšim rojakom po 50 do 75 rubljev. Tiflis, 23. nov. Glavnega inženirja transkavkaške železnice sta dva roparja smrtno obstrelila. Dasiravno ranjen je imel inžener še toliko moči, da je jednega napadalca ustrelil, do-čim so druzega aretovali. Riga, 23. nov. Tukaj so zaprli revolucionarja Jan Zandberga, kterega so že dolgo iskali. On je dalj Časa mirno živel v varstvu listin svojega brata. Aretovanec je sedaj priznal, da je svojega brata na samotnem prostoru umoril, samo da si je prilastil njegove listine. Petrograd, 23. nov. Finski senat je ugodil zahtevam ruskega ministerske-ga predsednika in sklenil, da se v nadalje ruski beguni tudi na Finskem lahko primejo i p takoj pošljejo nazaj ruskim policijskim oblastim. To pomenja tudi velik udarec za revoluci-jonarno gibanje na Finskem. Odkar je Finska dobila zopet svojo avtonomijo, postala je središče revolucionarnega gibanja. Iz Avstro-Ogrske. Cesar v Budimpešti. CESAR FRAN JOSIP JE DOSPEL V BUDIMPEŠTO K OTVORITVI DELEGACIJ. V političnih krogih radovedno pričakujejo prestolni govor. VOLILNE REFORME. -o- Dunaj. 23. nov. Iz Budimpešte se poroča, da je cesar Fran Josip srečno dospel tjekaj. V tukajšnjih političnih krogih so zelo radovedni, kako se bodo poslanci zadovoljili s prestol-nim govorom Fran Josipa povodom otvoritve zasedanja delegacij. Najbolj se zanimajo za oddelek govora, ki se bavi z inozemstvo in s tako-zvano "trozvezo", o kterej bode ce-^hr povdarjal, da še vedno obstoji. Sedaj se tudi bode rešilo vprašanje, naj se-li bivšega ogrskega minister-skega predsednika barona Geza Fe-jervarvja obtoži radi kršitve ustave. Justični minister Geza Polouvi se odločno protivi tej obtožbi, ker se bati, da pride zopet do spora med 'koalicijskim ministerstvom in krono. Polo-nvi je že zapretil. da bode ves kabinet odstopil, ako pride do tega. Dunaj, 23. nov. V poslanskej zbornici državnega zbora vršilo se je ko-nečno glasovanje o volilnej reformi. Vsi amendementi, kteri bistvo reforme preinači.i, so odklonjeni. Med sejo je prišlo večkrat do razburjenosti. Nekteri poslanci so skušali razprave zavleci potom vseh sredstev ob-strnkcije, kar se pa ni posrečilo. Razne novosti iz inozemstva. GOBAVOST V ARGENTINI. i Nevarno bolezen razširjajo moskiti. Buenos Ayres, Argentina, 23. nov. Tukaj zborujejo argentinski zdravniki, da se dogovore, kaj jim je storiti proti bolezni gobavosti. Dr. Allende naznanja, da je sedaj v pokrajini Cordoba 60 osob bolnih za to boleznijo. Dr. Sommer je prepričan, da se razširja bolezen po moskitih. Kobilice so uničile Erythreo. Rim, 21. nov. Semkaj st poroča, da so zanesli semkaj mnogo kobilic viharji iz nilskih pokrajin. Kobilic je bilo toliko, da so deloma zakrile soln-ce. Škode je več milijonov kron. Denarie v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kren, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprflič-neje do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali regiztrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER,. 109 Greenwich Street, New York. 6104 St.Olair Ave. K B. Cleveland, O. GROZOVITOSTI V KONGU. Kralj Leopold kot vrag. Protest proti belgijskemu kralju. London, 22. nov. Medtem ko je minister inostranih del, Sir Ed.vard Grey, posvaril Belgijo radi njenih grozodejstev v Kongu, narašča ogorčenje proti barbarskim belgijcern od dne do dne vedno bolj. Včeraj se je tukaj vršilo zborovanje članov bap-tističnega misijonskega društva, kte ro je jednoglasno protestiralo proti grozodejstvam, ktera prirejajo Belgijci v Kongu dan za dnevom. Ako bode vlada nastopila energično proti upravi države Kongo, jo bode pri tem brezdvomno podpirala vsaka stranka v Angliji. V Konrder. 1 i spremembi kraja naročnikov rosimo. da sc nam tudi prejšnje bivališč- naznani, da hitreje najdemo i aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Rooseveltova strogost veiiu, me, k mu obli Z našemu predsedniku Roose-se ravnokar vrača iz Pana-so mu pokazali baš ono, kar ujraja, pripravljajo temni > je, da je predsednik, kot rrhovm poveljnik nase vojske in mor-larice. izda. povelje, s kteiiin je ne-■a-tno odslovil bataljon zamorskih rojakov 25. pešpoika iz vojske in vojakom prepovedal zopetni »stop k d rud m polkam. S tem oni .'«>jaki niso opravičeni dobiti civilne '!jžbe, tudi če so se 5e tako dobro »našali. To je storil vsled tejra, ker e malo število e.anov te;ra polka ne-lavno v Brows v i lie, Texas, priredilo eeje izgrede, pri kterih je bil jeden ae-čan imenovanega mesta ustreljen, reiskava ni doirnala imena pravih Z!_'rednikov, < a j t i ui jeden vojak ni ■ tel izdati svojega tovariša. \ prvem trenotku nam je predsed-ikov korak ugajal, kajti nehote smo e >j*imui]i na Avstrijo, kjer se proti i j if run ran irn zaljiveem "državlja-ov nikdar sumarično ne postopa, :isiravn.i % bi o to zelo lamestno. .'ko >e pa browns vil inraou „rpv,l. na- lan, m ■>ko zadev »ramo pa izja-riena kazen krivih in kur ni bila umestna. * bilo v onem bataljonu v. kteri sploh niso bili in torej pri preiskavi iznaniti, kedo je kriv. dsednik nikakor ni po-<». ko je odredil, da mo-iolžnih trpeti radi par Vojni tajni'k Taft je a i f M >tranke v vladi-tera bode storila vse. doti povelje pre- l*j>rav /alu-tno je, da se postopa »roti teru zamorskem polku tako kru-<>, ko se je vendar pri Santiago de \»ba odlikoval ne le samo v boju, emvee tudi s tem, da je prostovoljko zasedel pozicijo v kraju, kjer za-iteva rumena ™r7]ira največ žrtev, ako da je večina vojakov zbolelo, ro sedaj navaja časopisje, zajedno >a jK)zabi j»ovedati. da so vojaki za-norei in da je bil bas zamorski polk, ;teri je rešil Booseveltove " Rough iiders" ktere so Cubanei izvabili v asedo, ker je bilo vodstvo teh jezde-ev slabo. In radi tesra je po Roose-eltovem mnpnin n.n-jboljše, da se 7f»-uoree, kteri za morejo njegovo slavo la Cubi otemniti. za vedno odslovi z stalne vojske. V varstvu milice. Norfolk, Va., 21. nov. Sotnija B 71. polka milice dobila je včeraj ukaz oditi v Princess Anne Court, da čuva pred linearji zamorca John Smitha, kteri je obdolzen kriminelnega napada na belo gospo Leggettovo. Far-merji v onem countyju so zapretili, da bodo zamorca lineali. La mano nera. Pittsburg, Pa., 21. nov. Ugledni poljski zdravnik dr. Leon Sadowski in batikar J. M. Novak, dobila sta od italijanske roparske organizacije La mano nera grozilna pisma, s kterima se jima preti s smrtjo, ako ne plaeata po $1000 odkupnine. Zaklad v starej preprogi Detroit. Mich., 21. nov. V stanovanju pokojnega John Mullina so prodali potom dražbe tudi staro, zaprašeno preprogo. Kupec je našel v njej za $15,000 zlatega denarja, ko je doma kupljeno preprogo ogledoval. Proti trustom. V novejšem eastf se pri nas vedno bo?j deluje na to, da se omeji poslovanje in razširjanje trustov in da se jih po možnosti tudi razpusti kot spjošnemu blagostanju škodljive organizacije. Vendar pa moramo enkrat za vselej izjaviti, da je način, po kterem se postopa proti trustom, uprav smešen, kajti vsa strogost je le navidezna in trusti bodo še v nadalje obstali baš tako, kakor sedaj. Aod kruto roko Obrenovieev, prolaša odgovorno ravno avstro-ogrsko monarhijo in danes je notorično dejstvo, ki se ponavlja vsak hip po evropskem časopisju, da je avstro-ogrska monarhija med vsemi evropskimi državami najbolj obsovražena v Srbiji. In da na Bolgarskem ni nič drugače, priča gori označeni din kneza Ferdinanda in pričajo izjave v listih, raduje na padu voditelja dosedanje avstrijske politike na Balkanu. In bolgarski vladni list "Novi Vek" je še posebno zatrdil, da si bode morala avstro-ogrska monarhija še lte zopet pridobivati simpatije, ki jih je popolnoma izgubila. In da sta Bolgarska in Srbija v svojem čuftstvovanju nasproti avstro-ogrski monarhiji popolnoma solidarni, o tem nam govori dejstvo, da so tudi Srbi istot-ako kakor Bolgari porabili priliko prevažanja smrtnih o-stankov Raikoezvja. da izrazijo Ma-djarom svoje simpatije. Iz Be Igra d a so odposlali s posebno ladijo v Or-šovo deputacijo, ki naj zastopa srbski narod na velikem činu pijetete, ki ga prireja madjarski narod svojemu junaku. Deputacija je položila tudi na krsto Kakoczvjevo venec s primernim napisom. Slednjič so se Bolgarom in pridružili tudi Hrvatje, ki o tej priliki manifestirajo Madjarom svoje simpatije. Seveda je hrvatski naiod tudi sam udeležen na tem dogodku po dejstvu, da je bila mati Kakoezvjeva hrvatske krvi — Jelena Zrinjska. Vendar bi gotovo ta okolnost ob drugačnih prilikah ne zadoščala za manifestiranje simpatij do Madjarov. Morda poreče kdo, da ta sedaj od Jugoslovanov manifestirana eutstva niso pristna in da so le efekt hipne duševne afektaeije vsled političnih dogodkov. Denimo, da je res talko. To bi sicer zmanjšalo vrednost teh manifestacij za Madjare, ali ne bi nikakor spremenilo njihove pomembnosti in osobnosti za balkansko politiko Avstro-Ogrske. Kajti, kdor logično misli, poreče, da je izraz antipatije do ikoga še pomembneji in zna-čilneji, ako komu» drugemu manife-stujemo simpatije edino v ta namen, da onemu prvemu kažemo svoje antipatije. Pomenjalo bi torej za dunajske kroge varati sami sebe in zatiskati si oči pred resnico, ako še ne bi hoteli spoznati svojega prekernega položaja na Balkanu. Še usodneje bi pa bLo, ako bi se odtezali spoznanju: kako in zakaj je tako prišlo. Polom, ki ga je doživela avstro-ogrska politika na Balkanu, je prišel iz te politike same, oziroma iz nje zgre5r>-sti, ali — kakor se je dobro izrazila te dni "Neue Freie Presse", — iz ne-naravnosti te politike. Žalostni, grenki so sadovi, ki jih /anje avstro-ogrska monarhija vsled diplomacije ljudi a la Goluchowski. Skoda je že danes tolika, da jo bode sploh težko popraviti. Ali če na Dunaju ne pridejo hitro do spoznanja in če njihovo postopanje ne pride nemudoma na drugačne poti. potem pride ■skoro ti>ti usodni psihologični moment, ko bodo morali dunajski kroja vzklikniti resignirano: Vse je izgubljeno. In videli bodo, da jim ne bode nioofo potem pomoči niti — sporaz-rtmljenje z Rusijo. O poslancu grofu Sternbergu v parlamentu na Dunaju gre sicer g as, da ie malco prifrknjen. Ali kdor pridno zasleduje nastope tesra moža. vidi. da =o njegovi crovori sicer res nesistematično urejeni, da se mu ena za dru-co pode misli, ki niso v nikaki zvezi med seboj ter da v rabi terminov se mož prokleto malo briara za parlamentarne forme. Ali vzlic vsemu temu je najti v njegovih govorih tu pa tam marsiktero ^ato zrno. Tako zlato zrno je zablestelo iz Sternber-srove, sicer res malo Čudne zgovorno-ti te dni, ko je mož na avstrijsko adreso izustil besedo, ki ima pomen najresnejega momenta. Opozoril je dunajske kroge, kako da so Madjari začeli prihajati ik pameti, kako da nikakor nimajo tiste varnosti za svojo eksistenco v svojih proslavljenih konstitucijonelnih ustanovah, ampak da so prišli do spoznanja, da svojo državo morejo privesti do veličine le tedaj, ako si bodo pridobivali simpatije narodov. In tu je Sternberg pridodal besed o Košutu, ki so zvenele skoro, »kakor kakova apologija. Za dunajske kroge je to res velik memento. Ako bodo vztrajali na dosedanjih stezah, ako bodo še nadalje mesto pametne avstrijske politike tirali berolinsko nemško politiko, ako ie bodo še nadalje hoteli modro računati s sestavo te države in nje resnično zgodovinsko misijo —- in ako 'hwIo Madjari res iskali simpatij narodov, ako bodo postopali v smisH spoznanja, da oni morajo postati ve- Da, da, to je veleresen memento: zemski ostanki Rakoczyjev se vračajo na modno zemljo ogrsko, vsprejemajo jih državne oblasti in sprejemljajo jih — simpatije jugoslovanskih narodov. Vprašanje je le sedaj, kje bodo odslej bolj modri: ali na Dunaju ali v Budimpešti t! Ed. Prijatelja. Napisal Drago Ko mac. Tam pred železnišiko postajo čakal je mladi župnik na svojega prijatelja. V daljavi se je zaeul pisk in kmalu je pribrumel vlak v postajo. "Zdravstvuj, Josip!" klical je župnik, hiteči prijatelju nasproti. "Živio, Tonček!" po dolgih letih. Sedela sta tam na vrtu v uticL — — — — Da, življenje, te pene, je govoril Josip, oprosti mi, da govorim tako, toda saj sediva kakor prijatelja vkup in ne — kakor vernik in dufhovni oče. Nečem se hliniti proti tebi — odkrito govorim — in kar govorim, vem iz lastnega življenja. To neumno življenje ni vredno, da je tako cenimo in varujemo. Čemu? Saj je vse prazno, ničevo — vodeno. In, ah. prečesto se sami sleparimo — v svojih sanjah. Nekoč sva bila srečna — mlada! Vsaj domišljali smo si, da smo srečni v svojih praznih idelih. A zdaj — časi — časi! Življenje je vsaj mene že izmučilo, a pri tem tudi izučilo. Ljubil sem ne sicer znan kakor velik prijatelj Tur- S— kov, je napisal nedavno temu večjo' razpravo o panislamskem gibanju, o kterem se v zadnjem času mnogo govori. j V&mbery trdi, da panislamsko gibanje v sami stvari niti ne obstaja. Kaikor dokaz tej svojej trditvi navaja pred vsem zgodovinske dokaze. Nikdar — pravi on — se niso moha-medanci smatrali kakor celota, kakor se tudi krščanstvo ikakor tako ne smatra. In če tudi ni pojem narodnosti pri mohamedancih tako razvit, kakor pri krščanskih narodih, vendar se ne smatra niti kakor verska skupnost. Dve tretjini mohamedaneev žive dandanes pod krščansko upravo. Vambery priznava tudi sam, da je Indijcem in Egipčanom pod ang.ežko u-pravo mnogo bolje, kakor jim je bilo pred prihodom Angleža pod upravo raznih paš in begov. Masa narodna ni nikajkor proti angležkemu gospod-stvu. To so edino višji krogi, izlasti duhovstvo, kterih vpliv je prihodom Angležev popolnoma uničen. Duhovstvo in ti višji krogi so v zadnjih 20 letih pričeli izdajati časopise. Vsi ti časopisi so pričeli razširjati vseislamsko idejo kakor edino rešitev pred krščanskim navalom in prev.ado. To pa ni dovolj, da izzove tako veliko splošno gibanje. Med raznimi mohamedanskimi narodi ni absolutno nikake zveze niti interesov, ter bode to gibanje — po mnenju Vamberyja — popolnoma brezuspešno. Angleži dosezajo s svojo agitaeijo prav nasprotne rezultate: mohamedanska a-rabska plemena se dvigujejo proti Turčiji — seveda zopet na ikorist An-•rležke. Slovensko katoliško podp. društvo o " svete Barbare ZJedlnJene države Severne Amerik©. Sedež: Forest City-, Pel 3U januarja I903 -v d.-iavl PMiiwyH^Tfm, -o-o- ODBORNHQ: Predsednik: JOSIP ZAL,AR ml., Box 547, Forest City, P«. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Bos 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V a. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR. Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. <5. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Cenik zlatnine. Ako želite kupiti dobro zlatnino po pustiti sem nizkih cenah za praznike, pišite nam po — ' naše najnovejše cenike. Pošljite 10 centov. Pomislite, da je samo jedna Crown Jewelry Co. in da mi ne trgujemo pod drugim imenom. CROWN JEWELRY CO., 163 E. Randolph St, Chicago, 111. NAROČNIKOM NA ZNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Prank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. ZA BOZIC V STARO DOMOVINO. S spodaj navedenimi parniki je mogoče pravočasno dospeti na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, Istrijo in Dalmacijo za božične praznike: LA LORRAINE odpluje dne 6. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. LA BRETAGNE odpluje dne 13. dec. ob 10. uri dop. iz New York a v Havre. VADERLAND odpluje dne 5. dec. ob 7:30 dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. ST. PAUL odpluje dne S. dee. ob 9:30 dopoludne iz New Yorka v Southampton. Rojaki, kteri želijo z navedenimi parniki potovati, naj nam naznanijo svoj prihod, da jih zamoremo pravočasno pričakovati in potrebno poskrbeti za nadaljno potovanje na par-niku. Se priporočamo spoštovanjem Frank Sakser Co. KAISER WILHELM DER GROSSE vsled poškodbe ne odpluje dne 4. decembra kakor objavljeno. Knjige družbe sv, Mohorja smo pričeli naročnikom že razpošiljati. Vsak naročnik dobi O KINYIIG. V zalogi pa imamo par sto iztisov več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po SI.30 s poštnino ali ekspres stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, Ohio, in okolice dobe iste tudi tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Avenue, N. E. Upravništvo "Glasa Naroda". Pozor! Slovenci Pozor! »•salonW ^modernim kegljiščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave, Chicago, III. liki ne po brutalnem izvajanju ma- darijo- — — — — — — — — djarske naeijonalne ideje, ampak po nabiranju prijateljev svoji ogrski državi: potem je talko gotovo kakor matematično dejstvo, da Ogrska prehiti Avstrijo in da ta poslednja ne bode imela ničesar več iskati na Balkanu! A da se umeje, kaj bi to pomenjalo za bodočnost avstro-ogrske države, ne treba človeku, da je diplomatski irenij, »ker to si more predstavljati priprosti človeški razum. Na Dunaju ne bi si mogli več domišljati, da vodijo politiko velesile, ampak vodili bi krmilo srednje in malopomembne države. In Bog ve, da-li ne bi se Madjari potem, ojačani po simpatijah narodov, začeli baviti z mislijo, da bi se otresli tudi personalne unije...! To bi bil zadnji grenki sad, ki bi bil pal z drevesa nenaravne dunajske Zavladal je molk in prijatelja sta zrla tja v daljavo.------i Tudi župnik je molčal — a.i je tudi njemu življenje — neumnost f-- --Kdor bi mu lahko zrl v dno duše, Bog snai »kaj bi videl notri 1-- V daljavi ie zaukal veseli brezskrbni pastir v svojem raju — juhu-hu — ne vedoč, da je življenje največja ne-utmnost--------- izlasti vladnih, ki zatrjajo, da se vse jjajj^an^ke politike. NAZNANILO. Rojakom v Chicago, HL, in okolici naznanjamo, da je za taamošaji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, Tiled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glaaa Naroda". FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranil-niča na Dunaju. Kupuje in, prodaja avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denaije v najboljše hranilnice proti obrestim po 4 in 4^2 odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir*. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni in ima dovolj jamščine. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča Frank Sakser^, Telephon 1279 Rector. lO^ Greenwich St., New York, IN. Y. Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Micii., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B» x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St.. Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajema društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa, Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. 3 Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Alojzija št. IS v Rock Springs, VTyo., 2S. okt.: Ivan Jelovčen eert. 2652 I. razred. K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., 6. nov.: Fran Uie eert. 3402 I. razred. Društvo šteje 98 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely. Minn., 6. nov.: Stefan Prešern eert. 252, Anton Klobučar eert. 5373. Oba v I. razredu. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 6. nov.: Jurij MajetiČ eert. 27S7 L razred. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Cliisholmu, Minn., 29. okt.: Ivan Gornik eert. 1947 I. razred. K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Cal., 29. okt.: Josip Plesec eert. 4759 I. razred. K društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 30. sept.: Marija Mikiavčič eert. 1718, Frančiška Mik'ilič cert. 3S13. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholmi«, Minn., 30. okt.: Antonija Gornik eert. 1947. ODSTOPILI. Od društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu. Minn., 29. okt.: Anton Gnidica eert. 3296, Alojzij Petek eert. 2729. Oba v I. razredu. Od društva sv. Štefana št. 11 v Omahi, Nebr., 6. nov.: Ivan Žagar eert. 971, Jurij Greguraš eert. 955. Oba v I. razredu. ČRTANI. Iz društva sv. Barbare št. 60 v Ohishholmu, Minn., 29. ott.: Jurij Kerže eert. 4769 I. razred. Iz društva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 29" okt.: Ivan Martin-čič eert. 3661 1. razred. Iz društva sv. .Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., 20. okt.: Ivan Baudek eert. 3152 1. razred. Iz društva Vitezi sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kansas, 29. okt.: Matija Žagar eert. 5388 I. razred. Iz dr ;»i va sv. Jožefa št. 29 v ImperilPa., 20. okt.: Andrej Kni-fic eert. 3216. Anton Kol*ša eert. 4G35, Fran Levak eert. 4349, Andrej Opeka eert. 1922. A si v I. razredu. Društvo šteje 85 udov. Iz društva sv. Barbare št. GO v Chisholmu, Minn., 16. okt.: Gregor Kerže eert. 4769 T razred. Iz društva sv. Čiri.a iti Metoda št. 1 v Ely, Minn., 6. nov.: Josip Slapničar eert. 4131 I. razred. Od društva sv. Štefana Št. 11 v Omahi. Neb., G. nov.: Fran Fi:ipčič eert. 4034. Jo?ip Strazer eert. 4148. Oba v I. razredu. Iz društva sv. Štefana št. 11 v Omahi, Neb., 30. okt.: Antonija Fi-lipčič cert. 4034, Ana Strazer eert. 414S. I/, društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 21. okt.: Marija Prešern eert. 252. Iz društva .T"'efn št. 20 v Sparti, Minn., 14. okt.: Frančiška Šikovski eert. 1496. PRESTOPILL Od društva sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, 111., k društvu sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., 20. oik t.: Ivan Lipič eert. 5525, rojen 1. 1885, I. razred. 1. društvo šteje 89 II. pa 79 udov. Od društva sv. Ime Jezus št. 25 V Evelethu, Minn., k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 v Cleve.andu, Ohio, 21. okt.: Matija Ivane rojen 1. 1S70, eert. 3674. I. društvo šteje 131, II. pa 111 udov. Od društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., k društvu sv. Jurija >t. 22 v South Chicagu, I.I., 18. okt.: Jakob Učjak eert. 3437, rojen 1. 1870 I. razred. I. društvo šteje 68, II. pa 92 udov. Od društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont., k društvu sv. Mihaela Arh. št. 27 v Diamondville, Wyo., 16. okt.: Jcsip Turk eert. 1323, rojen 1. 1873 I. razred. I. društvo šteje 62, II. pa 29 udov. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., k društvu sv. Fiorjana v South Range, Mich., št. 64, 30. okt.: Rok Tomec eert. 923 rojen leta 1881 I. razred. I. društvo Šteje 254. II. pa 26 udov. (KI društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburgh. Pa., k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, O., 23. okt.: Pavel Knoll eert. 4400 roj. 1. 1888 I. razred. I. društvo šteje 65, II. pa 111 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 0 VJS1USTI KRANJSKE NOVICE. Prva gimnazijastka v Ljubljani. Naučno mini>terstvo je dovolilo, da ame Hilda, hči ljubljanskega lekarnarja Mardetschlaegerja v Il.a-razre-du prve državne gimnazije v Ljubljani prisostvovati pri pouku iz geografije in naravoslovja. Z voza je padel posestnik Jož. Rak od Sv. Primoža pri Krškem in se na nogi tako poškodoval, da so ga morali [»repeljati v deželno bolnišnico. Nesreča na žagi. 461etnega Žagarja Matija Štiija v Radohi pri Toplicah je deska na žagi tako udarila po roki, da m a je zlomila kost. Tatvina. Ko je 6. nov. dopoldne pri prodajalki sadja in kruha Tereziji Dolenčevi v Kolodvorskih ulicah št. 28 v Ljubljani neki Hrvat kupoval kruh, je navedenka na stran položila denarnico, v kteri je imela dva zlata po 10 K, ktero je Hrvat s kruhom vred poirrabil in odšel v bližnjo gostilno. Dolenčeva je šla potem za njim in ko ga je zagledala, je šla po stražnika. Hrvat je pa pečenko izvohal in jo naglo odkuril iz gostilne. V Ameriko. Dne 5. nov. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 300 Hrvatov in 20 Slovencev. Utopljenko so našli v Ljubljanici za "Marijinimi toplicami" v Ljubljani, namreč I. 1891 v Ljubljani rojeno, v Predoslje pristojno služkinjo Terezijo Galetovo, o kteri se je že poročalo, da se ji je zmešalo in jo že od dne 2. t. m. pogrešajo. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašneo k Sv. Kri-štofp. V škafu je utonila na Glineah 18- mesečna Marija Koširjeva. Ko jo je mati za par trenutkov v kuhinji pustila samo, je otroče prišlo do z vodo napolnjenega škafa in se prekucnilo vanj. Ko je mati prišla nazaj, je bilo dete že mrtvo. PRIMORSKE NOVICE. Avtomobili ▼ Gorici. Ker bo prihodnji električni tramvaj v Gorici, če vlada da koncesijo, le predrzna pro-vokacija Slovencev, zato se ne bo vozil ž njim noben Slovenec. O tem so sklepali veljavni možje po vseh občinah in poskrbe za to, da bo sklep sprejet v vsaki slovenski hiši. Ker pod takimi pogoji tramvaj ne bo mogel prestopiti meje solkanske občine, odkoder bi vil velik del dohodkov, in ker je za Slovenee tudi treba nekaj storiti, zato se" sestavlja družba, ki oskrbi najprej šest in potem po potrebi več avtomobilov, kakoršni vozijo že na Dunaju. Taka podjetje stane manj, režija je mnogo manjša, udobnost za občinstvo pa večja, ker vo zijo in se ustavljajo po potrebi.' To bo najlepši odgovor na nesramnost goriške sinjorije. Krvav pretep je bil v Gorici. Udeležil se ga je tudi Jakob Janežič iz Ljubljane. Druge je policija aretirala, Janežič je pa ušel in jo ubrisal čez nekaj ograj in zdrčal po škarpi šest metrov globoko proti potoku Korenj. Ko ga je tukaj dobila polcija, je bil ves ranjen, ker se je ob škarpi pobil in morali so ga prenesti v bolnico namesto odvesti v zapor. Vsled stradanja je tako onemogel v Gorici 181etni delavec Levakovie iz Postojne, da so ga morali prepeljati v bolnico. Levakovič ni mogel nikjer dobiti nobenega dela. V pijanosti se je nevarno pobil železniški uslužbenec Jakob Levstek na Solkanski cesti pri Goriei, ko je padel z železniškega mosta. Zdaj leži v bolnici v Gorici. Suroveža. 631etnega berača Franca Miheliča iz Bovca sta dva neznana suroveža napadla zvečer in ga tako pretepla, da leži nevarno ranjen v bolnici. Glavo si je ubil v Trstu privatni uradnik Ivan Reiner, ko je padel po stopnicah. Ni upanja, da bi ozdravel. Smrtno ranjen v pretepu. 201etni zidar Jernej Pipan je bil v Trstu v pretepu v gostilni z nožem tako ranjen v glavo, da leži smrtnonevarno poškoodvan. Neprostovoljna zastrupitev. Družina Amadi v Trstu se je zastrupila s pokvarjenimi vampi in volovskimi pljučami. Vseh pet oseb je hitro poklicani zdravnik pravočasno rešil. Aretovani cerkveni tatovi. V Trstu so aretovali brata Ivana in Vida Cu-sina iz Poreča ter Luko Sita, ki so okradli cerkev v Kontovelju. Z nožem. 461etni Jožef Marušič in njegov 18Ietni sin sta napadla v Trstu 20letnega delavca Viljema Rossija in ga smrtno-nevarno ranila. Vzrok tega je bil, ker se je v gostilni, kjer so preje pili vsi trije, Rossi postavil na stran gostln-ičarke, s ktero sta se Marušičeva prepirala. "Lega nazionale" je odprla italijansko šolo v čisto slovenski občini Ivrkavci v koperskem okraju. V šolo se je vpisalo 53 slovenskih otrok. Materi jal na odvisnost od laške gospode j je starše prisilila poslati svoje otroke . v to poitalijančevalnico. J ŠTAJERSKE NOVICE. Bojeviti dragonci. V Mariboru je nedavno zvečer nastal boj, ki ga je provzročil znani pretepač Fr. Holz-kneeht. Izzival je v gostilni dragon-ce, ki pa sprva niso bili nič kaj voljni se pretepati, zato so odšli s pozo-rišea. Ker so pa civilisti metali za njimi kamenje, so se vrnili in Holz-kneehta vsega obsekali s sabljami po nogah, da je ves krvav obležal. Nato so dragonci z golimi sabljami udrli za civilisti in bili bi jih pošteno nakle-stili, da niso zbežali pred njimi. Ker je med tem gostilničar, kjer so prej pil, zaprl gostilno, razbili so bojaželj-ni vojaki dvanajst šip. Tudi sta morala mož in žena, ki sta prišla mimo njih po cesti, teči, sicer bi bila čutila vojaško razjarjenost. Z britvijo si je obrezal roko 301etni Pavel Vabič v Mariboru iz jeze, da domačih prepirov ni bilo nikoli konca. Moral je v bolnieo. Ustrelil se je v Gradcu vojak 27. pešpolka Ivan Kren z vojaško puško v prsi. Smrtno ranjenega so prepeljali v bolnišnico in ni dosti upanja, da bi ozdravel. Nesreča v premogokopu. V jami premogarske družbe v Pečovniku pri Celju se je utrgal plaz premoga ter padel na delavca Antona Višnarja, kterega je silno poškoodval. Težko ranjenega so prepeljali v celjsko bolnico. Iz vojaškega zapora je pobegnil 25. oktobra infanterist Ivan Novačan iz Zadobrove pri Celju. Bil je zaprt v Solnogradu. Doslej ga še niso dobili. Aretiran je bil v Št. Vidu pri Ptuju trgovec Peterlinc, ki je obdolžen, da je ponarejal poštno-hranilniene knjižice in goljufal. Obesil se je v preiskovalnem zaporu v Slovenjem Gradcu 601etni mlinar Miha Ropošar, doma iz Vel. Pirešice pri Žalcu. Bal se je kazni, ker je nekemu mlinarju v Šoštanja poneveril mnogo žita in moke. KOROŠKE NOVICE. Umor in samomor. V Celovcu je je obesila 301etna tobačna delavka svojega triletnega otroka, potem se je obesila še sama vsled žalosti, ker jo je zapustil ljubček, oče njenega o-troka. HRVATSKE NOVICE. Razdor v hrvatsko-srbski koaliciji? Neki osješki list piše: "Pristaši hrvatske stranke prava, ki je najmočnejša stranka v koaliciji, niso zadovoljni z delovanjem naprednjakov, zlasti jim pa ni po volji protikleri-kalna agitacija, napredne stranke v deželi. Tudi koketiranje naprednjakov s soeijalnimi demokrati ne ugaja pristašem hrvatske stranke prava in je baje dognano, da naprednjaki izstopijo iz hrvatsko-srbske koalicije še pred začetkom tega saborskega zasedanja." — V krogih napredne ljudske stranke se ta vest odločno demen-tuje. Hud Amerikanec. Janko Štulec iz Drežnika na Hrvatskem je prišel iz Amerike v staro domovino. Na postaji v Zagrebu se ga je pa mož nalezel in ko je vstopil v vagon, potegnil je samokres in začel streljati okrog sebe. En strel je zadel kmetico Ivanušie v prsi. Štulca so aretovali, žensko pa prepeljali v bolnico. Strela je ubila dva človeka v Ko-navalu pri Dubrovniku. Udarila je v cerkev, pod ktere zvonikom sta ve-drila SOletni Marko Andjelenič in 20-letna Anka Trojaneie. S križem je udaril sodnika po glavi. V Kotoru na Hrvatskem je neki Petrovič udaril sodnika Bjeladinoviea s križem po glavi. Bil je zato obsojen na osem mesecev ječe. BALKANSKE NOVICE. Srednje šolstvo na Srbskem. "Prosvetni Glasnik" priobčuje podatke s srednjih šol na Srbskem. Po teh podatkih je na Srbskem v vsem devet popolnih gimnazij, 7 gimnazij s šestimi razredi, 3 gimnazije s štirimi razredi, 3 višje dekliške šole. Vse te zavode vzdržuje država. Poleg državnih srednjih šol je tudi več enakih zasebnih zavodov in sicer dve nepopolni gimnaziji in tri nepopolne višje dekliške šole. Na državnih srednjih šolah je nastavljenih: 234 profesorjev, 36 suplentov, 15 višjih učiteljev, 59 učiteljev, 3 začasni učitelji, 20 honorarnih učiteljev, 44 razrednih učiteljev in 20 zdravnikov. L. 1905 je izdala država za srednje šole 1,381,-718 kron. Srednje šole je obiskalo 7381 učencev in učenk. Izmed teh jih je bilo 1226 iz Belgrada, 2602 iz ostale Srbije, 218 iz Črnegore. 46 iz Bosne, 98 iz Stare Srbije in Macedonije, 101 iz Avstro-Ogrske in 57 iz drugih dežel. TTV17T 2a krzoparnik dobiš za I I |\ Pj I ktero družbo hočeš najceneje in bodeš naj so lidneje posti ežen pri Fr. Sakserju. 109 Greenwich Str., New York, zate mi «:«» t.n meors obrpc Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga »ZDRAVJE4* Kamera v kratkem izide od sla^io^a im oboo znaneg a: Dr-. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji . Knji|? obsfSa preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mno-o koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moza m zeno, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastareli (kronicue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da t.-i-kepa zdravnika ga ni. kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pri druzih zdravnikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da taceca nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON MIHELIČH 12 E. 39th St. N. E. CIeve lan, O. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za V asa zdravila in Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti cospod. da jaz sem po Vašib zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni" : kih; vsp.ki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo \ e zama.1 samo : da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vos obrnil, ko sem uvi_ I del, da mi drnEi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku , priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWS HA. Jenny Lind, Ark. remo Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne mo-) priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prasajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, m w r -m—. . _ ___________r >. Y 140 WEST 3 1 tli ST., M]W YORK. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. < vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer, popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10—i Za bližajoče se božične praznike priporočamo rojakom krasne božične razglednice KO JAKI, NAROČAJTE SE MAJCEITCJŠI DNEVNIK! NA ••GLAS .\AKUDA", NAJVEČJI Sta. Claus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd. Cena : ena 3c, tu ca t 30 centov. FRANK SAKSER C0, 109 Greenwich St., New York, N.Y. ..tio Vam liOi- tlokuza ZA BOZIC in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar; topanaj« bolje, najceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO.. 109 GREENV1CH ST., NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. Ne nar, kar Rojakom na znanje ! kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za draFd£- S r si lahko sami napravite m sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi orodaia J pfek. nanravlim it icrania v Vprnihism __:- ri___- ". J i D. i SI. loij i OZ'.'liiAi povedamo. i naz i ; kateremu Ziilraviia „Clt^)S: za: Co'ezD rema'" i a svei d*:1 i da Vat "H T . „ ,7 » 1 - ikra.j Vam danio denar tr.k<».. umu Zflr.:viir, s:<» bodo poiwairala e lMbljo vstavi a«»moviui in po celem :: nem svelu. prsih ji-trlh, p i u "nit, vrancah, rehulcu, >I>oli bolest v krt;: 1, kila, astma, kr , i :nstne nio'ke in žeuske, bolezni Gonorea i.S zastiupJjeuo kri, ženske bobe z ni na rim i, he!i t> k oči, nos, ušesa, usta i.t.d. ..OHO-1" Vns boilejo ozdravila Šest oči vidijo bolje kakor dve oči! na n: MSI '^Mp Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nii • ? \% tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker Tam' /x f čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati Velia na » A* Vas ta 80 odstotkov mani. To se pravi: namesto jednega dolaria, kterega hi JF morali izdati, plačate le 20 centov. 1 ' "-lcreBa I SPRIČEVALO f°italUanskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija f a m 1895 se vsi naši izvlečki pre preetedaio do drfc.i « ® nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. J P V" ® J/ Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. I Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu Došlemn'' a mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: 1 J 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chkrtreussa 1 1 „ Vlahova 1 „ Konjaka 1 „ FemeJa Maraskma 1 „ Brinovca 1 „ Absinta Kimljevca 1 „ Ruma x „' Anisetta. 13 litrov (3 salone) samo aca. tri dolarje. i j I,st?fasno Ya-n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano kaico! I se delajo razna žganja. J J v k^ko / , .. Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta f ko j [rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenana se ne odpošilja.. nadalje prodajamo .ko na nas pipete, bode Vaše pismo prišlo o red celi zbor z Iravništva, kateri se bodejo ned seboj posvetovali zaradi Vaše bolezni. To zu ite da so trije zdravniko goto smožni zada Va vi -bra zdravila kakor san jeden to je čisto ne mogoče da bi Yam pozabili kaj dati karbi bilo v korist Vaše bolezni. Naši zdravniki so tako g-otovi da Yam morejo bolje in pred pomogat, in da se prepriča te da je to reznica imate tukaj naše garancije NAŠA PONUDBA. Ako pet dni kasneje ko ste sprejeli naše zdra- Yas \ila.se ne čutite boljše in ne vidite da • h .idem - ozdnvili, i> » J jite nam jili nazaj \&?ROOF^ . ... 1 -i Uj-, ,—expresu :i. t a >o z tlozvoljenj«- m pregledi naše [fj fl iz telesa. " " — vso nesnago | J MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. ® f Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem 8 I co PraVtako 2dravila i^aborairija "O^ SS« vsa. | ft Pisma in vse poizvedbe naslovite na « I AMERICA-EUROPE COMPANY • ® 161 COLUMBUS ATE., NKH YORv w v i Lii vet- po led an j a, tietinio XcfschuhX k-iktT eno plačamo "»" t.ikoj denar nazaj. Najboljši zdravniki na svetu preporocajo „OBOSI * zdravila, katera so dosegla željo Profesorja Dr. Yulpiana, kateri je izrazil željo na zdravniškemu kongresu v Parizu, 22. Oktob. 13S2 da bi se iznajdel jen ljek za ozdraviti kri brez da človeškem organom škoduje. Naša garancija je tiskana jasno v tem časo-^ pisu zato Yam mora biti to gotovi dokaz da smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od vsake bolezni. Zato bratje Slovenec ne pojdite nobenim drugim zdravnikom kateri ne morejo to spolusti kakor mi. Prid ate ali pišite na : Zdravniški oddel'ek za Slovence od: AMERICA-EUROPE CO. 161 COLUMBUS AVENUE NEW YORK w "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. »» (Nadaljevanje.) Jaz dam možu malo napitnino, potem pa korakava dalje s konjsko opravo na hrbtu. Gostilne ne spoznava le po luči, ampak v prvi vrsti po glasnem vpitju, ktero prihaja do naju skozi odprto okno. Nad vratmi je pribita nekaka žival, podobna veliki žabi v škatlji; a imela je peruti in samo dve no-i. Pod njo je bil napis: 'Hawk's Inn." Žaba v škatlji naj predstavlja torej neko ptico ujedo; gostilna se je res imenovala 'pri jastrebu'. Ko odpreva vrata, nama udari cel oblak neprijetno dišečega tobakovega dima nasproti. Gostje morajo imeti izvrstna prsa, da se ne zaduše v tem dimu; zdi se celo, da jim še prav dobro dene. Izvrstno stanje njih pljuč se razvidi tudi po izredno močnih govorih; pravzaprav nikdo ne govori, ampak vsak kriči. Menda nikdo ne preneha niti za trenutek, da bi poslušal svojega soseda; samo kričanje vse vprek. Zato obstaneva midva trenutek med vratmi. da privadiva oči na dim in da pogledava posamezne goste. Kmalu zapaziva, da so dve sobi: jedna večja za navadne, a jedna manjša za boljše ljudi. To je zelo redka in nevarna naprava v Ameriki; tam ne mara namreč nikdo veljati manj v družbi ali se mogoče še moralično ločiti od drugih. Ker ni v prvi sobi nobenega prostora, jo mahneva v drugo in prideva čisto neopaženo vanjo. Tam najdeva dva prazna stoda; položiva sedla v kot in sedeva. Pri mizi sedi večja družba ljudij, kteri pijo pivo in se pogovarjajo med seboj v nemškem jeziku. Pogledajo naju vprašujoče, potem se pa začno takoj pogovarjati o nečem drugem; to spoznam na tem, ker so v besedah skakali od predmeta, na predmet. Dva izmed njih sta si zelo podobna. Na prvi pogled jih spoznam za očeta in sina; visoki, močni postavi sta, z ostrimi potezami in močnimi pestmi, kar je dokaz napetega dela. Njih obrazi so navadni, a malo rdeči, menda radi kakega neljubega pogovora. Ko midva sedeva, se stisnejo skupaj tako, da nastane med nama in njimi mal presledek; ta je pomenjal migljaj, naj ne siliva vanje, ker ne marajo za naju. "Le sedite, Messrs!" pravi Old Death. "Midva nisva nevarna, če sva tudi od danes jutra tešča. Mogoče nama lahko poveste, če dobiva tukaj kaj jesti, da umiriva želodce?" Tisti, kterega sem smatral za očeta, zapre desno obrv in odvrne smejoe: "Če mislite pojesti naše osebe, dragi Sir, potem vam moram reči, da se bomo malo branili. Sploh ste pa vi tak kot Old Death; mislim, da se vam ni treba bati primere ž njim." "Old Death? Kdo je to?" vpraša moj prijatelj in napravi kar se da neumen obraz. "Vsakakor slavnejši mož kot vi; on je westman in zasledovalec, kteri v jednem mesecu več doživi kot kdo drugi v celem življenju. Moj sin Will ga je videl.'' Ta 'sin' je star kakih šestindvajset let, ima močno zagorel obraz in napravlja utis, da bi se rad spoprijel vsaj s šestimi. Old Death ga opazuje od strani in vpraša: , "Ta ga je videl? Kje pa?" "V letu šest deset drugem malo pred bitko pri Pea Ridge gori v Arkan-sasu. Seveda veste vi od teh dogodkov malo ali pa nič." "Zakaj ne? Saj sem bil že dostikrat v Arkansasu, tudi v prej navedenem času nisem bil daleč preč." Tako? S kom ste pa držali tedaj, če smem vprašati? Dandanes so razmere v naši deželi take, da se mora vedeti za politično prepričanje moža, kteri sedi pri naši mizi. "Ne skrbite, Master! Jaz sem prepričan, da ne držite s premaganimi imejitelji sužnjev in se popolnoma strinjam z vami. Da ne spadam med to vrsto ljudij, izprevidite lahko iz tega, ker govorim nemško." "Bodite pozdravljeni. Toda ne zmotite se, Sir! Nemščina je varljivo znamenje. V nasprotnem taboru je veliko ljudij, kteri jo razumejo; to uporabljajo potem, da zvedo od nas za naše misli. O tem vem dovolj. Toda govorili smo od Arkansasa in Old Deatha. Mogoče veste, da se je hotela ta država izreči za Unijo takoj v začetku državljanske vojske. Toda prišlo je nepričakovano drugače. Mnogo krepkih mož se je združilo, ker niso bili za suženjstvo; obnašanje južnih mogotcev jim je bilo zoperno; zato so nastopili skupno proti secesiji. Toda postopači so se hitro polastili javne oblasti; med te štejem seveda tudi mogotce. Pametnim so zapretili in Arkansas je stopil na stran južnih držav. Razume se samo ob sebi, da je to provzročilo med nnmi Nemci veliko jezo. Toda v trenutku se ni dalo pomagati; trpeti so morali in gledati, kako trpi zlasti severni del dežele radi vojske. Jaz sem stanoval v Missouriju v Poplar Bluff, blizu meje ob Arkansasa. Moj sin, kteri sedi tukaj, je vstopil v nemški regiment. Hoteli so iti unijonistom v Arkansasu na pomoč in so poslali poizvedovalni oddelek čez mejo. Pri teh je bil tudi Will. Zadeli pa so nepričakovano na veliko premo**' in so bili p) hudem boju premagani." "Torej so bili vjeti? To je bilo slabo. Znano je, da so postopale južne države tako z vjetniki, da jib je pomrlo osemdeset od sto vsled slabega ravnanja. Toda naravnost jim menda niso škodovali?" "Oho! Vi -e silno motite. Detfki so se namreč imenitno držali. Naj-prvo so postreljali vse >treljivo, potem pa šli s kopiti in nožem nad sovražnika. Sec^sijoni-ti so imeli silne zgube; to jih je tako razkačilo, da so sklenili poklali vse vjetnike. Will je moj edini sin in sem bil v veliki nevarnosti, da ga zgubim; da se to ni zgodilo, se imam zahvaliti samo Old Deathu. "Kako to, Master? To me izredno zanima. Ali je prišel sledilec s kakim oddelkom na pomoč in oprostil vjetnike?" "To bi bilo prepozno; predno bi namreč mogla priti taka pomoč, bi bili že pokiani. Ne, on je začel kot pravi zviti westman. Šel je jednostavno po vjetnike in sicer prav sam." "Vsi zlomki! Ta ga je pa pihnil!" "Pa še kako! Zleze na trebuhu v tabor kakor Indijanec; to se mu je izvrstno posrečilo. Tisti večer je namreč lilo kot iz škafa; dež je pogasil vse ognje v šotorišču. Da je nekaj stražnikov okusilo njegov nož, je samo ob sebi umevno. Cel bataljon seeesijonistov je stalo na neki bližnji farmi. Častniki so stanovali v hiši, drugi pa, kjer je kdo mogel. Vjetnikov je bilo na-d dvajset; ti so bili zaprti v neki sladkorni stiskalnici. Tam je pazilo nanje četvero stražnikov, na vsakem voglu jeden. Drugo jutro bi imeli biti revčki pokiani. Baš ko so se ponoči premenjale straže, zaslišijo nad seboj izreden šum; to je bilo seveda na strehi. Šum ni mogel prihajati od dežja. Poslušajo. Naenkrat poči. Z mehkimi deščicami pokrita streha je razdrta. Nekdo se trudi, da poveča že napravljeno luknjo, dokler ne začne padati dež v prostor. Zatem nastane skoro četrt ure globoka tišina. Po preteku tega časa smukne v prostor (»struici podobno deblo, ktero je bilo tako močno, da je lahko držalo jednega človeka. Po tem deblu splezajo vjetniki na streho, od tam pa na tla, ker ni bilo visoko. Rešitelj odpelje vjgtnike z veliko zvitostjo iz taborišča, potem pa na cesto, po kteri se pride čez mejo. Tukaj šele zvedo, da je sledilec Old Death postavil zanje svoje življenje, san.o da jih je rešil." •'Ali je šel ž njimi?" vpraša Old Death. N'e. Rekel j<>, da ima še važna pota in je zginil v temni deževni noči, n«- da bi -<> jim pokazal ali čakal, da se mu zahvaiijo. Noe je bila tako temna, da st- ni dalo spoznati obraza. Will ni videl ničesar druzega kot dolgo, koščeno postavo. Toda govoril je z njim in se spominja še danes \>ake besede njeirovega odgovora. Da pride Old Death enkrat k nam, mu I»okazeiii. kako znatno biti hvaležni." "To ve tudi brez tega. Jaz mislim, da ni vaš sin prvi, kteremu je ta človt k pomagal. Sir. ali poznate mogoče Master Langa iz Missourija?" Drugi poslušajo. "Langa?" vpraša. "Zakaj pa vprašate zanj?" "Bojim se, da ne bode pri 'Jastrebu' prostora za naju; zato sem povprašaj pri komisijonarju, če ve za kakega moža, kteri bi naju lahko prenovil. On nama je povedal za Master Langa in nama naročil, naj rečeva, da naju on ]x>šilja. Rekel je tudi, da ga dobiva najbrž tukaj." SlarejSi mož pogleda še jedenkrat vprašujoče in pravi potem: "On je ime! prav, Sir, kajti jaz sem Master Lange. Če vaju pošilja komisijonar in če jaz vidim, da sta poštena človeka, potem sta mi dobro došla; upam, da s«1 ne motim v vama. Kdo je pa ta vaš tovariš, kteri ni rekel še nobene besede?" "Vaš rojak, pa še učen; prišel je semkaj za srečo." "Aj! Dobri ljudje na onej strani mislijo, da lete tukaj pečeni go-lobje v usta. Rečem vam, Sir, da se mora tukaj mnogo, mnogo težje delati, kakor tam; tukaj doživi človek veliko več prevar, kakor tam. Toda brez »niere! Jaz vam želim dosti vspeha in bratski: dobrodošli" (Dalj« pr ihodnjič.) Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 351etni .T rekord svojega vspeha. JL. I JL Brez varnostne znamke ^^^ "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. # F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl Su New York. POGODBA ZA IZDELOVANJI DO«. Ml kupujem« im Udalujamo pagoik sa fr&ncoaka !•(• ii sa dot« n kadi Posodim« tudi potnimi dsnar n to-dalovanja dog. Ak» imate doc« Ba prodaj, pilite nam, aail pogoji m igodmL PBIBDLABNDBB * OLIVE* OO. •krareport. La. P. O. Box ftt- DELOI DELO!! DELO!!! Potrebuje se 200 delavcev za delo v šumi v Bichwoodo, W. Va. Delo je dobro in stalno za več let. Plača je od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan. Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Richwood, W. Va. (6-11—6-1-07) Iščejo se AGENTI v vseh ameriških mestih s stalno plačo in provizijo. Ki treba znati an-gležko, temveč zadostuje poznanje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dobra plača, delo lahko. Pišite na: Boom 1, 67 W. 67th St., New York, N. Y. (v d do prelkl) Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVTC, lastnik gostilne. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemangh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaogh, Pa., in okolice toplo priporočam"'. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah- FRANE SAKSER OO. ("Glas Naroda.") JMkA......m"..... NAZNANI LO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli- zo kolodvora- Moj SALOON se nabija pod it 409 W. Michigan St., in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago^ tavljam. S spoštovanjemj JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St., DULUTH, MINN. I ""up. i in. "Minn......min' 'mu.......... n .............ii'......mi........... ^aay NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro čmo vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s po.=odo vred. Izrrstas tropavica od $250 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Su Francisco, CaL A A - ^ ---- ^ Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase,rebra, jezike, šunke itd. \ Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. w www» v^v yy THIJUWI 1 m^rmg Telefon*2034. Frank Petkoršek 714-718 Market Street Vaokegan, 111. priporoča rojakom'svoj ^SALOON, ^ v kterem vedno toči sveže pivo,J dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Ban V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino *elo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v !New Yorku. L., I ^AlA rflll 1 '!|ŽU>"HA)I1 iantflfem« Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do 1. marca 1907. Za vsako posodo raennam $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank StefanicH, posestnik vinogradov, E. R. No. 7, Box 34, Fresno, CaL Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih nlog je: milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 8OO.OOO.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Iientni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Ompagnie fiepaie Tiansaiiamiip |Francoska parobrodna družba.j DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN0MQSTA IN LJUBLJANE. F»OSTISI PARIN1KI SO : "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih močL 'I^Savoie" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 La Lorraine „ „ „ .................12,ooO 25 000 £?AT°^ne " " » .................»O-000 » 12'°°° •*L'Ai>uitaine" „ „ ...................10,000 1«<<0 J^Bretange" .............................. 8,000 9 »S " LaChamqagne" ............................ g 000 9 ooo " "La Gascogne"............................... g.000 „ 9,000 \\ Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. nrl dopolndne ii pristanišča St.42 North Kiier, ob Norton St., N.Y. La Gascogne 24. nov. 1906. *LA PROVENCE 27. dec. 1906. •LA PROVENCE 29. nov. 1906. *LA LORRAINE 3. jam 1907. *LA LORRAINE 6. dec. 1906. La Bretagne 10. jan. 1907. La Bretagne 13. dec. 1906. 'LA SAVOIE 17. jan 1907 •LA TOURAINE 20. dec. 1906. «LA TOURAINE 24. jan. 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani iinajo po dva vijaka. Al. W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, III. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hir.ela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St^Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. CUNARD LINE F>ARINIKI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA Š^TANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. kam™®-- UllI 11II111111 novembra, j odpluje iz !New Yorka dne v 4. decembra. odpluje Iz New Yorka dae 5 januarja. . TILTONIA, SLA TONI A in PAN NOKIA so parniki na dva vi* jaka. Ti parniki su napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in le Ciinari Steamship Co., Ltd, _pSTONCW . [JVIIIVIVEAPOLIS: CHICAGO: 126 Stat© St. ..Guaranty Building. Dearborn Stc 21-24 STATE ST., NEW YORK. AViSTBO-AKEBICAK LINE Regularni potni parnlk) "Sofia [H ohenbe rg" odpluje^24. novembra. "GERTY"i odpluje£15.^decembra. volijo med New Yorkom, Trstom In Reko. a? Jfaipripravnejša in najcenejša paiobroiliia črta v Ž i Ljubljano *in splob na Slovensko. . Železnica velja do Ljub-® ljane le SO'centov.^ Potniki dospo isti dan na parnik. ko od doina gredo. Phelps Bros. CS, Co., General Agents, Nai zanpalk ▼ Združenih državah je že vel let sa« rojak FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, NEW YORK. N. Y. 6104 Sunt Clair Ave. N. E„ CLEVELAND, O. Velika zaloga vina in žganja Matija Grm; Prodaja belo vino po 70c ga^ou „ črno „ „ 50c „ Drožnik 4 gnllone za.......$11.00 Branjevec 12 steklen5« za 812.00 ali 4 gall, (sodček) za........810.00 Za obilno naročilo se priporoča Matija. Grill, 1548 St. Clair St. CLEVELAND, O.