6. štey.
Junij.
1882.
Letnik V.
■11 glasbenik.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vrecl 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem tergu št. 10.
Evropejsk shod za liturgično petje
se bode v Arezzi dne 18., 19., 20. in 22. septembra meseca obhajal na čast menihu Gvidonu Areškemu.
Gotovo bodo v zgodovini glasbe pomenljive one slovesnosti, katere Areško mesto namerava napraviti svojemu slavnemu someščanu, čigar imenitne glasbene iznajdbe so mu na veke občudovanje vsega omikanega sveta donesle.
Septembra meseca tekočega leta bode namreč v Arezzi ponižni brat samostana pompožkega, Gvidon, v mojstersko izdelanem sredi velicega, njemu posvečenega terga postavljenem, mramornem spominku — čez 800 let vreden davek udanosti in hvaležnosti prejel, davek, kakoršen se spodobi onim čislanim inteligencam, ki imajo zasluge za umetnije in vednosti. Ta lepa in, rekli bi, domača slovesnost bi pa vendar ne bila dostojna za genija, kateri si je pridobil toliko zaslug za liturgično petje v celi cerkvi, da se jej ne pridruži še druga, enako imenitna, namreč znanstvena in cerkvena slavnost.
Ta živahna in plemenita želja našla je svoj odmev v 2. cecilijanskem zboru, kateri se je veršil oktobra meseca 1. 1. v Milanu, in kjer se je določilo, naj se skliče evropejsk kongres za liturgično petje o priliki Gvidonove svečanosti, da se s tem pokaže, kako visoko da čisla glasbena Evropa njegove zasluge. Tu naj bi se razpravljali vzroki propada liturgičnega petja v zadnjih stoletjih, tu naj bi se ukrenilo, kako mu nazaj pomagati do one stopnje, na katero ga je bil postavil neumerljivi Gvidon.
V Arezzo naj bodo toraj letos oči onih obernjene, kateri čutijo v sebi ljubezen do najplemenitejše umetnije in hvaležnost do njenega izverstuega pospešitelja. Proti Arezzi naj bodo pa tudi koraki obernjeni vsih pravih prijateljev cerkvene glasbe. Naj nihče ne žabi, da je preustroja liturgičnega petja, na katero bode ta shod deloval, vredna velikodušne pomoči vsakterega umeteljnega duha, da, vrednejša, kakor ako bi šlo za to, da se kak Cellini-jev biser, kaka Rafael-ova slika, kak Buonarotti-jev kip, kak imeniten spominek rimskega ali modernega stavbarstva popolnega pogina reši. Sponi injajmo se, da, ko bode ta evropejsk shod veščakov liturgičnega petja razvaline zmot in predsodkov od tega muzikalnega umotvora odstranjeval, nam bode dragoceni biser stare vere v njegovem pervotneni svitu zopet podal, da bode tej čudoviti sliki verskega čutila žive boje prenovil, da bode temu krasnemu kipu kerščanske
pobožnosti njegovo popolno podobo, temu velikanskemu spominku vernega duha naših pradedov pravo obliko poveruil.
Tak je sad, katerega vera in umetnost od areškega shoda pričakujete, da se namreč navdušenost za sveto vero in ljubezen do njenega mističnega jezika, liturgičnega petja, poverile in da vsi skuj) moremo zapeti z modrijanom: „Laudemus viros gloriosos in peritia sua requirentes modos musicos".
Odbor za shod v Arezzi je dvojen, in sicer:
a)	laški društveni odbor v Milanu (via s. Sofia, Nr. 1—5): duhovnik K vir in Amelli, predsednik splošnega laškega društva sv. Cecilije v Milanu. Kanonik Jakob Tornadi ni v Čevdat-u (Cividale), njegov namestnik. Pravdnik Peter Konstantin R e m o n d i n i v Genovi, tudi namestnik. Vitez Friderik Arb. Me 11 a vVercelli-h, blagajnik. Markez Josip C a s t i g 1 i o n i v Milanu, zapisnikar. Vitez profesor M a r k o Biordi v Arezzi, predsednik akademije „Petrarea". Kanonik Jan. Ker s t n. Ristori, nadduhovnik v Arezzi, predsednik krajnemu odboru za shod.
b)	Mednarodni odbor: Kanonik dr. Fr. Witt v Landshut-u na Bavarskem, vrednik časniku „Musica sacra". Kanonik dr. Nikolaj Donelly v Dublin-u na Irskem, vrednik časnika „Lyra Ecclesia-stica". Kanonik Van Damme v Gent-u (Belgija), vrednik časniku „M usica sacra". Profesor J. A. Lan s v Voorhut-u (Holandija), vrednik časniku „Gregorius Blad". Jan. Ev. Habert v Gmunden-u (Avstrija), vrednik časniku za kat. cerkv. glasbo. Alojzij Kune v Toulouse (Francoska), vrednik časniku „Musica sacra". Ed. S tehle v Št. Galu (Švica), vrednik časniku „Chorvvachter".
Splošna naznanila o evropejskem shodu za liturgično petje v Arezzi:
1.	Kdor se hoče udeležiti evropejskega shoda za liturg. petje, kateri bode v Arezzi od 18.—22. septembra, naj se oglasi pri društvenem odboru v Milanu (via s. Sofia, Nr. 1—5), ali pri posameznih članih mednarodnega odbora, ali pa pri predsedniku krajuega odbora v Arezzi.
2.	Deležniki, kateri plačajo po 2 franka, dobijo za darilo lepo fotografijo krasne Bertini-jeve freskoslike, predstavljajoče pevsko skušnjo Gvidona Areškega vpričo papeža Janeza XIX. Plačujoči 20 frankov, dobijo zraven še en iztis obravnav shoda. Kdor pa 50 frankov plača, dobi pravico do enega iztisa antifonarija Gvidonovega po novi kritični izdaji, katera pride prihodnje leto na svitlo.
3.	Vsi doneski shodu pristopivših udov so, po odštetih stroških za shod, namenjeni za krasno izdajo Gvidonovih del.
4.	Vsak ud dobi pravico do vstopa k splošnim sejam shoda, ako se spriča ze spre-jemnico, ki jo je od društvenega odbora prejel. Vstop k posebnim sejam in pravico glasovati imajo samo pravi udje shoda.
5.	Pravimi udi shoda se smatrajo vsi zastopniki glasbenih in cerkvenih naprav in vsi duhovniki ali glasbeni mojstri, kateri so se pred pri društvenem odboru vpisali in od njega podpisano sprejemnico dobili.
6.	Kdor se hoče shoda udeležiti, naj blagovoli to društvenemu odboru natanko naznaniti, in to še pred koncem avgusta meseca, da se mu more še za časa poslati spre-
jemnica, s katero si more pridobiti vožujo po železnici po znižani ceni in (la si ob enem lahko stanovanje oskerbi.
7.	Ker društveni odbor namerava o priliki shoda razstavo spominkov in onih del napraviti, kateri se zlasti Gvidona in liturgičnega petja tičejo, naprosijo se vsi lastniki takih spominkov in spisov, naj pripomorejo, da bo ta glasbena zbirka imenitnejša in obširnejša. Tudi se bodo imena darovalcev in izposojevalcev v vedni spomin med obravnave shoda zabilježile; enako tudi imena vsili deležnikov kongresa.
8.	Shod bode zboroval v prostorih slavne akademije „Petrarca", katera jih je kot najiskrenejša pospešiteljica Gvidonove slavnosti, kongresu blagodušno prepustila.
9.	Predloge in shodu predlagana dela presojevati, za shod potrebna sredstva nabirati, sploh vse, kar se tiče pripravlja j očili študij za shod, izročeno je posebni znanstveni in umetniški mednarodni komisiji, koje sklepi ob enem z obravnavami shoda se pred koncem prihodnjega majnika razglase in potem vsim deležnikom z zgoraj imenovano Gvidonovo fotografijo razpošljejo.
10.	Pripravljajoča mednarodna komisija za znanstveni oddelek obstoji iz naslednjih udov. Pothier Dom. Ivo, O. S. B., v Solesmes. Perriot (Abbe J.), prednik velikega semenišča v Langres. Raillard (Abbe Fran), vikarij pri sv. Tomažu Akv. v Parizu. Norm and Theodul, župnik v Amponville-Jaqueville pri Parizu. De C astro Juan, tajnik španske akademije v Rimu. Hermesdorff Mih., kapelnik v Trier-u. Jakob G., kanonik v Ratisboni. Kornmuller, P. Utto, O. S. B., vodija semenišča v Metten-u. Kanonik Raim. Schlecht, škof. duh. svetovalec v Eichstatt-u. Schubiger, P. Anzelm, O. S. B., v Einsiedeln-u.
11.	Pripravljajoča mednarodna komisija za umetniški oddelek obstoji iz sledečih udov: Gevvaert, vodija konservatorije v Bruselj-u; von Elewyck Ksav., kapeluik pri sv. Petru v Lovaniji; Morelet (Abbe Štefan) v Dijon-u; Couturier (Abbe Nikolaj), organist stolnice v Langres; Neyrat (Abbe), kapelnik stolnice v Lyon-u; Blum von Hy rth Edm., skladatelj v Monakovem; Nerici D. L ud., profesor glasbe v Luki na Laškem; Farabulini D. David, profesor na vatikanskem semenišči v Rimu; Balestra P. P., misijonar v Piačenci.
12.	Zgoraj navedeno znanstveno in umetniško komisijo zastopata predsednika društvenega odbora, t. j. duhovnik Q. Amelli pervo, in monsignor Jak. Tomadini drugo.
Evropejsko časnikarstvo, zlasti glasbeni in cerkveni časniki, se naprosijo, naj blagovolijo ta kongres za liturgično petje podpirati. Vsi časniki, kateri se se shodom pečajo, njegov program ali namen ali vsaj ta „splošna naznanila" priobčijo, dobe v dar en iztis obravnav kongresa, ako društvenemu odboru en iztis dotične številke pošljejo. Zastopniki časnikarstva so s tem razglasom ob enem k shodu povabljeni.
Sostava orgel j.
(Spisal Ign. Zupan, ml.)
(Dalje.)
Sonreck-ova „Ivolbenlade", kateri je iznajditelj orgljarski umetnik v Coln-u, ima to prednost, da se sapa ravno v piščalko izteka, brez ovinkov; ima pa tudi peresa, kakor sapnik na vlake, in celotna sostava je zelo komplicirana. Ravno ta Sonreck izumil je tudi registrovo klaviaturo, na katerej se odpiranje spremenov jako lehko in hitro verši.
Sapnico s porivalniki („Stecherlade") je iznašel C. Franz v Borolinu. Ta iznajdba je zadnja sedajne dobe med mehaničnimi sapniki. Tej sostavi prištevajo pervenstvo glede najravnejšega teka sape do piščal in gladkega odpiranja spremenov. Ko bi le ta „Stecherlade" ne zahtevala pri vsakem tonu toliko delov, n. pr.: zaklopnico, preval, na katerem se ziblje oni pritis-
kalnik, na katerega konci je opravljena zaklopnica v podobi krožka. Na drugem konci pa je obešen porivalnik, od katerega izvira ime sostavi; tedaj vsak ton veliko dela stane, preden ga piščalka povzroči. Pod porivalniki pa je še tolika mehanika, kakor jo pri sapnici na stožke nahajamo v okviru, na katerega so sapnice vterjene.
Iznajdba, o katerej pravijo, da mora zavaliti v propad vse mehanične sapnike, ista zabliščela nam je v pretečenem letu 1881. podnaslovom („Sander-Reiter-jeva pneumatična sapnica" bi jaz prestavil): „Die Sander - Reiter'sche Windlade", auch „Pneumatom-Windlade" genannt.
Gustav Sander, orgljarski umetnik v Vratislavi, po skoz 221etnih po-skušnjah in študijah izumil je „pneumatično sapnico", katera, kakor pravijo, je pravo „Kolumbovo jajce", in lehko umevna. In ta sostava, pri katerej od-stranuje pneumatika mehaniko, pravijo, da bo kljubovala vsem nezgodam, katerim so podveržene mahanične sapnice.
Da so to le kombinacije, nam priča najbolj to, da se poskušnje in iznajdbe najnovejših mehaničnih sapnic skoraj nič razširile niso, skoraj da so pospale med najbolj živahnim gibanjem. Koliko da se je pa pneumatični sapnik razširil, ne vemo do danes druzega, nego, da se je pri petih spremenili (nalašč v to narejenih orgelj) jako dobro ponesel, da so omenjeno iznajdbo z vsemi pravnimi pravicami kupili bratje Osvald in Pavel Dinse, orgljarski umetniki v Borolinu, za svoto 15 tisuč mark, in da omenjeni morajo od vsakega izdelanega spremena te sapnice plačati po 2 marki, dokler iznajditelja Sander in Reiter živita.
O tej sapnici se je že mnogo pisalo; a nek glasovit muzik pravi, da ne verjame, da bi po vsem svetu znana firma Walker kedaj odstopila od sapnice na stožke, s katero si je toliko priznanj zaslužila, in katera je tako popolnoma, da na boljšo je težko misliti. Pokazale so stoterne poskušnje sapne tehtnice, koliko da spreminja sapa na tej ali uni sapnici. Deloma vsi najboljši izvedenci spoznavajo, da sapnica na stožke stoji visoko nad sapnikom na vlake s svojimi prednostmi, in to vsakemu naravno prepričanje pokaže, kdor ga je kedaj videl.
Ker sem se pa jaz te nove sostave sapnic na stožke priučil pri g. Rie-gerju in sinovih in troje delo po imenovani sistemi doveršil, sem se namenil, pri nas še ne udomačeno sapnico na stožke natančno popisati.
Sapnica na stožke, ako jo pogledamo na poveršini, kamor so piščali vzporedno nataknjene, se ne razlikuje veliko od sapnice na vlake; drugačno je to, da se med vsakim drugim spreinenom skoz vidi tiskalna mehanika, med tem ko je pri sapnici na vlake poveršje celotno.
Vse drugo lice se nam pa pokaže, ako pogledamo stožižko sapnico od spodaj. Tu vidimo v navzkriž spostavljenih ravnočertah vverstenih na stotine navzdol šterlečih medenih vijakov, katerih je toliko, kolikor piščal na poveršji. Na iste vijake pa so navertane matice vijakov, in nad gornjo je nataknjena protiklopnica, katera lovi ono sapo, katera bi se poleg premikajočega se vijaka izgubiti mogla. Vsled tega je sapnica pri še tolikem silnem zračnem tlaku neprodušen.	(Dalje prih.)
Pesmaričica po številkah za nežno mladino.
rjg	(Po tihem se zapoje 1 7 6.)
(1 = g-)
661 7 6560 *. •. • i • • •
1.	Lju-bi de-ček! pro-sim te,
2.	Rev-če-kov u - srni - li se,
3.	O, ne ho - di bli - zu tje,
4.	Vi - del gnez-di - ce bi rad
5.	Star-ka v gnezdi■ ce zle - ti,
113 2
17 10
pu - sti mo -je gnez-di - ce; in ne ho - di bli-zu tje ; ker se vsa-ke - ga bo-je; rev-nih ptič-kov de-ček mlad, var-no ču-va ljub-čke si;
1 2
3 4 2 3
1.	ptič-ki not-ri so mla-di,
2.	bom ti pe - la pes - mi - co,
3.	bi ze - lo pre - str a- ši - li
4.	al' na proš-njo pti - či - ce
5.	deč - ka gle - da, liva- li ga,
3 0
6 7 12
3 3
1 0
St. 54.
(1 = e.)
0lT3
rev - m so m se na - gi. če me vbo-gaš pti - či - co. tvo-jih čr-nih se o - či. le od da-leč gle-da je. le - po da u - bo-gat' zna.
(Po tihem se zapoje 1 7 6.)
6- 3- 2
1-1 7-6 3..
0 0 6 6- 6 1-3 • I • •
1.	Pri-jaz-no lu-na sve - ti, nam lah-ko noč že - U,
2.	Po - hlev- no se za - kri - va, od - kri - va spet ob-raz;
3^3
43 2 1. 2 3. 3 6. 3 21 7 | 6-
i. med zvez- da-mi se ma - ja, skoz'meg .le se sme-ji. a. pa - pot -ni- ka to - la - ži, da mu je kraj-ši čas.
Tempo (čas o mor a), namreč kako hitro ali počasi se mora peti, se naznanja na začetku skladbe navad«,, z laškimi besedami:
1.	Počasno tempo: Largo (široKo,, To,lt0 (zategnjeno), Adagio (čitaj: adadžo — počasno) i. t. d.
2.	Srednje tempo: Andante (lahno), Moderato (zmerno) i. t. *
3.	Hitro tempo: Allegro (veselo), Vivaee (čitaj: vivače = živahno), Presto (hitro) i. t. d.	_
Št. 55.
(i = g.)
Lahno, mf
Narodne pesmi.
Bleško jezero.
5
5 3 3
2 3 1
5
17 12
5
3-
i . • • •
i. O-tok bleš-ki, kinč ne-beš-ki kranj-ske zem-lje ti!
s.Zvrhne sre-de ska-le ble-de Sta - ri-Grad je rob
_ p
1
0
3 3
2 3
5
17 6 2
5. 0
2 12 3
1.	ven c iz ra-ja te ob-da-j a, vse se ve-se - li. VaV i-gra-j o,
2.	čez od Ora-da mu-tast stra-da, str - mi Bab-ji zob. Kdor si tu-kaj,
/
5
1 7 1 5 3 3 4
•	• I
1.	rib - ce 'ma-jo do - bro-volj-ni ples,
2.	le za - u - kaj tu brez vse sJcr - bi!
G- O
mf
| 2 1 2 S	1 2
lad -ja gib - lje se in zib-lje Kraj-na m a- ti v svojem zla-ti
3-5 3-2 1-0
1.	nas h Kraljic' ne-bes.
2.	dra - ga naj ži - vi!
crescendo (čitaj: krešendo) decrescendo = odjemaje (z glasom).
uaraščevaje (z glasom), (Dalje prih.)
^itt c^^ZU) Dopisi.
— Iz ? hribov. — Dolgo že nisi prejel, velecenjeni „Glasbenik", od nas nobenega dopisa. A temu ni kriva toliko naša malomarnost, nego našemu petju jako nemile razmere. Kako je bilo vsklilo domače cerkveno petje tudi pri nas, ter stopilo na mesto nekedanjega kmetskega muziciranja in pozneje, ko se je bilo to odstranilo, najetega ino-stranskega pevanja, poročal sem lansko leto. A začasni organist, ki nam je lansko zimo pevce uril, zapustil nas je lani o sv. Jurji poiskavši si stalne službe, kakoršne mu mi pri tesnih razmerah naše fare, ki ne šteje prav 500 duš, ponuditi nismo bili v stanu. Tako smo bili brez pevovodje in naše mlado petje je bilo v nevarnosti, v pervi svojej klici poginiti. Pa poginilo ni, marveč živelo, zaprav vegetovalo je naprej in vegetuje do zdaj. Pevci, če tudi nevešči, a vendar za petje navdušeni, peti so liotli dalje, in peli so in pojo še zdaj, dasi so se njihove verste nekaj zredčile in smo popolnoma brez vsega pevovodstva. Kajti omenjeno bodi mimogrede, da nijeden ne zna le čveteroglasno igrati ter petja spreinljevati, — treba se je bilo torej glas za glasom s pomočjo harmonija naučiti, pa počasi in s težavo je vendar le šlo, vsaj za silo. Tako smo se navadili od lanske spomladi mnogo, se ve da večjidel slovenskih in le prav malo ter lahkih latinskih pesem po rcosjem iz prilog „Glas-benikovih", kot: „Verbum supernum", „Sacris solen™.;™", „0 salutaris hostia", nekaj „Tantum ergo", „0 sanctissima" i. t. d. su-.euskih smo tudi vzeli največ iz prilog »Glasbenikovih", potem iz male	S- Foerster-jeve za dijake, ki nam je posebno na hvalo prišla, pa tud' - "Dirke o. Sattner-jeve in o. Hribar-jeve, in sicer: adventnih, božičnih, velikonočnih in več Marijinih. Odslej se bomo posebno pridno učili za procesijo sv. Rešnjega Telesa, da se navadimo kaj novih himen za ta najlepši in najslovesnejši praznik celega leta. Storili, kakor je razvidno, res nismo veliko, a storiti nam pri naših neugodnih razmerah pri najboljši volji ni bilo veliko več mogoče, in še to je mogoče storila le izredna pridnost in železna volja naših pevcev, katerih število se je, Bogu žal, skerčilo na 6, tako da imamo samo 2 sopranista, 2 altista, 1 tenorista in 1 basista. Po zimi je še 1 tenorist pomagal, ki pa po leti zunaj doma išče dela in zaslužka. Jeseni nas zapusti še jedini stalni tenorist pozvan k vojakom — in potem? Beržkone se bo vsaj za nekaj časa petje razkrušilo in tiho bo zopet v cerkvi, kakor je bilo pri nas že večkrat poprej, in sv. maša se bo tiho služila v petek in svetek, dokler se temu nedostatku ne pride stalno v okom. To pa mislim tako-le: Poslati bo treba jeseni jednega dečka v or-gljarsko šolo, da se ondi vsaj za silo izuri v petji in godbi. Pa zakaj se to ni že poprej zgodilo? bo temu ali onemu vprašanje na jeziku. A vedite, da to pri nas ni tako lahko, kakor bi si kedo mislil. Dobiti bo treba mladeniča, ki je za petje zmožen, ki sigurno ne bode vojak, ker sicer na m je ž njim le malo pomagano, in ki poleg tega zna kak rokotvor, kajti s samim orgljanjem se pri nas živiti ne bode mogel, in glejte, vsi ti okolišaji se ne strinjajo tako lahko v eni osebi. In ker so pri nas ljudje večinoma nepremožni in kmet tudi otroka v šolo ne da, treba pomisliti, kedo mu bo skerbel za obleko, hrano, stanovanje
in še druge manjše neizogibne potrebe. To je sto pomislikov in zaprek, katere je treba odstraniti, da dobimo slednjič stalnega organista. Ako pa organista imamo, potem je vprašanje zastran cerkvenega petja takoreči rešeno. Treba bo le še male orgije na kor tesne cerkve postaviti, pevce bode potem orgljavec že uril, o sopraznicih in druzih manj slovesnih prilikah, ko pevcev, hlapcev in pastirjev ni lahko v cerkev spraviti, pa tudi sam pel, petje z orgijami spremljevaje. Saj je celo veleslavni Witt v jednem svojih organov pisal, da ima ali vsaj imel je v Landsliut-u samo organista z lepim baritonom in da mu je to petje ljubše, nego cel slabo izurjen kor. Iz vsega tega, častiti čitatelj, lahko raz-vidiš, da je na kmetih semtertija, zlasti na malih farah, boriti se v resnici z ogromnimi težavami zastran cerkvenega petja. Na velikih farah, kjer se z malimi davščinami organi-stovska služba lahko ustanovi in tudi štola precej nese, gre lahko, ako le dobre volje ne manjka, a žalibog, da se pri vsem tem tudi tu za povzdigo cerkvene glasbe pogostem bore malo stori, kakor to skušnja in dejanstvo kaže. Tudi tu velja večjidel ono: kedor bi rad, ne more, a kedor more, noče, in prav zato pridemo tako počasi dalje. Le premalo cerkvenih korov si je cecilijanstvo, ali, ker je to morda še zdaj nekaterim stud in gnjus, naj rečem: pravi napredek v cerkveni glasbi osvojil, od kar se je jela med nami buditi ideja o reformi cerkvene glasbe. Na premnozih korili se šopiri še stari šlendrijan, in k temu molče ter roke složno križem derže cerkvena predstojništva. Tako je se ve da najlaglje, a ta pogubni „laissez faire" ne pelje do nikake sverhe. Za vredno službo božjo skerbeti je v pervi versti dolžnost duhovnih pastirjev, a služba božja, katere celoten del je vsaj pri petih mašah cerkvena glasba, brez dostojnega petja ni bila in ne bode dostojna, naj kedo misli in terdi, kar in kakor hoče. Res je sicer, da se v trenutku ne da vse popraviti, kar se je poprej v letih in letih po nevednosti in vnemarnosti zagrešilo, res je, da je luglje dobre svete dajati, kakor jih utelesiti, laglje kritikovati, kakor kaj doveršenega stvariti, a res je tudi, da se je treba ganiti, ako hočemo, kakor na drugih, tako tudi na tem oddelku cerkvenega polja kaj doveršenega, ali vsaj hvalevrednega doseči. Veseli nas in v neko zadostilo nam je videti, kako prihajajo polagoma k boljemu spoznanju oni vseskozi pošteni in vzgledni, a v staro preveč vživljeni duhovi, ki so iz perva, morda nekoliko vsled prenaglega in strogega postopanja cecilijinih kolovodij, če tudi ne principijelno, vsaj formalno bili zoper cecilijine napore. Saj kedor je le enkrat slišati imel priliko pravo cerkveno glasbo, prikupiti se mu je morala na mah ter pripeljati ga k boljšemu spoznanju. Tako nas na moč veseli, da je „Danica", ki pervotno vsaj formalno ni bila na naši strani, delila očitno in vsestransko pripoznanje koru v Šent-Vidu nad Ljubljano, kjer je po vztrajnem naporu g. M. Tomca že zdavno odličuo cecilijanska glasba doma. Tako pravo spoznanje in prepričanje prej ali slej mora prodreti, kajti vselej še je resnica slavila zmago nad lažjo in varo, in kar sloviti Lacordaire terdi o verskem in pravdinem čutji človečanskem sploh, velja tudi tu: „An der Wahrheit des Menschengeschlechtes verzweifeln wir nie" — nad resnico človeštva ne zdvojimo. Toda izgubil sem se predaleč v razmišljavanje. — Pristavim naj h tem versticam le še, da nas je vest o prirejenji pervega dela pesmarice močno razveselila, kajti s pesmarico, poterjeno po prevzvišenem škofijstvu, se bodo odstranile vse gerde napake in pokveke v glasbi in pesnijštvu, ki so se bile tekom časa na naše kore vrinile. S pesmarico se bode zadostilo cerkvenemu zaukazu, da se brez škofovskega dovoljenja ne sme ničesa v cerkvi peti, a koroni se bodo ponudile pesme za vse praznike in slučaje cerkvenega leta na izbor, priloge „Glasbenikove" pa bodo potem lahko prinašale le bolj doveršene umotvore cerkvene glasbe bolj izurjenim korom v veselje in korist, ko so se doslej morale ozirati tudi na manj vežbane kore po deželi. Dobro nam tora; J-x1~
— Iz Svičine pri Mariboru, 13. maja 1882. — Vem, da vsacega bralca našega „Cerkv. glasbenika" zanimajo dopisi iz raznih krajev. Zatoraj prosim, gosp. vrednik, da sprejmete naslednje verstice. Malo pozno je že, vendar pa upam, da ne prepozno.
Petje začel sem podučevati 1. junija 1881.1. Naš pevski zbor šteje 9 sopranov, 6 altov, 4 tenori, 3 basi. Učimo se 4krat na teden. V tem času smo se naučili že več latinskih maš. Iz „Cerkv. glasbenika" pojemo že večji del vse skladbe. Naj omenim le petje velikega tedna;
cerkvena pesmarica. Z Bogom!
Dom. palmarum: Introitus, missa „In houorem S. Caeciliae" (Ant. Foerster). Communio, Graduale, Offertorium, Improperium (dr. Witt), vse po „Graduale romauum" brez orgelj.
Coena Domini: Iutroit., Commun., Grad., Offert., koral. Missa s. Caeciliae (dr. Benz).
Parasceve: „Popule meus" (Vittoria). „Crux fidelis" (Jan. IV., kralj portugalski).
Zvečer ob 5. uri: 1. „Lamentacije" (Ant. Foerster), zbor. 2. „Improperium" (dr. Fr. Witt), zbor. 3. „Ecce quomodo moritur justus" (Jak. Galus), čveterospev. 4. „Očitanje" (Ant. Foerster), zbor. 5. „Miserere" (Palestrina), zbor. 6. „Popule meus" (Vittoria), zbor. 7. „Očitanje" (Greg. Rihar), zbor. 8. „Crux fidelis" (Jan. IV., kralj portugalski), zbor.
Sabato sancto: Kyrie, koral brez orgelj, missa s. Caeciliae (dr. Benz), Graduale (Witt), Vesperae, koral z orglji.
Gotovo je to lep napredek za začetnike. Truda je mnogo, pa z Božjo pomočjo dosežemo vse. Ako Vam ljubo, gosp. vrednik, poročam večkrat kaj. (Prosimo. Vr.)
—	Iz gotovega vira smo zvedeli veselo novico, da v Kranjski dekaniji mislijo osnovati dekanijsko cecilijino društvo. Društvena pravila so baje že gotova, in se bodo kmalu poslala visokočastitemu knezoškofijstvu v poterjenje. Kakor skušnja po druzih škofijah uči, so taka okrajna ali dekanijska cecil. društva močna podpora namenom glavnega cecil. društva. In odkar imajo preč. gospodje dekani tudi od vis. čast. ordinarijata inštrukcijo, da naj skerbe za zboljšanje cerkvene glasbe v svojih dekanijah, se bodo taka dekanijska društva veliko ložje osnovala.
—	Majnikova števila (5.) dr. Fr. Witt-ovih „peg. 331. f. fatt). 3R." je prinesla naročilni list za ude splošnega nemškega cecil. društva pro 1882. 1. — Vsak ud tega društva dobi letos kot glavno darilo „6 Gradualien ($ortf. bon 1881) ju 4, 5 u. 6 Sttmmcn (gemifdjter t>. Carl Greith, Ignaz Mitterer unb Franz Witt, Partitur 20 ©riten unb 6 ©timmen." — Zraven se pa še udom ponuja 56 druzih prelepih daril, katerih si vsak ud lahko naroči, kolikor jih hoče, en iztis po 30 novcev.
—	S čim naj bi se pevci na koru pečali, kadar ne pojo? Nikakor ni napačno, če pregledujejo note tiste pesni, ki jo imajo najpred peti, da se tako pripravljajo na težja in kritična mesta. Dobro peti, to je perva pevčeva naloga. Žalibog, da se pevci rajši po cerkvi ozirajo, kakor po notah. Kadar se je pa pevec pesni, ki ima na versto priti, dobro privadel in je ona njegovemu duhu popolnem jasna, potem je pevčeva dolžnost, da se z mašnikom v molitvi sklene. Pater noster naj moli ž njim od besede do besede; prefacije razumevati ni težavno; evangelije pa naj bi, ker ga že s prižnice sliši, toliko znal, da mašniku, kateri ga poje, lahko sledi in ob enem premišljuje. Težje razumevati je „list" in „oracije"; pa tudi pri teh bi Goffine in druge bukve lahko pomagale. Ne moremo zadosti ponavljati, da so altarne mašne bukve — bukve sv. cerkve, in da so molitvene mašne knjižice, kakor jih verniki rabijo, tim boljše, čim bolj natanko nam podajajo molitve iz misala; in tudi, da verniki spodaj v cerkvi in na koru tim boljše molijo, čim tesneje so z mašnikom v molitvi zedinjeni in čim bolj so v liturgijo pogreznjeni.
Mlasa s. Jacobl Ap. za štiri možke glasove zložil Anton Foerster. Op 21. Založil Jo s. Seiling v Ratisboni.
Naroči se pri vsakem prodajalcu glasbenih skladeb; cena partiture 60 kr. (1 marka), vsacega glasu 15 kr. (25 vinarjev).
Priloga založnikova, katero prinašata oba lista dr. F. Witt-a „Musica saera" in „glieg. Statter f. !at6. totfjeum." oglašuje o tej skladbi, da je melodijozna, lahka in v pravem cerkvenem duhu zložena itd. Uprava je jako lepa, obseg posameznim glasom primeren. P. Ang. Hribar: a) Veneo Mariji itd., 24 pesem (nekaj izvirnih, nekaj pa drugih skladateljev). V krasni upravi pri Blazniku natisnjeni zvezek velja 75 kr. — b) Asperges me in Vidi aquam za 4 glase ali unisono z orgijami. Pri Blazniku velja 20 kr.
Dopisnica vredništva lista: Oni gospodje dopisniki, kateri v današnjem listu svojih spisov pogrešajo, naj nam prizaneso; vse pride na versto.
Franjo Treven, organist.
Razne reči.
Pridana je listu 6. štev. prilog.