V toku družbenih dogajanj
Komunisti Gradisa po 21. seji predsedstva ZKJ in pred drugo sejo konference zveze komunistov Jugoslavije
Po 21 seji predsedstva ZKJ vsestranska kritična razprava, dolčene uspehe in priznanja, ko se _	.	,	.... člani upravljanja zavedajo tudi svo-
Aktivnost komunistov Gradisa usmerjena v podporo in ustvarjanje je velike odgovornosti.
pogojev za stabilizacijo — boj proti socialnim razlikam in raznim vse to je v skladu z ustavnimi
privilegijem — Ni razloga za uvedbo statusa enote z lastnostjo spremembami, zato ni razloga za
„	...	uvedbo statusa enot z lastnostjo
pravne osebe — Nove možnosti samoupravnega dogovaijanja na pravne osebe. Zato mora podjetje
področju delitve ter koncentracije sredstev v podjetju.	(Nadaljevanje na 2. strani)
Organizacijo le.osnjiti znn.'... o	,gcr Gmuisa je prev Zna
Kavne na Koroškem. Tekme bodo pa v Mežici
V torek 11. januarja 1972 je bil v Ljubljani sestanek članov stalne konference ZK GIP Gradisa. Sestanka so se udeležili tudi sekretarji ZK poslovnih enot (razen Celja) ter glavni direktor ing. Hugo Keržan. Uvodno besedo je imel predsednik stalne konference ZK Gradis Rajko Zupančič. Iz uvodne besede in kasnejše razprave objavljamo le nekaj, za nadaljnje delo pomembnih misli.
• Kako bomo v Gradisu izpeljali določila ustavnih sprememb
Naš temeljni družbeno gospodarski
" — ■ o 1..	. —	...C. dClC j v. ut^UU v u.l J
na samoupravljanju in to na takšnem samoupravljanju, ki sta mu Poglavitni element delavski razred in delovni človek. To pa je tudi osnovno načelo konkretnih ustavnih sprememb v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela.
Ustava nima namena razbijati podjetja na dele ki ne bi mogli samostojno delovati, čeprav se v praksi lahko kaj hitro sprevrže tudi v to in pride kasneje do zelo hudih Posledic, ko se zaradi vneme po demokratičnosti organizira poslovanje tako, da začne podjetje propadati in
se s tem dela velika škoda kolektivu in družbi.
Na zunaj bi bilo videti vse zelo napredno, manjkala pa bi strokovna obdelava na podlagi teoretičnih dognanj določene organizacije poslovanja. Vedno pa moramo gledali na to, da bo mogoče doseči udeležbo pri upravljanju slehernemu članu kolektiva, da se bo spreminjala miselnost v zvezi v pravicami, ki jih imamo kot samoupravljavci podjetja. Pravilna ureditev notranjih odnosov in notranje delitve so temelj za dobro organizacijo poslovanja.
Kot člani ZK se moramo čvrsto boriti proti centralističnim težnjam pri upravljanju in vodenju podjetja, stremeti en mn’’"mo. da uvedemo
Sreča v nesreči

.IVljU .TCGOtC*
(Na cesto se je zrušil 20 ton težak zaščitni oder)
Na gradbišču nove avtomobilske ceste Vrhnika—Postojna, kjer gradimo viadukt Ravbarkomanda, se je 4. januarja okrog 10. ure nenadoma zrušil na cesto zaščitni oder, dolg 40 m, širok 10 m in 7 metrov visok. Težak pa je bil okrog 20 ton. Zaščitni oder je padel na cesto na mostu, kjer nova cesta prečka staro. Kljub velikemu prometu, ki se stalno odvija po cesti proti Postojni, na srečo v usodnem trenutku ni bilo na stari cesti nobenega vozila ali pešca, čeprav je nekaj minut pred tem peljal po cesti poln avtobus ljudi. — Kaj bi se zgodilo, če bi zaščitni oder padel na avtobus?
Zaščitni oder je bil postavljen lani novembra. Bil je iz železne konstrukcije, na katero ie bil položen leseni pod.
In kaj je ugotovila komisija?
Komisijo, ki jo ie imenoval tehnični direktor podjetia Alfred Pe-telen dipl. er. inženir, je odšla na krai nesreče ter ugotovila, da je do nesreče prišlo zaradi preobremenitve prečneaa nosilca Vplivali pa so tudi zunanji faktorii, t. j. povečava obtežbe zaradi novo zapadlega snega, zaledenitve celotne konstrukcije in lež’š', l<ni tudi 7 a radi vnliva zračnih sunkov ob prevozu večjih in hitrejših vn7il ned konstrukcijo
Promet, pod mostom se že odviia normalno, naši sirokovniaki na pripravljajo nov projekt zaščitnega odra
V času, ko to pišemo komisija nadaljuje z delom.

II

Delavski svet je razpravljal
Ob zaključku leta je imel delavski svet 23. decembra še eno sejo z obsežnim dnevnim redom. Potrebno je bilo urediti vprašanje terenskega dodatka, dnevnic, dodatka za ločeno življenje ter za vožnje na delo in z dela. Dalje ni bil še rešen način plačevanja nagrad organizatorjem proizvodnje, urediti je bilo treba še štipendije in vprašanja, ki se tičejo oriprav za narodno obrambo.
pa uvedimo s samoupravnimi dogovori med kolektivi naših enot. Le tako lahko pričakujemo, da bomo finančno močni in lahko kljubovali vsem tržnim odnosom in konkurenci, ki postaja zlasti v zadnjem času v gradbeništvu zopet bolj občutna.
Naša organizacija sedaj temelji na organizaciji poslovnih enot, ki predstavljajo kot deli podjetja zaključen proces proizvodnje in katerih rezultati se dajo planirati in meriti ter je ustvarjanje dohodka priznano neposredno na trgu in po tržno priznanih cenah. V takšni organizaciji poslovanja ustvarjajo in delijo dohodek kolektivi enot po vnaprej določenih delitvenih razmerjih. Takšen način organizacije zagotavlja tudi ustrezno materialno bazo za razvijanje samoupravljanja, ki je doseglo pri nas že
Posebno pozornost je pu ve;7 delavski svet podjetja predosnutku pravilnika o terenskih dodatkih. Izdelan je bil v smislu določil samoupravnega sporazuma o osnovnih merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, ki je pričel veljati po verifikaciji dne 22. septembra 1971. Bistvena sprememba je namreč v tem, da bo odslej terenski dodatek na dan in ne več na uro. Dalje pa bo višina prvenstveno odvisna od težavnosti terena glede stroškov za prebivanje delavca, ko mora delati na terenu. Prepuščeno je organom upravljanja v enotah, da bodo določali za vsako gradbišče, kolikšna bo višina terenskega dodatka, medtem ko določa pravilnik samo najnižji in najvišji znesek tega dodatka.
.Drugi pvedosnutek pravilnika določa način in pogoje za izplačevanje dnevnic za službena potovanja in znižanih dnevnic za delavce obratov, ko morajo opravljati delo izven obrata v oddaljenosti nad 12 km in imajo zaradi tega večje stroške za prehrano in stanovanje. Dalje so v tem pravilniku določila o prevozu na delo in z dela delavcem v obratih, upravah in pri centrali, kar te delavski ^vet že sprejel na prejšnji seji kot popravek dosedanjega pravilnika. Vsebuje pa še nova določila o višini dodatka za ločeno življenje.
Opombe je vredno, da predpisuje samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, da ne more dobiti dodatka za ločeno življenje tisti poročeni delavec, ki do-
Tudi tale blok v Novih Jaršah bo kmalu vseljiv
biva sicer terenski dodatek zaredi dela na terenu. Tako prej ni o,.o a je zaradi tega v osnutku našega piu-vilnika za poročene z družino, ki morajo delati na terenu, določen višji terenski dodatek. Drugi, ki terenskih dodatkov ne morejo dobiti, ker ne delajo na terenu, tj. pretežno
n o	fprrijriv1* ’7 c t o 1 ' š i • a
obratih ali na upravah enot, pa kljub temu zaradi stanovanjskih razmer živijo ločeno od svoje družine, bodo prejemali dodatek za ločeno življenje.
Oba omenjena predosnutka ie delavski svet z določenimi popravki sprejel kot osnutka in ju predložil v obravnavo delovnemu koleklh u rok za razpravo pa določil najmanj 15 dni.
Precej časa se je zadržal delavski svet pri osnutku spremembe pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje Osnutek je namreč predvidel spremembo lestvice, po kateri se odmerja nagrada oraaniza-torej proizvodnje glede na doseženi dohodek.
Odbor za načrtovanje je namreč predlagal delavskemu svetu, naj" veljavno lestvico za leto 1971 popravi tako, da bi se priznal naj viš ji odstotek za izračun ustrezne mase, 35 % od startnih osnov upravičencev in bi vse enote morale sorazmerno znižati doseženi odstotek po veljavni lestvici. Kdor je pa doslej že več dobil, kot pa bi znašal obračun po omenjenem izračunu, mu ne bi bilo treba vrniti. Delavski svet se s predlogom ni strinjal. Sprejel je novi pravilnik o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje tako, da bo veljal šele od 1. 1. 1972 dalje, lestvico za odmero višine sredstev za izplačilo pa bo delavski svet sprejel ob gospodarskem načrtu
V	nadaljevanju seje je delavski svet dokončno potrdi! prvo prioriteto akciiskega programa stabilizacije pri Gradisu, kar je bilo že obravnavano na prejšnji seji in so bilo dane na določene ukrepe pripombe in so bila. potrebna poiasnila Delavski cvet ie namreč program stabilizacije na prejšnji seji sprejel, k n ie prejel gradivo neposredno na seji in se z vsebino ni mogel dovoli seznaniti. Tako popravljen nrogtam naj s-e sedaj v celoti izvaja ker bodo s tem doseženi tudi določeni ,.CooV|i.
V	zadnjem času so izšli pred nisi o revalorizaciji vrednosti osnovnih sredstev. Delavski svet je sprejel stopnje amortizacije za posamezne skupine osnovnih sredstev in se ie pri tem poslnžil možnosti, ki jo ima, da je določil nainižie stopnje, ki so dovoV°ne Kljub temu bodo stroški v obliki amortizaciie. ki bremenim poslovne stroške nnd'etia, narasli, na drugi strani pa bomo seveda imeli več sredstev za nadomestitev.
Upravni odbor centra za izobraževani e je predlooi sprem°mbn nr'-vilnika o višini štipendii. ki jih daje
(Nadaljevanje na strani 9)
Mariborski program
Akcijski program organizacije ZK Gradis Maribor je izdelan v skladu s smernicami, ki so bile dane s strani konference ZKS Maribor in sprejetih stališčih organizacije in politike ZKJ, ki nalaga osnovni organizaciji, da deluje prek družbene akcije vseh delovnih ljudi skupaj z vsemi socialističnimi silami, tako da se za svoje ideje, politiko in stališče, bori z močjo prepričevanja, argumentov, prizadevanj in osebnim zgledom v samoupravnih organih, kakor tudi v družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji.
Program zajema naslednje naloge:
— Dolžnost članov ZK je. da so stalno sredi družbenega dogajanja v okolju, v katerem živijo in delajo, da s svojim delovanjem zagotavljajo uresničevanje načel, smotrov in nalog v materialni izgradnji in razvoju družbenih odnosov, da prispevajo k usposabljanju svojih elanov za idejni boj in družbenopolitično akcijo v sistemu samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah, da utrjujejo med svojimi člani, kakor tudi med ostalimi člani delovnega kolektiva občutek osebne in družbene odgovornosti na delovnem mestu in v družbeni funkciji.
V tej zvezi je naloga osnovne organizacije in članov ZK, da še nadalje krepi demokratizacijo in skrbi za polnejše uresničevanje in uveljavljanje samoupravljanja ter se bori proti v vsem tistim, ki bi zavirali demokratizacijo in samoupravo;
— da iz vrst delovnih ljudi, zlasti in neposrednih proizvajalcev, nenehno sprejemajo nove člane v ZK.
Večji poudarek je dati ideološko-politični vzgoji članstva in jih usposabljati do take mere, da bodo sposobni izvrševati naloge, ki stojijo pred njimi v zvezi z gospodarsko in družbena reformo.
— Vse notranje življenje OOZK mora prispevati k temu, da se komunisti bogate z etičnimi vrednotami, da izostrujejo svoja merila, da se osamosvojujejo v načinu mišljenja in pridobivajo nujne demokratične navade v delu.
Idejno politični in moralni ugled članov ZK mora biti pri delovnih ljudeh za nas neprecenljive vrednosti, zato ne smemo dopustiti, da bi se za tem ugledom skrivali in hvalili kakršnikoli nedemokratski in nesocialistični postopki posameznikov, ki bi izgubili poglavitne lastnosti člana ZK.
— Pri izpolnjevanju gospodarskih nalog v delovnem kolektivu je naloga komunistov, da z vsebino svojega dela in vpliva deluje na vseh področjih dela. Težišče svoje akcije bodo morali komunisti še bolj kot doslej prenesti na obračunske svete in v organe upravljanja, kakor tudi v družbene organizacije in v okolje, kjer delajo in živijo
Komunisti morajo prednjačiti in biti vzgledni s svojo prizadevnostjo in doslednostjo. Biti morajo na čelu borbe za zvišanje produktivnosti, boljše organizacije dela in priprave dela, zmanjšanja režijskih stroškov, boljših delovnih pogoiev delavcev, kakor tudi pri utrjevanju medsebojnih tovariških, odnosov.
— Dolžnost osnovne organizacije in članov ZK je, da nudi pomoč družbenim organizacijam, posebno sindikalni in mladinski organizaciji. V tej zvezi se je potrebno prizadevati, da se vključi čimveč članov ZK v sindikalno organizacijo oziroma vodstvo sindikalne organizacije in vodstvo mladinske organizacije.
Prav tako je naloga vodstva osnovne organizacije, da usmerja članstvo za vključitev v vodstva družbenopolitičnih organizacij na terenu, kjer živijo.
— Ena izmed važnih nalog je tudi razširitev organizacije ZK. Temu vprašanju je posvetiti posebno skrb. Organizacijo je treba razširiti v glavnem s predanimi mladimi delavci, ki jih je vključiti tudi v aktivno sodelovanje in delo v organih samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah.
— Dosledno uveljavljanje delitve dohodka po delu, to je področje dela, pri katerem OOZK ne more stati ob strani.
Osnovna organizacija in člani ZK morajo voditi borbo za uveljavljanje načela »vsakomur po njegovem delu«, in to na vseh delovnih mestih. Ker je to ena izmed osnov socializma, se morajo komunisti za to načelo z vso silo svojega političnega vpliva odločno boriti.
— Središče vseh naporov pa morajo biti organi samoupravljanja. Samoupravni sistem je treba še v naprej utrjevati in mu z novimi ukrepi ekonomske politike dati večjo kvaliteto. Razviti je potrebno maksimalno možnost ekonomskega uveljavljanja in dati večji poudarek samostojni delitvi dohodka in osebnega dohodka enotam in obratom. To je na tista mesta, kjer se dohodek tudi ustvarja.
— OOZK mora nositi odgovornost pred vsemi delovnimi ljudmi delovne organizacije, da s svojim aktivnim delovanjem sodeluje in vpliva na usmerjanje in reševanje vseh bistvenih vprašanj razvoja in delovanja delovne skupnosti v skladu s politiko in stališči ZKJ in ZKS.
— Organizacija ZK in vsi člani so dolžni svojo družbenopolitično aktivnost prilagajati razmeram in svoje delo usmerjati na reševanje političnih nejasnosti in nasprotij v delovni organizaciji, prav take pa smo dolžni sodelovati tudi pri oblikovanju in izvajanju stališč mestne organizacije ZK v Mariboru katere člani smo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
tudi v bodoče odgovarjati v premoženjsko pravnih odnosih.
Ker ustava dopušča združevanje sredstev in omogoča koncentracijo sredstev, so se na sestanku dogovorili, da bo potreba proučiti način samoupravnega dogovora v podjetju, za področje delitve ter za koncentracijo sredstev, ki jih enote vlagajo v skupne SKiaae za razširjeno reprodukcijo.
•	Nekateri si režejo večje kose kruha, kot jim pripadajo
V zvezi z uveljavljanjem programske usmeritve in politike ZKJ bo v podjetju potrebno odpraviti vse vrste privilegijev in drugih ugodnosti, ki se ne opirajo na delo ter povzročajo upravičeno politično obsodbo in negodovanje. Nekateri si prilaščajo večje kose kruha, kot jim po načelih delitve pripada, oziroma so do njega upravičeni, saj ga dosegajo izven priznanih pravilnikov in samoupravnih dogovorov. Ta vprašanja nastopajo najčešče ob urejanju stanovanjskih razmer, čeprav niso stanovanjske razmere za vse enako problematične in težavne. Gre tudi za takšne primere, ko se posamezniki s tem da tožijo, v kako slabih stanovanjskih razmerah žive, zavarujejo pred očitkom, da imajo pri tem le lastniške težnje in osebne interese. Nato iščejo vse upravičene in neupravičene možnosti, kako bi čimprej prišli do zaželenih ciljev, vse skupaj pa seveda na račun delovnega kolektiva.
Koliko lahko kdo dobi za svoje delo, je urejeno s samoupravnimi akti. Na tej podlagi je mogoče tudi vedeti, kolikšni so prejemki, saj je treba tudi obračunavati davke od osebnega dohodka. Koliko pa posameznik dobi na račun raznih popustov, ko količina materiala, na katerega se dajejo popusti, sploh ni točne določena? To so vendar tudi osebni prejemki, saj je bila pridobljena privatna lastnina nad temi sredstvi in bi morali šteti vsaj osnovo ha davek od osebnega dohodka, kot Me to predpisano za vse državljane, ki prejemajo letno več, kot je z zakonom predpisana zgornja meja. Se več se godi, kar bi morali zlasti člani zveze komunistov preprečevati. Gre namreč za preprodajanje nepremičnin in hkrati celo utaje davkov s preurejanjem kupoprodajnih pogodb. Gre za velike milijone, ki niso kontrolirani in se ne vštevajo v osebne prejemke, čeprav so celo pridobljeni na račun drugih.
•	Socialne razlike na ta način seveda rastejo
Imamo celo primere, ko je notranja uprava zaplenila cel kamion raznega gradbenega materiala, ki je bil po nepravi poti naložen in namenjen na gradbišče individualne hiše našega delavca. Pa tudi naš skladiščnik ni ničesar prej ukrenil in šofer tudi ne, ko je material peljal, čeprav je bilo vsaj prvemu verjetno znano, kakšno je stanje. Žalostno je, da je skoraj povsem že izgubljen občutek poštenosti.
Ne morem mimo tega, da ne bi posebej podčrtal, da na ta način našega socializma ne bomo zgradili. Socialnih razlik ne bomo odpravili in jih bo vedno več. če ne bomo mo-
bilizirali vse sile in takoj ukrepali proti takim in podobnim namenom. Preveč opazujemo, kaj drugi počenjajo in ko slišimo ali beremo o socialnih razlikah, mislimo, da je to verjetno drugje in ne pri nas. Nimamo interne kontrole, da bi sproti odpravljala nepravilnosti. Zunanje pa tudi ne, razen za primere, ko gre za preglede zaključnih računov. Mislim pa, da ravno pri članih ZK ne bi bilo prav, da jim mora ravno kontrola dokazati, da ne delajo prav.
Najhujše pa je, da dopuščamo dvoličnost, ko kažejo nekateri svoj obraz, kadar ga nastavljajo drugim, da so videti kot največ ji zagovorniki delavskega razreda, delajo pa prav obratno in proti splošnim interesom. Povsod je v prvi vrsti prisotna njihova lastna korist. Vse to vpliva na medsebojne odnose.
Pri tem se želimo opreti le na nekaj primerjalnih podatkov med podjetji iste panoge.
Naš dohodek še vedno predstavlja ob koncu lanskega tričetrtlelja 14,53 % vsega dohodka v gradbenih podjetjih Slovenije. Prvo največje podjetje ima 7,01 % dohodka v Slo- , veniji. Medtem ko je 58 vseh podjetij v tej skupini, ima pa najmanjše 0,10 % dohodka slovenskega gradbeništva.
V primerjavi s 15 podjetji v Sloveniji smo v določenih elementih boljši drugje slabši. Vedeti je pač potrebno, kateri pokazalniki naj nam služijo za orientacijo. Glede na to, da se lahko dohodek ustvarja le, če se pravilno ohranja in izboljšuje sposobnost delovnih priprav, poleg kadra, ki te priprave uporablja, je glavni vir pri nas za nadomeščanje
Nesreča na Ravbarkomandi. Zaščitni oder se je zrušil in za dobro uro zaprl ves promet na avtocesti Vrhnika-Postojna	<
© Naša aktivnost mora biti usmerjena v podporo in ustvarjanje pogojev za stabilizacijske ukrepe
Ko sprejemamo stabilizacijske ukrepe, se moramo vedno vprašati, ali smo ukrenili vse potrebno, da bodo odpravljeni vzroki, ki nam kvarijo in zavirajo napredek Tudi prej omenjeno je velikega pomena, kajti vsi enako se moramo zavzemali za izpolnjevanje zahtev gospodarjenja. Kaj hitro preradi najdemo izgovor, da so zunanji vplivi močnejši in da zaradi njih ne moremo urediti notranjih razmer. Kar prav nam prihaja splošni gospodarski položaj, da se sklenejo potem takšne pogodbe, ki jih nikdar ne bi sklenili v drugačnih razmerah. Kljub temu pa prav takšno ravnanje, ki je na prvi pogled videti kot prilagajanje trenutnemu stanju, ko ni nikjer videti drugega izhoda, pa zato pravimo, da je racionalno, vpliva še na nadaljnjo neurejenost v gospodarstvu.
Devalvacija dinarja in drugi gospodarski ukrepi bodo delovali restriktivno. S tem se bodo še bolj zaostrili odnosi v podjetju in socialno ekonomski položaj nekaterih kategorij bo še bolj zaostal Zato bo potrebno povečati odgovornost vsakega posameznika še posebno pa komunistov, za dosledno izvajanje vseh sklepov, ki so že bili in še bodo sprejeti za stabilizacijo našega gospodarstva Zato je tudi umesten predlog za oblikovanje interne kontrole, ki bo vsako nepravilnost že v kali zatrla.
9 Dosegli smo tudi vrsto pozitivnih rezultatov
V našem podjetju smo v zadnjih letih dosegli tudi vrsto pozitivnih rezultatov tako na tehničnem kot na ekonomskem področju.
delovnih priprav amortizacija, vkal-kulirana v proizvodnjo. Ta je v primerjavi z lanskim 3/4-letjem za 43 >(, višja.
Ko ugotavljamo višino ostanka dohodka v primerjavi z drugimi gradbenimi podjetji, vidimo, da se ;.e pri nas ostanek zmanjšal za 8 %, pri tem pa se je povečal del dohodka za osebne dohodke kar za 55 % v primerjavi z lanskim 3/4-letnim obdobjem. Tudi če gledamo relativne kazalce na zaposlenega, znaša pri nas indeks ostanka dohodka na zaposlenega 78 od lanskega 3/4-letja, republiško povprečje na zaposlenega pa kaže indeks 147.
Ti podatki kažejo na določene premike v naših notranjih delitvenih razmerjih in bo vsekakor nujno ob zaključnem računu za 1. 1971 in sprejemanju gospodarskega načrta za to leto analizirati podrobno vse elemente, ki vplivajo na določeno poslovno politiko podjetja tei na podlagi primerjav in programiranja usmerjati naše poslovanje
Ze primerjave za preteklo 3'4-letno obdobje dajejo določene podatke, ki bi jih morali s pridom uporabiti ori sestavljanju predlogov strokovn h odločitev za voden,e poslovne politike.
® Čimveč sredstev v razširitev proizvodnje
Naša prihodnost in naš razvoj sta odvisna od nas samih, našega dela in naše zavesti. Zato si moramo našo notranjo organizacijo urediti tako, da bomo lahko premagovali vse notranje in zunanje vplive Pri naših kolektivih pa vzbuditi zavest odgovornosti in skrb za vlaganje sredstev v razširitev proizvodnje in izpopolnitev osnovnih sredstev kajti le v tem lahko pričakujemo napredek. Mi smo finančno močni, vendar moramo pravilno obrniti svoj denar (Nadaljevanje na strani 9)
Namizni tenis je zelo priljubljena športna panoga med našimi mladinci
V Gradisu, kakor tudi v celotnem gradbeništvu, imamo že dalj časa problem pri prevozu betona iz centralnih betonarn. Na vseh gradbenih poslovnih enotah smo postavili večje in manjše centralne betonarne, ki naj bi dobavljale posameznim sektorjem beton. Za vgraditev betona imamo na razpolago še črpalko za beton Wibau pa-pacitete do 45,m3/h. Dosedanja praksa je pokazala, da ni sinhroniziran prevoz betona od mesta proizvodnje betona do mesta vgraditve. Danes na marsikaterem objektu nadzorni organi investitorja že odklanjajo prevoz betona s prekucniki. V Postojni ni pustil nadzorni organ vgraditi betona, ki je bil pripeljan s kiperjem, pa čeprav ne daleč od betonarne, kjer je bil beton segreriran.
In kaj imamo trenutno na tržišču na razpolago za prevoz betona. V Jugoslaviji je edini proizvajalec prevoznih mešalcev — agitatorjev Itas Kočevje, ki izdeluje, na vozilih TAM 5000 nadgradnjo s kapaciteto 2 m3 in na vozilih FAP 13 nadgradnjo s kapaciteto 3 m3. Če hočemo nabaviti prevozni mešalec s temi kapacitetami, moramo
sami dostaviti šasijo v podjetje ITAS. Trenutno obstaja pri podjetju naslednje število prevoznih mešalcev, in sicer: kapacitete 2 m3 na šasiji TAM 4500 3 vozila, na šasiji TAM 5000 1 vozilo in na šasiji FAP 13 2 vozili.
Da bi vsaj malo pokrili potrebne kapacitete, smo morali, kolikor je bilo to sploh mogoče, najemati proti visoki najemnini tuja vozila.
Vozila TAM in vozila FAP imajo šasije preslabo dimenzionirane za možnost montaže nadgradnje. Zato so ta. vozila stalno v okvari. Poleg tega je vozilo FAP opremljeno s klasičnim volanom in ne s servo volanom, tako da se šoferji upravičeno pritožujejo, saj imajo roke vse žuljave, ker težko upravljajo z vozilom. V letu 1971 smo nabavili 2 vozili FAP z nadgradnjami in sta že sedaj obe potrebni generalnega popravila, ker sta osnovni šasiji vozila, kakor tudi šasije nadgradenj na več mestih zlomljene oziroma deformirane in je potrebno šasije dodatno ojačiti. Poklicali smo strokovnjake, konstruktorje iz Itasa in jim pra Avtoobnovi v Ljubljani, kjer so vozila v remontu ponovno dokazali, da šasije ne ustrezajo, kljub temu, da jih oni ojačujejo. Problematično je tudi, kar smo tudi ugotovili, ali se sme takšne šasije tako ojačevati, kot to delajo v Itasu. Nasprotno pa trdijo predstavniki Itasa naslednje:
—	da imajo od proizvajalcev vozil potrjene nosilnosti šasij,
—	da so nadgradnje konstruktivno pravilno izdelane,
—	da na gradbiščih slabo vzdržujejo dostopna mesta za vozila,
—	da se v nadgradnje nalaga več betona, kot je to dopustno.
To slednje so baje sami ugotovili ob kontroli na terenu in v razgovoru s šoferji.
Kljub temu, da smo s predstavniki Itasa kot edinim proizvajalcem prevoznih mešalcev imeli že več strokovnih razgovorov, reševanje tega problema ni pripeljalo do boljših rezultatov. Prav tako smo s predstavniki Slove-nija-avto hoteli doseči, da bi FAP v Pnboju dobavila šasije, ki bi bile uporabne za nadgradnjo. Tudi v tej smeri nismo uspeli. Kolikor se je Itas odločil, da je proiz-
vodnja avtomešalcev edino njihova domena, bi morali prav v Itasu biti tisti, ki. bi pri FAP v P ribo ju dosegli, da bi izdelovali šasije, ki bi ustrezale izdelavi avtomešalcev. Da je temu tako, naj omenim še, da se je Itas odločil za kooperacijo z inozemskim dobaviteljem Stetter, da bo po njihovi licenci izdeloval avtomikserje oziroma nadgradnje, kapac. 6 m:l, pa čeprav za takšne nadgradnje v jugoslovanski proizvodnji vozil nimamo šasij. Še nadalje bo namreč nujno potrebno, da bomo uvažali šasije, na katere bo mogoče montirati nadgradnje kapac. 6 m3.
Iz uvoza smo prejeli v letošnjem letu 2 avtomešalca Stetter kapacitete 4 m3 na šasiji Magirus-Deutz in s separatnim pogonskim motorjem Duetz . za mehanični pogon mešalnega bobna. Ker je Itas pričel že izdelovati nadgradnje po licenci Stetter, smo morali nabaviti iz uvoza oziroma imamo sklenjeno pogodbo za dobavo dveh šasij Henschel.
Prav v zadnjem času pa smo prejeli od zveznega sekretariata za zunanjo trgovino dovoljenje še za dva avtomešalca, ki sta bila razstavljena na jesenskem beograjskem sejmu gradbeništva in prepeljana v Ljubljano v Javna skladišča, ker smo računali, da bomo končno le dobili še dodatno dovoljenje za uvoz teh dveh avtomik-serjev.
Če sem napisal bolj podrobno to problematiko avtomešalcev, sem jo napisal zato, da bi gradbena operativa znala ceniti, kako je težko nabaviti ustrezne avtomešalce. To pa pomeni, da bo potrebno v bodoči bolje vzdrževati dostopna mesta oziroma poti, po katerih vozijo avtorne-šalci, in drugič, da bodo tudi šoferji bolie ta vozila vzdrževali. Iz dosedanje prakse je razvidno, da smo imeli največ poškodb na vozilih poleg že prej omenjenih napak proizvajalca, še poškodbe, ki so nastale zaradi slabih cest. Ugotovljeno pa je bilo tudi. da šoferji niso po končanem delu očistili mešalnih bobnov in da so morali pozneje razbijati beton iz bobnov, bodisi ročno ali pa celo s pnevmatičnimi kladivi. Prepričan sem, da bo ta članek dosegel svoj namen, če bodo upošteval: te ugotovitve pri vzdrževanju vozil, cest in težavah pri nabavi.
Tone Martinšek
Iko Ravnikar: »Da se razumemo, rožice nam letos ne bodo cvetele — Če bo pobotanje v redu izpeljano, bo imel Gradis pozitiven saldo«
Kaj bo prineslo letošnje leto našemu kolektivu? Kako se bomo znašli v resnih naporih, da čim prej stabiliziramo celotno jugoslovansko gospodarstvo in hkrati poplačamo vse tiste »grehe«, ki smo jih storili v pretekloti? Kako bomo prebredli obdobje, ki nam verjetno prinaša določeno zmanjšanje inveticijske potrošnje? O takih in podobnih vprašanjih smo se pogovarjali z direktorjem gospo-darskofinančne službe našega podjetja, tov. Iko Ravnikarjem-
Vprašanje: Kaj pravite k podatkom, ki niso iz trte zviti, da nekatera gradbena podjetja za leto 1972 nimajo angažiranih niti 5 odstotkov svojih kapacitet?
Odgovor: Mislim, da tista podjetja, ki govore o kritičnih časih v prihodnosti, praktično nimajo več kaj dosti početi in so že skoraj vse zamudila.
Vprašanje: Torej, Gradis ni na tako slabih nogah?
Odgovor: Če dovolite, bi najprej odgovoril nekoliko širše. Mi Slovenci poznamo lep pregovor, ki pravi, da se na napakah učimo. No, jaz bi ta pregovor še nekoliko dopolnil ali skoval novega, namreč, da pri nas nekatere napake ponavljamo. V mislih imam reformo v letu 1965, katere cilji so bili zelo jasni in so še kako prizadejali gradbeno dejavnost, saj so bile v letih 1966 in 1967 investicije močno zmanjšane, tako v industrijski izgradnji kot tudi v stanovanjski graditvi. Sele leta 1968 so bankirji nekoliko na široko razvoz-ljali svoje mošnjičke, ko so začeli dajati investicijske kredite. Potem je prišlo obdobje 1969—1971, ko je bilo dela za gradbince dovolj in smo imeli do lanskega poletja pravi investicijski b o o m.
Vprašanje: Hočete s tem reči, da bomo letos naredili isto napako kot leta 1965, ko smo pretirano za vrli investicije?
Odgovor: Rekel bi takole: sprašujem se, koliko smo se kot družba od leta 1965 'do danes naučili. To ni očitek, to so samo dejstva, ki jih poznamo. Lahko rečem, da smo zdaj na isti startni črti kot leta 1965. Upam pa si trditi, da bi kot družba naredili usodno napako, če bi pretirano zavrli investicije.
Vprašanje: Kakšen recept bi torej predlagali za naše bolezni?
Odgovor:	Osebno	vidim rešitev
predvsem znotraj gospodarstva, namreč v tisti smeri, da bi se izpolnile smernice in politične deklaracije, ki že nekaj let govore, da moramo gospodarstvo razbremenjevati, da ga ne smemo in znova obremenjevati, da je treba proizvajalcu vse bolj prepuščati njegov višek in podobno. Vsi pa vemo, da gre praksa ali stvarnost v popolnoma nasprotni smeri. Namesto, da bi gospodarstvo vse bolj razbremenili, smo sn zdaj že tako obremenili, da komaj še dr-
ži celo goro bremen na svojih plečih. Prepričan sem, da tisto, kar vsi v političnem jeziku govorimo o nujni razbremenitvi gospodarstva, si v gospodarstvu tudi vsi res iskreno želimo.
Vprašanje: Kako pa gledate na pojav nelikvidnosti, ki je rezultat vrste tegob in pomanjkljivosti v našem gospodarstvu in sploh vsej družbi?
Odgovor: Osebno menim, da tudi s splošnim pobotanjem tega pojava ne moremo rešiti niti čez noč in niti v enem letu, kajti ta pojav ima prevelike razsežnosti. Lahko bi ga rešili z dodatno veliko emisijo, ampak to v bistvu sploh ne bi bila rešitev, marveč samo neke vrste mamimo. Mislim, da lahko nelikvidnost razrešimo le v daljšem obdobju nekaj let, morda treh ali štirih, pri čemer se moramo seveda ves čas dosledno biriti zlasti zoper vsa žarišča, ki so povzročila nelikvidnost. Predvsem menim, da ne bo haska, če ne bomo znali obrzdati cen in tudi — čeprav to ne zveni močno popularno — osebnih dohodkov v znosnih, normalnih mejah.
Vprašanje: Dobro, pustiva teren splošnega in pojdiva nekoliko na Gradis. Kako je bilo zaključeno lansko leto?
Odgovor:	Najbrž je že precej
splošno znano, da bomo lanski plan v celoti dosegli. To pomeni, da bomo ustvarili realizacijo okrog 700 milijonov, kar je v primerjavi z letom 1970 ogromen skok. Gradis je zdaj med jugoslovanskimi gradbenimi podjetji po realizaciji na 4, mestu, pred njim so samo beograjska podjetja Kongrap, Rad in Trudbe-nik, vendar je »naskok- Trudbenika pred Gradisom res malenkosten. Ob tem računam, da bomo dosegli okrog 30 milijonov čistega dohodka in približno 17 milijonov amortizacije. Moram na poudariti, da .ie v omenjenih 700 milijonih zajeta celotna naša dejavnost — od gradbeništva do gradnje cest, obrtnih in drugih storitev ter vsa naša delavnost v ZR Nemčiji, ki ie lani že dosegla nri-biižno 9 milijonov mark ali dobrih 45 milijonov dinarjev.
Vprašanje: Skratka, leto 1971 je bilo po vašem izredno uspešno?
Odgovor: Vsekakor. Pri tem moram še poudariti, da tega uspeha ne bi dosegli, če se ne bi ves kolektiv
in vsak posameznik trudili, da čim bolje uresničimo svoje delovne naloge. Ob pomanjkanju železa, cementa, lesa, opeke in drugih vrst materiala, ob pomanjkanju strokovnjakov, ljudi in modernih strojev, ob upoštevanju nelikvidnosti in še mnogih dru-gh težavah so naši ljudje res dosegli največ, kar je bilo možno.
Vprašanje:	In zdaj — najpo-
membnejše — kaj nam prinaša leto 1972?
Odgovor: No, na kratko naj povem, da imamo za letos že angažiranih dobrih 60 odst. naših zmogljivosti, pri čemer pa niso vračunana vsa nadaljevalna dela na slovenski hitri cesti, ki jo bomo, upam, bržkone kot Gradis gradili tudi v leto 1972. Ob tem naj še povem, da je angažiranost med poslovnimi enotami zelo različna. Tako so na primer že vnaprej za celo leto angažirani v Celju in na Jesenicah, v nekaterih enotah pa je slabše. Seveda je razumljivo in normalno, da bo ta ali ona investicija še »padla« v naše naročje tudi med letom 1972, saj močno dvomim, da bi lahko na mah zavrli vso investicijsko dejavnost.
Vprašanje: Če vas prav razumem, ni torej nikakršnega povoda in razloga za preplah? Kaže, da bo imel Gradis, kot pravimo, za sproti še kar dovolj dela?
Odgovor: Predvsem je res, da ni potrebna nikakršna panika. Dela je trenutno dovolj in ga bomo tudi še dobili med letom Vrh tega se nam ponujajo možnosti, da zaposlimo dodatno precej delavcev v ZR Nemčiji pri firmi Holzmann. Tako ni treba nikomur trepetati, da bo letos ostal brez kruha. Res je pa nekaj, kar me zdaj nekoliko skrbi, namreč odnos nekaterih investitorjev do gradbene panoge. To so stvari, ki jih že poznamo iz preteklosti. Nekateri investitorji že vsiljivo pritiskajo na vse nižje in nižje cene, zahtevajo, da jih gradbinci sofinanciramo, zahtevajo odlaganje plačila in podobno. To so v bistvu nezdravi pojavi, lahko bi tudi rekel, da je to v gospodarstvu ocenjeno kot nefair obnašanje.
Vprašanje: Torej, naj zremo v letu 1972 z optimizmom?
Odgovor: Zakaj pa ne? Vendar, da se razumemo in da ne bo kakih nesporazumov, ne trdim, da nam bo v letu 1972 postlano z rožicami, da se bosta letos gradbincem cedila samo mleko in med. To bi bilo nerealno in prav tako ekstremno, kot če bi zdaj začeli biti plat zvona, češ, naša ladja se že potaplja.
Vprašanje: Zdaj pa še povejte, kako se bo za Gradis iztekla akcija pobotanja v zvezi z nelikvidnostjo?
Popoldan v betonarni na Novih Jaršah — Čiščenje mešalca in prevoznega avtomobila
Odgovor: Že prej sem omenil, da bi lahko pobotanje, ki je predvideno prvič za 31. marec nato pa vsako tri mesece znova, prineslo kakšne revolucionarne rezultate. Vrh tega so zdaj očitni še nekateri drugi nezaželeni in tudi nevarni pojavi, namreč v tem smislu, da opazujemo pretakanje denarne mase znotraj republiških in drugih regij, ne pretaka pa se denarna masa po celem jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Če bo pobotanje izpeljano po predpisih, potem se bo ob koncu pobotanja na Gradisovem žiro računu moral pokazati pozitiven saldo.
Vprašanje: Povejte, prosim, po domače in preprosto, koliko bi moral Gradis dobiti in koliko moramo plačati?
Odgovor: Mi moramo dobiti okoli 60 odstotkov, plačati pa približno 40 odstotkov, tako da je saldo za nas pozitiven, saj nam še preostane okrog 20 odstotkov. V pobotanje pa bo šlo v našem podjetju približno 140 milijonov novih dinarjev. Rad bi ob koncu še poudaril, da nimam bojazni za pobotanje, kajti velike zadeve ali investicije so v bistvu čiste. No, kot rečeno pa je nekaj naših investicij tudi izven Slovenije in prav
tam lahko pride do tistih nezdravih pojavov, o katerih sem govoril prej. Vendar pa tisto, kar moramo dobiti izven Slovenije, predstavlja v celotni masi, ki bo šla v pobotanje, le razmeroma manjši del, čeprav kot dober gospodar ne podcenjujem nobenega milijona, nobenega tisočaka in tudi nobenega — dinarja.
Zahvala
Ob prerani smrti mojega moža Ivana Kršmanca se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu gradbenega vodstva Ljubljana za izrečeno sožalje, vence in pozornost.
Za vse iskrena hvala!
Žena Marija in hčerka Milena
lil*
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« Izdala delavski svet podjetja Gradis Urela ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lolze Cepuš Tiska tiskarna •Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
— ■— «•"«"_________________
" '	___’ j

r. j


I■I


K
3f !*«•.■$ .	£.	•	/
•.•--X.	,:*	•
■<■ i:.;	| -=:
Vedno več članov našega kolektiva se odloča za nadaljnje šolanje. Odločitev ni lahka, saj se je med izrednim študijem potrebno marsičemu odpovedati. Še posebno težko je za tiste, ki so si že ustvarili lasten dom in svoje družine. Izreden študij zahteva veliko vztrajnosti, napora in samodiscipline.
Del tečajnikov za skupinovodje — Čeprav je gosto snežilo, so se takole postavili pred kamero
V lanskem letu je izredno študiralo oziroma še študira 64 naših sodelavcev. Vpisani so na različne šole, največ jih je na srednjih šolah. Vsem, ki izredno študirajo, je upravni odbor centra za izobraževanje odobril plačilo šolnine ter nudil ostale ugodnosti v okviru internih predpisov. Vprašali smo nekaj kan-
V zahtevah moramo biti skromnejši
Ing. Boru! Maister, direktor PE Maribor, o nalogah v letošnjem letu
Ko smo lani prevzemali dela in gradili na vseh koncih in krajih, smo imeli občutek, da laka intenzivna investicijska dejavnost ne bo mogla trajati dolgo časa. Saj je stalna rast cen gradiva in dvigovanje osebnih dohodkov izzvalo reakcijo uravnalcev gospodarstva. Državni ukrepi za miritev investicij so se v začetku pojavljali skoraj komaj zaznavno, pozneje pa vedno bolj energično.
Vzporedno je nastopala čedalje večja nelikvidnost vseh, tudi najbogatejših podjetij in bank. Investitorji, ki bi radi gradili, nimajo dovolj lastnih sredstev, banke imajo prazne blagajne in ne morejo priskočiti svojim poslovnim partnerjem na pomoč, Zato zahtevajo mnogi investitorji od nas, izvajalcev, da jim damo na razpolago svoja sredstva za pridobitev bančne garancije, kar je spričo sedanje nelikvidnosti praktično nemogoče. Pravkar izvršena sprememba v vrednosti našega denarja v razmerju do drugih valut je prinesla na naše tržišče negotovost in zmedo. Nekaterim proizvajalcem, ki mnogo izvajajo, bo to koristilo, drugim, uvoznikom bo škodovalo. Traialo bo nekaj časa, da se bodo naša podjetja in s tem tudi naši investitorji znašli in izkoristili morebitne ugodnosti za nadaljnji razvoj.
Vsekakor smo gradbeniki prvi, ki občutimo zmanjšanje gospodarske rasti in zadnji, ki pridemo pri krepitvi gospodarstva na vrsto. Težko je trditi, da smo pred občutno krizo v gradbeništvu. Vendar je značilno, da je v našem podjetju, še posebej pa v naši enoti, sklenjeno znatno manj pogodb za prihodnje leto kot v preteklem letu, kljub znatnim smo imeli lani ob tem času skle-
njenih pogodb za 60 % vrednosti naših kapacitet, jih imamo sedaj komaj za 38 %.
Lanske in letošnje naloge so zahtevale, da smo povečali število delavstva, močno smo okrepili tehnični kader. Notranjo organizacijo smo izpopolnili in smo pripravljeni izvajati vedno večja in bolj zamotana dela. Velika akcija v Portorožu je dala našemu podjetju in naši enoti velik zalet in organizacijske Izkušnje. Razen tega so bila obsežna dela v Radencih, Ptuju in drugod za nas dragocena preizkušnja naših kadrov. Kaj pa v bodoče, ali bomo lahko vse te nabrane kapacitete zaposlili in izkoristiti?
Gotovo je, da bo na našem tržišču nastopila večja konkurenca kot doslej ter da bodo dela, za katera se bomo potegovali, po obsegu manjša in bolj razdrobljena, kar zahteva večjo režijo in povzroča sorazmerno večje stroške. V svojih zahtevah bomo morali biti skromnejši, povečati bomo morali napore za pridobitev novih del.
Največja investicija v naši republiki v bodočih nekaj letih bo vsekakor avtocesta Hoče—Levec. Vendar naša enota s participiranjem pri teh delih ne more z gotovostjo računati. Licitacijski pogoji so zelo ostri, za delo se potegujejo nešteta podjetja in osnove za kalkulacije so zelo nejasno izdelane.
V prihodnjem letu bomo z gotovostjo nadaljevali z gradnjo Terapije v Radencih, adaptacijo šole v Ljutomeru ter z nadaljevanjem trgovske hiše »Mercator«, prizidkov dveh hal tovarne avtoopreme ter raznih zgradb perutninarskega kombinata v Ptuju. V Kidričevem bomo nadaljevali z gradnjo prizidka li-
varni ter s predelavami v raznih drugih objektih TGA. V Mariboru bomo dokončali dela na črpalnici in dravskem jezu, na nekaterih objektih Elektrokovine. Avtoobnove, Petrola. Predvidevamo, da bomo pričeli z gradnjo stanovanj za tržišče
Ing. Borut Maister
na vogalu Slovenske in Gospejne ulice. Računamo, da bomo v kratkem pričeli z gradnjo stanovanjskega bloka v Sladkem vrhu. Vsa ta dela bodo veljala okoli 58 milijonov dinarjev. Za izpolnitev ostalih kapacitet se bomo morali pošteno potruditi. Razen tega bomo morali dokončno urediti naš obrat betonskih izdelkov, tesarske delavnice in druge stalne ustanove naše enote.
Prepričan sem, da bomo to prehodno krizo uspešno prebredli. Saj nas podobne težave v preteklosti niso omajale. Zanesemo se lahko na do-
didatov, zakaj so se odločili za izredni študij in kako to zmorejo. Odgovorili so takole:
Marsičemu sem se morala odpovedati
Slavka Gradišar — Nekateri pravijo, da brez šol človek ne more biti preveč pameten. Drugi pa zatrjujejo nasprotno, da je za uspeh v živ-ljunju poglavitna nadarjenost in iznajdljivost. Jaz pa menim, da je potrebno vsakega nekaj. Za uspeh v svojem poklicu mislim, da ni dovolj samo praksa, katero si pridobiš na svojem delovnem mestu, kot nekateri zatrjujejo, ampak se moraš stalno izpopolnjevati in izobraževati. To terja tudi današnji hitri razvoj na vseh področjih.
Že od vsega začetka je bila moja želja, lahko rečem moj cilj, da bi dokončala vsaj višjo šolo. Ker pa sem se kmalu zaposlila, sem se odločila za izredni študij in to na Višji upravni šoli v Ljubljani, katera je nekako ustrezala moji dotedanji šolski izobrazbi. Spoznala sem, da edino tako si lahko zagotoviš boljši položaj oz. boljše delovno mesto, od česar je precej odvisno v življenju.
V začetku sem si predstavljala, da to ni mogoče in sem vsakogar, ki je poleg svojega rednega dela študiral na višji šoli ali fakulteti, občudovala. Odločila sem se kljub temu. Ko sem že v prvih rokih opravila izpite, sem spoznala, da tudi to ni nemogoče. Potrebno pa je veliko volje, truda in vztrajnosti. Marsičemu se je treba odpovedati.
Ker šola za izredne študente nima posebnih predavanj v popoldanskem ali večernem času, temveč so predavanja le dopoldne, jih ne morem obiskovati. Zato je študij še malo težji. Literaturo dobim v šoli. Tako študiram doma.
Moja največja želja je, da bi še ostale izpite in diplomo uspešno napravila. Cilji v bodoče pa so — še vedno se izpopolnjevati, če bom le imela možnosti. Vendar pa vse življenje tega res ne zmoreš, vsaj ne s tako vnemo. Potreben je tudi počitek, dopust (ki si ga sicer lahko skrajšaš!) ter kak konjiček. Vsega torej ne more biti naenkrat, kajti dnevi so tudi za nas enako dolgi kot za vse ostale.
bre in zveste delavce, izkušene tehnične in upravne sodelavce in na kolektivno moč podjetja, s katerim smo povezani.
Začel sem kot delavec
Alojz Topler — V Muti, kjer sem bil rojen, si moji starši ob 8 otrocih niso mogli privoščiti takega razkošja, da bi nas šolali. Cimprej smo moral priti do kruha, da je bilo družini lažje. Tako sem prišel v Gradis.
Najprej sem delal kot KV delavec, želja po znanju pa me je premagala. Tako sem se vpisal v večerno tehniško šolo strojne stroke. Ob materialni in moralni pomoči, ki mi jo je nudilo podietje Gradis, sem končal srednjo šolo leta 1967.
Toda nisem ostal pri tem. Vpisal sem se na univerzo. S časom shajam malo težko, ker delava z ženo v različnih izmenah, hčerki pa terjata svoje. Rabil bi študijski dopust. Prepričan sem. da bom lahko ^Gradisu po zaključku šolanja povrnil to z znanjem in delom.
Hvaležna sem podjetju, ki mi pri študiju materialno pomaga
Regina Vnuk — V Ptuju sem končala dvoletno administrativno šolo ‘ Marsikdo mi je že takrat svetoval" naj nadaljujem šolanje na štiriletni’ Ker nisem imela možnosti, se,n se’ zaposlila pri Gradisu. Najprej v Mariboru, pozneje pa v kovinskih obratih Ljubljana.
Že v Mariboru sem sklenila da bom nadaljevala študij na štiriletni administrativni šoli, kajti takrat sem vedela, da se pisarniško poslovanje vedno bolj izpopolnjuje, to pa *
znanja8 °d uslužbencev mnogo več
Želja po srednješolski izobrazbi-me Je Pospremila do vrat štiriletne upravno. administrativne šole v Ljubljani, kjer sem se takrat vpisa-la v seminar za diferencialne izpite,
■i S<Lb\1 ,p?trebni za vpis v III letnik. Sedaj imam pred sabo še polovico III. letnika, cel IV. letnik in maturo.
Hvaležna sem podjetju, ki mi finančno pomaga pri študiju, kajti želim s svojim na srednji šoli pridobljenim znanjem pomagati pri doseganju cim večjih uspehov.
Ne smem se preveč pritoževati, da se moram odreči marsičemu zaradi šole, pripominjam le, da si je potrebno znati prosti čas razdeliti, ga primerno uporabiti, imeti voljo in zdravje.
Morda bom nadaljevala na I. stopnji, toda do takrat je še daleč. Marsikateri načrt se ne izpolni, zato si zaenkrat želim, da končam vsaj to šolo, kajti v življenju me še čaka mnogo skrbi in težav Upam, da ne bo naihujša težava šola, čeprav ie potrebno marsikdaj potresti. Volja in vztrajnosti pa imam dovolj.
»TRIM-šport za vsakogar«
Pogoji sodobnega načina življenja in dela kažejo na vedno številnejše negativne spremljajoče pojave, značilne za vse sodobne industrializirane in telesnih in psihofizičnih sposobnosti ljudi. To se med drugim odraža na zmanjševanju delovnih in obrambnih sposobnosti, na skrajševanje delovnega časa, na povečevanje poškodb, bolovanj in invalidnosti, na naraščanju asocialnih ravnanj ljudi, kar ogroža telesni razvoj sodobnega človeka.
Upoštevajoč ta dejstva, menijo pobudniki akcije »šport za vsakogar«, da je takšr.o stanje v precejšnji meri pogojeno z dejstvom, da je telesna kultura kot pomembna, korektivno-kompenzacijska komponenta premalo zastopana v življenju in delu odraslih ljudi. Vsega 6 %> ljudi se v SFRJ aktivno ukvarja s telesno kulturo. Znanstvena dognanja pa kažejo vsestransko vlogo in pozitivne učinke telesne kulture na zmanjšanju navedenih negativnih posle-
dic sodobnih življenjskih in delovnih razmer. Zato področje športne rekreacije dobiva vse širše in pomembnejše mesto na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Trenutno stanje na tem področju terja nenehno skrb za zdravje, telesno usposobljenost delovnih ljudi in za njihovo rekreacijo. Da bi tudi na tem področju ustvarili ustrezne pogoje za hitrejši napredek in organiziran razvoj športne rekreacije, pobudniki akcije »spori za vsakogar« predlagajo, da se vanjo vključijo vse temeljne organizacije združenega dela, telesnokultur-ne in druge organizacije.
V ta namen so organizatorji pripravili ustrezne kartone in prospekt z navodili za organiziranje skupne akcije. S tem v zvezi bomo po posameznih občinah organizirali tudi poslovna posvetovanja, na katerih bomo neposrednim organizatorjem akcije »šport za vsakogar« podrobneje razložili način in metodo njenega organiziranja.
V podaljšku Kajuhove ulice v Mostah gradimo nov most čez Ljubljanico
Novi most čez Ljubljanico
Regina Vnuk
Alojz Topler
Slavka Gradišar
letos dobila nov most čez Ljubljanico.
Novi most bo služil kot podaljšek Kajuhove ceste do bodoče soseske Novo Kodeljevo. Gradi ga ljubljanska poslovna enota,
Most je dolg 50 metrov in 18 metrov širok. Je armirano betonski, klasičnega tipa, podprt na dveh oporah v obliki črke V.
Z gradbenimi deli na mostu so pričeli 15. julija. Most pa je bilo potrebno zgraditi v 140 dneh. Graditelji so pohiteli in plošča oziroma vozišče je bilo že zabetonirano 10. decembra. Ing. Ločnikar, sektorski vodja pravi, da so imeli izredno srečo, ker je bila Ljubljanica ves čas gradnje izredno nizka. Voda je samo enkrat ob nekem večjem nalivu poplavila gradbišče.
Sedaj delo na mostu v glavnem počiva, končno pa morajo dokončati samo še jaške za vodovod in elektriko, postavili ograjo ter uredili nabrežje.
Nosilnost mostu je planirana za goseničarje do 60 ton. Most bo zelo lep in ga bodo slovesno odprli na občinski praznik Moste 27. aprila letos.
Po napornem delu v šele
Ljubljana, ali bolje rečeno občinska skupščina Ljubljana-Moste bo še
Pri zabijanju pilotov
DOSLEDNO IZVAJANJE POSTOPKA ZA UGOTAVLJANJE
IN IZREKANJE UKREPOV ZARADI KRŠITVE DELOVNE
DOLŽNOSTI
Čeprav je bilo že v našem časopisu veliko napisanega ravno v zveži z izvedbo disciplinskega postopka in so bila izdana tudi natančna navodila, se pogosto dogaja, da se delavci obračajo za nasvete v disciplinskih zadevah. Zlasti so za disciplinska vprašanja zainteresirani predsedniki disciplinskih komisij, ki se pri vodenju postopka znajdejo cesto v težavah.
Pravilnik o izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti taksativno našteva, katere kršitve delovne dolžnosti so lažje in ka--ere hujše. Med lažje delovne dolžnosti uvršča pravilnik naslednje:
1.	nevestno opravljanje dela,
2.	manjše zamujanje, predčasni odhod z dela in neopravičeno zapuščanje delovnega mesta, neopravičeni izostanek z dela do treh dni v enem letu,
3.	samovoljna zamenjava delovnega mesta ali dajanje dovoljenja za takšno zamenjavo brez odobritve pooblaščene osebe,
4.	nepravilen odnos do sodelavcev,
5.	neprijavljanje nastalih sprememb glede bivališča, družinskega stanja, če to zahtevajo splošni akti podjetja in navodila ustreznih strokovnih služb,
6.	oviranje drugih pri delu,
7.	nezadostna skrb za pravilen pouk in delo učencev ter praktikantov, ki so na strokovnem usposabljanju,
8.	odklonitev izpolnitve nalog na delovnem mestu.
Hujše kršitve pa so naslednje:
1.	ponarejanje osebnih listin in dajanje nepravilnih podatkov 2 namenom, da bi se na neupravičen način pridobile pravice z dela ali v zvezi z delom;
2.	zloraba-položaja ali prekoračitev pooblastil;
3.	slabo in nekvalitetno opravljanje dela, opustitev prijave napak Pri gradnji, proizvodnji, materialnih in delovnih sredstvih;
4.	prinašanje alkoholnih pijač na delo, prihod na delo v vinjenem stanju in pijanost pri delu;
5.	neopravičen izostanek z dela, ki traja več kot tri dni v enem
letu;
6.	pogosti neopravičeni izostanki z dela, ki povzročajo motnje V delovnem procesu zlasti na tistih delovnih mestih, kjer opravljajo skupinsko delo, ali zamujanja na delo;
7.	neupravičena odklonitev razporeditve na delo z enega delovišča na drugo delovišče v istem ali drugem kraju;
8.	samovoljno podaljšanje rednega, izrednega letnega dopusta ali drugih odsotnosti z dela;
9.	povzročitev premoženjske škode na družbenem premoženju, s katerim upravlja podjetje ali druga delovna organizacija, z nemarnim ali nevestnim opravljanjem delovne dolžnosti;
10.	prisvajanje ali neupravičeno izkoriščanje sredstev družbenega Premoženja, s katerim upravlja podjetje, ali omogočanje tretjim osebam neupravičeno uporabljanje sredstev družbenega premoženja;
11.	pridobivanje gmotnih koristi, sprejemanje daril in ugodnosti v zvezi z delom v podjetju in v njegovo škodo;
12.	povzročitev škode podjetju zaradi sklenitve neugodnih pogodb ali poslov, dajanje nasvetov za sklepanje takšnih pogodb in lahkomiselno sklepanje pogodb, ki se ne morejo realizirati oziroma katerih realizacija je škodljiva za podjetje;
13.	nagovarjanje sodelavcev h kršitvi delovne dolžnosti ali nagovarjanje k storitvi kaznivih dejanj, nemoralnemu življenju ali neto-Variški odnosi do sodelavcev;
14.	neupoštevanje vseh predpisov za varstvo pri delu in nepravočasno in nepravilno prijavljanje delovnih nezgod;
15.	kršitev predpisov pravilnika o varovanju poslovne tajnosti Podjetja;
16.	neupoštevanje in kršitev določb pravilnikov in organizacijskih Predpisov oziroma vseh splošnih aktov samoupravnih organov podjetja;
17.	opravljanje zasebnih opravkov v delovnem času;
18.	kajenje v delovnih prostorih v bližini objektov, kjer to ni dovoljeno;
20.	neupravičena odklonitev dela v daljšem kot polnem delovnem času;
21.	nepravočasno opravičilo vzroka izostanka z dela;
22.	prisvajanje zasebne lastnine delavcev in odvzem stvari sodelavcem, ki so jim bile zaupane v zvezi z delom;
23.	zavestno dajanje napačnih podatkov in odklonitev dajanja podatkov in dejstev, za katere delavec ve in so pomembni za potek Postopka zaradi kršitve delovne dolžnosti ali postopka za ugotovitev materialne škode;
24.	opustitev prijave o kršitvi delovne dolžnosti in opustitev predloga za začetek postopka za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti;
25.	samovoljno prenehanje dela v podjetju brez upoštevanja časa, ko mora delavec še ostati na delu v primeru prenehanja dela na željo delavca ali brez njegove privolitve. Neopravičen izostanek z delovnega mesta nepretrgoma več kot 5 delovnih dni;
26.	povzročanje nereda, prepira, pretepa v podjetju, v samskih domovih, delavskih naseljih ali obratih družbene prehrane;
27.	neupravičena ali nedovoljena odklonitev izpolnitve delovnih nalog, ki jih izdajajo pristojni organi podjetja oziroma neposredni vodja del;
28.	odklonitev podatkov ali nepooblaščeno dajanje podatkov ali dajanje netočnih podatkov, ki jih je treba po veljavnih predpisih dajati pooblaščenim organom in drugim delovnim organizacijam;
29.	neupravičeno zaračunavanje potnih in drugih stroškov;
30.	spanje med opravljanjem čuvajske službe ali med opravljanjem dela;
31.	nedosledno izpolnjevanje sklepov organov upravljanja;
32.	ponovitev istovrstne ali podobne lažje kršitve delovne dolžnosti;
3'3, opravljanje kakšrnegakoli dela med bolniškim staležem;
34.	samovoljna in nasilna vselitev družine y bivalne prostore delavskih domov in naselij;
35.	povzročanje prepira, pretepa, nereda vajencev v šoli ali pa v samskem domu ter neuspeh v šoli.
Za lažje kršitve delovne dolžnosti izreče komisija opomin in javni opomin, za hujše kršitve pa zadnji javni opomin in izključitev iz delovne skupnosti. Te ukrepe lahko izreče le pristojna komisija za sklepanje o ukrepih zaradi kršitve delovne dolžnosti, nikoli pa ne sme izreči ukrepa posamezna oseba, ki je po našem pravilniku pooblaščena samo za vložitev zahteve za začetek postopka. Sam postopek ugotavljanja in izrekanja ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti poteka v treh osnovnih fazah:
Začetek postopka z odkrivanjem kršitve delovne dolžnosti, zbiranjem dokazov in vložitvijo zahteve za začetek postopka, razpis glavne obravnave z izrekom ukrepa in postopek s pravnimi sredstvi. Pri izvedbi Postopka za izrekanje ukrepov mora komisija paziti, da postopek poteka v skladu z določili pravilnika. Zlasti je odločilno za zakonitost disciplinske odločbe dejstvo, da se kot kršitve delovne dolžnosti upoštevajo le tiste kršitve, katerih dejanski stan je opisan v pravilniku. Komisija mora slediti tudi temeljenemu načelu oz. zahtevi postopka, da delavca zasliši ob vsaki kršitvi in izreče pravilen ukrep. Sam postopek ,je zelo enostaven in se mora izvesti hitro, ker je le na ta način dosežen namen izrekanja ukrepov. Odgovorne osebe oz. pred-ttestavljeni se v primerih, ko je podana kršitev delovne dolžnosti poslužujejo ustnih opozori! ali pa le pretijo z disciplinskimi ukrepi. Šele . 0 poslane določen delavec disciplinsko problematičen, ker ruši red te disciplino, se odločijo za izvedbo postopka za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti. Le z dosledno izvedbo disciplinskih postopkov bomo dosegli, da se bo zmanjšalo število kršitev delovne dolžnosti, ter Be bo s tem istočasno tudi spremenil delavčev odnos do dela.
Lovilna mreža na viaduktu pri Ravbarkomandi
LOVILNA MREŽA ZA VARNOST
V gradbeništvu večkrat nastopajo primeri, ko bi bilo varovanje delavcev pri delu na velikih višinah na do sedaj običajen način z lovilnimi odri ekonomsko težko opravičljivo. Tak primer je nastopil na viaduktu Ravbarkomande.
Način montaže glavnih prednapetih nosilcev in voziščnih plošč je zahteval dodatno varovanje na ogroženih mestih s primerno konstrukcijo, ki bi »ujela« delavca po padcu s katerega koli mesta v območju polja mostu, kjer poteka montaža. Lovilni oder bi bil zato za ta nameri zaradi velikih razsežnosti, predvsem višine, zelo drag in njegovo prestavljanje iz polja v polje preveč zamudno. Tem zahtevam je najbolj ustrezala lovilna mreža, za katero je bil na iniciativo oddelka za varnost pri delu izdelan projekt v pripravi dela v strojnokonstrukejskv n odseku. Lovilna mreža ima pred lovilnimi odri vrsto prednosti:
—	je zelo lahka 0,26 kgte’,
—	montaža in demontaža je enostavna in hitra,
—	padec na mrežo je zaradi velike elastičnosti mreže »mehak«, po-
škodbe so minimalne tudi pri padcih z višine 6 m, kar je odločilna prednost pred lovilnimi odri z lesenim opažem,
—	poškodbe je možno popraviti z majhnimi stroški,
—	mreže je možno poljubno sestavljati,
—	pri obremenitvi povzročajo zaradi velike elastičnosti manjše reakcije na podpore,
—	za skladiščenje zahtevajo malo prostora.
Vendar ima mreža tudi svoje zahtevo, če naj dobro opravlja svojo funkcijo:
—	pred vsako montažo je potreben skrben pregled vse mreže,
—	poškodovana mesta zaradi padca težjih konstruktivnih delov je potrebno skrbno zakrpati,
—	mreža zahteva pazljivo ravnanje,
—	pravilom je potreben obremenitveni preizkus s spuščanjem bremen z višine 6 m ob vsaki montaži,
—	način sidranja mreže je treba rešiti že med projektiranje objekta.
Na sliki je razpeta mreža širine 20 m in dolžine 3G m med dvema stebroma viadukta Ravbarkomanda. Mreža je ob stebru vezana na vpe-njalno cev, ta pa na kapo stebra. Zrosti vzdolžni robovi mreže so vezani na robno nylonsko vrv premera 16 mm.
Na sliki konci cevi še niso vezani na kapo stebra, vendar je bil kljub temu izveden obremenitveni preizkus s padcem bremena 80 kg z višine 7 m v sredino mreže. Preizkus je mreža dobro prestala.
Opraviti bomo morali še nekaj preizkusov, vendar dosedanje izkušnje pri uporabi nylonskih lovilnih mrež v svetu in pri nas kažejo, da se bodo le-te vse bolj uporabljale namesto lovilnih odrov, predvsem v montažni gradnji. Poudariti pa moram, da so lovilne mreže namenjene samo zaščiti delavcev in ne tudi materiala.
Edo Ravbar, dipl. ing.
V prvih dneh novega delovnega leta vsakdo pričakuje nekaj novega, pa naj si bo to posameznik, delovni človek ali kolektiv kot celota. Ena izmed številnih delovnih enot podjetja Gradis je tudi centralna žele-zokrivnica v Ljubljani. Kolektiv šteje 89 članov in je do danes dosegel že’ vrsto lepih delovnih uspehov. Žal, pa se sliši na račun delovnega kolektiva železokrivnice veliko pritožb in težav, ki so akutne in vsakdanje.
Zato sem se odločil povpračati nekatere člane kolektiva o tem.
Na prvo vprašanje: kakšni so problemi, težave železokrivnice, so odgovorili takole:
Ferid Sejdič: Največji problem že-lezokrivcev so neprimerna stanovanja v Tomačevem, ki niso prilagojena stanovanjskim normativom. Pereč problem je tudi menza, hrana je slaba in draga. Velika pomanjkljivost železokrivnice so tudi neurejene sanitarije, pa tudi kopalnica bi bila nujno potrebna.
Bruno Colo vini:	Uredili naj bi
čimprej medsebojne odnose med sodelavci. Delovni tovariši naj bi se čim bolj razumeli, si pomagali in. drug drugega spoštovali.
Ante Bajič: Prevelika je mržnja med ljudmi ter prevelik je prepad med nadrejenimi in podrejenimi v delovni enoti.
Camil Ilalidovič: Preveliko je sporov, konfliktov med delovnimi tovariši. Veliko bolje bi bilo, če bi bili med seboj složni in si pomagali.
Na drugo vprašanje, ki se je glasilo: »Kaj bi vi po vašem mnenju spremenili, storili v delovni enoti,«
so odgovorili:
Ferid Sejdič: Čimprej bi bilo potrebno urediti odnose med delavci, naj si bo tako glede nesoglasij, spoštovanja,. zavisti, skratka, vsega negativnega človekovega individualizma in sebičnosti.
Bruno Colovini: Bolje bi bilo potrebno urediti samo organizacijo in ekonomičnost poslovanja z ozirom na proizvodno sfero, kot tudi urediti medosebne odnose.
Ante Bajič: Zagotoviti optimalne mesečne dohodke, izboljšati odnose med delavci samimi, kot tudi med vodstvom in operativo.
Camil Halidovič: Dvigniti moralo, zboljšati materialno stanje, skratka, da bi se vzpostavilo v delovni enoti prijetno, prisrčno in tovariško delovno vzdušje.
Na dve vprašanji osem različnih odgovorov, ki se med seboj bolj ali manj razlikujejo. Sodbo, mišljenje in komentar ob odgovorih na postavljena vprašanja pa prepuščam vam, bralci.
T. Kajfež
Večina delavcev je odšla na zimske dopuste
Z razvojem kibernetike in z njo v zvezi vseh mogočih znanstvenih metod za vodenje in kontrolo proizvodnje ter razvoja znanosti in tehnike nasploh je v istem okrilju nastala tudi tehnika mrežnega planiranja (TMP). Kot vse ostale metode je tudi ta nastala iz potrebe, ki jo narekuje današnji čas. Človek dandanes ne more več neznanstveno, individualistično, včasih celo nekoliko anarhičnv uravnavati poteka proizvodnje. Razmere so ga prisilile, ali pa ga še bodo, da si bo poiskal pomočnika v sodobnih metodah za nadzorstvo in vodenje, ki pa vse po vrsti zahtevajo strogo teamskao delo.
Pred nedavnim je bil v Opatiji posvet informatorjev o uporabi mrežnega planiranja pri nas. Na tem posvetu se je izkristaliziralo osupljivo dejstvo, da kljub potrebam in sorazmerno visoki stopnji razvoja gospodarstva v Sloveniji ni TMP našla odmeva, kot ga je bila deležna doslej po vsem svetu pa tudi v manj razvitih območjih v naši državi. Razen nekaj svetlih zgledov je vsa dobra volja ob začetku ugasnila v megli konservativnega nazadnjaštva. Ne bi našteval, kaj so na tem posvetu povedali, ker je gradivo vsakomur dostopno. Poskušal pa bom misli iz tega posveta presadili v razmere v našem podjetju ter biti obenem čim bolj kritičen, a tudi pravičen do vseh, ki bi lahko bili prizadeti.
® 2.0 Tehnika mrežnega planiranja v našem podjetju
2.1 Kaj pomeni TMP za gradbeništvo in naše podjetje
V gradbeništvu TMP pomeni nadzor nad potekom proizvodnje, pomeni pa tudi neizčrpen vir podatkov za bodoče delo na vseh področjih, organizacijskih, tehnoloških in finančnih, a posredno tudi strogo tehničnih. Zelo je zmotno mnenje nekaterih, ki mislijo, da lahko TMP reši podjetje vseh težav z roki, stroški itd. TMP je optimalizator vseh teh činiteljev. Priredi jih na optimalno mero, ki je za podjetje trenutno najugodnejša. V tem dejstvu je bil tudi eden od vzrokov za neuspeh TMP v našem podjetju: pričakovali smo vse, nismo pa vedeli, kaj nam lahko da. Z vsako metodo je nekaj podobnega kot z elektronskim računalnikom. Je dober pomočnik, če ga dobro poznaš, če vložiš dovolj v kadre, ki bodo z njim delali in če ga ti kadri znajo dobro izkoristiti. V vsakem drugem primeru je le breme, sam od sebe ne napravi nič.
TMP je stvar skupine strokovnjakov, ki stalno sodelujejo, dokler se nek projekt izvaja. Ti morajo biti vsaj povprečno seznanjeni, kaj jim lahko nudi in na kakšen način.
Pri nas v našem podjetju lahko z malo samokritičnosti kmalu ugotovimo, da možnosti, ki jih ta tehnika vodenja del nudi, ni nihče preveril dovolj dobro. TMP ne pozna niti v osnovah večina strokovnega kadra, kakor tudi ne vodilni kader v podjetju.
2.2 Kakšen je bil pristop k TMP
Ko smo se pred nekako tremi leti odločili, da bomo v naše poslovanje uvedli TMP, smo zadolžili za to enega človeka (edinstven primer celo v Sloveniji), ga poslali na 14 dnevni seminar o mrežnem planiranju in pri tem je v bistvu ostalo.
Tehnični kader na gradbiščih in v tehničnih službah podjetja ni bil deležen izpopolnjevanja v tej smeri.
Pri tem moramo vedeti namreč naslednje:
TMP je metoda, ki zahteva kompleksen pristop k delu, dobro organizacijo tega pristopa in solidno disciplino pri sodelovanju in izdelavi posameznih projektov. TO JE NAMREČ ŽE PO NARAVI TEAMSKA METODA!
Poleg tega TMP posebej poudarja, da je nosilec naloge nujno izvajalec del. On sam si mora določiti tehnologijo v več variantah. S strokovnjakom za mrežno planiranje in kalkulanti pa izberejo nato najugodnejše. Samo v izjemnih primerih je lahko mrežni plan vsiljen izvajalcu s strani planerja, vendar je to sila neugodna varianta, kar se je demonstriralo tudi v našem podjetju.
No, in to je tudi drugi važen razlog za neuspeh TMP v našem podjetju. Skoraj vse tehnologije, ki so bile vsiljene, najsi so bile dobre ali slabe, so bile prej ali slej zavrnjene. Na gradbišču se je kmalu delalo tako, kot si je morda pozneje domislil vodja gradnje. To pa ni več sodobno vodenje proizvodnje.
Vodja gradnje se mora torej zavestno vključiti v delo teama ter sodelovati, dokler ni objekt predan investitorju, ne pa le dokler ni plan izdelan, da ga lahko da v miznico kot dokument.
Najmanj tako važno kot določanje tehnologije je namreč spremljanje izvedbe. Ce izvedbe ne spremljata vodja gradbišča in planer, če ustreznih podatkov ne zbirata, obdelujeta in jih pozneje zopet s pridom uporabita, je TMP le malo drugačen grafičen prikaz že obstoječih klasičnih metod in služi lahko le kot reklama in še to le reklama v slučaju nepoznavanja TMP.
Spremljanje izvedbe, obdelava podatkov in njihova poznejša uporaba na raznih nivojih je pri nas povsem izostala. Krivcev ža to je več: slaba organizacija uvedbe TMP. konservativnost enega dela tehničnega kadra, pomanjkanje dopolnilnega izobraževanja itd.
2.3	Čemu naj bi služila TMP
Položaj, kakršen je sedaj v zvezi s TMP. sili človeka, da ima občutek, kot bi si ljudje sami sebi ne hoteli pomagati, ali pa si morda sami natikajo zanko za vrat. Mnogo manjša podjetja so na posameznih področjih že precej uspešnejša od nas in že zdavnaj bi propadla, če se ne bi oprijela sodobnih metod poslovanja, izobraževala svoj kader in s sodobno tehnologijo prodrla med velike.
Vsak mrežni plan. ki je v celoti in dobro izdelan in spremljan, služi s svojimi poročili z gradbišč kot v danem trenutku najugodnejši pokazatelj in instrument za pravočasno in učinkovito ukrepanje na vseh ravneh. To dejstvo naš vodilni kader vse preveč pozablja. To dejstvo bi moral poznati tudi vsakdo, ki ima kakršenkoli vpliv na odločanje in vodenje proizvodnje v podjetju. Iz poročil TMP. ki so vestno sestavljena, v končni fazi izhajajo vsi časovni, finančni in fizični pokazatelji, prav tako pa je možen hiter in uč"nkovit obračun proizvodnje na elektronskih računalnikih.
Seveda pa je pri nas vse to vprašanje bodočnosti, kajti pristop k delu ne ustreza zahtevam TMP.
2.4	Ugcvori o uporabnosti TMP v
gradbeništvu
O uporabnosti TMP pri nas zaradi anarhičnosti v našem gospodarstvu, industriji gradbenega mateirala, financiranju itd. ne bi govoril, ker je brez pravega smisla. Povem naj le to: TMP je nastala prav zaradi takih težav, ki obstajajo povsod v svetu! TMP skuša te težave in njihove posledice le omiliti ter jih omejiti na optimalno mero. Toda to bo lahko ra zn m el dodobra le, kdor bo vsaj površno prebral teoruo o TMP m vse trezno premislil.	Se nadaljuje

- ....
*— Pomisli, Lojzek! Včeraj sem bil tako pijan, da ne vem več, zakaj so mi vzeli vozniško dovoljenje
Brst sHrbi, soj se ist ne bo a č zpblo
Resnost puškod je v letošnjem letu večja, toda ne zato, ker imamo zahtevnejša delu. ampak zato, ker pri organizaciji dela opuščamo nekatere podrobnosti, da ni s tem skrajšali proces dela. Tehnično zaščito, če je že ne opustimo, izdelamo površno, da ni zanesljiva in v celoti ne služi svojemu namenu Osebne zaščite delavci ne uporabljajo zavestno -a zavarovanje svojega zdravja, ampak jo uporabljajo pač zato, ker jo imajo. Ponekod pa je ne uporabljajo zato ker ie nimajo,
Zaradi nedoslednosti vodstvenega kadra in vodilnih delavcev pri delu na deloviščih pogosto kršijo varnostno disciplino. Delavci tudi sami brez potrebe tvegajo, čeravno vedo, da je nevarno Ce so opozorjeni na nevarnost, ki jim preti, se smejejo in pra vijo ->Rrez skrbi, nič se mi ne ho zgodilo.*
Kaj je rezultat takega početja in miselnosti?
V letošnjem polletju je poškodovanih 203 delavcev in izgubili smo 3082 dni
Za koliko dinarjev bi bilo v 3082 dneh izvršenega dela, ni težko izračunati. če pri tem ne upoštevamo drugih motenj v delovnem procesu in gremo molče mimo tistih, katerim je poškodba pustila trajen spomin — invalidnost in s tem zmanjšano delovno sposobnost.
Vsi člani kolektiva bi morali razmisliti, ali je res treba pri tem, ko delamo, da bi nekaj ustvarili in zaslužili potreben kruh, plačati toliko krvnega davka poleg znoja, ki ga potočimo pri napornem delu, Mislim, da ne, če bi vsak izmed nas izpolnil svojo dolžnost takrat, ko to zahteva delo.
J. S.
32. L e k t i o n Wir Iernen deutsch. Prapositionen mit dem D a t i v
II
*
aus: (iz) Die Mutter kommt aus dem Zimmer. Die Kinder kom-men aus der Schule. Ich trinke Wein aus einem Glas,
bei: (pri) Kari vvohnt bei seinem Onkel. Vižmarje liegt bei Ljubljana.
mit (z ali s) Wir schreiben mit dem Bleistift. Die Tante kommt mit dem Zug. D as Kind spielt mit dem Bali.
nach (lokal) (smer kam) Wir fahren nach Zagreb. Der Vater reist nach Engtand. Merke: Er geht nach Haus.
(temporal): (po — časovno) Nach der Schule gehe ich nach Haus.
VVas machst tiu nach dem Essen? Nach Regen kommt Sonnen-schein.
seit: (od) Ich bin seit einem Monat in Ljubljana. Ich babe dich seit Montag nicht gesehen.
von: (od) Ich habe das Geld von der Bank bekommen. Er kommt von seiner Schvvester. Ich fahre von Ljubljana nach Zagreb.
zu: (k) Ich laufe zu der Schule. Wir fahren zu unserm Onkel. Er geht zu Fuss (peš). Nach der Arbeit gehe ich zum (na mesto zu dem) Essen. Ich fahre mit dem Taxi zum Bahnhof.
gegeniiber: (nasproti) Pozor: ta predlog se navadno zapostavlja! Unsere Schule liegt dem Park gegeniiber. Die Post ist dem Bahnhof gegeniiber. Er sitzt mir gegeniiber.
Merke! bei dem — beim, von dem — vom, zu dem — zum, zu der
zur.
Biiden Sie Satze mit Prapositionen mit dem Dativ:
Kar! maeht einen Besuch bei — seine Tante. Unser Haus steht — euer Haus gegeniiber. Die Schiller kommen aus — das Schulzimmer. Max fahrt zu — seine Eitern. Sein Bruder vvohnt bei — der Kaufman Naglas. VVir trinken Bier aus — ein Glas, Kaffee aus — eine Tasse. Die Knaben kommen von — die Schule und gehen zusammen zu — der Bahnhof. Nach — das Essen trinken wir eine Tasse Kaffee. Du hast das Geld von — dem Vater. Seine VVohnung liegt — der Bahnhof gegeniiber. Nach — das Friihstiick besuchen wir unsere Freunde. Die Mutter geht mit — mein Vater spazieren. Mein Onkel ist schon seit — eine Woehe hier. Wir fahren heute mit — unser Auto zu — die Schule.
Prapositionen mit dem Akkusativ
(Predlogi s četrtim sklonom)
durch: (skoz) Der Zug fahrt durch dcn Tunnei. Wir gehen durch den Gerten. Nach Deutschland fahrer wir durch Oesterreich.
fiir: (za) Ich kaufe Blumen fiir meine Fran. Der Knabe bringt Zi-garetten fiir semen Vater. Ich bestelle im Hotel ein Zimmer fiir meinen Freund.
gegen: (proti) Er spricht gegen mich. Er fahrt mit dem Fahrrad gegen einen Baurn.
gegen (temporal) — okoli, približno ob) Ber Vater kommt gegen acht Ulir nach Haus. Der Zug fahrt gegen neun I lir nach VVien.
Ohne: (brez) VVir fahren ohne dich nach Zagreb. Der Vater geht heute ohne seirte Kinder ins Theater. Ich gehe mit dir aber ohne deinen Freund in den Garten.
um: (lokah — okoli (krajevno) Die Kinder laufen um den Tisch. Die Sirasse ftihrt den See. Um den Garten ist ein Zaun (ograja).
um: (temporal ob) (časovno) Der Zug kommt um zehn Uhr an. Um halbneun gehen vvir ins Kino.
entlang: (vzdolž) Pozor: se navadno zapostavlja! Die Eisenbahn ftihrt die Strassc entlang. Wir fahren immer den FIuss entlang.
Bi'den Sie Satze mit Prapositionen mit dem Akkusativ!
Ohne — meine Frau gehe ich nicht spazieren. Geh und bringe Zi-garetten fiir — der Vater! Die Kinder laufen schnell durch — der Garten. Jemand geht um — das Haus. Der Študent muss flcissig fiir — die Prtifung studieren. Durch — diese hohle Gasse muss er kommen! Er fahrt mit dem Motorrad gegen — die Mauer. Ein fleissiger SchiUer kommi nicht ohne — seine Biichcr in die Schule Wo ist der Bahnhof? Gehen Sie rechts um — die Ecke! Durch — diese Strassc fahrt kein Autobus. Durch — die Fenster kommen das Licht und die frische Luft in das Zimmer.
Verbinden Sie die Prapositionen (Dativ und Akkusativ — tretji in četrti sklon) mit dem Substantiven (s samostalnikom) im Singuiar und
Plural:
a)	duch, aus: s Blatt, s Buch, r Horsaai, r Brief, s Haus, e Ttir, r Sehrank, e Karte, s Auge, e Wand.
b)	fiir, bei: e Bank, r Študent, r Junge, e Uhr, r Mensch, s Bild, r Arm, r Affe
c)	gegen, von: r Mann, e Ttir, r Eut, e Strasse, s Kind, r Sohr, r Študent.
Antu-orten Sie mit einem Satz!
Zu wem gehen ivir heute nachmittag? (zu: die Ilausfrau, der Lchrer, unsere Tante, deine Geschvvister). Bei ivem ivohnt unser Freund? (bei: seine Vater, seine Mutter, seine Bruder). Von wem bekommen vvir immer das Geld (von: die Bank, die Schule, die Eitern). Wo ist die Post? (gegeniiber: die Schule, der Bahnhof, das Warenhaus). Seit wann lebt dein Vater im Ausland? (seit: meine Geburt. 15 Jahre. ein Monat). Fiir iven arbeitest du? (fiir: meine Familie, meine Kinder, mein Sohn). VVann fahren vvir nach Deutschland? (nach: der Schul-schluss. das Neujahr. die Ferien). Mit wem geht ihr heute spazieren? (mit: die Freunde. die Braut, das Madchen. die Schiller). Zu vvem gehst du? (zu: meine Tante, mein Sohn, die Schule, das Theater). Wo vvohnt Ihre Frau? (bei: ihr Vater, ihre Schvvester. ihre Kinder, ihre Freunde).
W o r t e r — besede
Proposition — predlog
Nominativ — 1. sklon (imenovalnik)
Genitiv — 2. sklon (rodilnik)
Dativ — 3. sklon (dajalnik)
Akusativ — 4. sklon (tožilnik) der Tunnei — predor bringen — prinesti bestellen — naročiti
durch diese hohle Gasse — skoz to ozko ulico
das Blatt — list
der Horsaai — predavalnica
der Junge — mladič
der Affe — opica
die Hausfrau — gospodinja
das VVarenhaus — blagovnica
das Ausland — inozemstvo
die Geburt — rojstvo
der Schulschluss — konec šole
die Braut — nevesta
Noči s knjigo v roki
Ludvik Šiftar, strojnik SPO — Moram poseči nazaj v svojo rano mladost. Rodil šem se na majhni kmetiji v Prekmurju. Toda ni bila revščina tista, ki je postavila oviro mojim željam. Usoda je bila krute j a in mi je že v rani mladosti naložila veliko nesrečo in odgovornost. Ko mi je bilo komaj osem let, je zbolela mama in huda bolezen jo je priklenila na posteljo za dolgih dvanajst let.
Po končani osemletki sem bil pred odločitvijo: ostati doma in skrbeti za starše ali pa iti za svojim lastnim ciljem. Ljubezen in spoštovanje do staršev sta bila prevelika, da bi jih lahko pustil same v nesreči. Tako sem ostal doma in za tako odločitev mi ni žal.
Kar sem zamudil v rani mladosti, skušam delno nadoknaditi sedaj, kajti želja po izobrazbi je v meni še zmeraj živa. Z dvajsetim letom sem stopil na,pot, ki naj bi me pripeljala do zastavljenih ciljev. Začel sem kot traktorist na posestvu KIK Pomurka v Murski Soboti. Po odsluženem vojaškem roku sem se prijavil na razpis Gradisa za dvoletno šolo za strojnika težke mehanizacije, katero sem uspešno končal. Nato sem se zaposlil v podjetju kot žerjavist. Delal sem skoraj na vseh večjih gradbiščih po Sloveniji in se. srečeval z različnimi problemi.
V tem času je v meni tlela še naprej želja po nadaljnjem izobraževanju. Leta 1969 mi j e podjetje omogočilo, da sem se vpisal na tehniško šolo strojne stroke, oddelek za izobraževanje odraslih. Uspešno sem končal dva letnika in sedaj sem v tretjem. Upam, da bom v celoti uspešno končal TŠSS.
Moj cilj je spešno končati srednjo tehniško šolo.
Res, da je izredno šolanje zelo težavno, saj se vsak dan srečujem z neštetimi problemi. Eden največjih je vsekakor čas, s katerim sem vedno v stiski. Moj delavnik obsega štirinajst ur, če izvzamem mnogo neprespanih noči, ki jih prebijem s knjigo. S tem je pa za marsikaj prikrajšana moja družina, saj mi za njo ostane zelo malo časa. Povrhu vsega tega je naš največji družinski problem stanovanje. Pri podjetju sem osem let, toda žal mi do danes ni uspelo rešiti tega problema. Trenutno stanujemo v malem stanovanju kot podnajemniki, za kar plačujemo precej visoko najemnino. Živimo pa v upanju, da bomo s pomočjo podjetja kmalu rešili tudi ta problem
Moj prvi cilj je sedaj uspešno končati TŠSS. S tem pa seveda ne mislim prenehati z izpopolnjevanjem.
Pri uresničevanju mojih ciljev se moram v veliki meri zahvaliti kolektivu Gradisa, ki mi omogoča šolanje V znak hvaležnosti želim ostati v podjetju še vrsto let z željo, da bi bilo podjetje še naprej uspešno.
L«dvik Šiftar
Pripravljamo se za nova sezono
Na dvorišču strojnoprometnega obrata Ljubljana je vedno več mehanizacije. Moramo priznati, da so se letos zelo potrudili, saj so vsi boljši stroji pokriti s polivinilom, tako da jim tudi debela snežna odeja ne bo mogla do živega. Vprašali smo direktorja strojno prometnega obrata tov. Brgleza kako so se pripravili na zimo oz. kaj delajo v teh dolgih zimskih dnevih.
V glavnem delamo na remontu, je odgovoril tov. Brglez, opravljamo pregled in vzdrževanje strojev. Pregledamo vsak stroj in preden gre v deponijo, ga preizkusimo, namažemo in pripravimo za nova dela v prihodnjem letu. Nekaj strojev smo posodili drugim podjetjem. V glavnem pa uporabljajo našo mehanizacijo komunalna podjetja, še posebno ko zapade sneg. Na splošno pa počiva 80 °/o mehanizacije.
In strojniki?
Preko 40 smo jih poslali na zimski dopust, nekaj jih je na tečaju, ostali pa so zaposleni na remontnih delih. Upamo, da zima ne bo predolga ter prav tako, da bomo spomladi imeli dovolj dela za našo težko mehanizacijo.
Iz vojske nam nišejo
Tokrat se je oglasil naš bivši predsednik mladinske organizacije iz Ljubljane Jovan Cukut, ki služi vojaški rok v Banatu. Pa poglejmo, kaj nam piše.
Dragi tovariš urednik!
Oglašam se iz Bele Crkve v Banatu, kjer služim vojaški rok. Le dober mesec dni sem v JLA, pa sem se že kar privadil. Sicer pa je vsak začetek težak. Vojaški rok služim v avtoedinici. Kakšna razlika: prej kvalificirani tesar, sedaj pa avtoedinica! Končno pa me tudi avtomobilizem veseli.
Imam veliko prošnjo do vas, želel bi tudi v času odslužen j a vojaškega roka obdržati stike s podjetjem. Zato vas lepo prosim, da mi pošiljate naše glasilo Gradisov vestnik. Pridno ga bom prebiral in tako spremljal tok dogajanj v podjetju. Ko bom vojaški rok odslužil, se bom zopet vrnil, v podjetje, kjer sem se izučil, pridobil kvalifikacijo in še marsikaj koristnega za nadaljnje življenje.
Mnogo uspeha pri nadaljnjem delu! Če pa komu od mojih sodelavcev dopušča čas, pa mi naj piše.
Lep pozdrav Cukut Jovan V. P. 4210/8
26340 Bela Crkva Banat
Dragi Jovan!
Tvoji želji bomo ustregli ter ti naše glasilo tudi pošiljali. Želimo ti v JLA obilo uspehov. Oglasi se še kaj.
Urednik
Mladinci
na zdravniškem pregledu
Zakon o varstvu pri delu ter ostali zakonski predpisi določajo, da morajo biti delavci, ki delajo na delovnih mestih na višini, ropotu, na delovnih mestih z neugodnimi klimatskimi pogoji, obvezno pa vsi učenci zdravniško pregledani.
Dr. Vida Saranovič je na osnovi tega določila pregledala 102 mladinca ter ugotovila, da je 58 pregledanih popolnoma zdravih. Pri 31, ki so sicer sposobni za delo je predvsem ugotovila, da je vsem potrebno zdravljenje carioznega zobovja, 3 so bili sprejeti v bolniški stalež. Pri ostalih pa so se opazile manjše okvare sluha, lažja prehladna obolenja in podobno. Nekateri pa so bili poslani na specialni pregled.
Ponovno ugotovitev velikega števila defektnega in carioznega zobovja pri mladincih narekuje posebno zdravljenje, ker jp cariozno zobovje eden izmed pogojev za nastanek resnejših sistemskih obolenj (revmatizem, srce in ledvic ter obolenj na prebavnem traktu).
Zimske športne igre Gradisa
Organizacijo letošnjih zimskih športnih iger Gradisa je prevzela naša enota na Ravnah
Tradicionalne zimske športne igre Gradisa bodo letos v Mežici na Koroškem od 4. do 6. februarja. Organizacijo je prevzela osnovna organizacija sindikata Gradis — Ravne na Koroškem.
Priprave so v polnem teku. Organizator je uspel pritegniti k sodelovanju tudi gostince in športno društvo v Mežici. Tako bo tehnični del prireditve t.j. pripravo prog, izvedbo tekmovanj do razglasitve rezultatov izvedlo smučarsko društvo v Mežici, člani društva bodo delo v redu opravili, pri čemer jim bodo pomagale dolgoletne izkušnje v organizaciji tekmovanj pa tudi ugodni smučarski tereni z novo žičnico.
Za prehrano in prenočišče bo preskrbljeno v hotelu Peca. Na razpolago pa je tudi dovolj privatnih sob pri gostoljubnih domačinih.
Samoupravni organi in osnovne organizacije sindikata sodeč po prijavah udeležencev pravilno razumejo velik pomen športne aktivnosti članov kolektiva. Prijavilo se je namreč več kot sto tekmovalcev.
Poleg tekmovalnega in rekreacijskega je važen tudi družbeni pomen teh športnih srečanj, zaradi spoznavanja in utrjevanja tovarištva med člani poslovnih enot Gradisa.
Vsem udeležencem športnega dne Gradisa, želimo mnogo športnega užitka ter prijetnega bivanja v Mežici med gostoljubnimi Korošci
DEDEK MRAZ
SE JE POSLOVIL
Na centrali podjetja je odbor sindikalne organizacije sklenil, da bo pripravil obdarovanje otrok zaposlenih delavcev. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se obdarijo otroci po skupinah od 1. do 7. leta z enako vrednostjo 90,00 dinarjev.
Ker centrala podjetja nima ustreznega prostora za take pripreditve, saj je takih otrok 90 po številu, se je sindikalna organizacija povezala s Slovenskim narodnim gledališčem »Dramo« v Ljubljani, ki je še s tremi ostalimi podjetji organiziral obdaritev dedka Mraza, zraven pa je primaknil še igrico »Jurček«.
Dvorana je bila polna otrok in zadovoljnih mamic, pa tudi očetje nisos kriv ali svojega zadovoljstva. Organizacijski odbor je sprva mislil, da bo zadeva potekala počasi, saj je bilo kakih 250 otrok, vendar se je
Vodja strugarske delavnice Slavko Jerman: »Do maja smo z delom v
celoti zasedeni. — Zima nas nič ne moti.«
stvar lepo razvijala, saj je »Jurček« s svojimi prigodami otroke kar polno zaposlil.
Po končani igrici, so otročkom srčka hitreje bila. Ugibali so sami pri sebi, ali so bili dovolj pridni, da bodo deležni darila dedka Mraza?
Ko pa se je prikazal dedek Mraz, ves siv in betežen, in ko je pozdravil malčke, je strah skorajda odpadel. Očke so se jim zasvetile, ko jih je začel poimensko klicati, in venomer so strmeli v pisane pakete, katere je dedek Mraz počasi jemal v roke in jih jim izročal.
No, končno pa so bile košare, polne daril, prazne. V mladih srcih pa bo še dolgo ostal spomin na sivolasega dedka in njegova darila. Polni sreče in lepih obljub do ponovnega srečanja, so zadovoljni odšli domov.
Na gradbenem vodstvu Ljubljana je vpisanih 176 otrok, katerih starši so prejeli bone v vrednosti 50,00 din. Boni so bili vnovčljivi samo pri podjetju NA-MA ter so starši, sicer za zelo majhno vsoto, lahko kupili otrokom darilo po želji.
V	premišljevanju, kaj nam bo prineslo novo leto, pa se moramo nehote vprašati, koliko otrok je še na svetu, kateri za tako lep praznik nimajo niti koščka kruha v ubogih izsušenih ustih, koliko otrok bega sem in tja, da bi zaščitili svoje mlado telo pred napadi agresorjev, koliko otrok je morda po bolnicah, kjer se borijo za svoje komaj rojeno življenje?
V	takih mislih pa uvidimo, kako lepo je našim otrokom, ki imajo svoj mir in zadovoljstvo — ne občutijo niti lakote niti preganjanja.
Kako lepo bi bilo, če bi se misel o miru po vsem svetu uresničila in prinesla vsem otrokom sveta srečo, zadovoljstvo in ponos celotni družbi.
Nuša
Kot rečeno, po izkopu ene kleti takoj zabetoniramo, stropno ploščo, ki se opira na vlito steno Stro-pove pa na vlito ploščo lahko obesimo le, če imamo v vliti steni sidra iz betonskega železa. Vložiti sidra v vlito steno pa je zelo težavno delo, pa tudi redkokdaj se da vložiti dovolj železa. Zato sl pomagamo s stebri, ki so zabetonirani ob vlito steno (slika 6). Ti stebri so za časa gradnje obreme-
lom, na primer s plastičnim betonom.
rednost zemeljskih plasti in hidrološke karakteristike. Znižanje gladin? talne vode je v splošnem ekonomična rešitev, toliko bolj, če je zgrajena obodna stena in če moramo odstraniti samo vodo, ki pronica iz tal. Prav tako je lahko koristno znižanje talne vode, kadar imamo vodoncpropustno plast zemljine, katere stabilnost je ome-
ne smemo v tem primeru vzeti dobesedno, ker se z injeciranjem ustvari le zavesa, ki je zelo slabo propustna in katere ravnotežje zahteva nekaj črpanja vode iz terena nad injecirano zaveso.
V sliki 8 je prikazan prerez izkopa, globokega 15 m. Dno izkopa je razpokan, vodoprepusten apnenec, poleg tega pa je izkop v bližini reke, katera lahko v izjemnih primerih naraste na 14 m
Vedno pogosteje grade lahke stavbe z vedno večjim številom kleti, to je z vedno bolj globokim temeljenjem, kar tudi pomeni, da se pogosteje pride do vode, katera pritiska, kot vzgon na spodnjo temeljno ploščo. Do vzgona lahko pride tudi takrat, kadar je gladina talne vode pod temeljno ploščo, ki pa se dvigne z naraščanjem gladine reke, ki teče v bližini in pred katero se je treba brezpo-
DMD /ZXOf*


površini v medsebojni razdalji 4 metre. Zaščita kablov proti koroziji je štirikratna (slika 9a). Cc se izhaja iz sredine kabla navzven proti terenu, je ta:
—	lahka in mehka prevleka iz epoksidne smole v katero je ovita vsaka vrv kabla,
—	zaščitni cementni sloj, ki se injecira med jeklene vrvi in cev v katero so vloženi kabli,
—	plastična cev, v kateri je kabel,
—	cementna injekcija med vrtino in cevjo s kablom.
® Posebna temeljenja
V posameznih primerih geoteh-nične lastnosti tal v globini talne plošče ali v globini dna zadnje-kleti niso take, da bi lahko fun-dirali na površino izkopa, posebno še pri težkih stavbah. Uporabiti je tako treba posebne načine temeljenja s piloti.
ri piloto, v zgornjem delu pa ovije temelj stebra in ustvari potrebno vaz med piloto in stebrom. Preostali zgornji del vrtine se izpolni z zemljo, katera se potem odstrani z izkopom za klet.
Po izvršenem temeljenju in postavitvi stebrov se lahko nadaljuje gradnja navzgor (nadstropja) in navzdol (kleti).
Zgoraj opisani način gradraje pa je zelo zahteven. Zelo je treba paziti, da so izvrtine navpične, da so železni ali betonski stebri postavljeni navpično in v pravilnih merah in tako tudi zabetonirani.
® Osnove prej fahricirane stene
V novejšem času se zelo hitro razvija tehnika prejfabriciranih sten, ki obstaja v tem, da se v izkopani jarek namesti in zalije prejfabricirane elemente, izdelane v obratih ali na gradbišču.
Jarek se izkoplje v bentonitnl malti kot za vlite stene.
SUKA 8
njeni na nateg, po dograditvi pa jena z ozirom na pritisk vode
na tlak.
V posebnem primeru, ko se talna voda pojavlja šele pod najnižjo kletjo in kjer imamo izkop v takem terenu, ki ne potrebuje neprekinjenega podpiranja, se poslu-žimo načina, ki je prikazan v sliki 7. Posamezni deli vlite stene, široki 1.80 m do 3.00 m, so prekinjeni v širini približno 0,50 m. Ti vmesni, 0,50 m široki presledki se odkopavajo in betonirajo skladno z napredovanjem izkopa. Seveda so taki »skriti stebri« tudi armirani tako, da nanjo lahko obesimo ploščo. Opisani način gradnje je ekonomičen in poleg tega popolnoma izkoristi razpoložljivo mestno zemljišče.
Glavni prihranek pri zgoraj opisani metodi je v odstranitvi opor ln sider, deloma pa v zmanjšanju obsega vlite stene. Z uporabo sider postanejo deli vlite stene, široki 1.80 m do 3,00 m, samonosni. To pa omogoči popoln izkop gradbene jame; »skriti stebri« pa se betonirajo skladno z napredovanjem izkopa. Izvedba je nekoliko podobna načinu »berlinski zid«, le da dobimo v tem primeru nosilni obodni zid in ne samo zaščito izkopane gradbene jame, kot je to pri berlinskem 7-du
© Začasno zavarovanje dna gradbene jame
V I. delu članka »Izkop gradbene jame v mestu« so bili pojasnjeni načini zaščite sten gradbene jame, v tem II. delu pa je prikazanih par načinov zavarovanja dna gradbene jame.
Klasični problem stabilnosti dna gradbene jame izvira iz prisotnosti talne vode v terenu.
Pri začasni rešitvi tega problema je naloga gradbenika v tem, da za časa gradnje onemogoči dostop talne vode v gradbeno jamo.
Prvi primer, ki v naravi lahko obstaja, je 1a, da se v primerni globini nahaja naravna vodone-propusina plast. V takem primeru podaljšamo obodno steno do te plasti. Zaradi tega je taka stena zgrajena dostikrat precej globje, kot je to potrebno za stabilnost bodoče zgradbe. Prazen prostor med izkopom in med obodno steno v takem primeru zapolnimo s cementnim vodotesnim materia-
(premajhna debelina plasti; plast
višine. Problem je bil rešen tako, da so do apnenih plasti zgradili
Drugi primer nastopi, kadar lah- obodno betonsko steno, zasidrano
ko znižamo gladino talne vode, upoštevaje pri tem okolico, zapo- petih sider, leži preblizu dna izkopa). Tu je treba pritisk vode na- vodonepro-pustni sloj znižati na dopustno vrednost.
teren z dvema vrstama predna-Pod betonsko steno in dno so apneni sloj injecirali s cementom, debelina injekcijske zavese je približno 2,50 metra.
.V-V."?
1 :	\° * • - • o
»	+£& TALfJA vm ■-;> -
f / . v.. . —■'
ALI/V/J -o . 1» .• % ./
- : •*'. • » " -c&i/avj* /■■■ J-..-.,.-.S/&KA , /■
ftsto
mDojrrm srrnosat

SUKA 9
V tretjo skupino primerov pa spadajo vsi tisti, ki niso zajeti v zgornjih dveh: tla nimajo vodo-nepropustnega sloja in zemljišče je preveč propustno z ozirom na možnosti za črpanje vode, ki doteka skozi zemljino.
Tu se da uporabiti le mjeeiranje zemljine, ki ustvari umetno vod-nonepropustno dno. Lego te vo-donepropustne plasti določijo na osnovi ravnotežja na dnu injeci-ranih tal: na eni strani vode iz vodonosnega sloja, na drugi strani pa teže zemlje nad injecirano zaveso pod dnom izkopa.
Besede »vodonepropustno dno«
,_oao/> zpp/ve'
i
cev za /M/£zr/pA//y^
fvt&rz.
0
fAUf voaf
1
KHži
j§
Logično je, da se pilotira iz dna gradbene jame, čeprav nas tu včasih ovirajo gradbeni stroji, kamioni, prestavitve dostopnih ramp gojno zaščititi.	m sličn0,
Dosedaj je bila v navadi taka včasih je treba izdelati pilote v rešitev, da se je za vzpostavitev terenu še preden se prične zemelj-ravnotežja proti vzgonu vode ode- gka dela stroj stojj na zemljišču belila talna plošča, kar zakteva in mora jZVršiti vrtanje tudi v ti-poleg večje količine betona še stem deiu zemljine, ki bo kasneje večji izkop in bočno zaščito.	odstranjena. Ta del vrtine od vrha
Elegantno in ekonomično rešitev terena do dna temeljne plošče se nudi v takih primerih uporaba si- ne zabetonira. Tu je treba opozo-
der, s katerimi vsidramo v teren talno ploščo. S sidri se pritegne k sodelovanju še teža zemljine pod talno ploščo v taki debelini, da se dobi zadostna varnost na-pram možnim dvigom zaradi pritiska talne vode.
Pri majhnih pritiskih talne vode na talno ploščo se lahko uporablja enostavno sidranje z železnimi palicami, katere zalijemo po vsej globini. V splošnem te palice niso prejnapete, kajti potreben pomik za ustvaritev natezne sile je zelo majhen in je v elastičnem območju.
Pri visokih vrednostih pritiska talne vode so potrebna velika prejnapeta sidra. Isto velja tudi za primer, če se nahaja sloj v kate-
riti na to, da bo zemljina, ki se nahaja pod temeljno ploščo, po izvršenih zemeljskih delih razbremenjena. Ce se ta zemljina sestoji iz ilovnatih slojev s prisotnostjo talne vode, se lahko zgodi, da se razbremenjeni sloji zemljine napihnejo in povzročijo s tem ob zabetoniranem pilotu nastanek na-teznih sil. Zaradi tega obstaja nevarnost pretrganja betonske pilote, če le-ta ni za tak primer dovolj armirana. Včasih je treba uporabiti za premagovanje teh na-teznih sil kar precejšnje količine armature, ki pa je potrebna samo začasno, kajti sorazmerno z napredovanjem gradnje, se te natezne sile zmanjšujejo dokler ne nastopijo samo pritiski. Zato se tako armaturo lahko računa z obreme-
rega je mogoče sidrati sidra rela- nitVijo do meje elastičnosti ali pa
tivno globoko pod talno ploščo.
Pri uporabljanju prejnapetih sider se opazi, da se prenaša reakcija talne plošče na teren pod talno ploščo in da se ga s tem včasih tudi utrdi. Urjevanje terena povzroči posedanje in zmanjšanje prednapetosti zaradi zmanjšanja elastičnega raztezka kablov. Ravnotežje med tema dvema pojavoma pa se ustvari samo in hitro. Ker je elastični raztezek kablov v splošnem večji kot posedanje, tako vzpostavljenem ravnotežju odgovarja majhna izguba prednapetosti z ozirom na tisto predna-
vsaj z manjšim varnostnim koeficientom.
Zgornjim neprijetnostim se da izogniti na ta način, da zgradimo istočasno temeljenje (pilote) in del stebrov zgradbe Ta metoda se imenuje »prejtemeljni strebri«.
Osnova te metode je v tem, da se temeljenje to je pilote in tudi stebre izdela v eni sami operaciji. Stojišče delovnih strojev je približno v višini naravnih tal (slika 18).
Pri tem načinu temeljenja se največ uporabljajo kovinski ste-
Izkušnje so pokazale, da je praktično nemogoče dobro zaliti v bentonitno malto potopljene elemente. Tu je mišljena bentonitna malta, ki služi za izkop jarka; kot zalivanje elementov pa injectranje z malto ali navadno betoniranje.
Bentonitna malta mora zato odgovarjati različnim pogojem:
—	biti mora tekoča v času kopanja jarka in pri nameščanju elementov,
—• po nekaj dneh mora biti dovolj strjena, da se lahko vrta v bližini zalitih plošč, toda tudi ne preveč trda, da se lahko ponovno -povrta ali ostrga stike,
—	dokončno strjena malta mora odgovarjati vsaj mehaničnim lastnostim obdajajočega terena.
Tu se uporablja betonirana malta z dodatkom cementa, z zadrževanim strjevanjem, nadzorovana ves čas, in s končno trdnostjo med 50 in 100 kp/cm8.
© Izdelava prefabriciranih sten
A. Prefabriciram elementi so iz armiranega betona, oblike in velikosti po projektu.
Pri stenah nastopata dve osnovni vrsti: (slika 11)
—	izdelana stena je sestavljena iz nosilcev in iz plošč, nosilci prevzamejo največjo obremenitev in se jih po potrebi sidra (sl. lla).
— Stena je izdelana lz enakih plošč, katere se po potrobi tudi lahko sidrajo (slika 116).
Pri posebnih načinih uporabe se lahko s posebno malto uporablja različne zanimive izvedbe (slika 12) kot:
©
SOSpwpPV SpS3SA/ SVASAl/A/AMK/F /A/
' pf//A
MAp/
POL///L/V/
!l_


AL/
X OMSK/ KKeKABK/C/KAV/
km eepm
**~OSEOcr/
h;'
	d	)	
			
			
j 1			
i			
1		L*	X
	1	d	k	
y///////A			
/VA/-ZCOK /S /VAVZBOL ,
/c-KOP
AL/ i/L/ta
STK//A.AU
s-l/Amo
'A
*%H1 prrr
/VOS/LSA pLA

reej rs/PLje-///

SUKA LO
KUS-poVA C£V
KL.(p/c&
JUKA
© Dokončno zavarovanje dna gradbene jame
Pri dokončnem zavarovanju dna gradbene Jame se problem vodo-tesnosti v primerjavi s prej opisanim podvoji.
petost, ki je bila uporabljena začetkoma.
Slika 9 kaže primer, kjer pri katastrofalno visoki vodi pritiska talna voda na talno ploščo z 1.4 kp/cm'. Sorazmerno tanka talna plošča — 90 cm — je sidrana s
bri, seveda se pa lahko predvidijo armirno betonski prejfabricirani elementi. Najprej se izvrta luknjo do nosilnih tal, nato se z žerjavom prime steber na zgornjem koncu, se ga namesti v vrtino in naravna. Vrtina se nato zapolnju-
prednapetimi kabli 240 Ion, kateri spodnjega roba talne plošče. V so enakomerno porazdeljeni po spodnjem delu vrtine beton ustva-
—	stični element pri sicer klasični vliti steni,
—	stebre kot posamezne elemente, enako kot pri berlinski metodi#
—	steber — element tako imenovane pariške metode, ki izhaja iz berlinske metode, toda omogoča neprekinjen potek vodoravne ar-
mature, kar pri drugih načinih Praktično ni mogoče.
B. Jarki v katere se postavljajo prejfabricirani elementi so običajnih mer, to je širine od 0.50 m do 1,50 m in nekoliko širši od elementov. Za izkop jarkov se uporab-
z napravo, katera je pritrjena na robnika, zabetonirana ob vsakem robu jame. Elementi ostanejo obešeni v bentonitni malti toliko časa, dokler se ta ne strdi in jih s tem veže na teren in med seboj.
C. Prednosti tega postopka so v
—	večja varnost zaradi boljše zaščite armature z betonom (toč-nejša namestitev armature),
—	večja vodotesnost zaradi boljšega betona in zaradi zalivanja z bentonitno malto,
—	zelo natančno polaganje,
■S/vZa// &3rA*eAJ/7

V


Ml/A -r /‘OCASAtJstf/f
eLtr/vnu/-
VlAJ/iM/
«ny«v/
//2\)
„ jBčZUvsKf' ■ SS/K?//V"
Z71Z4. A • Ms/csp/t?	tiZMtu/n v v.ef/A/o
MW7?/3t
■ZttMTA/jr
tf/ilpf
ZTlZi 3: /2TKOr A' •g-lOS/M/ f-2. m t

/vac//y
FftZA Č - /32?/VAmw7<r voooat,siojt vez: to top?sS/
sl/ka /3
- arer/VZjA
Kzz/vro.
A/Aipt,AT/ OSTAMr/ArA »z<svajo /veX&**A/jr0/Y,
A/AlfA, AT/ Se£V3S/J^A// /W /TKartf.
/ZACOA -
■ff b rj?JSm&K/C//ViS/A S/ZMt. J/ZZ/A ŠZ/ZOZM SAMO :/z /=tos£:
Jjajo isti stroji kot za izkop jarkov 2a »običajne« vlile stene Vendar 3e tu lazlika v tem, da je izkop neprekinjen. Sestava bentomtne malte, ki se uporablja pri vrtanju P3 je drugačna. Posamezni elementi se v jarek nameščajo z žer-5avi; obesi in naravnava pa se jih
tem, da mnogo lažje nad7orujemo betoniranje elementov stene na suhem kot pa betoniranje stene v bentonitni malti:
Glede na zasnovo dela so te prednosti sledeče:
— večja storilnost pri betonira-ranju
—	na strani izkopa se lahko predvidijo različne obloge kot pri prejfabriciranih zgradbah,
—	lahko se dodajo betonu sredstva, ki odbijajo vodo, lahko se obdelajo ploskve ne zemeljskih strani, da se poveča trenje ali da se poveča vodonepropustnost.
Pri izvedbi pa:
—	odpade obsekavanje na vrhu vlite stene,
—	odpade pbdelava stene na strani izkopa (poseben premaz na prejfabriciranem elementu omogoči lahko odstranitev bentonitne malte na strani izkopa),
—	skrajšanje delovnega časa,
— odpadejo težave, ki nastopajo pri betoniranju na samem gradbišču, katere so upoštevanja vredne predvsem v mestih.
Nadzorstvo nad delom je seveda tudi mnogo lažje, ker se glavno delo izvrši pri izdelavi prejfabriciranih elementov. Nastopi pa zato skrb pri betoniranju robnikov, ki služijo za montažo elementov.
Razvoj tehnike pri gradnji zemeljskih in podzemeljskih del je zelo hiter, vse opisane metode so sodobne metode, ki so se razvile v zadnjih sedmih letih. Ta razvoj zahteva tudi razvoj novih strojev, novih načinov izvedbe in novega znanja inženirjev.
Po »Travaux« VITI—IX.
ZA LJUBITELJE ŠAHA
(Nastanek šahovske igre)
Najstarejši zgodovinski podatki ® šahovski igri so iz šestega stoletja. ™nogi trdijo, da je šah nastal že ^nogo prej. Šahovsko igro so pričeli jgrati na Vzhodu. Od tam so jo v Evropo prinesli Arabci. Sah je nedvomno koristna igra, saj razvija Pri človeku dobre lastnosti: spomin, Potrpežljivost vztrajnost itd. Šah 'Srajo po današnjem načinu igre vse 15 stoletja. Do 15. stoletja so iigure premikali drugače.
Ker je tudi v našem podjetju pre-cei ljubiteljev te »kraljevske igre«, je Prav, če tudi v našem glasilu uvedejo10 posebno rubriko — šahovski konček. V tem kotičku bi objavljali
kratke partije, ki so se končale s porazom belega ali črnega zaradi očitne napake v igri. Kasneje pa b; lahko objavljali tudi mnogo »zahtevnejše igre« s komentarji. Mnogokrat se je že zgodilo, da je kako začetnik izgubil partijo na naslednji način:
Beli : Črni
1. f2 — f3 e7 —e5 2 g2 — g4 Dd8 — h4 #=
Znak 4= pomeni, da smo dali mat. Mat je perzijska beseda in pomeni mrtev. Namen vsakega igralca šaha je, da ujame nasprotnega kralja. Ko
Delavski svet je razpravljal
je nasprotnikov kralj ujet tako, da ne more ubraniti šaha, je igra zanj izgubljena. Kralj je lahko napaden od katerekoli nasprotnikove figure, razen od nasprotnikovega kralja. Ko napademo kralja, je v šahu. Šaha ni potrebno napovedati. V primeru, da nasprotnik ni opazil, da je njegov kralj v šahu, oziroma napaden, ga na to opozorimo, če je premaknil katero od svojih figur, ki ne more kriti napadenega kralja. Ko je kralj napaden, so tri možnosti, da napad odbijemo:
1)	kral ja lahko umaknemo na polje, ki ni ogroženo po nasprotnikovi figuri, ali vzamemo figuro, ki je la-padla kralja, s svojim kraljem, če seveda sovražna figura, ki je napadla našega kralja, ni branjena s kako drugo svojo figuro.
2)	nasprotnikovo figuro, ki je napadla kralja, vzamemo s katero svojih figur,
3)	med kralja in napadeno nasprotnikovo figuro lahko postavimo katerokoli svojih figur, če je to mogoče. Kralja je nemogoče braniti, kadar ga napade nasprotnikov kmet ali skakač.
S.
(Nadaljevanje s strani 1)
podjetje. Že dalj časa je bilo o tem razpravljano, da so štipendije prenizke in tako bodo od 1. januarja 1972 dalje višje.
Večji poudarek je na uspehu, ki ga štipendist dosega v šoli in poostreni so pogoji izplačila štipendije glede na to, ali štipendist izpite redno polaga.
Na dnevnem redu seje delavskega sveta je bilo tolmačenje pravilnika o spominskih darilih. Delavski svet je ponovno poudaril, da ima do spominskega darila pravico le tisti član kolektiva, ki je prebil pri podjetju neprekinjeno 10, 15, 20 ali 25 let. Za delavce, ki so vstopili h Gradisu od podjetja Tehnogradnje, se ne more šteti, da so bili neprekinjeno pri Gradisu 10, 15, 20 ali 25 let, kot se je to napačno tolmačilo.
V zvezi s pripravami za vseljudski odpor je bilo potrebno našo notranjo ureditev uskladiti z republiškim zakonom.
Zaradi tega je sprejel delavski svet spremembo našega pravilnika o izvedbi priprav za narodno obrambo.
Tov. Štok Alojz, dipl. gradb. inženir, direktor gradbene enote Ravne na Koroškem je prosil delavski svet, da ga zaradi zdravstvenega stanja razreši sedanjih dolžnosti direktorja enote. Delavski svet je željo imenovanega upošteval in določil tudi razpisno komsiijo za izvedbo razpisa prostega delovnega mesta direktorja enote kot individualnega izvršenega organa. Za vršOoa dolžnosti direktorja gradbene enote v Favnah je delavski svet imenoval Toneta Zaletelja.
Zaradi izrednih težav pri obračunavanju del na avtocesti Vrhnika— Postojna je sklenil delavski svet, da bo temu vprašanju posvetil posebno sejo. ki naj se skliče čimprej in pripravijo ustrezni podatki in poročila.
Delavski svet je potrdil sklenitev depozitne pogodbe za Javna skladišča v Celju, sklenil, do pristopi podjetje kot soustanovitelj Ljubljanske banke ob pogojili, sprejetih na občnem zboru banke in konočno dal še soglasje k odstopu nrr—"»e dela zemljišča, ki ga upravlja podjetje.
Z. R.
V toku družbenih dogajanj
(Nadaljevanje s strani 2) ter ga koristno naložiti, notranjo delitev pa usmeriti v nadaljnjo koncentracijo sredstev z oplajanjem, hkrati pa se moramo organizirati tako, da bo možna vedno neposredna udeležba slehernega delavca pri upravljanju.
Pri odločanju o smotrnem vlaganju sredstev se moramo posluževati sodobnih strokovnih metod ugotavljanja predvidene uspešnosti, ki naj bi jo po naši želji dosegli z novimi
vlaganji v osnovna sredstva, v proizvodnjo pa tudi v kadre kot investiranje. Ne moremo trditi, da doslej niso bile odločitve racionalne. Bila je dosežena velika skrb za dobro gospodarjenje, s katero se ne more pohvaliti vsako pod let je. Obdržati moramo to zavest naših odgovornih kadrov ter izboljševati poslovanje.
Braniti moramo Uidi naš ponos in gojiti vzdušje enotnosti Gradisa ter imeti nred sabo vedno jasne perspektive..
So”«!" 'n ««?!>, Na sliki pa so dobri stari gradisovci
Pet minut odmora
Včasih tudi ročna mehanizacija prav pride.

Novi dom učencev Gradisa v Novih Jaršah
V SPO so vse stroje premazali in konservirali. Pokrili so jih s polivinilom tako, da jim še tako debela snežna odeja ne bo škodila
— Vse kaže tako, da bo prihodnjič najina malha prazna	Zimsko delo na dvorišču SPO
Sklepi organov sanioupravliaoia
DS podjetja
SKLEPI
XIV. seje delavskega sveta podjetja, ki je
bila dne 23. decembra 1971 v Ljubljani
1. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
2 Poročilo overovatelja zapisnika se vzame k znanju.
3.	Delavski svet sprejme predlog pred-osnutka pravilnika (dopolnjen s predlogi članov DSP) o terenskem dodatku in ga daje kot osnutek v obravnavo delovnemu kolektivu s tem, da naj obravnava traja 15 dni.
4.	Delavski svet sprejme predlog pied-osnutka pravilnika o prejemkih delavcev iz materialnih stroškov in ga daje kot osnutek v obravnavo delovnemu kolektivu s tem, da naj obravnava traja 15 dni.
5.	Sprejme se pravilnik o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje po predlogu, ki je bil v obravnavi z dne 21. 9, 1971 z naslednjimi dopolnitvami:
V 4. členu se pri alinei »centrala« vpiše delovno mesto: raziskovalec v razvojno organizacijski službi«.
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Osnova za ugotovitev uspeha po tem pravilniku je razmerje med povečanim čistim dohodkom in vkalkuliranimi urami delavcev«.
7. člen se spremeni tako, da diagram, po katerem se v smislu pravilnika ugotavlja uspeh za izračun nagrad organizatorjem proizvodnje, ni sestavni del pravilnika, temveč se bo priredil skladno z določilom zadnjega stavka tega člena, z letnim gospodarskim načrtom za leto 1972.
18 člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ta pravilnik velja 8. dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje«.
6.	Delavski svet odklanja predlog, ki ga je dal Odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka, da se za leto 1971 obračunajo nagrade organizatorjem proizvodnje drugače, kakor je to predvideno s sedaj veljavnim pravilnikom o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje, sprejetim pod štev. 02-3l/fi6 101.
Izplačevanje nagrad organizatorjem proizvodnje ostane do uveljavitve novega pravil-
nika v smislu prejšnje točke, nespremenjeno.
7.	Delavski svet dokončno potrdi akcijski program stabilizacije (prioriteta I) s tem, da se upoštevajo naslednje dopolnitve oz. spremembe:
a)	pri 12. točki se namesto »15 november 1971« napiše »15. januar 1972«;
b)	pri 15. točki se namesto »decembra 1971-* napiše še »januar 1972«;
c)	pri 20. točki se črtata predzadnji in zadnji stavek prvega odstavka
č) v 23. točki se za besedo »pravilnika« dodajo besede «... o izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti . .«;
d)	zaradi nejasnosti določila v 5. točki naj gospodarsko finančna služba podjetja do prihodnje seje pripravi preciznejše besedilo v zvezi z ukrepi glede izplačevanja osebn h dohodkov po uspehu, kadar presegajo terjatve določen odstotek. Poleg tega naj se upošteva vezavo sredstev, kot na primer zaloge materiala, nedokončano proizvodnjo in podobno.
8.	Delavski svet imenuje komisijo za revalorizacijo osnovnih sredstev pri podjetju v sestavu: Martinšek Anton, kot predsednik, Merhar Franc, Omersa Igor, dipl. ing. in Poljšak Lidija kot člani.
9.	Delavski svet sklene, da se za posamez-
ne vrste skupin osnovnih sredstev v smislu 18. člena zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev določijo naslednji koeficienti za revalorizacijo:	*
a)	Gradbeni objekti po čl. 9 skupine G-3
1966	1967	1968	1969	1970	1971
1,45	1,38	1,25	1,20	1,30	1,00
b)	Oprema po čl. 11 skupine 0-1
1966	1967	1968	1969	1970	1971
1,15	1,10	1,08	1,08	1,05	1,00
c)	Oprema po čl. 11 skupine 0-2
1966	1967	1968	1969	1970	1971
1,23	1,18	1,15	1,10	1,08	1,00
d)	Transportna sredstva po čl. 11 skupine 0-5
1966	1967	1568	1969	1970	1971
1,20	1,18	1,15	1,10	1,08	1,00
e)	Oprema po čl. 11 skupine 0-7
1966	1967	1968	1969	1970	1971
1,23	1,25	1,20	1,10	1,08	1,00
f)	Laboratorijska oprema, kontrolni in merilni instrumenti skupine 0-8 po čl. li
1966	1967	1968	1969	1970	1971
1,23	1.18	1,10	1,10	1,08	1,00
g)	Uvozna oprema po čl. 13 skupine UO-3
1966	1967	1968	1969	1970	1971
1,20	1,18	1,18	1,15	1,33	1,00
—	Oprema, ki je stara več kot 10 let in veliko orodje se v smislu čl. 7 zakona ne revalorizira;
—	Gradbena zemljišča se v smislu čl. 15 zakona ne revalorizirajo;
—	Sredstva, pridobljena pred 31. 12. 1966 se revalorizirajo za leta dobave 1962, 1963, 1964, 1965 po njihovi vrednosti s stanjem na dan 31. 12. 1965 in upoštevajoč koeficičnt, ki je določen za posamezne skupine osnovnih sredstev za leto 1666.
10.	Sprejme se sprememba, pravilnika o delu Centra za izobraževanje glede višine štipendij, kot je bila predložena pod zap. štev. 02-5/66 108 z dne 13. 12. 1971 z veljavnostjo od 1. 1. 1972 dalje
11.	Na vlogo Strojno prometnega obrata z dne 16. 12. 1971 pod štev, 17-1/67 515 v zvezi s tolmačenjem pravilnika o podelitvi spominskih daril članom delovnega kolektiva GIF Gradis, daje delavski svet podjetja naslednje pojasnilo:
Do spominskega darila v smislu pravilnika podjetja (štev. 02-1/70 101 z dne 2. junija 1970) imajo pravico le tisti delavci, ki so bili neprekinjeno pri podjetju 10, 15. 20 oz. 25 let. V tem smislu je potrebno tudi upoštevati glede pridobitve spominskega darila za delavce, kateri so vstopili h Gradisu od podjetja Tehnogradnje v letu 1970 ali 1971 in dalje. Iz tega torej izhaja, da delavni, ki nimajo predpisano neprekinjeno delovno dobo pri GIF Gradis, ne morejo prejeti spominskega darila. Kolikor so se v tej zvezi izvedle nepravilnosti, jih je treba obravnavati kot kršitev pravilnika.
12.	Sprejme se sprememba in dopolnitev pravilnika k organizaciji in izvedbi priprav za narodno obrambo, kakor je bila predložena delavskemu svetu pod štev. 02-4'69 101 z dne 15. 12. 1971.
13.	Zaradi priglasitve v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, sklene delavski svet podjetja, da se prenese sedež Biroja za projektiranje iz I<orytkove ulice 2 v Kersnikovo ulico 10 v Ljubljani.
14.	Delavski svet podjetja daje soglasje k odstopu pravice uporabe zemljišča na delu parcele štev. 1553/1 k. o. Studenci ob Korče-tovi ulici v Mariboru v izmeri 50 m* v korist Vrbnjak Ludvik in Vrbnjak Martin, oba
iz Maribora proti plačilu 25,— za 1 m* zemljišča
15.	Sklep delavskega sveta podjetja na seji dne 5. 11. 1971 pod zap, štev. 17) naj se spremeni v enotno besedilo vseh pristopnikov h konzorciju za izgradnjo nuklearne elektrarne tako, da se glasi:
»Delavski svet podjetja GIF Gradis potrjuje pogodbo z dne 5. 2. 1971 o ustanovitvi konzorcija za izgradnjo nuklearnih elektrarn v SFRJ ter potrjuje aneks štev 1 z dne 12, 2. 1971 in aneks štev. 2 z dne 10. ll. 1671 k pogodbi z dne 5. 2. 1971«
16.	Vloga Ekonomske fakultete v Ljubljani v zvezi s sredstvi za financiranje gradnje šol, se zavrne.
17.	Delavski svet sprejme prošnjo tov. Stok Alojza, dipl. gr. ing. za razrešitev direktorja gradbene enote Ravne na Koroškem in ga razporeja na delovno mesto strokovnega svetnika v podjetju. Do izvolitve direktorja enote v Ravnah imenuje delavski svet na podlagi 135. člena statuta GIF Gradis za vršilca dolžnosti direktorja gradbene enote Ravne na Koroškem tov. Zaletelj Antona, gradbenega tehnika, sedaj pri omenjeni enoti.
Primopredajo poslov bo opravila posebna komisija v smislu 131. člena pravilnika o delovnih razmerjih, ki jo imenuje glavni direktor.
18.	Na podlagi 134. člena statuta GIF Gradis ter 140. in 141. člena poslovnika o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja v podjetju in enot v sestavu podjetja, imenuje delavski svet podjetja razpisno komisijo za razpis prostega delovnega mes^a direktorja gradbene enote Ravne na Koroškem, kot individualnega izvršilnega organa, naslednje tovariše- Martinšek Antona, kot predsednika, Sever Dragovana, dipl. gr ing. Bora Stamenkoviča, Otona Roškarja in Alojza Remca kot člane.
19.	Delavski svet sklene, da naj se v januarju skliče posebna seja za obravnavo vprašanj v zvezi s situacijo pri obračuna del na avtocesti Vrhnika — Postojna, pri čemer naj se upošteva poročho, ki ga je sestavila enota Ljubljana. Priključi naj se še poročilo enote Nizke gradnje.
20.	Delavski svet podjetja potrdi sklenitev depozitne pogodbe za Javna skladišča v Celju za dva milijona dinarjev, za d^bo treh let in 6 % obrestno mero s tem, da se pri vsakem izplačilu zadrži 20 %».
Predsednik DS podjetja: Saša Skuij, dipl. gr. ing.