T^Tlt NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avoue s Cleveland 3, Ohio Telenhonc: HEnderson »12 Kranjsko - Slovenska Kaiollika Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Postaje že 51. leto Pomagajmo naii nesrečni stari domovini! Prispevajte za JPO-SS! ZA DOSEGO ZMAGE KUPITE VOJNE BONDE lamcaAbORfiANr Of îHi GRAND LAIWOM4N .VOVfcHUW UlHUUi UNION EnUred a» Stud Claw Matter Pecwebar ltth 1KB, »j the P—t Ofttča at CtercUuid, Ohio. Under the AeToTAa*a«t l«th lilt Aeemeu* tor MalUnt m Sprtutiuu rffl. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ŠT. 165, WEST ALLIS, WIS. Več naših članic me je že vprašalo, če bomo letošnjo zimo tudi kegljale, ker jih ta šport veseli. Glede te zadeve se bomo na prihodnji seji dne 5. novembra dogovorile; zato pridite vse bivše kegljačice na to sejo, tako tudi začetnice, pa nam bo lahko zopet sestaviti kegljaško skupino ali "team." Če pa ne morete priti na sejo, pa me po telefonu pokličite: BL 5811, pa vam bom naznanila dan ko začnemo kegljati. Jaz sem uverjena, da bi lahko kegljale v treh skupinah; samo malo korajže je treba, pa bo šlo! Končno želim našim bolnim članicam skorajšnjo okrevanje tako želim tudi vsem našim članicam, ki boste meseca novembra obhajale svoj god ali rojstni dan — vse najboljše in še na mnoga, zdrava leta. S sosestrskim pozdravom Mary Petrich, tajnica DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169, CLEVELAND, O. Vabilo na plesno prireditev V soboto večer, 4. novembra priredi naše društvo plesno zabavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Igral bo Vadnalov orkester, imeli bomo tudi obilo okrepčil na razpolago. Zabava bo vsestranska kot po navadi. Vsak sem ve, da naše društvo vedno dobro postreže. Radi tega ni moj namen tega dopisa opisovati veselice kot take, pač pa važnost in namen, ki ga imamo s to prireditvijo. Naše društvo je organiziralo svoj povojni sklad (Postwar Relief Fund), kot je to bilo že večkrat poročano torej, sklad denarja, ki ga bomo rabili za po vojni prizadete člane našega društva. Sklad je že precej močan, toda ne še dovolj velik, da bi kaj zalegel. Radi tega prirejamo to prireditev, da bi prebitek pride j ali k svoti ki se v tem skladu že nahaja. Imeli smo letos že eno tako prireditev, ki se je zelo dobro obnesla. Udeležba je bila zelo velika posebno od strani naših mlajših. Pogrešali pa smo tedaj naše starejše člane. Vem, da ste utrujeni in izdelani, ker vsak je v današnjem času zelo zaposlen. Vendar pa bi se morali včasih odzvati in priti na društveno prireditev, ki niso nič kaj pogoste. Namen je plemenit, ker z denarjem, ki ga bomo skupaj zbrali, mogoče olajšamo marsikatero gorje. Lahko se še spominjate, kako je bilo za časa zadnje depresije. Bil sem tajnik društva. Pobiral sem ases-ment in ne vem, če je kateremu bolj znano kako v težkem finančnem položaju so bili nekateri člani našega društva. Radi seje našega društva: Prvič: Da bomo molili na vsaki seji za vse naše člaiie in članice ki so v armadi in to velja do konca vojne. Drugič: Vsem našim članom-vojakoyi se bo poslalo za Božič primerne kartice. Radi bi jim poslali kako darilo, pa ker se nahajajo na raznih bojiščih širom sveta, je to težavno. V'ta namen je bilo sklenjeno ustanoviti posebni "Vojaški sklad" (Soldiers Fund). Ko se bodo člani domov vrnili kot zmagovalci, jim bomo'za dobrodošlico izročili kako primerno darilo. Za ta sklad se jemlje prostovoljne (dobrovoljne) darove zato apeliram na vse naše.bra te in sestre, da naj kaj v ta sklad prispevajo. Dosedaj so po $1 že darovali sledeči: Mike Ninkovich, Michael Zunich, Bartholomae Petrich, Marko Moguš, Frank Hrašček, Joseph Judnich, John Caizer, Paul Madronich, Frances Merhar, Mildred Ret zel, Vide Radose vich, in Michael Plautz. Torej kdor ima dobro voljo, naj se r.am pridruži za to dobro stvar. Dalje vas tudi prosim, da pri dite k seji„da se o tej zadevi še kaj več pogovorimo, kakor za sv. maše itd. Prinesite naslove članov-vojakov če jih še niste naznanili bratu tajniku društ va. Če vam ni mogoče priti na sejo, združite se z nami v molitvi za naše člane-vojake. Tukaj navajam 17 imen na àih članov-vojakov vštevši dve članice: Hornik Albert, Jud nich Rudolph, Judnich Valen tine, Lucich Fabian, Lt. Maier le Clara, Plutt Duane, Radose vich William, Retzel Henry Skorjanc John, Srebernak Mi chael, Strubel Anton, Strubel John, Zinich John, iZnich Joseph, Zunich Albert, Zunich Michael in Zeitz William. Zdaj vidite dragi mi sobrat-je in sestre zakaj se gre in ko-l.ko našega članstva je že v armadi, koliko jih pa še bo do tedaj ko bo konec te nesrečne vojne?! Torej združite se z nami, pa bomo skupaj lahko napravili kaj dobrega, samo par malo pa—nič! Še enkrat vas vabim, da pridete na prihodnjo sejo. S sobratskim pozdravom Michael Zunich, preds. Dolenc Anton. Dolenc Mathew, Dren sek Mike. Ersen Jahn, Fosnak Walter, Fink Anthony. Fink Frank. Florganic Edward. Fortana Ansaat. Germek Jack, Germovsek Anton, G lav an Edward, Grajsar Adolph, Gr-dina Loste, Grosel William. Gobane Robert. HK1 Frank. UM Joseph, Hrast ar Charles, Hrastar Vktor. Hribar A lphcnze, Hribar Joseph, Hribar Joe. Hribar Stanley, Hrvat bi Joseph, liante Louis. ' Jarn Louis. Jeran Max. Jeran Syl-verter, Jeric Frank. Jerman Joseph, Jrvnikar August, Jevnikar John. Jev-rikar Joseph Juricic Louis, Kastelle J(?eph, Kastelle Louis. Kastelle Ru-drlph, Kenik Frank. Kleuaents Frank, Kcsin Edward, Kocin Frank, Koren Rudolph, Kovac Anthony. Kosar Joseph. Kosar Stanley. Kozel Rudolph. Koselj Aloysius, K rains Joseph. Krasoc r?ul. Kraus Rcbert. Kumel John, Ku-rhlan Louis. Laslcky Joe, Lauther Henry, Lesko-vçc Lawrence. Lovka Anton, Lukanc John. Maeek John, Mah Frank, Mah-nich Fr?nk. Maleckar Rudolph, Markel Joseph, Mara Albert. Mara John Mehle Herman. Mervar Fdnvard, Mervar Leu's, Mlvsek Henry Močnik Fred. Nachtlgal Anton, Nahtigal John. Novak Anton. Novak Frank, Novak Ignatius. Novak Joseph, Novosel Jacob, Novici John, Novosel Joseph Obers tar Frank. Omenta Andrew, Ofolin Cart, Osrlin Richard. Osolln Robert, Ostanek Anthony. Panchur George, Pekol Anthony, Penks Joseph, Ferme John, Ferme Michael. Perusek John, Perusek Stan-Icy, Petrcvcic Victor, Pierce Frederick, Fierce Louis, Flks Anthony. Pmtar Anthony, Pire EdwartJ. Planisek Edward, lanirek William, Potochnik Emil, Rädel Ludwig. Rakar Ray. Rebolj Ad-cîph. Rovsek Ralph, Rppnik Thomas. Sedey Anton, Sertiei Frank, Šimenc Leute. Skolar Frederick, Smalti Martin. Smerke Jcseph. S pel er Stanley, Speiich Stanley. SpUar John, Stark John, Stefanie Martin. Stich Frank Ktrmole Anthony. Struna Joseph, Struna William, Sustarsk AI, Sustarsic Ldwaid. Svetina Stanley. Svigel John Jr., Stefanie Emil. Tercek Charles, Tç^cek Frank, Ter-cek John. Tercek Joseph, Tomaiic Frank. Tomaiin Frank Trepal Henry Trampus Frank. Trampus Stanley, Ur bancic Frank. Urbancic Milan, Urbas Louis, Vidensek Edward, Walters Henry. Zagcrc Edward, Zakrajsek Anton, Zaman Frank. Zaman Joseph, Zlate Jrceph. Zotler Jack, Znidar Stanley, Zupančič Daniel, Zupančič Frank, Zupančič Joseph—Skupaj 164. redu bo volitev odbora za bodoče leto. SANS izvršuje važno in koristno politično delo v prid osvoboditve našega zasužnjenega naroda, deluje za združeno in svobodno Slovenijo, zbira relif za oropano domovino. SANS gre velika zasluga, da se ameriški Slovenci združujejo brez ozira na versko in politično pripadnost, zato je naša sveta dolžnost, da pridemo vsaj enkrat na- leto vsi skupaj in se bolj natančno dogovorimo in pripravimo za bodoče delovanje za narodno in popolno osvoboditev domovine. Torej se pričakuje dobro udeležbo. Z bratskim pozdravom, Frank Oblak, ta j. SANS št. 3. o DOPISI \ DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226, CLEVELAND, OHIO. Cenjeni mi člani in članice! Prijazno ste zopet vabljeni ha našo sejo vršečo se v nedeljo 5. nov. na starem prostoru. Zadnja seja je bila še precej po-voljno obiskana. Kakor znano, dajemo na vsaki seji gotovo denarno nagrado če ste med srečnimi in navzoči; zadnjo sejo POROČILO IN VABILO IZ PITTSBURG HA Pittsburgh, Pa. — Zbiranje relif a za jugoslovanske narode precej dobro napreduje. Nekatere naše pridne ženice, katerim moramo dati vse priznanje in čast, gredo od hiše do hiše trkat na dobra kakor tudi na trda srca naših rojakov in tudi drugih narodnosti. Njim gre največja zasluga, da smo zbrali tako lepo količino obleke, njim gre vsa zasluga, da je obleka zašita, oprana in v redu za odpošiljatev v New York. Do sedaj smo zbrali približno 3 tone dobre obleke, katere bodo naši reveži zelo veseli. Lahko si predstavljamo tO veselje že sedaj, kajti ko bodo izvedeli, da je bil parnik napolnjen z blagom, katerega smo ameriški Jugoslovani zbrali med seboj kot prvo darilo, da vsaj deloma celimo rane in oblečemo gole otroke, ženske in moške, da bodo pozneje dobili še mnogo več. Poleg obleke so naši ljudje in organizacije prispevali preko $700 v gotovini, je bil med temi brat John Mla-chek; nagrada ga je zelo razve- J kar smo poslali takoj na relif selila. j ni urad v New Yorku za nakup Med številnimi prizadetimi zdravil. A to je šele naš zače- IZ BEJLOKRAJNE New York, N. Y. — Rev. Pius J. Petrič, župnik slovenske cerkve sv. Cirila, je prejel po zelo čudnih potih «poročilo od svojih staršev Markota in Katarina Petric, živeči v Belokra-jini, ki se v prevbdu glasi: Draga sestra: Želim, da daš povečati sliko očeta Father Petrica. Brezdvomno bo neiz r.ierno vesel te slike, katero sem vzel na vrtu, ko sem bil pri njem. Povej mu, da so oče in r.iati še močni in pri dobrem zdravju. Veseli me, da sem pri šel k njim, in reverend bo tudi Aesel, ko bo to poročilo prejel. Ne pritožujejo se, da imajo ?labe čase; letina zelo dobro kaže, posebno pa vinogradi. Domači pridelek vina, katerega smo pili je izvrsten. Prosim te povej Father Petricu, naj r.e skrbi za starše, in kakor hitro dobiš to pismo, pojdi in jim csebno izroči sliko njegovega očeta, samo prej jo daj povečati. »m ■ J «M Soditi je iz tega pisma, da so se ameriški avijoni vračali od bombardiranja, pa so bili gotovo stroji poškodovani na fcombarju in so morali pristati. Soditi je, da so jih partizani ujeli, pa, ker jih niso razumeli, kakor samo to "American," so poklicali starega Markota ,ki je bil 37 let v Ameriki. In tako so jih obdržali, kot piše vojak "smo." To-raj vsa posadka bombnika je Lila rešena, in skrivana pri očetu Petriču, dokler se ni "izve-drilo," da so ameriški avijator-ji mogli potom partizanskih straž doseči cilj, da so se odpeljali na svoje postojanke. Pismo dalje pravi: "Vsako noč smo morali hoditi najmanj 30 kilometrov. Zatoraj ne čudi se, da ti nisem pisal tako dolgo." (Opomba: Kraji in imena, kakor tudi datumi so izpuščeni radi varnosti drugih oseb.) Oče Marko Petric je prišel 7-krat v Ameriko in bival tukaj vsega skupaj 37 let, zato je lahko bil v pomoč ameriškim letalcem. Rev. Petric je zadnjič videl očeta 1928, ko je odhajal za vedno domov, a matere ni videl 25 let. Mr. Marko Petric je star 75 let, mati pa 70. Gotovo je, da je ta novica razveselila g. župnika in sorodnike po Ameriki. "G.N." -o-. SPOMIN NA JURČIČEV ROJSTNI DAN Bakers field, Calif. — Cenjeni brat urednik! Po več letih se zopet oglašam s tem dopisom in omenjam, da rad čitam naše Glasilo kjer je vedno dosti novic, zanimivih dopisov, lepih člankov ter povesti. Nedavno me je posebno zanimal spis po- za ženo, ter imel svoje posestvo "Na potoku" pri Muljavi, Janez je pa nekje v Ameriki menda v Coloradi, piše se John Hochevar. Teh bratov Hoche-var je bil pokojni pisatelj Jur- čič stric. Ker je bila moja sestra omo-žena pri Muljavi, sem večkrat tja zahajal in reči moram, da .¡e ta kraj v resnici lep. V ve-den spomin mi še danes prihaja vse, kar sem ondi videl pred 45 leti; tako si tudi štejem v čast in ponos, da sem videl rojstno hišo tega slavnega slovenskega pisatelja. Na tej hiši je na kameniti plošči z zlatimi čr kami vklesano: "Tu se je rodil slavni slovenski pisatelj Josip Jurčič leta 1844." Zelo me je zanimal ta napis, saj sem z veseljem bral nekaj njegovih lepih povesti, a mislil si pa tedaj nisem, da bom pisateljevo 100 letnico rojstva dovčakal tukaj v Ameriki. Upam, da je pisateljev nečak namreč John Hočevar nekje v Coloradi še živ; zato ga prosim, naj mi nazna r.i ali piše, da se bomo čez to-hko let kot sorodniki tukaj Ameriki spoznali. Rad bi tudi kaj zvedel o mojih sorodnikih v starem kraju če so še živi. Čast, ker smo se vedno vprašali ali bomo videli kakega Slovenca. Z'' odličnim spoštovanjem sprejmite pozdrave od — Družine Jerance. Z Bogom. -o- Dal Bog, da bi bili še pri življenju, posebno moj oče, ki bi le bo še živ 1. 1948 obhajal tu-stoletnico svojega rojstva, V BLAG SPOMIN 16. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN DRAGEGA -OČETA MARTINA TEŽAKA ki nas je za vedno zapustili dne 2. novembra 1928 v starosti 49 let Dragi nam blagopokojnik! Naj Ti zopet veljajo sledeče kitice v blag spomin: Šestnajst let je dolga doba marsikaj se spremeni; tudi pri nas je zdaj sprememba, odkar si nas zapustil Ti. Malo deco si zapustil, zdaj je že odraščena; še ena hči je poročena, tega je že dvanajst let. Ena hčerka je šla v klošter, tega bo že deset let; Dogu se je posvetila, tamkaj moli za vse nas. I lilo jadikuje žena l.er zapustil jo je mož; večkrat grob Tvoj obiskuje Ti v spomin prinese rož. vsled znane eksplozije plma dne 20. okt. je tudi naša sestra Rose Lavše, kateri je vse zgorelo, hiša, pohištvo in obleka; rešili so si samo golo življenje. Čula sem, da je til še neki član našega društva tako prizadet, c.i zdaj bi bil star že 96 let ako je še živ. Vreme imamo tukaj pri nas zelo ugodno in lepo, vendar se temperatura rada spreminja; tako smo imeli v oktobru čez c.an do 90 stopinj toplo, zdaj pa pade toplomer ponoči že na 40 do 45 stopinj. Sadje je že dozorelo, samo grozdje je še v \inogradih nepotrgano; pa si bomo lahko naprešali kaj do-Ire kapljice za okrepčilo. S pozdravom, lr John Dremel, 314 Holby Rd. Bakersfield, Calif. -o- Pismo iz Francije Mr. in Mrs. Joseph Globokar iz 3571 E. 81 St., v Newburghu, sta prejela prejšni teden zanimivo pismo od svojega sina Pvt. Ralph Globokar, ki služi nekje v Franciji. Ralph piše, kako je nekega dne bil povabljen od ene slovenske družine tam v bližini na pravo slovensko večerjo. Piše kako je bil dobro postrežen in kako je vesel da obvlada slovenski jezik. Nadalje piše, da mu družina mnogo pripoveduje o položajih naših Slovencev med vojnimi časi, toda ni mu dovoljeno vse opisati. Po njegovi želji, je dobra slovenska družina, napisala sledeče pismo njegovim staršem: Ravenel, 29-9-44 Dragi nam Slovenci! Kako veseli in ponosni smo, da se moremo vdobiti z ameri-kanskim Slovencem v Franciji. Mi smo tudi Slovenci iz Primorskega. Smo že 20 let v Franciji, ampak vedno doma govorimo slovensko in vidimo da tudi pri Vas govorite, .ker Vaš sin tako lepo po domače govori. Tukaj je še eden Slo-venec-Amerikanc, ali ne zna druge besede Slovensko reči nego "mleko." Rad bi tudi on znal sedaj slovensko. Tako dolgo smo čakali na Vaše vojake, sedaj so pa tukaj. Kar brez izjeme so vsi dobri in prijazni. Kakšna razlika je sedaj tukaj, in kakšno življenje smo poprej 4 leta imeli. Saj Vam bo lahko povedal Vaš tako prijazni sin. | Kar Bog ga ohrani vseh nesreč, l vodom 100-letnice rojstva naše-; da se bo povrnil k Vam, ko koga znanega pisatelja Jos. Jur- maj čaka priti domov. Tukaj se čiča in sicer zato, ker sem imel imajo dobro in so tudi brez ne-priložnost videti njegovo rojst- varnosti. no hišo in sem tudi dobro po- ! S temi par skromnimi bese- Res, trenutka ne poznamo, kdaj ločitev bo od tod, ko k počitku v tiho jamo nas do groba pelje pot! Žlujoči ostali: ANA TEŽAK, soproga. IIRS. MARY YELENIK in družina; MRS. FRANCES MARK in družina; šolska sestra MONICA JOSEPH, hčere. / Crested Butte, Colo. 1. nov. 1944 Že veste to? Človeško okostje je sestavljeno iz 231 kosti, ki tehtajo 9,-800 gramov. * Najpočasneje bije žila krastačam, in sicer samo 13-krat na minuto. Sledijo ji gad z 28, jegulja s 30, konj s 40, govedo s 45, žaba s 60, ovca s 65, pes z 90 in golob s 100 udarci na minuto. * Največji človek na svetu je mladi Egipčan Said Mohamed Ghasi po imenu. Doma je iz Aleksandrije. Visok je 2 m, 94 cm in 64 mm. Pred leti mu je podaril umrli kralj Faud posebno posteljo. * Jekleni oklep vojnih ladij vsebuje mnogo milijard majcenih demantnih drobcev, ki jih seveda ni moči spoznati s prostim očesom, ampak le s povečevalnim steklom. Verjetno je, da je jeklo samo zaradi teh drobcev tako trdo. Ti demant-ni drobci se tvorijo, če se železo v električnem svetlobnem loku tali v navzočnosti ogljika in se nato brž ohladi . ŽUPAN LA GUARD1A ODPOTUJE V ITALIJO 15. NOV. Newyorško časopisje naznanja, da odpotuje župan našega mesta, Fiorello La Guardia, ki je postal brigadir-general, nekako dne 15. onvembra v Italijo. Istega dne odpotuje iz New Yorka tudi Leon Henderson v Francijo kot svetovalec v ekonomičnih vprašanjih in bode pride j an v tem činu generalu Eisenhower ju. tek. Da bomo zbrali še veliko več, nam jamčijo naše marljive žene, ki bodo delale naprej z isto vnemo in požrtvovalnostjo kak Dr so doslej. Hvala ta- kir.i ženskam! To priznanje j znal njegovo sestro omoženo dami smo ustregli tudi želji j AGITIRAJTE ZA MLADIN-bodo prejele tudi iz domovine, pri Gričarju na Muljavi; žal, Vašega sina in nam je tudi SKI ODDELEKt 1 ■ataev '■--' " *""" ODMEVI POŽARNE KATASTROFE V CLEVELANDU Pogum in prisotnost duha v šolah je rešilo mlada življenja Cleveland, Ohio. V vseh treh šolah, ki se nahajajo v bližini okraja, kjer je bila 20. okt. taka strašna katastrofa, so šolske moči pokazale tako hladnokrvnost, prisotnost duha in pogum, da vse res zaslužijo vse priznanje, ker so s tem preprečile paniko in lahko še kaj hujšega med šolarji. Te šole so: sv. Vida, East Madison in Stanard. V teh šolah je bilo oni petek, ko je nastala razstrelba v plinarni in zatem požar v vsej okolici, do 2,000 otrok. Silen požar je žarel skozi okna in pri šoli sv. Vida so pokale šipe, ker stoji ta šola najbližje plinarni. Vrata in zasilni izhodi so bili tako vroči, da se jih ni moglo niti dotakniti. šolsko vodstvo je šlo od razreda do razreda ter povedalo učiteljicam, naj otroke mirno odpeljejo na prosto proti Superior aveniji, v smer proč od ognja, kar se je zgodilo že tri minute zatem, ko je nastala prva razstrelba pri plinarni. Učiteljice so s prepričevalno besedo potolažile otroke, katerih hiše so stale na kraju ognja . Zares je bilo čudno, da so mogle učiteljice in šolske sestre vzdržati red med otroci',ko so zbegani ljudje tekali po cestah sem in tje z malimi otroci v naročju, s culami in kovčegi. Moški, ki so pritekli od kraja požar-ja, so v svoji neprevidnosti vpili: "Otroci, rešite se!" Toda učiteljice so kljub zbeganosti odraslih vzdržale red med otroci ter jih potolažile, da so jih ubogali ter ostali lepo v vrstah. Vsak otrok iz gornjih šol je vsled tega izrednega poguma učiteljskih moči dospel na varno in noben ni ušel nazaj na kraj, kjer je njegova rojstna hiša gorela. V šoli sv. Vida je osem šolskih sester odpeljalo do 400 otrok skozi vso tisto zmešnjavo po cestah na varno. Vso čast in javno zahvalo zaslužijo te učiteljice in starši zdaj lahko vidijo, da jim brez skrbi zaupajo svoje malčke. Frank pripoveduje, kako je vedno prosil soprogo ,naj bi se izselila iz bližine plinarne. Toda Mary se ni bala ničesar in se ni hotela seliti. Na pogorišču naj bi se postavil park kot spomenik žrtvam župan Frank Lausche je mnenja, da bi se na mestü katastrofe zgradil krasen park, ki bi bil kot nekak spomenik žrtvam nesreče v slovenski naselbini. Ta park, bi bil zvezan z onim ob jezeru, ki je v načrtu za bodočnost. Edmund Lewandowski, komisar za dobrodelnost je pa mnenja, da bi se ha tem kraju zgradila velika bolnišnica. Komisar pravi, da v tem sektorju mesta ni nobene bolnišnice in da se je zlasti ob tej nesreči pokazalo, kako zelo bi bila bolnišnica potrebna v tem gosto naseljenem sektorju tovarniškega distrikta. Mestna načrtvena komisija bo imela kmalu javno diskuzijo, kako naj bi se ta porušeni prostor v bodoče porabil. Komisija bo slišala mnenje ljudi, ki so imeli tukaj svoje hiše. -o- V bolnišnici Mrs. Helen Petkovšek, ki je stanovala na 1044 E. 61. St., se nahaja radi opeklin v St. Alexis bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo v sobi št. 302. Najbrže je zgorel Med onimi, ki je najbrže zgorel v hiši na 1009 E. 62. St. je tudi Adam Potočnik, brat Mrs. Tom Kraich. Star je bil 62 let in v času požara je spal, ker je delal ponoči. Zato sodijo, da je ostal v razvalinah. Zapušča sina Mike, ki je v armadi v Kaliforniji, žena mu je umrla pred 10 leti. V starem kraju zapušča brate in sestre. -o- Slovenci zahtevajo da se odstrani nevarne tanke s plinom Cleveland, O. — Dne 25. okt. se je udeležilo kakih 60 naših rojakov iz prizadetega okraja Plinarna se bo umaknila Cleveland, O. — Plinarna The East Ohio Gas Co. je v potek izjavila, da ne bo popravljala porušenega podjetja in da se bo umaknila s prostora na 62. cesti, kjer je imela plinarno. Ljudje, ki so imeli tam svoje hiše, ki so bile zazdejane v razstrelbi predzadnji teden, so se zadnji teden vsi izjavili, da se ne bodo vrnili nazaj, dokler se bo tam nahajala plinarna. Kje namerava plinarna postaviti novo podjetje, uradniki niso še povedali. Sedaj se nadaljuje s preiskavo, da se dožene vzroke raz-strelbe. Vse priče se strinjajo v tem, da so videle prihajati paro iz tanka, predno se je pokazal plamen in da je nato sledila eksplozija. Preiskavo vodita mestni pravni direktor Burke in pa varnostni direktor Celebrezze. Priča, ki je bila najbližja tanku, ki se je razletel in ki je ostala pri življenju je J. R. Feight-ner, pomožni glavni inženir. Ta •je stal kcmaj par čevljev od tanka ob času razstrelbe in življenje si je rešil s tem, da je skočil v odprt prostor, napolnjen z vodo in se tam skril do vratu. French Robinson, predsednik plinarne, je izjavil, da plinarna ne bo popravila porušene tovarne niti ne bo uporabljala več ostalih tankov, čeprav so ostali nepoškodovani. Ne prenaglite se! Vse one, ki so bili prizadeti v strašni nezgodi po razstrelbi, tem potom opozarjamo, naj se ne prenaglijo za poravnavo odškodnine. Počakajo naj malo, da bodo videli, kako se bo stvar razvijala. Mi smo trdno prepričani, da bo vsak dobil vse pošteno plačano. Ni treba vihrati in podpisavati nobenih listin, dokler se ne posvetujete s kako zanesljivo osebo. Vse se bo sčasoma uredilo in vsak bo lahko dobil zastonj in obenem pošten, nepristranski nasvet. Previdnost je zdaj potrebna, da ne boste ob denar! Med kupom razvalin so našli seJe z mestno načrtveno komi- ostanke žrtev strašnega požara Toplo je sijalo sonce v pon-deljek popoldne na žalostne ostanke nekdaj lepe slovenske naselbine, ki je bila zadnji petek sijo v mestni hšii. Vsi so zahtevali, da plinarna odstrani plinske tanke, ki so povzročili Brezplačna legalna pomoč prizadetim Edwin F. Woodle, predsednik Odvetniške zbornice v okraju Cuyahoga, nas obvešča, da bo nudila vso legalno pomoč brezplačno onim, ki so bili prizadeti od razstrelbe plinarne predzad- zadnji petek tako razdejanje, nji teden. iz okrožja 55. ceste ter da se določi ta kraj samo za stano- spremenjena v kup ruševin. Lepi vanjske hiše. Mnogo teh, ki so dan ni imel nobenega pomena za! se udeležili seje, je nosilo za-Franka žigmani, ki je iskal med vezane glave in roke, jasno pri razvalinami na 1002 E. 61. St. za trupli svoje žene, hčerke in čo te silne katastrofe "Mi ne maramo teh tankov s svakinje. Nekje pod ruševinami I plinom v tem sektorju," je po v kleti morajo biti njih ostanki. Frank je stisnjenih pesti opazoval delavce, ki so odmetavali navlako. Hiša je stala nedaleč od plinarne in je bila najbrže ena med prvimi, ki je bila upepeljena. žigmanova hiša je bila tudi dom in druge kulturne instituci-uničena in tam je najprej iskal je ter poudarjal, "da ne more udarjal Frank Jakšič. "Mi hočemo ostati v tem naselju, toda mi ne bomo Šli nazaj, dokler bodo tisti tanki tam." Anton Grdina je izjavil, da imajo Slovenci v tem okraju svoje domove, cerkev, šolo, narodni za svojimi dragimi med razva- nihče s kako razstrelbo uničiti linami. Ker jih ni našel, se je kulture, ki so jo Slovenci gojili tukaj zadnjih 75 let." "Naši ljudje hočejo nazaj, toda šli bodo nazaj le, če bo tam varno. Tisti tanki morajo iti." Mestni odbornik Kovačič in drugi so zahtevali, da se plinske tanke odstrani, da se napravi v tem okraju samo rezidenčni sektor, kamer ne sme priti nobena oddahnil, meneč, da so se rešili. Šel je k hiši svojega tasta, Antona Kašiča, kjer so delavci iskali za trupli. Naenkrat vzklikne eden delavcev ,naj pokličejb mrliškega oglednika, dr. Gerberja. Frank žigman je takoj vedel, kaj to pomeni. Dr. Gerber je prinesel na Ljudje bodo morali s papirji dokazati, da so bili lastniki uničenega posestva, dokazati prave dediče v ognju zgorelih, razne poškodbe, vrednost poškodovane lastnine in drugo. Vse te legalne nasvete bo dala ta odvetniška zbornica prizadetim brezplačno, da se kolikor mogoče pomaga težko prizadetim ljudem. Odvetniška zbornica tu-i di svari prizadete, naj ne podpišejo ničesar in tudi ne zahtevajo ničesar od plinarne, dokler se niso posvetovali s pravnim svetovalcem. Ta prosta legalna pomoč se torej zdaj ljudem nudi. Zglasijo se naj od pondeljka najprej vsak dan med 9:30 dopoldne in 4:30 popoldne v 3. nadstropju City Hall, kjer jih bodo zaslišali člani te odvetniške zbornice. Pomnite, da so vsi ti pravni nasveti brezplačno s posredovanjem župana Lauscheta. dan kupček ostankov. To je bilaj nova industrija, ena izmed žrtev. Kmalu zatem Te dni so začeli izpraznjevati še ostanke drugega in tretjega, j ostale tanke s plinom. Železni-Franka je zmoglo in strlo. I ška lokomotiva daje potrebno pa-Ostanki trupel so bili oni nje- j ro, da se zamrznjeni plin staja, gove žene Mary, hčerka Pat, sta- katerega potem napeljujejo v ra 3 leta. Hčerka Mary Ann,! skladišče plinarne. Pravijo, da stara 9 let, je bila ob času nesre-' je zdaj odstranjena vsak* ne-če v šoli. Tretje truplo je bilo varnost nadaljnih eksplozij, svakinje Josephine Kašič. Mrliški oglednik dr. Gerber Počasi je Frank zvedel, kako poroča, da je bilo dozdaj najde-je bilo. Vse tri so bili popoldne nih 124 trupel in da je kakih 50 v petek pri zobozdravniku. Do- trupel še vedno pod ruševinami, mov so se vrnile 20 minut pred Dozdaj so spoznali samo 47 tru-katastrofo. Soproga Mary, me- pel in 28 od teh je bilo uslužbe-sto da bi šla domov, je šla k se-1 nih pri plinarni, stri na kratek obisk. Bili sta j župan Lausche je postavil ko-vedno skupaj in tudi ostanke1 misijo 12 mož, ki zdaj preisku-trupel so našli tesno skupaj. 1 jejo vzroke te katastrofe. Začasno bivanje rojakov Nekaj naših rojakov, ki so bili prizadeti v zadnji nezgodi, stanuje sedaj na sledečih naslovih : Louis Perne na 1387 E. 39. St.; Mrs. Špeh z družino na 17904 Brazil Rd.; družina Budič na 5510 Superior; družina Joseph Brodnik na 712 E. 91. St.; družina Turk na 1516 E. 173. St.; Frances Dular na 252 Eddy Rd.; Mrs. Anton Lausche pri teti na 3525 E. 82. St. Sledeči so se priglasili z novimi naslovi, da bodo znanci in prijatelji vedeli, kje da so zdaj, ko nimajo več svojega doma: Johana Pelan je zdaj na 3515 E. 112. St., Kotnikova družina na 1064 E. 66. St., Joe in Mary Modic na 4738 W. 130. St., družina Pucel iz Lake Court je na 1071 E. 64. St., Mike Birtich in žena sta na 7703 Lockyear Ave., Frank Silc je na 5715 White Ave,. Jakob Mohorčič na 1269 E. 59. St., družina Pečjak na 19700 Pasnow Ave., družina Laurich na 5338 St. Clair Ave. Mary Kennick je na 18600 Underwood Ave., Mrs. Jennie Pirc je na 723 E. 165. St., Johana Trček je na 1021 E. 77. St., Frank Pengov na 256 E. 246. St., Euclid, Frances Skuly je na 3916 St. Clair Ave., Mrs. Jennie Dular pa na 6714 Bliss Ave. Mrs. Celicija Starin iz 5473 Lake Court je zdaj na 5902 Luther Ave., spodaj, tel. HEn-derson 4179. Pepca Lach iz 990 E. 6L St., je zdaj pri družini Tony Kramer, 15301 Waterloo Rd., zgo-rej, tel. .KEnmore 1235. Frank Kapel iz 1064 E. 61. St., je zdaj na 4526 St. Clair Ave., zgorej. Družina Lesjak iz 5439 Lake Court je zdaj na 1397 E. 51. St. Družina Wenzel in Branisel, iz 1017 E. 62. St. je zdaj na 969 E. 77. St. Mr. in Mrs. Maver iz 1059 E. 61. St., sta zdaj na 20187 Gol-ler Ave. Družina Frank Mohorčič iz 6405 Spilker Ave., je zdaj na 1258 E. 71. St. Družina Dobre iz 1035 E. 61. St., je zdaj na 1082 E. 77. St. Mrs. Makše iz 997 E. 63. St., je zdaj na 923 E. 67. St. Jack Turk iz 1029 E. 62. St., je zdaj na 1248 Norwood. Družina Stih iz 5447 Lake Court je zdaj na 5421 Stanard Ave. Sledeči naši rojaki, ki so bili prizadeti po razstrelbi plinarne, imajo nove naslove in sicer: Jacob Mencin, ki je živel* na 1015 E. 61. St., živi zdaj pri hčeri Mrs. Zgajnar, 1599 E. 43. St., soproga Julia se nahaja pa v Lakeside bolnišnici. John Mivšek, ki je živel na Lake Court, je zdaj na 82 Eliot Circle, RFD 2, Berea, Ohio. Charles in Frances Mohorčič, ki sta prej živela na 1032 E. 61. St. ,sta zdaj na 1195 Norwood Rd. Mr. in Mrs. Frank Merhar, 9S0 E. 63. St. pa naznanjata, da sta se zopet povrnila na svoj dom na gornji naslov. Nekaj dni po nesreči sta živela pri svoji hčeri Helen. Mrs. Budič in hči, ki sta prej živeli na 1023 E. 61'. St. živita zdaj na 17716 Schenley Ave. Družina Joseph Menart Jr., prej 1029 E. 61. St. živi zdaj na 1277 Norwood Rd. telefon HE 4954. Rojaki iz prizadetega okraja, ki stanujejo zdaj drugje, naj nam dajo svoje nove naslove, če jih še niso, da bodo vedeli zanje njih prijatelji. -o- Obvestilo za one, ki so ob državljanski papir Na vprašanje od strani naših rojakov, ki jim je zgorel državljanski papir in ker ne vedo, kaj bi zdaj napravili, smo še tozadevno informirali in zvedeli sledeče: V Citizens Bureau, Marshall Bldg., 12. nadstropje, ali na stari pošti dobite potrebne forme, na katerih poveste, da vam je papir zgorel. Potem morate imeti tri slike nalašč za državljanski papir ter money order za $1, glaseč se na ime "Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C." Vse to prinesite v urad Citizens Bureau na gori omenjeni naslov, pa boste dobili dupli-kat državljanskega papirja. -o- MAKE EVERY PAYDAY ' BOND DAY JOIN THK PAY-ROLL t tAVIMtt HAW a j IZ UBADA ROJAKOM IN ROJAKINJAM SIROM AMERIKE! NAVODILA ZA ZBIRANJE IN ODPOSlUANJE OBLAČILA 1. Prosimo, da ne zbirate preponošene obleke, ki ni več za. rabo. Vsako oblačilo mora biti zašito in pokrpano. Gumbi in druge zapone morajo biti v dobrem stanju, podvlaka pošita in popravljena itd. Oblačilo mora biti v takem stanju, ko dospe v Jugoslavijo, da se ga lahko takoj nosi. 2. S kako večjo čistilnico oblek se naj napravi dogovor* da bo za čiščenje računala po teži in ne od kosa. Ker oblačil ni treba likati, se jih lahko očisti na debelo, to je v culah ali zvež-njih. Uredi in poravna se jo lahko po čiščenju. Kdor zamore, naj da obleko čistiti predno jo izroči pobiralcu ali pobiralki. 3. Oblačila naj bodo sortirana po sledečem redu: a) Moška zimska oblačila (spodnja in Vrhna) b) Moška lahka oblačila c) Ženska zimska oblačila " " " d) 2enska lahka oblačila " " " e) Otroka zimska oblačila " " " f) Otroška lahka oblačila e) Otroka zimska oblačila " " " 4. Zaboji naj bodo odposlani s predplačano voznino na WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT . 282 NINTH AVENUE, NEW YORK 1, N. V 5. Sporočite SANSu pismeno, kaj ste poslali, keilaj, koliko funtov in položaj (stara obleka, nova, moška, ženska itd.) -o-- \ Civilna bolnišnica v Trebnjem na Dolenjskem (Povzeto iz "Kmečkega Glasa" št. 4, april 1944.) "V Trebnjem je bila ustanovljena bolnica za civilno prebivalstvo novomeškega področja. Ta ustanova, zgrajena v interesu ljudskega zdravja, je že v svojem početku sprožila razna ugibanja, pomisleke in odobravanja ter vzbudila veliko zanimanje med najširšimi plastmi našega ljudstva. V tem času in pa v takih okoliščinah ustanavljati civilno bolnico. Iz nič! In vendar, komaj so pričeli ti črnogledi modrovati, že se je pokazalo delo obrtnikov. Sestanki žen in deklet, razgovori apo-tekarjev in zdravnikov so vodili rast bodoče bolnice. Kmalu nato je bil sprejet na zdravlje-dela." To so bile prve besede tova-rišice upravnice civilne bolnice v Trebnjem, katero sem naprosil kot dopisnik lista za razgovor o postanku in o organizaciji bolnice. "Bolnica je nameščena v idealnem gozdnem in poljskem zatišju. Imamo 4 bolniške sobe s 25 bolniškimi posteljami, operacijsko sobo, pisarno, kuhinjo in ostale potrebne prostore, nje prvi bolnik v največje zapre paščen je onih, ki še danes ne verujejo, da se lahko ustvar-jo z dobro voljo, delom in trdno vero tudi iz "nič' 'največja Bolnica je splošna, z medicinskim in kirurgičnim oddelkom. Splošna, to se pravi za vse bolezni, tudi za nalezljive. In eno prednost ima, da nima razredov." "Komu je poverjena skrbi za zdravljenje?" novomeškega področja in da nima z vojaškimi edinicami ni-kake zveze. Zdravljenje v bolnici je brezplačno. Zdravje vsakega slovenskega človeka je del narodnega bogastva. Zato je dolžnost vseh slovenskih ljudi, skrbeti za zdravje vsakega posameznika, posebno še za tistega malega človeka, ki nima denarnih sredstev, da bi si lahko privoščil zdravljenje. Ob koncu naj še omenim, da posluje bolnica že tri mesece. Na srečo še nismo imeli smrtnega slučaja, pač pa je že bolnik zapustil našo bolnico popolnoma ozdravljen. Twdi ostalim bolnikom se zdravje očitnp zbolj-šuje. Prebili smo led nezaupanja, ki se prav rado pojavi ob vsaki novi stvari. Danes pa moramo že premišljati o razširitvi bolnice, ker število bolniških postelj ne zadostuje." Opomba uredništva: Enako je poskrbela tudi Bela Krajina za svojo civilno bolnico, katero vodijo najboljše moči. Vse to dokazuje, s kakšno požrtvovalnostjo gradita slovenski narod in nova ljudska oblast bodočo zdravstveno službo. Naši zdravniki niso niti podobni več onim, ki so nekoč odirali kmečkega človeka, ko je bil najbolj potreben pomoči. Zdravnik pri nas postaja apostol trpečih ljudi, njihov rešitelj in ljudstvo ne čuti do njega le spoštovanje, ampak ga naravnost ljubi. SANS Štajerska junakinja Lenčika Mrzeljeva (Povzeto iz "Slovenskega Poročevalca" št. 13 z dne 1. junija 1944.) Vsa Mislinjska dolina govo- "Skrb za zdravljenje je pred-jrj s ponosom o svoji junakinji vsem poverjena tukajšnemu, Lenčki, mladem, preprostem zdravniku, bivšemu primariju j dekletu, ki je postalo žrtev iz-bolnice v Ptuju. Nadalje skrbi j dajalskih strelov, dekletu, ki za nego bolnikov tudi diplomi- j je raje umrlo, kakor da bi se rana (strokovno izvežbana) za-j pustilo odpeljati in mučiti od ščitna sestra, dve gojenki šole za zaščitne sestre in dve bolničarki. Ne smemo pa pozabiti na kuharico in njeno pomočnico, ki s svojo kuharsko sposobnostjo krepita naše bolnike. Pričakujemo pa še enega zdravnika, in sicer specialista za kirurgijo." "Kako je bolnica preskrbljena z zdravili?" "Bolnica je z zdravili zadostno preskrbljena. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da je lekarna v Trebnjem sestavni del naše bolnice. Res da nam od časa do časa primanjkuje kaka specialiteta, vendar pa imamo na zalogi zadostno količino v lekarni izdelanih zdravil, ki v polni meri izpolnjujejo to vrzel." "Kaj bi o bolnici še lahko napisali?" "Predvsem ¿o, da služi civilna bolnica v Trebnjem izključno le civilnemu prebivalstvu hitlerjevskih rabljev. Pa ne samo v Mislinjski dolini, po vsej tŠajerski gre danes glas o tej junakinji, ki je s svojim dejanjem vrgla germanizator-jem in domačim izdajalcem v obraz nov dokaz, da slovenski narod na Štajerskem noče biti suženj, noče biti hlapec, da hoče živeti in si kljub vsemu terorju in žrtvam priboriti svojo svobodo. Naj kričijo in besnijo razni "Gualeiterji" in "Bundes-fuehrerji," da hočejo Štajerci postati Nemci, toda narod, ki ima take Lenčke, ne bo nikdar in nikoli propadel, najmanj pa bo dopustil ponemčenje. Takih Lenčk je na Štajerskem še mnogo in ravno take Lenčke so dokaz odpornosti, žilavosti in borbenosti našega naroda na Štajerskem. Bilo je na dan 1. maja. Na predvečer so goreli po vsej Štajerski kresovi, naše hrabre edinice so proslavile ta praznik z napadi na postojanke. Vdrle so v Šoštanj in Velenje ter uničile velenjski rudnik, kjer je XIII. SNOB zaplenila prvi top na Štajerskem. Vse glavne ceste in stranske poti so bile posute z našimi prvomajskimi letaki, lističi s parolami, v samem Šmartnu pri Slovenj-gradcu so bili po hišah nabiti letaki, celo na uradu nemškega orožništva, in vse to kljub po-jačani sovražnikovi čuječnosti. Na cerkvi sv. Tomaža pri Slovenj gradcu je ponosno vihrala slovenska zastava s peterokrako zvezdo. Pri vseh teh akcijah je bila Lenčka prva med prvimi, ves dan je bila na delu nikdar ni mirovala. Drugi dan je dobila nalogo, da prenese važno pisma neki naši edinici . "Lenčka, to pismo je zelo važno in ne sme za nobeno ceno pasti v roke okupatorja," ji je bilo naročeno. Brez ugovora se je Lenčka s kolesom odpravila na pot proti Šmartnu. V Šmartnem jo je ustavila nemška policija, med katero je bil tudi gesta povski hlapec Wehrmann Zcjrec Pepi iz Maribora, ki je takoj pristopil k Lenčki, jo preiskal in našel pismo. "Ne sme pasti v roke sovražniku !" je stopilo pred oči Lenčki. Takoj se je znašla in iztrgala pismo iz rok izdajalskega Iškariota, ga v trenutku raztrgala na drobne koščke in ga tako uničila, da ni bilo mogoče ničesar več razbrati. Izdajalec jo je skušal zgrabiti, toda Lenčka ga je naglo podrla na tla, in drugega, ki je priskočil na pomoč, odrinila. Še trije policisti so morali priti, da se j4m je posrečilo Lenčko zve-zati in odpeljati. Zvezano sta policist in že imenovani Wehr-mann odpeljala. Ko prispejo do neke hiše v bližini, se je hotel policist informirati o Lenčki in je stopil v hišo, Lenčka pa je z Wehrmannom ostala sama pred hišo. "Ce si Slovenec, me izpusti!" reče Lenčka izdajalcu in se zvezana požene v beg, skoči v Mislinjo in že doseže nasprotni breg. Videč, da je ne more ujeti, vzame izdajalski Wehrmann brzostrelko, pomeri in uniči mlado življenje, kljub temu da za svojim hrbtom sliši policistove klice: "Nicht schiessen!" (Ne streljaj!) Padla je nova mlada žrtev za svobodo svojega naroda, mlado dekle, polno zdravja in mladosti »življenja, v maju, ko je ozelenelo Pohorje, ko je vzklilo cvetje po livadah in travnikih Mislinjske doline. Borba za svobodo, to je bila njena največja ljubezen, kateri je posvetila vse svoje misli, vse svoje delo in končno tudi svoje mlado življenje. Naslednji dan so jo pokopali ... Ko so začele padati prve grude zemlje na njeno krsto, so se v največji bližini pokopališča, sredi okupatorske postojanke oglasile tri častne salve — zadnji pozdrav njenih zvestih tovarišev partizanov. Kakor ljudstvo s ponosom govori o junakinji Lenčki, s toliko večjo besnostjo obsoja zločinska dela slovenskih izdajalcev, hlapcev, ki so se prodali nemškim zverem. Toda naj si zapomnijo izdajalci lastnega naroda: strašno bo maščevanje štajerskega ljudstva, ki že tri leta prenašk najtežje žrtve nasilja, pa vendar ne klone. Dan sodbe ni več daleč. Junakinja Lenčka naj bo svetel zgled vsem tistim, ki danes še vedno omahujejo, ki še čakajo doma, ki se še niso odločili za borbo, naj bo svet zgled vsem našim borcem partizanom in vsej naši slovenski mladini. Jože Borstnar, politikomisar IV. operativne cone, NOV in POS. -o- Ubegli pes "Pes mi je zbežal.' ' "Išči ga po časopisih." "Bimbo! Pes vendar ne zna čitati!" LIL JEBMTt" PO STRAŠNI POŽARNI KATASTROFI V CLEVELANDU / V zadnjem Glasilu smo omenili, da bo dan 20 oktobra t 1; označen v zgodovini naše ameriške Ljubljane kot"6rmpetek tejti isti je vsled razstrelbe plinskih tankov v nasi naselbini povzročil največjo in najbolj grozno katastrofo mesta Cleveland ki je staro že nekaj nad sto let. Velika je bila pred leti požarna katastrofa ljudske šole v Collinwoodu, tako tudi nekaj časa zatem razstrelba na clevelandski kliniki, toda obe nista zahtevali toliko človeških žrtev in toliko materialne škode kot je zahteval označeni "črni petek." Vse hiše v bližini plinarne East Ohio Gas Co. od 55. do 63. ceste so do tal porušene in zgorele Pri tem naj bo omenjeno, da stoji to pogorišče samo na severni strani od St. Clair Ave., cest št. 56, 57, 58 in 59 na tej strani ni. Goreti je začelo, pač severno na 55, 60, 61, 63 St., tako je tudi skoro docela uničena skupina hiš (27) v Kurji vasi na Lake Court, onstran NYC. železniške proge ob Lake Shore bu-levardu. Stanovalci tega naselja so se k sreči vsi rešili. Kakor se vidi, je na omenjenih cestah 85 hiš docela uničenih. Dosedaj se je naštelo že 133 človeških žrtev, identificiralo pa samo 71, pogrešanih ali zgorelih je še okrog 40; 30 ranjencev se nahaja pa še v bolnišnicah, nekateri teh so hudo ožgani ali opečeni. Naša Jednota je vsled te katastrofe izgubila tri članice, vse spadajo če k društvu sv. Marije Magdalene št. 162 in sicer: Barbara Butorac (Hrvatica), Kristina Sintič in njena sestra Vera Kastelic; med pogrešanimi ki so zakopani še v ruševinah ni menda nihče, ki bi spadal k naši Jednoti. Obžalovanja je res vreden slučaj te katastrofe, pa bi bila ista lahko še veliko večja, ako bi bila plinova tanka eksplodirala ponoči, ko so ljudje spali; na tak način bi jih še več sto zgorelo in tudi vsi otroci, k sreči so bili pa istočasno v šoli torej vsi na varmem. Ta žalosten slučaj bo imel pri vsem tem tudi svoje dobre posledice. Tudi druga ameriška mesta bodo v bodoče bolj pozorna kje stojijo njih plinarne;; v Clevelandu plinarna ne bo več obratoval^ na starem prostoru ker ji mesto ne dovoli; kjerkoli bo že, ne sme stati v bližini do 2000 čevljev nobena stanovanjska hiša. Ves Cleveland sočustvuje s sorodniki teh žrtev in ponesre-čencem-bredomcem nudi svojo pomoč. Osobito se zanje zanimajo naši domačini Slovenci. V ta namen se je že ustanovilo posebni slovenski pomožni odbor »imenovan po našem županu-roja-ku Lauschetu. Do včeraj je znašala kolekta Amer. Domovine za relifni fond že okrog $5,000. Prispevke sprejema uredništvo "Ameriške Domovine" in "Enakopravnosti." Rojaki in rojakinje! Bratje in sestre! Prispevajte kaj tem nesrečnikom v pomoč, zgubili so svoje domove, pohištvo in obleko; škoda je velikanska, pomoč nujna! Naslov "Ameriške Domovine" je 6117 St. Clair Ave., "Enakopravnosti" pa 6231 St. Clair Ave. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet! Zadnji petek sta se mudila v Clevelandu brat Josip Zalar, glavni tajnik naše Jednote in duhovni vodja Rev. M. Butala glede .informacij vsled te katastrofe prizadetih članov naše organizacije. V relifni sklad za slovenske pogorelce bo tudi naša Jednota prispevala primerno svoto. V taci papeževih okrožnic TEMELJNE MISLI Temni oblaki se zbirajo, tudi nad katoliško cerkvijo. V teh razburkanih časih, ko se zaletavajo ob Petrovo skalo peklenske sile, je treba, da se nam pomnoži vera, da je ustanovil katoliško Cerkev Kristus-Bog, da jc rimski papež Kristusov namestnik na zemlji. Zato se moramo držati tudi smernic, ki jih nam katoličanom daje vrhovni poglavar. 2e pred vojno je v Sloveniji izšlo veliko razprav o tem, izpod peresa učenih mož, (dr. Ušeničnik, dr. Odar, dr. Knific), ki so na podlagi papeževih besed opozarjali tudi na nevarnosti katoliške Cerkve, na skupno sodelovanje za božjo stvar in človeško družbo. Ne bo odveč, da se tudi tu o tem kaj napiše in premisli. Kakor vojskovodja daje povelja, tako je papež Pij XI. dajal v svojih presnamenitih okrožnicah smernice, po katerih naj bi se katoličani ravnali, li- ni resnici je poudaril v okrožnici "Divini Redemtoris" (proti komunizmu) in istočasno v drugi okrožnici, ki jo je poslal nemškemu narodu: "Mit bren-nender Sorge," (Z žgočo skrbjo), ki sta izšli pred to vojno. Prva misel je ta: Vsem narodom preti velika nevarnost, da zapadejo v prav tak mrak, če ne še hujši, kakor so bili v trenutku, ko je prišel na svet Jezus Kristus, da bi ga preobrazil. Z narodi je v nevarnosti tudi Kristusova Cerkev. Najvišji krmarji držav so ubrali take smeri, da bo neizogibno moralo priti do strašne katastrofe. Kakor nujno pride do nesreče, ako kretnik kretnico napak postavi. Smer je zgrešena in soudar neizogiben. Res je, Cerkev je v veliki nevarnosti, toda motil bi se, kdor bi mislil, da je na splošnem umiku. Nikakor! Kjer se narodnostna misel goji v pravili mejah, tam se budi v narodu vera očetov in vseh oči se obra-vel je v viharnih časih in kr- čajo k skupni materi Cerkvi, k konkordati in še številnejša «ar stopstva, ki ga vsaka država in državica hoče imeti pri Vatikanu, je znak, da Cerkev pridobiva na ugledu. Kako rezveselji-vo prodira katolištvo v Afriki! Črnogledi torej in malodušni ne moremo biti. Vendar pa bi bilo zelo napak, ko bi prezrli resnost položaja in ga morda celo omalovaževali. Zato nam je pa upoštevati papeževe besede in jih dobro preildariti. Druga papeževa misel pa je ta: Če sinovi teme s tako strastno vnemo širijo brezboštvo, da' jih je treba občudovati, potem bi se morali sinovi luči vsaj s tako gorečnostjo, da ne rečem še z mnogo večjo, pognati na delo za božjo stvar! — V teh besedah se javlja nova sila, nova dinamika, kakor se je tudi med narodi pojavil nov zagon, ki je razgibal ves svet. To so nova gibanja, ki so jih sprožili voditelji narodov. Novi nazori so mase popolnoma prevzeli in zajeli do dna. Vse hudo pa je v tem, da so ti novi pokreti, pa naj se imenujejo boljševizem, nacizem ali nacionalizem, Cerkvi skrajno sovražni. Vrste nasprotnikov so se torej pomnožile in gredo v milijone iiv milijone, zato kliče vrhovni poveljnik Kristusove vojske vse katoličane v bojne vrste, da ne bodo samo gledalci ob strani, ampak sobojevniki za Kristusovo stvar in človeško družbo. Pri tem pa se nam koj vsili vprašanje, ali je naša vojska na znotraj zdrava, utrjena, krepka? Tu se moramo torej ustaviti mi katoličani in si izprašati vest, ali smo zmožni za veliko nalogo in ali se ravnamo po smernicah, ki nam jih je dal veliki pokojni papež Pij XI. Priobčil, Rev. Julij Slapšak maril Petrovo ladjo skozi nemirno in grozeče valov je s skr- nezmotljivi učiteljici in voditeljici narodov. Opaža se tudi bjo in modrostjo, kakor že dol- sredi teh zmed močno gibanje go ne kateri papež. Dve temelj- in teženje k Cerkvi. Številni Obisk pri generalu Eisenhowerju (Napisal Richard L. Tobin) Našega znanega ameriškega generala Dwight David Eisenhower j a z njegovim prijetnim glasom, doma iz Texasa lahko po vsej pravici smatramo kot tipičnega Američana. Eisenhower namreč živi, govori in izgleda kakor pristni Američan, zato je med Američani tako znan in priljubljen, zaeno ga imajo radi tudi Britanci. Naj vam torej na kratko opišem potek mojega enodnevnega obiska v njegovem glavnem stanu. Naš glavni poveljnik A.E.F. in cele zavezniške armade gen. Eisenhower je visok okrog 6 čevljev, tehta pa 180 funtov; las nima skoro nič, torej je docela plešast. Zelo se postavi v svoji uniformi, kajti na vsaki rami krasijo njegovo bluzo štiri zvezde, znak generala. General "Ike," tako je namreč znan med vojaki, je bil pred nekaj dnevi (14. oktobra t. 1.) ravno 54 let star. Ko je dovršil West Point vojaško akademijo je štel 25 let, res, že malo pozno, to ga je plašilo, da ne bo nikdar doživel čina generala, zato je pa začel sam naprej študirati in delati, saj učenje nikdar in nikomur ne škodi, in to mu je pomagalo. Ko so se drugi bavili z vojaško politiko, se je general Ike držal le svojega načela. Nad vse je bil res iznenaden in vesel ko mu je šef generalnega štaba general Marshall izročil vodstvo vse ameriške armade na evropski fronti, končno je pa postal še vrhovni poveljnik zavezniške armade. General Ike je bil major celih 13 let; novembra 1940 je bil imenovan štabnim načelnikom 3. divizije v Fort Lewis, Wash., torej ravno po preteku 25 let odkar je graduiral na West Pointu; njegovi tedanji tovariši so v tej dobi skoro vsi pred njim napredovali, toda od leta 1940 naprej pa ni še noben drug ameriški častnik tako naglo napredoval. ' V marcu 1941 je bil imeno- van za štabnega načelnika 9. armadnega kora vsled njegovega izrednega znanja zgodovine svetovne vojne, bil je tudi špe-cialist v taktiki ali rabi tankov. Na velikih manevrih v državi Louisiana se je isto leto izkazal kot veščaka in izvedenca v vojnih ^ zadevah. 'Eisenhower do tedaj ni še nikdar osebno govoril z generalom Marshal-lom ; pa ga je neki dan slednji pozval v Washington, D. C. ter ga izredno pohvalil vsled njegovega znanja. Eisenhower je samo to želel, da bi ostal na svojem mestu; toda v aprilu 1942 je bil pa že povišan ali imenovan načelnikom divizije vojnih načrtov v generalnem štabu s činom lajtnanta generala, kasneje v febr. 1943 pa s činom pravega generala. Sedem let pred tem je bil še lajtnant polkovnik (Iilutenant Colonel). V vojnem departmentu je bilo le malo slučajev tako naglega povišanja. General Ike vstane vsak dan ob 6:30, ko mu strežnik prinese prvo kavo, zatem čita liste in se obleče za zajtrk ob 7:30. Od 8. do 9. ima posvetovanja s člani generalnega štaba, pred vsem z lajtnant generalom Wal-ter Bedeli Smithom. General Eisenhower ga naziva Beetle (hrošč) slednji pa pravi prvemu "Ike." General Ike je strasten kadilec cigaret; po 60 jih skadi na dan; sprva je rabil pri kajenju cigaretni ustnik kakor predsednik Roosevelt, pa ga je končno zavrgel. V Afriki, si je delal ali zvijal sam cigarete iz finega turškega tobaka. Od 9. do 1. popoldne so njegove uradne ure ko sprejema ministrske predsednike, pa tudi prostake vojake! Nedavno ga je obiskal neki prostak-vo-jak iz Abilene Kans., kjer živi Eisenhowerjeva družina ; menila sta se tudi o letošnji letini v označeni državi, kar ima oni vojak črno na belem potrjeno. Za gotove ali redne konference in avdijence pa nima gen. Eisenhower rednega ali gotovega časa, ker se mudi drugje, morda pri generalu Montgome-riju, ali na pa lunču v glavnem stanu zračne sile samo zato, da mu ni treba pri avdijencah govoriti. Kadar je kam povabljen na lunč ali večerjo, so mu okusne mrzla jedila najljubša. Od 2:30 do 4, se general Ike mudi v svoji pisarni. Na večino važnih pisem sam odgovarja, na druga pa njegov tajnik. Generalova lastnoročna pisava je skrajno lepa. Posebno važnost polaga tedaj, ko ga obiskujejo časniški vojni poročevalci. Glede teh se je nekoč izjavil, da javno mnenje pospešuje zmago. Tem poročevalcem je dovoljeno prosto se gibati kjer hočejo, vendar morajo dati svoje poročilo cenzorju v pregled; mnogo takih poročevalcev je bilo vsled priporočila gen. Eisenhowerja že povišanih celo v čin kapitana. Od 4. naprej se začnejo vojaške konfer/ence, kjer se izdaja važna naročila osobito glede transportacije vojaštva, katere načrte izdela sam general Ike. Po večerji se general Ike zopet mucji s čitanjem listov, ameriških in britskih, tako pa tudi rad čita naše povesti z Za-pada, da se s tem razvedri, nakar se poda k počitku za 5 ali 6 ur; in to velja za petek ali svetek vedno enako. Ce ga kdo obišče, ne govori mnogo, pač pa vedno rad vleče svojo cigareto, in govorjenje rajši prepušča drugim. Pri vsem tem se pa dobro zaveda svoje važne službe in namena, da bi porazil Hitlerja in Japonce, tak je naš general "Ike." -o- V šoli Učitelj : "Mohamedovi nasledniki so se torej imenovali kalifi, Tonček povej, kako se je pa imenovala dežela, ki so jo vladali?" Tonček : "Kalifornij a !" TEŽKO PRIČAKOVANI DAN Ko zvonovi zazvonili konec vojne znanili, dan prevažen ta v spominu bomo si ohranili. "Zvon svobode" naš sloveči zopet glasno bo donel, narodom bo vest oznanjal: "Dan rešitve je prišel!" Vse piščalke parne glasne čuti bo in žvižg siren, dan bo značil končno zmago, zgodovinski res pomen. Takrat bomo vsi molili, od veselja plakali: "Hvaljen Bog, da vendar enkrat dan smo ta dočakali!" Ivan Zupan -o- Za gorami se dani! 1. H u komik, Pittsburgh, Pa. O, kedaj že skoro sprožen bo poslednji vojni strel, ko sovrag bo razorožen zmoto svojo bridko klel? Kadar širom po deželi se začuje pesmi glas: "Mir ljudem na zemlji celi bodi zdaj in vsaki čas!" To vprašanje vedno kroži med pomenki pri ljudeh; mamkam se po sinih toži, ženam pa po njih možeh. Ali na ugibe take nikdo ne odgovori; vsi pa misli so enake: "Za gorami se dani!" -o- Domača fronta Ostanite na svojem poslu in pomagajte kriti bistvene vojne potrebe —- to je naše edino upanje na popolno zmago v najkrajšem času. Trgovske ladje igrajo svojo vlogo v inzaziji Washington. — Ameriške trgovske ladje in njih posadke— civilisti — še vedno doprinaša-jo bistveno važen delež k invaziji Evrope, ko se vale zavezniške sile v južno Francijo, je objavila administracija za vojno plovbo. Na stotine ameriških tovornih ladij, od katerih je bilo 95 odstotkov Liberty ladij, je bilo med onimi 641 ladjami, ki so pod ameriško zastavo dovažale invazijske sile in njih zaloge na južno obalo Hitlerjeve "trdnjave Evrope." Te l^dje so nosile moštvo, orožje in oskrbo, in bodo nadaljevale ta svoj posel ojačevanja mostišča. V prvih dneh invazije v Normandiji je prevažalo 150 ameriških ladij povprečno 10,000 "deadweight" ton vsaka, tudi povečini Liberty ladje, moštvo in material na obalo. Obenem z njimi je bilo tudi 120 angleških ladij približno iste tonaže, ter zelo veliko število manjših angleških ladij. Ameriške in angleške ladje za remarkiranje na širokem morju so tudi igrale jako važno vlogo v invaziji Normandije. Moštvo ameriških trgovskih ladij — civilisti — je vozilo svoje ladje do cilja kljub težkemu sovražnemu ognju. Bili so to prostovoljci, ki so delali dolge ure preko svojega časa, ter ostajali pri svojih strojih za raztovorjenje blaga. Privedli so na obalo moštvo in material, vse kar je bilo potrebno, da naše čete drže mostišča, ka-' tera smo bili zasedli. Manjše tovarne ne skrbe dovolj za možnost prehrane v tovarni Washington. — War Food Administration poroča, da je imel vladni program za prehrano delavcev v tovarnah izredne rezultate v pogledu produkcije, zdravja delavcev in njihove morale. Delavstvo in delodajalci se radi tega čeda- i lje bolj zanimajo za izboljšanje prehrane ameriških delavcev. Prehrana v notranjosti tovarne je že uvedena v mnogih tovarnah z velikim številom delavcev — 91 odstotkov tovaren, ki imajo več kot 2,500 delavcev in 80 odstotkov od onih, ki imajo več kot 1000 delavcev je že uvedlo raznovrstne organizacije za prehrano v notranjosti tovarne. Manj ugoden je razvoj pri manjših podjetjih, kajti pregled izveden od War Food Administration pred nedavnim časom je pokazal, da je sledilo le 26 odstotkov zgledu velikih tovaren.—(O WI) Svarilo zimskim turistom -Washington. — Polkovnik J. Monroe Johnson, ravnatelj za transport y vojnem času, opozar. ja, "da si morajo turisti, ki ne bodo našli prostora za vožnjo nazaj domov, sami pripisati posledice tega, da bodo obležali v Floridi ali drugih izletniških krajih na jugu, to zimo in prihodnjo pomlad." Polkovnik Johnson je tudi poudaril, "da je ameriški promet še vedno težko zaposlen, ker mora pomagati dobiti dve vojni, tako da ni niti prostora niti dovolj materijala na razpolago za civilne potnike, ki niso soudeleženi v vojnem naporu." (OWI). WPB svari pred nepotrebnimi potovanji Washington. — War Production Board se je pridružil pozivu urada za transport v vojnem času, naslovljenemu vsemu ljudstvu naj opusti nepotrebna potovanja, da bo več prostora za neobhodno potrebna premikanja čet, ranjenih veteranov, ki se vračajo iz preko-morskih krajev in oseb, ki potujejo iz razlogov, ki se tičejo važnih vojaških zadev. (OWI). Nasvet veteranom, naj se poslužujejo USES Washington. — Paul V. Mc-Nutt, chairman War manpower komisije, nujno priporoča odpuščenim vojnim veteranom, ki iščejo službe, naj izkoristijo ugodnosti, katere jim nudi WMC, oddelek United States Employment Service. Gospod McNutt je poudaril, da so vse urodnosti USES tudi dalje na razpolago častno iz službe odpuščenih veteranov, akoravno zdaj niso več podvrženi predpisom prioritete in drugih določb WMC. (OWI). WFA stavi na razpolago civilnega prebivalstva količine suhega sadja Washington. — War Food Administration je dovolila tvrd- kam, ki razpečavajo suho sadje, da prodajo civilnemu prebivalstvu precejšnje količine, pred vsem grozdja in sliv, še v letu 1944, tako hitro kot mogoče, da bodo te količine na razpolago že za praznike, ki se bližajo. Dovoljenja, ki so bila razdeljena dozdaj, stavi ja j o na razpolago za razpečavanje med civilnim prebivalstvom približno 133,000 ton grozdja, 95,000 ton suhih sliv, 5,000 ton suhih breskev in .2,500 ton suhih ma-relc. — OWI. -o- Najmanjši čevlji sveta — Samo dva milimetra so doigi Iz Hamburga poročajo: Delavnica 70 letnega hamburškega čevljarja Ludwiga je kakor pravljična dežela. V tej sobi ima mojster le obutev za tako majhne človečke, kakršnih sploh ni na svetu, čeveljčki, ki so dolgi največ po 10 milimetrov, so videti* tu. Zatorej pa temu mojstru ni treba-biti v usnjenem predpasniku, treba mu tudi ni drete, ne strgulje in ne kneftre. Večidel je vse njegovo orodje le povečevalno steklo in mnogo majhnih pincet. Mojster je v zadnjih petih letih izdelal krog 300 parov teh najmanjših čevljev, in sicer ženskih čevljev, co-patk, plesnih šolnčkov in otroških čeveljčkov. Najmanjši par teh miniaturnih čevljev meri cela dva milimetra! To je pač najmanjši par čevljev na svetu. A pri tem so ti majceni čeveljci narejeni popolnoma natančno in po vseh predpisih. Na njih vidiš. vse — seveda s povečevalnim steklom — tako podplate, pete, šive in vse druge podrobnosti. Mojster Ludwig pač ne izgo-tavlja teh čeveljčkov, da bi jih prodajal, ampak v svojo zabavo, ker je pač ljubitelj teh igračk in ga veseli, ko pridejo ljudje v njegov muzej in občudujejo njegove umetno-obrtne izdelke. Važna stvar Metka: :"Mama, povej, kam spadajo ušesa: k obrazu ali k vratu?" Mati: "Zakaj pa to hočeš vedeti?" Metka: "Zato, ker si naročila služkinji, naj mi umije obraz . . . ona pa mi hoče umiti tudi ušesa!" Povojna Nemčija (Courtesy THE STANDARD OIL, CO. (OHIO)—-J9 Velik korak naprej glede povojne Nemčije je bil storjen na konferenci predsednika Roosevelta in angleškega permierja Churchilla v Quebecu, Kanada, kjer sta se pogovorila o razdelitvi povojne Nemčije med "velike tri" za službo povojne policije. Kot kaže gornji zemljevid, bi bila razdelitev Nemčije med Zed. države, Anglijo in Rusijo. Priporočano je tudi bilo, da bi močna zračna zavezniška armada držala Nemčijo v šahu in mirnem stanju. Kontrola zaveznikov nad vso zračno silo in pa edina možnost izdelave gazolina za letala, bi bili tem dogovorom najboljši pripomoček. Spodnja»slika pa nam kaže krog 140 sodov, katerih vsak drži po 54 galoriov "100 oetane" gazolina. Za zračno trdnjavo B-29 je treba 56 takih sodov, da se jo napolni. © LIL JEMOTk m. *» a. OLAVKI URAD: 161 -666 N. OHIOAPOBT.. JOLDET. ILL. Tttafoo ▼ glavnem usada: JoUet 6441; stanovanja glavnega __ ustanovitve do ti. avgusta. 1944 anaia «kupna Izplačana podpora $8,283,153 Botvantnost 128.43% FRANK OPKKA. North Chicago, DL O L A V M I ODBORNIKI JOHN «—Mr. S17 Kaat "O" Bt, Pueblo, Oolo. Prvi podpredeednlk: JOHN ZDBAM, 2T» w. 15th Bt^ Chicago, 111. IkwtflinitiHaieuliill: MATH PAYLAKOVIOH. iTlftHatfield St, Pittsburgh, Pa. ■ JOSEPH LKKSAN. 186-Stod St. N. W, Barberton. O. Oetrtt pmfrrartwiftilfr: lOKX CERKOVNIK, p. O. Bos 387. By, Minn. - JQHANA liOHAR, 1136 DUBngfaam Ave, flheboygan. Wis. t: QBOROX PAVLAKOVICH. 4673 Pearl St, Denver 18. Oolo. xenp ZALAR. 161 N. Chicago St. Jollet, m. : LOUIS ZKJEZNIKAR, 201 N. Chicago St. Jollet, HL aland blagajnik: MATT F. SLANA. 181 N. Chicago St, JoUet HI. Duhovni vodia: RWV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St. Jollet HI. Yrtoovni iktrnk: DR. JOS. B. URSIOH. »01 W. Cermak RcL Chicago 6. BL BADBORBI ODBOR J. BBDOL 613 Adamg Are, Kveleth. Minn. MART B. POLUTNIK. 1T11 R 60th St. Lorain. O. FRANK LOKAR, 1262 Hawthorne St, PiUaburgh, Pa. JOHN PKZDIBTZ, 14604 Pepper Ave, Cleveland. O. : MART HOGHBVAR. 31641 Mller Ave. Cleveland. O. FINANČNI ODBOR JOHN OKRU. 817 But "CT St. Pueblo. Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, »1 N. flhVagft St. Jollet m, Pm Odbornik: FRANK J. G06F0DARICH, 600 Ruby St., Jollet TO. DrugI odbornik: MARTIN SHUKT.K. 811 Avenue "A." Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDBCAN, 400 Burlington Rd, WUklnsburg, Pa. Četrti odbornik: OBOROB J. BRINCE. 513 Adams Ave.. Bveleth, Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DSCHMAN.1100 Jancey St. Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MART KOSMKRL, 117—6th St.. 8. W, Ohlsholm. Minn. Dragi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St. Pueblo. Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 315 W. Walker St. Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH. 1847 W. Cermak Rd, Chicago. HI. fretl porotnik: JOHN BEVBC, Alexander Ave., Strabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH, 3534 K 109th St. South Chicago, Hi. UREDNIK IN UPRAVNIK ni.AflTIA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave, Cleveland. O, VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1046 Wadsworth Ave, North Chicago. PI. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK. 457 Indiana St, Jollet HL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Jollet. 111.; dopise, drufttvene vesti, rama oglase In naročnino pa na GLASILO K S. K JBDNOTE, 8117 St Clair Ave, Cleveland 6. Ohio. IZ URADA GL TAJNIKA SPREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC SEPTEMBER 1944 ODRASLI ODDELEK NOVI ČLANI IN ČLANICE Društvo št. 1, Chicago, 111. — FF-46222 Emil Jerina R. 18 5500. Društvo št. 2, Joliet. 111. — CC-46331 Anton Rus R. 16 $1000. Društvo št. 8, Joliet, 111. — HH-46199 Peter Papesh R. 18 $500. Društvo št, 15, Pittsburgh, Pa. — CC-46232 Francis Bradley R. 17 $500. Društvo št. 29, Joliet, 111. — CC- 46233 Joseph Rolih R. 27 $500; CC- 46234 Angela Yedinak R. 27 $500; CC- 46235 Sylvester Bazzarone R. 30 $1000; CC-46236 Edward Stefanich R. 17 $1000; CC-46237 Robert Rolih R. 116 $1000; CC-46238 Anthony Ter-zicfi R 18 $500; HH-46200 Jerry Bol-te R. 16 $1000. Društvo št. 41, Pittsburgh, Pa. — CC-46239 Mary Mihelcic R. 16 $500. Društvo št. 43, Anaconda, Mont. — CC-46240 William Balkovetz R. 17 $1000. Društvo št. 50 Pittsburgh, Pa. — H H-46201 Mary Pavlakovich R.' 18 $500. Društvo št. 52, Indianapolis, Ind. — CC-46202 Theresa Bayt R. 18 $500; CC-46241 Richard Stanich R. 16 $1000. Društvo št. 55 Crested Butte, Colorado — H H-46203 Agnes Težak R. 18 $500. Društvo št. 57, Brooklyn, N. Y. — CC-46242 Charles Kerkovich R. 17 $5C0; CC-46243 Joseph Kerkovich R. 18 $500. Društvo št. 64, Etna, Pa. — CC- 46244 George Idzakovich R. 18 $1000. Društvo št. 65, Milwaukee, Wis. — FF-46223 Sylvia Bokal R. 18 $500. Društvo št. 72, Ely, Minn. — FF-46224 Ernestine Komar R. 26 $500; H H-46204 Helen Omerza R. 16 $500. Društvo št. 86, Rock Springs, Wyo. —HH-42605 Frances Krek R. 18 $500. Društvo št. 87, Joliet, 111. — CC- 46245 Melvin Korelc R. 16 $500. Društvo št. 92, Pittsburgh, Pa. — CC-46246 Victor Čolnar R. 18 $500. Društvo št. 94, Kemmeerer, Wyo.— H H-46206 Frances Pechnik R. 43 $500. Društvo št. 101, Lorain, O.' — CC-46247 Evelyn Starec R. 18 $500. Društvo št. 104, Pueblo, Colo. — CC-46248 Agnes Tekavcic R. 28 $500. Društvo št. 108, Joliet, 111. — CC-46249 Leonard McCanna R. 18 $500; CC-46250 Joseph McCanna R. 18 $500. * Društvo št. 109, West AUquippa, Pa. — CC-46251 Sylvia Žagar R. 18 $1000. Društvo tš. 110, Barberton O. — HH-46207 Frank Žagar R. 51 $250; H H-46208 Edward Otonicar R. 16 $1000; H H-46209 Anton Žagar R. 49 $500. Društvo št. 111, Barberton, O. — HH-46210 Helen Žagar R. 16 $500. Društvo št. 120, Forest City, Pa. — HH-46211 Christine Janezich R. 18 $500. Društvo št. 135, Gilbert, Minn. — CC-46252 Edward Kozel R. 18 $500; HH-46212 Margaret Mohar R. 18 $500. Društvo št. 150, Cleveland, O. — HH-46213 Mary Urbancic R. 16 $1000. Društvo št. 153, Strabane, Pa. — HH-46214 Gertrude Turco R. 16 $500. Društvo št. 157, Sheboygan, Wis. — FFF-46225 Helga Repenshek R. 23 $250. Društvo št. 158, Hostetter, Pa. — HH-46215 Edward Planinsek R. 16 $500. Društvo št. 162, Cleveland, O. — CC-46253 Lillian Russ R. 18 $500. Društvo št. 163, Pittsburgh, Pa. — CC-46254 George Mikulan R. 27 $1000; CC-46255 Mary Capan R. 16 $500; CC-46256 Slavo Kusan R. 39 $1000; CC-46257 Anna Juran R. 30 $1000; CC-46258 Anna Capan R. 18 $500; CC-46259 John Domitrovic R. 16 $1000; HH-46216 Peter Lesic R. 48 $500; HH-46217 Thomas Stedul R. 58 $250. Društvo št. 165, West Allis, Wis. — CC-46260 Joseph Feletar R. 18 $500; CC-46261 William Gold R. 18 $500. Društvo št. 169, Cleveland, O. — CC-46262 William Pike R. 16 $500. Društvo št. 170, Chicago, 111.—CC-46280 Theresa Krislin R. 16 $500. Društvo št. 172, Cleveland, O. — FF-46226 Robert Hanchette R. 30 $500. Društvo št. 174, Willard, Wis. — CC-46263 Mary Djubinski R. 16 $500. Društvo št. 176, Detroit, Mich. — FF-46227 Rose Lucich R. 18 $500. Društvo št. 1&5, Burgettstown, Pa.— HH-46218 Joseph Bumbera R. 18 $500. Društvo št. 188, Homer City, Pa. — H H-46219 Frank Kosmack R. 26 $500. Društvo št. 191, Cleveland, O. — CC-46264 Johnny Govze R. 17 $500; FF-46228 Richard Derganc R. 16 $500. Društvo št. 193, Cleveland, O. — CC-46265 Theresa Zagorc R. 18 $500. Društvo št. 194, Canonsburg, Pa. — FF-46229 Julia Scarcell R. 29 $500. Društvo št. 202, Virginia, Minn. — CC-46266 John Stampohar R. 16 $1000. Društvo št. 203, Ely, Minn. — CC-46267 Margaret Kobe R. 18 $500. Društvo št. 219, Euclid, O. — FF-46230 Pauline Velkovar R. 37 $1000; CC-46268 Rose Fink R. 26 $1000; HH- 46220 Caroline Kaliope R. 43 $500; CC-46269 John Zaje R. 16 $500. Društvo št. 246, Etna, Pa. — HH- 46221 George Koch R. 18 $1000. ZOPET SPREJETI Pri društvu št. 78, Chicago, 111. — CC-628 Lillian Gorenc R. 16 $500. Pri društvu št. 103,.Milwaukee, Wis. — 33556 Louis Moze R. 16 $500. Pri društvu št. 143, Joliet, 111. — D D-42527 William Ryan R. 48 $1000. Pri društvu št. 165, West Allis, Wis. CC-41219 Eileen Stopper R. 21 $500. Pri društvu št. 190, Denver, Colo. — 34087 Rose Koprivec R. 16 $500. Pri društvu št. 226, Cleveland, O. — D-334 Josephine Pajk R. 29 $500; 29254 Anthony Baraga R. 20 $1000; D-333 Frank Pajk R. 42 $1000; DD-1423 Harry Snyder R. 43 $5000. ČLANICA Z DVEMA CERTIFIKATOMA Pri društvu št. 164, Eveleth, Minn. — H H-46279 Frances Mohar R. 30 $750. ČLAN ZNI2AL ZAVAROVALNINO Pri društvu št. 2, Joliet, 111. — D-1516 Anton Duša R. 41 od $500 na $250. PRESTOPILI Od društva št. 12, Forest City, Pa. k društvu št. 169, Cleveland, O. — C-2548 James Zaller R. 18 $1000 ; 4121 Sarah Telban R. 34 $1000. Od društva št. 81, Pittsburgh, Pa. k društvu št. 50, Pittsburgh, Pa. — F-236 Robert Solomon R. 16 $1000. Od društva št. 156, Chisholm, Minn, k društvu št. 40, Hibbing, Minn. — 13845 Mary Marincel R. 22 $1000. Od društva št. 184, Brooklyn, N. Y. k društvu št. 162, Cleveland, O. — C-3543 Helen Corel R. 29 $500. SUSPENDOVANI Od društva št. 2, Joliet, 111. — D-4483 Frances Capitino R. 16 $500. Od društva št. 7, Pueblo, Colo. — D D-627 Sylvia Bradish R. 17 $500. Od društva št. 16, Virginia, Minn. — D-1690 Russell Stefanich R. 16 $1C00 Od društva št. 29, Joliet, 111. — CC-44340 Richard Sak R. 24 $1000. Od društva št. 41, Pittsburgh, Pa.— CC-44265 Frieda Zelnikar R. 18 $500; CC-41496 George Markunas R. 24 $1000. Od društva št. 41, Pittsburgh, Pa.— CC-42777 Jessie Jankowski R. 34 S500; CC-42779 John Jankoski R. 40 $1000. Od društva št. 44, So. Chicago, 111. — 26679 Anton Progar R. 16 $1000. Od društva št. 50, Pittsburgh, Pa. — D-901 August Pugar R. 27 $1000. Od društva št. 52, Indianapolis, Ind. — CC-41685 Mary Tramte R. 25 $5001 30028 Charles R. Vleheren, 30026 DD-1419 Jane Urajoer R. 21 $1000. V Joan Banachoaki, 30021 Charlotte A. Od druetva it. 63, Clevelaad, O. —I Stew, 30010 Madge D. Stern, 30027 27620 Frank Šinkovec R. 16 $1000. | Mildred B. Secich, 30020 Joan Bergen. Od društva St. 87, Joliet, 111. — D-l 1070 Anten Brandststter R. 36 $250. Od druitva št. 98, Rockdale, I1L — BB-25098 Michael Hanko R. 16 $500. Od druitva it. 103, Milwaukee, Wis. — D-3624 Frank Zalar R. 16 $1000. Od druitva it. 144, Sheboygan. Wsi. — D-285 Anton Hočevar R. 45 $1000. Od druitva it. 152, So. Chicago, 111. — CC-41720 Joseph Bobas R. 24 $500. Od druitva št. 153, Canonsburg, Pa. — FF-44812 John Subrick R 37 $500. Od druitva it. 157, Sheboygan, Wis. — D D-44327 Josephine Hren R. 18 $500. Od druitva it. 166, So. Chicago, 111. Druitvo it. 180, Springfield, 111. — 30032 Joseph T. Dalverny. I Druitvo it. 103, Cleveland, O. — 30034 Saadra K. Clark. NOVI CLANI NACRTA "CC" Druitvo it. 11, Aurora, I1L — 30055 James A. Pierson. Druitvo it. 52, Indianapolis, Ind. — 38004 Albert T. Mervar, 30036 Jeanne J. Mason. Druitvo it .50, Eveleth, Minn. — 38007 Sandra Intihar. Druitvo it. 160, Kansas City, Kan. — 30018 Manuel I. Fiscus. Druitvo it 163, Pittsburgh, Pa. — — DD-44585 Josephine Wandalowski 30024 Stephen J. Metzer, Jr., 30023 R. 18 $500. Od druitva it. 187, Johnstown, Pa. — 27218 Frank Pozun R. 42 $1000; CC-44087 Alice Zallar R. 16 $500; C-3065 Erna Zallar R. 16 $500. Od druitva št. 204, Hibbing, Minn. — HH-44916 Rosalia Kushman R. 46 $500. Od društva St. 224, Cleveland, O. — BB-28984 Frank Zadtavec R. 16 $500. ODSTOPILI Od druitva St. 63, Cleevland, O. — D D-l 504 Dorothy Pappel R. 16 $500; DD-29 Helen Yappel R. 16 $500. Od društva it. 139, La Salle, 111. — 34329 Christine Olszewski R. 16 $500. Od druitva it. 181, Steelton, Pa.— CC-56 Louis Conjar R. 20 $1000; D-4653 John Husic R. 23 $500. Od druitva št. 195, N. Braddock, Pa. — D-4318 Anna Vesely R. 16 $500; D-1691 Barbara Pupich R. 18 $500 Od društva št. 217, Salida, Colo.— C-2280 Margaret Chernik R. 16 $500; D-2067 Frances Richards R. 41 $500. PREMEMBE ZAVAROVALNINE IZVRŠENE IZ RAZREDA "A" in "B" V RAZRED "CC" Pri društvu št. 78. Chicago, 111. — CC-46270 Albin« Zamida R. 32 $1000; CC-46271 Frances Kure R. 27 $1000. Pri društvu št. 93, Chisholm, Minn. — CC-46273 Joseph Perusich R. 29 $1000. Pri društvu št. 101, Lorain, O. — CC-46275 Cyril Perusek R. 26 $500. Pri društvu št. 108, Joliet, III. — CC-46276 Mary Rezick R. 3 0$1000. Pri društvu št. 127, Waukegan, 111. — CC-46277 Mary Cepon R. 35 $1000; CC-46278 Rose Greiner R. 28 $1000. "D" V RAZRED "CC" Pri društv ušt. 93, Chisholm, Minn. — CC-46274 Frances Perusich R. 26 $500. __ "DO" V RAZRED "FF" Pri društvu št. 85, Lorain, O. — FF-46272 Mary Pogachar R. 22 $500. Pri društvu št. 194, Canonsburg, Pa. — FF-41334 Josephine Cargnoni R. 21 $500. "GG" V RAZRED "CC" Pri društvu it. 1, Chicago, 111. — CC-45827 Joseph Ferencak R. 18 $1C00 "HH" V RAZRED "FF" Pri društvu št. 120, Forest City, Pa. — FF-46179 Louise O'Koren R. 18 $1000. MLADINSKI ODDELEK NOVi '¿lXnI NAČRTA "AA" Društvo št. 4, Tower, Minn. — 38989 Thomas Vukelich. Društvo št. 11, Aurora, iii. — 39054 Ronald D. Propernick. DDruštvo št. 42, Steelton, Pa. — 38991 Sherry Ann Sukle, 30037 Anthony R. Barber. Društvo št. 50, Pittsburgh, Pa. — 33992 Carol Ann Suhadolnik. Društvo št. 59, Eveleth, Minn. — 38996 Bernard N. Whitcraft. Društvo št. 78, Chicago, 111. — 39000 John R. Valetich. Društvo št. 80, So. Chicago, 111. — 39039 Edward F. Candela. Društvo št. 86, Rock Springs, Wyo. — 39002 David F. Kos. DDruštvo št. 87, Joliet, 111. —39004 Jean C. Ramuta. Društvo št, 98, Rockdale, 111. — 39008 Anthony W. Korelc. Društvo št. 104, Pueblo, Colo. — 39311 Daniel L. Medved. Društvo št. 108, Joliet, 111. — 39012 Henry F. Simon. Društvo št. 123, Bridgeport, O. — 39014 Frank R. Zemelka. Društvo št. 128, Etna, Pa. — 30015 Mary Ann Bursic. Društvo št. 146, Cleveland, O. — 39052 Judith Ann Gross. Društvo št. 150, Cleveland, O. — 39040 Joseph Srebernak, 39041 Josephine Srebernak. Društvo št. 156, Chisholm, Minn.— 39016 Mary Ann Yuretich. Društvo št. 165, West Allis, Wis. — 39047 John Bohte Jr. Društvo št. 169, Cleveland, O. — 39056 Barbara L. Tekancic. Društvo St. 175, Summit, 111. — 39030 Carolyn L. Churas. Društvo št. 184, Brooklyn, N. Y. — 39031 Robert A. Skrinar. Društvo št. 193, 'Cleveland^ O. — 39033 Frank Pacek. Društvo št. 203, Ely, Minn.—39035 Thomas A. Koivisto. Društvo št. 219, Euclid, O. — 39050 Jerome A. Kjdd, 39049 John Recher, 39048 Mary Ann Recher. NOVI CLANI NAČRTA "BB" Društvo št. 29, Joliet, 111. — 38990 Mary Ann Torkar. Društvo št. 50, Pittsburgh, Pa. — 38993 John P. Balkovec. Društvo št. 53, Waukegan, 111. — 39053 Victor J. Jamnik. Društvo št. 72, Ely, Minn. — 38999 Marcia L. Deyak, 38998 Thomas J. Pe-rushek. Društvo št. 85, Lorain, O. — 39001 George R. Pavlovcic. Društvo St. 86, Rock Springs, Wyo. — 39003 Joan L. Vehar. Društvo št. 90, So. Omaha, Neb. — 39005 Stanley J. Stanek, 39006 William J. Stanek. Društvo št. 97, Mt. Olive, 111. — 39007 Carol Ann Pickett. Društvo št. 103, West Allis, Wis. — 39009 Patricia Ann Krivetz, 39010 Raymond A. Krivetz. Društvo št. 112, Ely, Minn.—39013 Richard F. Robich. Društvo št. 153, Canonsburg, Pa. — 39042 Carolyn D. Crosson. Društvo št. 162, Cleveland, O. — 39043 Michael J. Zakrajsek, 39045 Matthew A. Krizman, 39046 Marilyn Marko, 39044 Joseph Marko, Jr. Društvo št. 163, Pittsburgh, Pa. — James Banachoski, 30022 Edward Ba-nachoski, 30025 Patricia Ann Olejarz. NOVI CLANI NACRTA MFF' Druitvo it. 55, Crested Butte, Colo. — 38005 John J. Kochevsr. Druitvo it. 79, Waukegan, III. — 39038 Sandra Mary Sarsha. DDruštvo it. 156, Chisholm, Minn. — 39017 Thomas F. Bovitz. Druitvo it. 164, Eveleth, Minn. — 39029 Agnes Jo Sekula. Druitvo it. 249, Detroit, Mich. — 9051 Donna K. Snyder. ZOPET SPREJETI Pri druitvu it. 156, Chisholm, Minn. —37505 William R. Briški, 37506 Gerald J. Briški, 37507 Alois D. Briški. Pri druitvu it. 160, Cleveland, O.— 38857 John A. Svigel. SUSPENDOVANI Od društva St. 44, So. Chicago, 111. — 33250 Frances Bokal, 33256 Joseph Bokal, 33257 Mary J. Bokal, 332588 Robert A. Bokal, 33250 Elsie A. Bokal, 34378 Dolores Bokal. Od društva št. 52, Indianapolis, Ind. — 36668 Frances S. Tramte. Od društva St. 72, Ely, Minn. — 32430 Matt Baudek. Od druitva St. 98, Rockdale, 111. — 25097 Mary Hanko. Od društva St. 136, Willard, Wis.— 34939 Bernedine Boh. Od društva St. 139, La Salle, 111. — 31406 Bernice M. Olszewski, 32833 Dolores Olszewski. Od društva št. 156, Chisholm, Minn. — 35236 Louis R. Grahek. Od društva St. 162, Cleveland, O. — 31578 Roger F. Kuznik, 34224 Ralph M. Kuznik. Od društva St. 187, Johnstown, Pa. — 24441 Hermann Zallar, 24442 William Zallar. Od društva St. 206, So. Chicago, 111. — 33050 Doris Zmudzinski, 38641 Joseph Pujdak, 38642 Richard Pujdak, 38643 Arthur Pujdak, Jr., 38822 Samuel Winsky. PRESTOPILI V ODRASLI ODDELEK Od društva št. 2, Joliet, 111. — 23393 Anton Russ. Od društva št. 110, Barberton, O.— 20915 John E. Otonicar. • Od društva št. 111, Barberton, O.— 23528 Helen Žagar. Od društva št. 153, Canonsburg, Pa. — 24948 Gertrude Turco. Od društva št. 158, Hostetter, Pa.— 30287 "Edward Planinsek. Od društva št. 163, Pittsburgh, Pa. — 22605 John Domitrovich. Od društva št. 170, Chicago, 111. — 21125 Theresa Kreslin. Od društva št. 174, Willard, Wise.— 21018 Mary Dzubinski. Od društva št. 191, Cleveland, O.— 20137 Richard Derganc. Od društva št. 202, Virginia, Minn. — 19898 John F. Stampahar. Od društva St. 219, Euclid, O. — 20595 John Zaje. PRESTOPILI Od društva št. 2, Joliet, 111. k druitvu št. 29, Joliet, 111. — 33295 Leonard Setina, 33566 Ronald F. Setina. UMRLI Pri društvu št. 144, Shebogan, Wis.— 23541 Vida Jennie Remshak. # Pri društvu št. 148, Bridgeport, Conn. — 33422 Anton Beere. PREMENILI ZAVAROVALNINO IZ RAZREDA "AA" $500 V RAZRED "BB" $1000 Pri društvu št. 163, Pittsburgh, Pa. — 33800 Joseph W. Markus. "BB" $1000 V RAZRED "CC" $1000 Pri društvu št. 93, Chisholm, Minn. 32693 Catherine J. Perusich, 37142 Mary Josephine Perusich. "CC" $500 V RAZRED "FF" $500 Pri društvu št. 156, Chisholm, Minn. — 37347 Marshall James Pernat. Pri društvu št. 217, Salida, Colo. — 38719 Evelyn Joan Sterley. "FF" $500 V RAZRED "AA" $500 Pri društvu št. 134, Indianapolis, Ind. — 34756 Nancy Ellen Bray. MESECA SEPTEMBRA 1944 UPRAVIČENA REZERVA V ODRASLI ODDELEK PRESTOPLEGA ČLANSTVA IZPLAČANA 18. OKTOBRA 1944 NAČRT "AA" Dosežena starost 16 let Dr. Cert. Ime Znesek 2 23393 Anton Russ ..............$ 6.95 86 17650 France« Krek ----------------4.24 87 22772 Melvin Korelc ______________8.52 02 10074 Victer Čolnar --------------4.24 101 18374 Evelyn Starec ----------------424 106 26661 Leona rd McCanna.. 3.10 106 26660 Joaeph McCanna .... 3.10 100 17804 Slavicg Žagar ____________4.24 120 17375 Christins Janezich.. 424 135 18761 Edward Kozel) ............4.24 135 17717 Margaret J. Mohar. 424 150 20240 Mary Jane Urbancic ____________________10.50 162 26343 LilUan Russ ...............3.10 163 22606 Anna Capan ....................1.51 163 22607 Mary Capan ..............8.52 165 31374 William F. Gold .40 165 23148 Joseph Feletar ______________3.19 109 25474 William Pajek ................5.32 1^3 10500 Rose Lucich ....................3.76 185 30841 Joseph Bumbera .... 3.04 191 29827 John Govze ........................426 103 22619 Theresa Zagorc ...... 1.51 203 26460 Margaret R. Kobe .. 3.19 246 19623 George J, Koch ............3.76 110 20915 John E. Otonicar 111 23528 Helen Zagar ....... 153 24948 Gertrude Turco ... 158 30287 Edward Planinsek 163 22605 John Domitrovich 170 21125 Theresa Kreslin . 174 21018 Mary Dzubinski . 191 20137 Richard Derganc 202 19898 John F- Stampahar.. 10.50 6.95 6.95 2.79 9.73 10.50 10.50 14.92 10.41 Skupai ...................................$179.92 JOSIP ZALAR, gL tajnik. Mesar^tepcUv stari Ljubljani Poleg vojaštva so bili obrtniki in trgovci prvi prebivalci Ljubljane. Obrtniki v minulih stoletjih sicer niso uživali takega ugleda kakor trgovci, zato pa so slednje daleč prekašali po številu. Občinski zastop je takrat obstajal iz notranjega sveta, ki je štel 12 svetovalcev; zunanjega sveta, ki je imel 24 članov, in občine, v kateri je bilo 64 mož, večinoma zastopnikov obrtništva, nekateri so bili tudi v zunanjem svetu, tako da so imeli večino in so delali mnogo preglavic tako magistratni oblasti kakor* tudi trgovcem, s katerimi so si bili neprestano v laseh zaradi njihovih pravic, pa tudi iz zavisti zaradi njihovega obilnega imetja. Ljubljanski mesarji Izmed raznih obrtnikov so bili poleg gostilničarjev najvažnejši mesarji in peki, ki so se združevali v obrtne zadruge ali cehe. Toda nobena zadruga ni dala ljubljanskemu magistratu toliko posla in delala toliko neprilik kakor mesarska. O tem piše naš domači zgodovinar Ivan Vrhovec: "Kolikor daleč sezajo poročila nazaj v minulost, vedno se je moral magistrat rovati z mesarji, ki so pritiskali 4 očinstvo s previsokimi cenami. Vsako leto so odbrali po štiri mestne očete, ki so natanko nadzorovali te renitent-ne ljudi." Prve klavnice in mesnice v Ljuljani, kolikor nam poročajo najstarejši zgodovinski viri našega stolnega m^sta, so stale na današnjem Čevljarskem mostu. To je najstarejši in je bil skozi več stoletij edini most v Ljubljani, zato so prihajali po njem v mesto vsi tujci in trgovci iz Nemčije in Italije, pa razne odlične osebnosti, vladarji, deželni knezi, škofje, plemstvo itd. Samo ob sebi je umevno, da se zaradi klavnic in mesnic na mostu v okolici ni razširjal baš najblagodejnejši duh, zlasti ne v poletni vročini. Toda mesarjem so bile njihove klavnice in mesnice na mostu kaj prilične, saj so mogli razne odpadke pometati enostavno kar v spodaj tekočo Ljubi jani-Tudi okoliški meščani co. se 219 20595 John Zaje ................ 10.41 zaradi mesarskega smradu niso preveč razburjali, saj naši davni predniki v tem pogledu niso bili preveč občutljivi. A tu je bila plemiška gospoda z Novega trga, ki je imela tamkaj in v Gosposki ulici svoje palače in dvorce ter je prihajala po čevljarskem mostu v mesto. Tud vicedom, cesarski namestnik in najvišji državni predstavnik v naši deželi, se je trudil, da bi izrinil mesarje od tod. Leta 1614. je moral mestni magistrat na mestu prejšnjega, skoraj razpadlega mostu postaviti nov most. Zaradi velikih stroškov ,nad 10,000 goldinarjev, je prosil nadvojvodo Ferdinanda, poznejšega cesarja Ferdinanda II. za prispevek. Ta mu je pomoč zagotovil, kot pogoj pa si je izgovoril, da na novi most ne smejo več postaviti klavnic in mesnic, temveč jih morajo prestaviti kam drugam, kamor koli hočejo. Magistrat je temu pogoju ugodil ter jih prestavil za škofijo ob Ljub-ljanci. Zato je smel v prihodnje pobirati dvojno mostnino. W i. '«-> I «J OUIVIU UUkKI ...................l.inf i ... ... I 72 22556 Helen Omerza ........ 17.35 Klavnice in mesnice so morale Skupaj ..................................$100.61 IZ NAČRTA "BB" 18. OKT. 1944 IZPLAČANA REZERVA Dosežena starost 18 let Dr. Cert. Ime Znesek 1 17695 Emil Jerina ............$ 424 8 17758 Peter Papesh .......... 15 31279 Francis X. Bradley 29 17760 Anthony F. Terzich 29 19682 Robert Rolih .......... 29 20488 Edward Stefanich .. 41 19745 Mary J. Mihelcic .. 43 19729 William Bolkovatz.. 50 33972 Mary Pavlakovic .... 52 26242 Richard F. Stanich.. 52 20359 Theresa Bajt .......... 55 30113 Agnes C. Tezak .... 57 28899 Charles Kerkovich.. 57 28898 Joseph Kerkovich.... 64 17769 George Idzakovich.. 65 27575 Sqlvia Bokal 424 1.26 4.24 10.41 5.25 10.41 5.25 .26 6.95 3.76 1.52 2.13 .34 4.24 1.25 ostati v mestu, sicer bi bili meščani ob kakem obleganju brez najpotrebnejšega živila. Na novi Čevljarski most pa ao prenesli 32 maj'hnih tržnih stojnic s Frančiškanskega mostu ter so tamkaj prodajali svoje izdelke čevljarji, jermenarji, tor barji, od tod je ostalo ime Čevljarski most do današnjih dni. Leta 1604. je pogorel most z vsemi stojnicami. Tri leta pozneje so postavili nov most, ki pa je imel samo 26 kolib, 12 jih je dalo mesto postaviti na Špi-talski ali ^Frančiškanski most. Do leta 1841. je stal na Čevljarskem mostu kip Ecce ho-mo. Odslej so torej stale mesnice in klavnice za škofijo tik ob Ljubljanci. Tudi ta prostor je bil zelo nepriličen, kar se je neprijetno občutilo zlasti poleti. Zakaj na tem trgu, sadnem, odnosno danes Pogačar-jevem, se je nahajalo 66 trgov-kih in 17 kramarskih kolib, poleg tega pa je bilo tamkaj spravljenih 75 stojnic, ki so jih postavljali ob sejmskih dneh. Lahko si mislimo, kako so vihali nosove trgovci in tudi ljubljanska gospoda, kadar jo je pot zanesla semkaj. Vendar se v splošnem preprosti Ljubljančani zaradi tega niso mnogo razburjali. Klavnice in mesnice se niso videle s Spitalskega mostu, ker je zapirala razgled nanje vrsta tam razstavljenih kramarskih kolib; tudi iz Špi-talske ulice jih ni bilo videti, ker so pri mostu stoječa trd-njavska Špitalska vrata zapirala dohod na breg. Kdor je hotel priti z one strani do mesnice, je moral napraviti ovinek okolil Mešoanskega špitala, današnje kresije, skozi Lingarje-vo ulico. Edini bližnji sosedje trga so bili mestni ubožci v meščanski bolnišnici, ki so živeli od miloščine mesta in ustanov ter se zato niso niti mogli niti smeli pritoževati. Magistratu je bilo mnogo ležeče na tem, da bi ves trg z mesnicami in klavnicami vred prestavil na kak priličnejši kraj. To se je posrečilo šele, ko je. magistrat moral porušiti Frančiškanska vrata, in je bil na ta način pridobljen prostor za poznejši Cesarja Josipa »današnji Krekov trg. Mesnice pa so ostale za škofijo do leta 1796. Omenili smo že, da so bile z mesarji večne težave, tako od magistratnih oblasti kakor tudi s strani kupujočega občinstva. Zgodovinski viri (Iv. Vr-hovca, Vikt. Steske) navajajo, da so v srednjem veku mesarji prodajali meso kar "na oči" (nach dem Gewichte), šele od leta 1541 .naprej na vago (funte). Takrat je tudi ukazal mestni magistrat mesarjem, da morajo sprejemati od kupcev tudi "črn denar," ker so zahtevali poprej dosledno "bel denar," češ da je več vreden. Po* sto letih, odkar so bili mesarji prisiljeni, da so morali prodajati meso na vago, so ga začeli leta 1650, zopet prodajati "na oči." Magistrat pa jim je zagrozil z občutnimi denarnimi globami in tudi drugačnimi kaznimi. Za škofijo je stal velik j njegovo ceno z današnjo dobo, križ. Nanj so privezovali ljub- vidimo, da so bili takrat zlati ljanske mesarje in njihove po-¡časi, zakaj navaden delavec je močnike, ki so goljufali stran- zaslužil na dan po 20 krajcar-ke s preslabo vago, pa tudi za- jev in si je s tem zaslužkom radi surovega vedenja. Seveda ; lahko kupil štiri funte govedi-je morala biti taka kazen zelo , ne! izdatna, ker se je izvršila ob . Ljubljanski peki njem sumilo, da bi ga hotel spečati naprej. Ljubljanske mesarje so od nekdaj pritiskale visoke in hude davščine. Poleg rednega obrtnega davka so morali plačevati tudi tako imenovani mesni davek (Fleischdatz, Fleisch-kreuzer). Ta davek je bil državen, cesarski, pobirala ga je deželna gosposka, ki ga je imela v najemu. Tako je moral mesar plačati tega davka od vola 2 goldinarja 16 krajcarjev, od telice 30, od teleta 15, od ovce ali kozla 14 in od jag-njeta 6 krajcarjev. Kdor ni plačal tega davka, ni smel za-klati živine, plačevati so ga morali tudi izven mesta in plemiči na graščinah, le da je bil ta davek na kmetih za polovico manjši. Le meščani so smeli klati brez davka po enega prašiča za lastno potrebo, a plemiči so smeli uvažati v mesto toliko mesa, kolikor so ga hoteli. In kjer se je mogel magistrat postaviti plemstvu po robu, je storil to tudi v zaščito ljubljanskih mesarjev. Tako je poslal ljubljanski župan v tem pogledu leta 1744. obširno poročilo cesarici Mariji Tereziji. V njem navaja ,da bi morale biti enotne veljavne cene za vso deželo ,ne le za mesta. Ljubljanski mesarji se morajo že skozi stoletja ravnati po določenem mestnem tarifu. Drugače pa je na kmetih, kjer ima deželni glavar vso moč. Tam prodajajo graščaki in njihovi podložniki meso Italijanom, Goričanom in drugim tujim trgovcem po zelo visoki ceni, celo po 7 in pol do 8 goldinarjev cent (funtov). Taka kupčija tako podraži meso, da morajo mesarji, ki kupujejo živino, utrpeti težko izgubo. Graščaki zabranjujejo kmetom prodajati meščanskim mesarjem vole in teleta: grozijo jim s hudimi kaznimi, če bi to storili. Grajski oskrbniki pa pokupijo klavno živino in jo prodajajo za poljubno ceno in dobiček. Nikjer na kmetih ni mogoče kupiti funta mesa pod 4 krajcarje, ljubljanski mesarji pa morajo po določenem ceniku prodajati funt mesa po 3 krajcarje. Magistrat je predlagal, da naj se nekoliko popusti od zelo visokega mesnega davka in naj se obdavči tudi deželo. S tem bi se uvedla enakopravnost, sedaj pa uvažajo graščaki s kmetov ceneno meso v mesto, meščani ga morajo pa drago plačevati. Mesarska zadruga, ki je imela patrona sv. Lenarta, je štela razmeroma najmanj članov mojstrov. Vsak v zadrugo sprejeti mojster je moral plačati 100 goldinarjev zadružne takse, ki je bila med vsemi obrtniškimi najvišja. Leta 1755. je bilo v zadrugi 21 mesarjev, dvajset let pozneje pa le še šest. Tako je propadla nekdaj tako cvetoča mesarska obrt. Takrat so zaklali ljubljanski mesarji po 20 volov na teden, a niti tega mesa niso mogli prodati, ker so uvažali graščaki s kmetov velike količine mesa v Ljubljano. Proti koncu 18. stoletja se je meso podražilo za polovico. Če pa primerjamo navzočnosti in zasmehu občin- Od naših domačih zgodovi- stva. Da niso bili takrat mesar- narjey Iygna Vajkarda Valva-ji baš najbolj postrežlgivi na- zorja do prof Ivana VrhovCa sproti nižjim slojem, dokazu- nam je ogtalo Q ljubljan8kih je odlok mestnega magistrata pekih mnogo zgodovinskih za-iz leta 1691., da morajo mesar- j nimivosti Xudi te naše davne ji postreči reveže s še tako maj- | prednike ljubljanske peke, mo-hno količino mesa. Tudi so bili | ram0 št€tj med naj8tarejše pre-z mesarji neprestani spon za-; bivaice in najuglednejše me-radi priklade. Ze leta 1568. so ščane naše prestolnice. Pred več stoletji ljubljanski peki niso smeli prodajati svojih krušnih izdelkov doma, naročili v seji mestnega zasto^ pa mestnemu sodniku, da mora prepovedati mesarjem napihovati klobase, pa tudi bra- ^več so jih morali prinašati njevcem, da bi kupovali goveje jezike pred določeno uro. Mesarji niso smeli prodajati pol teleta nikomur, ki bi se o v mestno kruharno (Brotkam-mer, Brott Tisch). Samo tukaj so smeli peki prodajati svoj (Dalje oa fl strani) % 9S9S8>S!5g!gSggS> 5553!5!5®5353!5®5® L 0 V R A C spisal JAN PLESTENJAK "Kakor hočeš,", je izkolcala, ko je zapirala okno. Vsa se je tresla. "Jera, kdo pa lazi okrog hiše?" je klicalo iz čumnate. "Nihče!" je zategnila Jera in se skrila pod odejo. V. . Brez posebnih priprav se je Lovrač odločil, da se preseli na novi grunt. Adamovec je bil zadovoljen, Jera pa še bolj. Nekaj opravljivih jezikov in pa nevšečnih pogledov, to je bilo vse, kar je Jeri grenilo sladke ure pričakovanja in sreče. Brez solza in cmeravosti sta Lovrač in Jera pripravljala gnezdo in oče je bil ves srečen, misleč: "Sedaj je pa sin rešen !" "Moja molitev ga je rešila, je menila mati. Vendar jo je v dnu duše skrbelo, zaskelelo pa tudi očeta. "Bog varuj Lovreta nesreče, je vselej zavzdihnil in vsak dan pred slovesom mu je bil težji. Slovo pa je prišlo prehitro. "Lovre, lepo te prosim. Boga ne pozabi," ga je prosila mati, ko se je selil. Pred hišo sta bila vprežena voliča in izpod strehe je zvlekel Lovrač svojo skrinjo in jo porinil na voz. "Pojdimo še malo v hišo," je poprosil oče, ki so ga oblivale solze. Sin je nemo sledil in zlezel za javorjevo mizo. Mati je postavila na mizo mrzle štruklje, oče pa je primaknil pred vso družino steklenico češnjevca. "Nisem mislila, da kdaj uča-kam," je tarnala mati. "Mladiči so se začeli izpeljevati, staramo se," je dodal oče. "Kar brž bova sama, Lovre!" Lovrač si je nalil in tudi njemu je bilo tesno pri srcu. Skozi okno se je zazrl v planino, kjer kraljujeta sv. Mohor in Fortunat. Bukve pod planino so pošumevale in rumenka pred hišo je že spuščala na tla ovelo listje. Voda v veži je enakomerno pela svojo pesem, ki jo je poslušal šest in dvajset let, pa mu je bila danes vse dražja in slajša. Očetov obraz se mu je zdel voščen, oči nekam vdr-te. "Kaj je to tisti oče, ki ga je bilo vse življenje dobrota, smeh in ljubezen?" Zasmilil se mu je. "Nalij si, Lovre," ga je bodrila mati, da bi prevpila mučno tišino. France, Luka, Jera in Marijana, Franca, Lojze in vsi so pa skrivali solze: slovo od brata je prišlo preveč iz-nenada. In kaj bo grunt brez Lovrača? Kdo bo pletel košare in koše, kdo bo cepil slive fh češnje in hruške, kdo bo varoval kostanj in češnje pred tatovi, hišo pred cigani? "Lovre, če bi ti pa kaj manjkalo, saj veš, kje si doma. Kolikor bomo mogli, bomo dali. Težko boš spočetka shajal, sam boš za vse, ti bo pa prišel pomagat France ali pa Luka. Za ple-vice ti tudi ni treba skrbeti," je razkladal oče in si nalil, da bi si zbral srčnost, ki mu je tako ginila. "Na srečno pot, pa Bog daj srečo, Lovre!" Kozarec je romal od ust do ust, roke so segale po štrukljih, vse oči so bile uprte v Lovrača. Tedaj je Lovrač spoznal, da je bil bolj navezan na dom, kot je mislil. Z očmi je božal brate in sestre in jih blagro-val, ker ostanejo še pri očetu in materi. "Kako pa je z gruntom?" je pobaral oče. "Z gruntom? Adamovec ga je nanjo prepisal. Lesa je res dosti, njive so pa zanemarjene. Gnojiti bo treba, če bom hotel kaj žteve. Adamovec, Jera pa tudi ni zmogla vsega sama." "Z vsakim gruntom je križ in vsak grunt je trda šola. Pa kaj tebi, zdrav si in močan, čez leta boš imel že svoje ljudi in prav zlahka ti poj de," se je lovil oče. Včasih je bil v hiši smeh in je bilo petje, djnes pa je vse tako mrtvo kot na po-grebščini. Sence dreves so se že večale in drevje je postajalo že temnejše, ko je Lovrač vstal izza mize. "Pa pozdravljeni!" Vstali so tudi bratje in sestre vstal je oče. Lovrač je stopal trdo, se ozrl na planino in obstal pred vozom. "France, ali boš ti vozil ?" "Bom," je jokavo odgovoril brat. Mati je stala na pragu. "Boga ne pozabi p,a bo sreča v hiši. Jaz bom vsak dan molila zate. Z Bogom!" Obraz si je pokrila s predpasnikom in se skrila v kaščo. "Ui!" je velel Lovrač, France pa je prijel za povodec. Zavili so v globoko* zarezano pot, oče ob sinu, Luka, Lojze, Franca in vsi pa za njima. "Lovre, če ni bilo kaj prav, pozabi. Jaz sem te imel rad in ti le dobro želim," se je izvilo očetu. Od bolečine se mu je telo še bolj skrivilo. Voz je škripal in pod kolesjem se je drobilo kamenje. Lovrač je gledal pod kolesa, misli so mu pa romale vse drugam. Šele po dolgem molku se je spomnil očetove prošnje. "Vi pozabite, vis če ni bilo kaj prav. Nisem bil zmerom tak, kot bi imel biti," je izgol-tal. Bilo pa ga je sram. Ozrl se je, če ga bratje morebiti niso slišali. Na vrhu klanca se je Lovrač ustavil. Vsa ravan je bila razprostrta pred njim. Tam v bližini domačije, kjer je preživel šest. in dvajset let, se je šopirilo Gradišče, onstran Gradišča se je senčila reber, kjer je cepil češnje belice, toda hiše, skrite med hruškami, ni bilo več videti. Rahlo pa se je krivila grapa, pod katero je kopi-šče s košato brezo. Pogled na grapo ga je zabolel in zdelo se mu je, da spet stoji pred njim stara mati Ana in ga prosi: "Boga ne pozabi!" Otresal se je teh misli in jih dušil z učenostjo iz knjig. Voz je zahreščal po belem pesku v klanec proti sosedu Strojinu. Hiša se je bahavo razgledovala proti Grmadi, po kotlah in košeninah in se zdela sredi drevja kot svetilnik. "Lovre, Strojin ti je sosed!" "Da!" "Bodita si dobra; razprtija s sosedi grunt žre!" ga je učil oče. Lovrač in Strojin sta si bila že dolgo v laseh. Sporekla sta se nekoč in tudi stepla. Iz same objestnosti si potem nista dala prijazne besede. "Pozabi, kar je bilo med vama: to so bile fantovske neumnosti! Saj ni napačen možak. Tudi pomaga rad," je nadaljeval oče, ker je sin molčal. "Saj ne rečem, da se sovraživa. Tudi govorila sva že. Sicer ga pa ne bom potreboval," je odrekal Lovrač, ko je bil voz že tik Stroj inove hiše. Skozi okno je gledal Strojin in ko je zagledal starega, ga je pozdravil; odzdravil pa mu je tudi Lovrač. Za Stroj inovim hlevom se je odprl pogled na Govejek in na Adamovčev grunt. Bela pot se je vila po rebri, debeli kostanji so se košatili na meji in pod gruntom je bilo kar temno od gostih bukev. "To je pa sedaj moj dom, oče!" "Ni napačen," je bil oče kratek, ker ga je bolelo slovo. "Lovre, sedaj se bom pa poslovil. Nič ne mara j, če pridejo skrbi. Na Boga se spomni, ne bo ti težko," je jecljal. Rad bi bil izrekel kopico voščil, pa ni mogel do besede. "Pozdravi Jero! V »emenj pa prideva oba z materjo." "Le, le, pa zares," je hitel sin, ki se mu je oče smilil. "Dolgo pot boste imeli, oče!" "Nič ne de. France naj bo čez noč pri tebi; zjutraj pride z volmi. Ponoči je nerodno." Stisnil je sinu roko, se za-okrenil in odšel brez besedi. Zalile so ga solze. Čuden strah za sina ga je prevzel. Oče je izza Strojinovega hleva gledal za sinom, dokler ni utonil v senci bukovega gozda. Strojin je stopil k njemu: "Kar sami z balo? Nič niste vabili!" "Lovrač je Lovrač. Vse po svoje in vse drugače kot mi. Prečuden fant je." "Ga bo že še izučilo. Sedaj je v jarmu." "Da bi ga! Pa srečno!"—Po-ljanec se je hitro poslovil, tako težko mu je bilo. Zvečer so Poljančevi molili vse tri dele rožnega venca in za temi še očenašev, ki jim je mati pritaknila prošnjo: "Se za Lovrača, da bi mu Bog dal um in pravo pamet." VI. Lovrač se je oklenil grunta kot sin matere. Ni je bilo me-line, da bi je ne iztrebil, ni ga bilo grma na košenini, da bi ga ne izkopal, ni je bilo kotline, da bi je ne zasul Zravnal je meje, pocepil drevje, požagal suho vejevje, pognojil vrt in z apnom uničil mahovje na obronkih studenca. Cas mu ni bil gospodar, ukazovalec mu je bil grunt. N (Dalje prihodnjič.) -o- ZAVEZNIKI PRIZNALI DE GAULLEA Poročilo iz Pariza pravi, da so se Združene države, Anglija in Rusija sporazumele, da priznajo vlado generala Charlesa de Gaullea. Priznanje bo stalo na podlagi, da je francoski narod odobril vlado, ki jo je sestavil general de Gaulle. -o- Zavzetje Larise Angleži so zasedli grško mesto Lariso, ki leži 70 milj od Soluna. Poročila s fronte naznanjajo, da se umikajoči Nemci borijo sami med seboj za truke, s katerimi bi mogli pobegniti. Split padel v roke partizanom London, 28. oktobra. — Radijska oddaja z glavnega stana maršala Tita je nocoj javila, da so čete Jugoslovanske osvobodilne vojske danes po tridnevni borbi, v kateri je padlo 1,500 Nemcev, zavzele veliko dalmatinsko pristaniško mesto Split. Zavzetih je bilo tudi več drugih nemških postojank v bližini Splita, in partizani so zajeli 1,300 nemških vojakov. Komu-nikej z glav. stana maršala Tita dostavlja: "Z zavzetjem Splita je prešlo v partizanske roke 125 milj dalmatinske obale od Herceg Novega pa do Šibenika." Dalje se semkaj poroča da se Titova vojska pomika proti Zagrebu, glavnemu mestu Hrvatske. MESARJI V STARI LJUBLJANI (Nadaljevanje s t strani) kruh in nikjer drugod. Do leta 1552. je bila taka pekovska prodaj alnica v pritličju mestnih zaporov pod Trančo. O njej se je magistrat izjavil, da je obstajala od pamtiveka. V omenjenem letu 29. julija pa je sklenil zunanji svet mestnega zastopa soglasno, da naj se zida na praznem stavbišču mestne občine med hišo pl. Turjaških in kopališčem na Starem trgu posebno poslopje za kru-harno, češ da je bil dotlej s prodajo kruha velik nered, da se je dognalo mnogo neprimernega postopka v tem pogledu in da je bil dotedanji prostor pod Trančo preveč stisnjen. Tako je magistrat sezidal novo kruharno in zahteval od ljubljanskih pekov, da so prinaša- li vsak dan tjakaj svež kruh, ga Vlagali vsak v svoj določeni pry)al, star kruh pa sproti odnašali. Tukaj so tudi objavljali na črni deski vsakih 14 dni žitne cene. V mestni kru-harni se je nahajala poleg tega tudi majhna tehtnica in pa prosto stanovanje zakupnika mestne tehtarine (Stadtwagge-fall). Tu je imel stanovanje tudi sluga (Brotsitzer) poleg plače 60 goldinarjev. Več ljubljanskih pekov je prebivalo v Rebri nad Starim trgom kjer je bilo na pobočje ljubljanskega Gradu naslonjenih precejšnje število majhnih, v vsem mestu najrevnejših kočic. Bile so vse lesene in so seveda ob vsakem požaru do tal pogorele. Kljub temu je bilo tukaj več pekov, ki so pekli kruh v teh bajtah brez dimnikov. Tako je bilo skozi stoletja. Šele leta 1784. je gubernij ukazal, da se te hiše ne smejo kriti odnosno popravljati z deskami, nove hiše pa se morajo samo zidati. Ker pa so bili tamkaj najrevnejši ljubljanski'prebivalci, je ostalo dolgo časa pri starem. Kakor druge ljubljanske obrtnike, je magistrat nadzoroval enako strogo tudi peke. Od leta 1472. naprej se je shajal na sv. Jakoba dan na rotovžu ves mestni zastop in volil mestnega sodnika, že v prihodnji seji pa je izbral iz svoje srede kakor za ostale obrtnike tako tudi za peke po štiri nadzornike (Brotbeschauer, Brotwaeger). Ti so postopali pri svojem nadzorstvu zelo strogo. Ce so peki pekli prelahek ali slab kruh, so imeli zanje zadaj za kruharno ob Ljubljanici pri Čevljarskem mostu posebno kaznovalno pripravo, potapljalko (Schupfen) imenovano. To je bilo dolgo bruno, ki je imelo na koncu privezan velik jerbas. Vanj je moral sesti obsojeni pek, mestni biriči pa so ga po-stapljali v Ljubljanico in spet kvišku potezali. Obsojeni peki so morali za kazen tudi sedeti po več ur na sramotni klopi pred kruharno. Te kazni so se vršile navadno pb sejmskih dneh ob veliki navzočnosti radovednega in škodoželjnega občinstva. Pogosto pa so naprav-ljale oblasti ljubljanskim pekom nepotrebne in zlohtne ne-prilike. Tako je hotel leta 1660. mestni sodnik kljub stari navadi in proti jasnim določbam tehtati star in osušen kruh, ki je bil pač mnogo lažji kakor takrat, ko so ga bili peki prinesli svežega v kruharno, samo da bi jim škodoval in jih^mogel kaznovati. Magistrat je mestnega sodnika odločno pokaral zaradi njegovega samo lastnega postopanja. Seveda so imeli tudi ljubljanski peki svojo zadrugo, ki je uživala velike pravice in prednosti. Kakor vsak mesarski mojster tako je moral plačati tudi vsak pekovski mojster, ki je bil sprejet v zadrugo, po 100 goldinarjev takse v zadružno blagajno. Njihovo število ni bilo veliko, največ do 20 članov. Niti deželna gosposka ni imela nobene moči do meščanskih obrtnikov glede njihovih zadružnih pravic, zato so bili kot zadružni člani zelo po- nosni in samostojni. Leta 1681 neki ljubljanski pek, Mihael Deutsch, ni zaprosil pekovske zadruge za sprejem, temveč se je podal pod deželno gosposko, ki v mestu ni imela nikakih pravic ter je mogla sprejemati le zunanje obrtnike. Razjarjeni Ljubljančani, ki so se čutili prikrajšane v svojih pravicah, so mu vpričo mnogih meščanskih pekov pobrali ves kruh ene peke. Deutsch se je skliceval na dekret deželne gosposke, toda mestni sodnik, ki je držal s pekovsko zadrugo, je dejal, da si ob tako "cunjo" kakor je deželna gosposka niti jih umazanih čevljev ne obriše. Vsa zadeva je prišla pred stanovski deželni zbor, kjer je povzročila 3ilno razburjenje. Plemiči so grozili, da ne bodo dali meščanom nobenega dela, temveč poklicali tuje obrtnike, mestnemu sodniku pa bodo pokazali vrata, ko bo prišel prvič v deželni zbor. V svoji pritožbi leta 1474. na cesarico Marijo Terezijo se je zavzel mestni magistrat, enako kakor za mesarje, tudi za ljubljanske peke. V svojem poroči-lu je navajal, da mora vsak pek prinašati vsak dan svoj kruh v mestno kruharno, kjer ima določen svoj poseben prostor za prodajo. Cenik za kruh se nabije vsakih 14 dni na črno desko v kruharni; ravna se po tem, kakor žitna cer*a raste ali pada. Ta cenik je v pogled vsakomur, kadar koli kdo hoče. Kdo torej more trditi, da ne bi bila natančnega nadzorstva pekov? Kdo le more govoriti oderuštvu? Pač pa je drugače izven Ljubljane na kmetih! Tam se trži z žitom še hujše kakor po oderuško, za kar gospoda dela odgovorne meščane. Ko so leta 1744. pripeljali skozi Ljubljano francoske vojne ujet nike, so naročili meščani, da ne bi nastalo pomanjkanje—večjo množino žita s Hrvaškega. To- VLOGE t tej posojilnici 69 SS.000.0t m Federal Savinja * Loan Inmnuioe Corpatratfcm, WaaUaftan, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge. LZEXRALNB OBUBSTI St. &air Savings St Loan Co. 8235 St Clair Avenve - fflCnd. <170 CLEVELAND 1 OHIO da graščaki na kmetih so žito zaplenili in pokupili samo zato, da ne bi pojenjala draginja. Magistrat je določal cene krušnih izdelkov tudi pekom ter ukazal tako imenovane pekovske poskušnje (Backerpro-ben). V ta namen imenovana komisija je bila sestavljena iz mestnega blagajnika, treh mestnih svetovalcev, načelnika pekovske zadruge in dveh pekovskih mojstrov. Leta 1579. je zaslužil vsak pek iz peke enega stara (4 mernikov) pšenice 25 krajcarjev, kar je bil za tiste čase zelo lep dobiček. Proti koncu 18. stoletja je moral vsak pek v svoj kruh vtisniti svoje posebno znamenje, da se je moglo takoj spoznati, čigave peke je. Nezaznameno-vani kruh so zaplenili. Labacensis. ZVEZE S STARIM KRAJEM Ker zadnji čaa dobivam vedno veS vprašanj, de Je mosoie porta« denar našim ljadem v «tart kraj. ali pa Jim •aj pisati, interesentom naznanjam: Pošiljanje denarja v Ja*oelaviJo Je še vedno nemogoče. V Italijo Jo moaoie poelati denar samo v one dele, Id »o bili earobejeni. V neosvobojene dele Italije Je pošiljanje nemogoče. Zato tudi v Slovensko Primorje še nI mogoče ničesar po- PošilJanJe denarja Je pa megeče v Švico ter drago nevtralne in eevoboje-ne deiele. Pisanje kratkih poročil, strogo osebnega značaja Je mogoče potom Am. Rdečega Krita in, kakor Je bilo svoječasno naznanjeno v nekaterih naših časopisih. potom ameriških škofij. Onim ki so zainteresirani, na njihovi šeljo pošljem natančnejša pojasnila o teh zadevah. LEO ZAKRAISEK. 302 E. 72nd St., NEW YORK 2L N. Y. Angleiki olitveniki V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN'* v finem usnju $1.50 "KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.00 Naročate pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Y NAZNANILO ROJAKOM Naša firma želi naznaniti narodu sledeče: Z dnem 26. oktobra smo se vrnili nazaj v stanovanje pogrebnega doma. 1053 K 62. St.. telefon HEndecson 2088 Hiša in DOgrebniški dom Je vse pripravljeno za poslovanje kakor poprej. Glede naše trgovine s pohištvom pa velja sledeče: Urad za knjige imamo v pisarni pogrebniškega doma, 1053 E. 62. St. To velja za glavno prodajalno, 6019 St. Clair Ave.. ki še ni odprta za prodajanje. Naia podružnica v Collinwoodu. 15307 Waterioo Rd. je pa vedno, kakor je bila, na razpolago za nakupovanje pohištva. ANTON GRDINA pogrebni zavod in trgovina s pohištvom Cleveland, Ohio IZiU JE Baragova PR A TIKA za navadno leto 1945 Pratika je zelo zanimiva in praktična knjiga za vsakega ameriškega Slovenca. Vaebuje številne podatke in informacije za številne alučaje. Pratika stane samo 40 centov s poštnino kar je poelati v znamkah, gotovini, ali Money ordru na naalov: BARAGOVA PRATIKA 1849-West Cermak Road, Chicago 8, 111. OCX rttlt»IIHt»lllHHH»MttlTTTTnilllllimi,m fl DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleiko-slovenski besednjak) Naročite pri: DR. F. J. KERN 6233 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio M CENA $5.00 xixxxxxzxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxzr XX3 Naročite si dnevnik! V Clevelandu izhaja že nad 40 let slovenski Ust s Imenom "ameriška domovina" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako ie niste naročeni n« "ameriško domovino" nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. Je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $8.60, za četrt leta $2. Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da le vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA ,, 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio jj GLAS I LP K. S. K. JEDNOTE^ NOVEMBER 1944 __ mmmmmmmmmmmmmmmmtmmmm^mmmmmmmmm BROOKLYN JOES BILL FALL DANCE Brooklyn, N. Y. — Just a reminder that the annual fall dance of St. Joseph's Society, No. 57, will be held Sunday, Nov. 12, 7 p. m. in t'he American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave. Music will .be furnished by a favorite orchestra and the admission will be 50 cents. I urge every member to make an effort to be present at this affair, as a good time is insured for all. Invite all your friends; everybody is welcome! Our next meeting wall be held on Saturday, Nov. 4, 8 p. m. at the usual place. Your presence is expected so that the pending business pertaining to our society can be successfully executed. Aside to John Zagar, somewhere in a foxhole in the So. Pacific: Thanks for the packs of Japanese cigarettes you sent us. After our September meeting we smoked some of them and now we know w'hat gives the Japs those slanty eyes and sickly "complexions. It's the horrible tobacco they smoke. As desperate as the domestic cigarette situation is right now here in the States, w<^ prefer to keep those remaining Jap cigarettes as souvenirs ! Jack J. Zagar, president. DANCE SATURDAY TO BOOST COLLMWOOD JOES POSTWAR RELIEF FUND CALL FOR MORE BOWLERETS VICTORS EDGE IN STEVE PM CIRCUIT, BILL ARBANAS' 625 SHINES FOR EYE West Allis, Wis. — Members of Blessed Virgin Help of Christians Society, No. 165, who wish to bowl with lodge members, please come to our meeting Nov. 5 at 2 p. m. If you cannot attend t'he meeting, call me up Bl. 5811, and I will gladly explain all details when and where we will bowl. I am sure we can have at least three or four teams, so come and make "strikes" or else guHer balls. Wishing all members who have birthdays in November, the best of luck and happiness to you. To our sick members we wish a speedy recovery. Mary Petrich, sec'y. Ka Sa K. Ja Members Serving Our Country • Cleveland, O. — The St. Jo- it is not large enough, so the seph's No. 169 Post-war Re- dance is intended to swell the lief Fund will be given anoth- fund. er boost next Saturday, Nov. An appeal is made to all 4, when the lodge sponsors a 1 Cleveland KSKJ members, dance in the Slovenian Work- young and old, to come to this ingmen's Hall, Waterloo Rd. dance. You will have a very As usual the program will enjoyable time and at the carry the St. Joseph's enter- same time you will be doing taining features, headed by something for OUR and the popular Vadnal orchestra. | YOUR service - members. As The fund was initiated lastjha^ been repeatedly said, year for the purpose of help- j "The boys are counting on ing returning servicemen and you!" Don't fail them! Come their families after the war. to the dance and help swell At present there is a sizeable | the fund! amount in the fund, however, Frances Leskovec. HALLOWEEN PARTY DELIGHT TO JUNIORS OF STRABANE JUNIOR BOOSTER CLUB ANNUAL CUT-UP DRESS-UP MEET PROVIDES JOLLY TIME FOR JOLIET BOWLERETS JOLIET SOLDIER ONE OF HANDFUL THAT TOOK GARRISON BEFORE BREST FELL JOLIET KEGLERS GO ON SECOND 200 SPREE, JOHN BtUTH TOPS DOUBLE CENTURY MARKS ALLOCATION OF EDIBLE FATS AND OILS W.ITARY USES, EXPORTS . SH6HTEÎHS& OTHER Uli •aawaa UU a*d oils ara thor+ «II over the world. War Food Administration diocatas adïWa suppKas. giving first coasidaration to the needs of H» erased forces. than t"*ad Sfatas civiUm. than naads of our a^M. In «dar to maintain *h kalanoe. wad cooking fat must ba lap* 'offing in at ffca rata of aoa pound a manth par family, to that adibla food »at* wiB aaft hava «a Wa diverted to war or civfcen industrial usa. INDIANAPOLIS RAY JAY, FIRST OF NO. 52 IS KILLED IN ACTION M ITALY Indianapolis, Ind. — Pvt. Bruno A. Floreancig, son of Mr. and Mrs. Anton Florean-c.g, 1024 N. Holmes Ave., was killed in Italy, Oct. 2, his parents learned. An infantry scout, Pvt. Floreancig eniered the army Nov. 13, 1943. and was sent overseas after four months training at Camp Wheeler, Ga. He w£s graduated from Holy Trinity school and Washington High School. He was 19. Survivors besides the parents are five brothers, Aviation Ordnanceman 3/c, Adrian, Norfolk, Va., and Geno, Theodore, Marino and Robert of Indianapolis, and one sister, Ada, of Indianapolis. Pvt. Floreancig is the first member of St. Aloysius Society No. 52 to be killed in action. The last letter that Pvt. Floreancig wrote home before being killed in Italy told of the grim fight for Suicide Hill — a German strong point in the Gothic line. "To others it may be Hill No. 731 or No. 732, but to me and the boys who fought for it, it will always be Suicide Hill. To tell you the truth I thought I'd never see this place again." It is not known where Pvt. Floreancig, who was 19, was killed on Oct. 2, but the letter he wrote on Sept. 25 to his family tells the story of a desperate bloody battle for another few yards of soil. Another company had taken the first ridge and been driven off with heavy casualties. "Our turn was next. We went up the hill and took the ridge back and secured it for the night." They were ordered to advance at 9:30 the next morning and told to keep firing as they moved. "The order struck me kind of silly because it was just like basic training where nobody shoots back at you." I Pvt. Floreancig with about 12 other men held the flank for several days before the 'outfit broke off the ridge. ¡"We couldn't afford to give any ground. If we had been I pushed back we would have ; been slaughtered while we were withdrawing," he said. It was after they had been relieved and gone to a rear area that this letter Was written. "act your age" joliet bvms fare is top notch humorous vehicle Joliet, 111. — The Blessed Virgin Mary Sodality play, "Act Your Age," to be presented Sunday, Nov. 19, at the St. Joseph's Parish Hall, afternoon and evening, is one of the most 'humorous ever seen on the stage of the Parish Hall. The play is built around the actions of two teen age girls who pretend they are older and a young lady just over her teens who pretends she is younger. The moral of the play is that the young ladies should act their age, "Act Your Age," to get their man. Or should they? The play reveals just how this is worked out. The men in question are two sailors, who become engaged without seeing the young ladies. ' Most people desire to escape any mention of the war and those who are in it because they miss their sons and daughters, brothers and sisters and sweethearts, who are doing their part for God and Country. This play brings forth the humorous side of life under present war conditions — there is no war in this play. This play fills the need of those who are seeking to escape from the seriousness of life. It is the ^number one stage production for all dramatic groups, due to its timeliness and humor. ( The play is being directed by the Rev. M. J. Butala with the assistance of Anne Kunich and LilliaVi Brule. A brisk sale of tickets is being reported. Tickets may be obtained from anyone in the play or from any Sodality girl. The proceeds will be used for the benefit of the "Hail Mary fund, a Sodality monthly sent to all from the parish who are in the Service. A CHRISTMAS BOX Last week we packed his Christmas box, It seemed so very small, Just 15 inches in the length And not much room at all To put the many different things j We'd like to send away, In hopes a boy who's dear to us Will spend a happy day. Some cookies and some cigarettes, A tin of raisin cake, A box of home-made chocolate fudge lie wanted me to make; A gift from Gen and Leonard, From Gerald, his dad and me, Then in t'he corner, to the right. We put a tiny tree. Somehow, I know, this Christmas Eve, When all our tree lights glow, I'll feel that he is sitting here As in the long ago; And I know, too, so very well, That though he's far away, ile'll think of us and be with us In just the same old way. Last week I went to mail his box,. And tried hard to believe That he'd be safely home again This time, next Christmas Eve. —Florence Shea.i ^ Missing in Germany Cleveland, O. — Pvt. Rudy Koren, last heard from Sept. 11 while in Belgium, has been reported missing in action in Germany since Sept. 21, according to the War Department. Pvt. Koren, the husband of Mary, 14933 Sylvania Ave., entered the service January 11 and went overseas last July. The only son of Mrs. Rose Koren, 15308 Huntmere Ave., he is a former member of S Mary Slovenian Parish. -o- Wounded in France Cleveland, O. — Sgt. Frank Sinkovec Jr., 27, was wounded in France June 29 while fight ing with a signal corps unit, the War Department reports. Recent letters to his parents, Mr. and Mrs. Frank Sinkovec, 1213 E. 173 St., say he returned to duty. Sgt. Sinkovec entered service in December 1942 and went overseas last February. He is a former member of St. Mary Parish, Collinwood. His brother, Pvt. Conrad, 26, is stationed in Australia with the Army. -0—- PERSONALS j New York, N. Y. — Time once again prompts me to send in a report on some of St. Anne's, No. 105, members. Lady Stork has been flying around in Brooklyn and has again called on Mr. and Mrs. R. Rudolph Toncich and left them a bouncing baby boy. The mother, Florence Toncich and Junior's sister, Genevieve, both are members of our society. The baby's daddy is a member of the Knights of Trinity, No. 238, of Brooklyn. We wish to extend our most sincere congratulations to the proud and happy parents. I also have a bit of sad news to impart. In the month of August, a daughter was born to our member Joan Car-cich of Jersey City, N. ,J. whose husband is in the service, and mother Frances Mi-losevich is also a member Soon after the baby was born, God called her to be one of his angels. Our deepest sympa thy to the parents who mourn the loss of their precious baby. Dear grieving parents, please keep in mind, that we who have faith, firmty believe that the day will come when we shall meet with our loved ones never again to part. Convalescing is our member, Mary Schuster after undergoing an operation. A per manent recovery to health is the expessed wish of every member. In conclusion a hearty welcome to our latest new member Pauline Oswald of Brooklyn, N. Y., proposed by Pauline Curl. We're glad to have you! Hoping to see you all at the next meeting, Emmy Toncich. -o- Killed in Italy Cleveland, O. — Pfc. Laddie Kaucic, 19, only son of Mr. and Mrs. John Kaucic, who was previously listed as missing in Italy on Sept. 16, was killed on that date. The infantryman was awarded the combat badge. Entering service in October, 1943, Pfc. Kaucic left for overseas duty last March. He was last heard from on Sept. 9 at which time he said "I'm okay; the Germans are not so easy to take over." Pfc. Kaucic was a graduate of East Tech High School. He was employed at the Cleveland Twist Drill Co. Surviving Pfc. Kaucic are his parents and three sisters, Valeria, Marion and Dolores. PLATO'S LEGION OF DECENCY JOLIET LADIES LEAGUE (Continued from Dace 7) mustache . . . the attractive gypsy was Gen Golobitsh . Mary Znidarsich is working her way thru college ... Jo Ramuta copped the high game and high individual series ... Individual high scorers: Jo Ramuta 191; Mayme Umek 176; Mary Salesnik 175; Vida Zalar 173; Marge Cohil 171 and Jennie Juricic 170. Newsy. -o- Joliet KSKJ Ladies Bowling League Standings W. L. Pet. Avsec Printers .. .12 6 .667 Papesh Tavern .. ..12 6 .667 Gorsich M&rket ..11 7 .611 Bluth Grocers 10 8 .556 Joliet Off. Sup. ..10 8 .556 Peerless Prints . .. 7 11 .389 Zema Drugs 7 11 .389 Tezak Florist 3 15 .167 Killed in France Cleveland, O. —Pfc. Steven Markolia, a veteran of the fighting for Anzio and Rome, was killed in France Sept. 17, the day he was previously reported missing by the War Department. . The son of Mr. and Mrs. Steven Markolia, 6527 Schaefer Ave., he was last heard from when he reached southern France writing: "the French people here have been very good to me." Pvt. Markolia, 19, was a graduate of Cathedral Latin School. Inducted in July, 19^3, he went overseas last March. Surviving him besides his parents is a brother. JOLIET MEN'S LEAGUE (Continued from wwe 7> visitors . . . Lieut. Bill Buchar of the U. S. Army Air Forces ... and S/Sgt. Hank Ada mic, U. S. Atany . . . both had a good time fraternizing with the bowleis and spectators . . . they sure look good haven't seen them for a long time . . . good luck to you ¡and all the boys in the service . . . Rose Qarpenter (a mem ber of the ' Midwest KSKJ Bowling Champs — the Pa-pesh Tavern) was all smiles . . . the reason ... a nice birthday present from her husband, Eddie ... we wish you many happy returns of the day and many more of them . . the standings: W. L. Slovenic Coals ....11 7 Tezak Florists ....10 8 Avsec Printers .... 9 9 Peerless Prints ..9 9 White Fronts ...... 8 10 Eagle Store ........ 7 11 -o- Killed in Germany Cleveland, O. — Pvt. John V. Nosse, 27, was killed in an infantry attack on Nazi lines inside Germany on Sept. 19, his wife, Helen, 1523 E. 41 St., learned from the War Department. Ptv. Nosse was inducted last September while working for the Warner and Swasey Co. He went overseas last July. He is also survived by his 27-month-old son, Jon Alan, a brother, Pfc. Vincent C. Nosse, and three sisters, Frances, Mrs. Josephine Biciglo and Mrs. Marie Cad. The theme for today is quoted from Plato's Republic, which was written 300 years before the birth of Christ. Plato was a pagan. In this age of indecent movies, stage productions, art and magazines, the pagan philosopher's concern for decency is a timely admonition to the guardians of our city: "This being the case ,ought we to confine ourselves to superintending our poets, and compelling them to impress on their productions the likeness of a good moral character, on pain of not composing among us; or ought we extend our superin tendence to the professors of every other craft as well, and forbid them to impress those signs of an evil nature, of dis soluteness, of meanness, and of ungracefulness, either- on the likeness of living creatures, or on buildings, or any other work of their hands; altogether inter dieting such as cannot do otherwise from working in our city that our guardians may not be reared amongst images of vice as upon unwholsesome pastures culling much every day by little and little from many places, and feeding upon it, until they in sensibly accumulate a large mass of evil in their inmost souls Ought we not, on the contrary to seek out artists of another stamp, who by the power of genius can trace out the nature of the fair and the graceful that our young men, dwelling as it were in a healthful region may drink in good from every quarter, whence any emanation from noble works may strike upon their eye or their ear, like a gale waiting health from sa lubrious lands, and win them imperceptibly from thefir earliest childhood into resemblance love and' harmony with the true beauty of reason " Christ is our teacher and our model. —St. Aloysius Bulletin. -o ROSARY IS LIFE OF JESUS_ - • SEEN THROUGH MARTS EYES By SUer Mary Clare, SND Surely the« is not » s.n»l.,»onontheirt.reaIK« one of our readers Who b n^ibjy ^^e profitable to glected to say the rosaryda. y, Ho*instead lTLt.72 Rosary6 Wo j ofjiret* looking off blankly into take that for granted. But per- space . ]etter waa de. Wounded in France Cleveland, O. — Sgt. Rudolph Germ, son of Mrs. Mary Germ, 1555 E. 49tfh St., was wounded during action in France on Sept. 25, his mother said. Germ is recuperating in an English hospital. . The infantryman entered Army early in 1942 and has been overseas for the past six months. -o- ^ —MAKE IT 40 IN 44!— Pet. .611 .556 .500 .500 .444 .389 Missing in France Cleveland, O. — Missing since infantry action in France Sept. 19, is Pvt. Frank L. Pla car, son of Mr. and Mrs. Frank Placar, 934 E. 67 St., accord ing to notification from the War Department. Pvt. Placar, a former mem ber of St. Vitus Parish, entered the Army Sept. 4, 1943. He went overseas in July. haps there are some readers who do not know that Our Blessed Mother has promised to aid in all their necessities those who induce others in saying the rosary regularly. If you are looking for a new way to present your arguments to those whom you wish to interest in the rosary, you might find thoughts to your liking in Heart of the Rosary," an attractive book by Rev. Francis P. Donnelly, S. J. Father Donnelly calls the rosary "the life of Jesus seen through the eyes of Mary, His Mother," and "No one but mother," he reminds us "can write a man's life adequately." Therefore, since Mary looked at Jesus with a mother's eyes, un- Wounded in Burma Cleveland, O. — Seriously wounded in action in Burma, June 30, was Pvt. Anthony Starman, now recuperating at a hospital there. The 21-year-oldinfantryman entered the Army February 22, 1943, and went overseas last April. The son of Mr. and Mrs. John Star-man, 20931 North Vine St., he is a former member of St. Mary Parish in Collinwood. He has two brothers in service, both in France: Pfc. Louis, 27, and Pfc. Frank, 29. V Serving in England Cleveland, O. — Cpl. Carl Pavlovich, 19, was inducted into t'he Army more than a year ago while attending Collinwood High School and is now in England. He informed his parents, Mr. and Mrs. Paul Pavlovich, 19104 Kewa-nee Ave., that "The land here in England is all worked. Nothing is wasted in the line of food or space for gardening." -o- Wounded in Belgium Cleveland, O. — The War Department has reported Pfc. Frank Vicic wounded in Belgium last month. The 20-year-old infantryman donned the uniform March 22, 1942, and left t'he U. S. last May. The son of Mr. and Mrs. John Stefe, 680 E. 125th St., he is a former member of St. Aloysius Parish. -o- Wounded in France Cleveland, O. — Word has reached Mrs. Vera Perko that her husband, Pvt. Rudolph Perko, 32, was wounded slightly in action in France Sept. 19. The infantryman is the father of 1-year-old Carol, whom he has never seen. Pvt. Perko entered service in May, 1943, and left for overseas in October of the same year. He was an employee of the A. W. Bliss Co. -o- —MAKE IT 40 IN 441— derstood all that He said and did with a mother's love, one of the best ways for a prayerful study of the life of Christ is through His Mother's rosary. Quite naturally, therefore, we address words to Our Blessed Lady while we are meditating on the life of her Son. "This meditation," says Father Donnelly, "accompanies the vocal prayers of the rosary as music accompanies the words of a song." ' About a month ago we gave our readers a message from two lovely little mothers. The spark plug of their message was "Learn your religion and apply it practically." That message in. spired a corporal in the Army Air Force in the deep South to bare a few of . his "inner workings" for the benefit of our readers. He asks only that his name be withheld. Here are some excerpts from his very fine letter. "There seems to be less time in Army than in civilian life for prayer, yet after performing a few experiments, I believe anyone, no matter how busy he is, can find time for prayer . . . Everyone takes a short rest sometime during the day and even if they didn't, time can still be found where one can take a few minutes off for the recitation of a few ejaculations, for instance, "Jesus, Mary Joseph." No one is paid by the minute .. . "Now for another example." Going to and from work many This airman s lightfully frank on the subject of prayer. COMMENDED Joliet, 111. — Sgt. George L. Benedick, son of Mr. and Mrs. Luke Benedick, 1512 North Broadway, has been commended for meritorious service under fire by the commanding general of his division in France. During an enemy armored and infantry attack on the command post of the division infantry reserve, Sgt. Benedick was in charge of a machine gun outpost that completely, wiped out an enemy machine gun squad atempting to infiltrate into the command post. Firing his M-l rifle swiftly and accurately, Sgt. Benedick killed one of the enemy, and so immobilized the other three by wounding them that it was possible to take them prisoner. Sgt. Benedick's alertness, coolness and quick action prevented serious enemy action within the command post. Sgt. Benedick 'has been awarded the European-African-Middle East campaign medal, the good conduct medal, the American defense medal and the combat infantryman's badge. Killed in France Elyria, O. — Pfc. John G. Tomsic, 24, was killed in ac-tioi( in France Sept. 11, according to a War Department telegram to his wife, Mrs. Ce-lia Tomsic, 135 W. Bridge St Pvt. Tomsic, who entered service in May, 1943, was the son of Mr. and Mrs. Frank Tomsic, Griswold Rd. He served overseas a year. He also leaves a brother, Nicholas, Gunner's Mate, U. S. N. R., three step-brothers, Robert Critell, Seaman 1/c U. S. N. R., Jack Critell, Gunner's Mate 3/c U. S. N. R., and T/Sgt. Wilford Critell in the Aleutians, and two sisters, Mrs. Anna Fennack and Mrs. Katherine Fields, t'he latter two of Lorain. * FATS FOR VICTORY » U$ED KITCHEN FAT is NECESSARY to keep^ £ AMERICAN FIGHTING MEN AND INDUSTRIES ON J | THE ROAD TO VICTORY»* . help shorten the road 10victory/ save and turn in YOUR . U5ED KITCHEN FAT.1 2*0,000,000 POUNDS are URGtVTLV NEEOU> to keep production in step with Invasion DEMANDS AND CIVILIAN INDUSTRY!